PoStnlna plačana v gotevtm. Leto Xm, št. 39 LJubljana, nedelja 16. februarja 1936 Cena 2 Dir U pravuusivo; ujuotjitna.. Hnatijeva Ulica a. — AeietOD St. 312Z, 3123, ULseraLnj ^ddeieK; Uj um Jana, Selen-Durgova iu. a. — lei 349i. 2492, Podružnica Maribor: Uospoaka "M St. LL — leieton St. 2456. Podružnica Celje: Hocenova ulica St. z. — Teleton St 190. ,ftačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana šL 11.342, Praga čisio 78.180, 3124. 3125. 31266. W1en St 105.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3X25 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. L Telefon SL 65. Rokopisi se ne vračajo. Za čast in poštenje Številni dopisi, ki jih dobivamo iz rasnih krajev Slovenije, nas silijo, da spregovorimo na tem mestu odkrito in resno besedo. Saj gre za čast in poštenje, torej dve stvari, ki bi morali biti vsakomur sveti; tem bolj, ker drugače lahko trpi veliko škodo ves narod, zlasti pa naš ugled na zunaj. Mislimo ptri tem na govorice, ki se iz nepaučenosrti ali pa tudi iz zle namere ponekod širijo in deloma beležijo tudi v listih ob priliki številnih razrešitev občinskih odborov v dravski banovini. Občinski zakon je hotel občine kot osnovne samoupravne celice postaviti na čim stabilnejšo podlago. Zato je določil le malo primerov, kdaj se lahko volitve občinskega odbora razpišejo predčasno, to je pred potekom triletne poslovne dobe. To se zgodi na primer, če iz kakršnegakoli razloga izpadejo iz občinskega odbora župan in prva dva na njegovi listi izvoljena člana oprave, ali če podata občinska uprava ali ves odbor ostavko. Lahko se predčasno izvedejo volitve, če se zaradi prekomasacije iz-premeni obseg občin. Praktično najvažnejša pa je določba zakona, da se razpišejo nove volitve, če nadzorna oblast 3-azreši dolžnosti člane občinske uprave ali ves občinski odbor. Za tako razrešitev pozna zakon štiri primere, ki jih navaja v paragrafih 129 in 130. Ban lahko razreši župana in vsakega drugega člana odbora, če Ugotovi, da nima več pogojev, ki jih zakon zahteva za izvolitev. Najčešči primer v tej zvezi je ugotovitev, da je do-tionik občinski dobavitelj, ker zakon nič natančneje ne določa, kdo se ima smatrati za dobavitelja. Enako lahko ban i-azreši župana ali druge elane občinske uprave in občinskega, odbora aili tudi ■>/so upravo in ves odbor, »ako svojih jx>slov ne vršijo v redu«. Končno lahko Isan odstavi občinski odbor, upravo ali tudi župana samega zaradi sklepov ali izjav, »ki so škodljivi važnim splošnim državnim interesom«. Vse te določbe so se že navajale kot razlog v razpustitvenih dekretih zadnjega časa. Ne moremo se na tem mestu spuščati v podrobno razpravo, ker gre za svobodno oceno nadzorne oblasti, ki je omejena le z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, odnosno v primeru razpusta iz splošnih državnih interesov, možnostjo pritožbe na notranjega ministra. To velja v polni meri tudi za primere. ko so občinske uprave ali občinski odbori ali posamezni njih člani odstavljeni zato, ker »svojih poslov ne vršijo v redu«. Kdaj so posli v redu in kdaj ne, o tem zakon nima podrobnih določb, pa je merodajno naziranje nadzorne oblasti, ki si ga ustvari navadno n r osnovi odrejene revizije. Druga stvar pa je, kako se tak ukrep nadzorne oblasti potem mnogokrat in mnogokje zlorablja. Iz nevednosti ali iz strankarske zaslepljenosti razširjajo neodgovorni ljudje vesti, da so bili ta in ta župan, odbornik ali ves odbor odstavljeni, ker so na debelo kradli ali goljufali občino. Celo opoldanska izdaja »S^-venca« se je te dni, ko je zopet poročala o razpustu nekaterih občin, povzpela do naslednjih sumničenj: »Cela vrsta je že občinskih odborov, ki jih je banska uprava, zaradi raznih nered" osti ali nepravilnosti morala razrešiti. Bili so to občinski odbori iz časa vsemogočnosti proslule JNS. Tedaj niso izbirali pri volitvah najboljše ljudi, o katerih bi imeli jamstvo, da bodo svoje dolžnosti vestno izvrševali.« Itd. Če tako namiguje list, ki ga urejuje duhovnik, kdo se bo potem čudil, če zaslepljeni ljudje po deželi govore in morda ce1© sami verujejo. da so razrešeni občinski možje goljufi in tatovi, čeprav so dosedaj ve. IjaC.i za ugledne in poštene občane. Tako razlaganje njenih ukrepov pa tudi oblasti ne more biti vseeno, saj bi prišli v čudno luč vsi Slovenci, če bi bilo res toliko slovenskih županov in občinskih odbornikov nepoštenih. Ne zanikamo v naprej možnosti, da se res kje ugotovi resnična nepoštenost ki je kazniva tudi po kazenskem zakonu. Saj ni nobenega stanu, ne poklica in ne politične s-kupine, ki bi jih tvorili sami angeli. Vendar dosedaj noben tak primer še ni znan: nihče pred sodnijo še ni bil obsojen in celo ovaden je bil, kolikor je doslej znano, samo eden izmed razrešenih. Nihče ne bi zagovarjal onega, M bi se mu dokazalo, da je občino res okra-del ali ogoljufal. Sumničiti pa nepoštenosti ugledne in vzorne može samo zato, ker so bili razrešeni zaradi raznih formalnih napak ali pomanjkljivosti pri poslovanju občine, je nedopust- na zToraba oblastnih upravnih ukrepov in daleč presega učinek, ki ga je hotela doseči oblast. Kajti vsi razpustit veni razlogi, ki so nam doslej mani, so taki, da ne vsebujejo nikakega očitka osebne nepoštenosti. Nasprotno govoričenje, sumničenje in namigavanje je zato vse obsodbe vredno obrekovanje, ki škoduje na koneu koncev celemu narodu ker se na ta način izpodjeda vsak*3 vera v čast in poštenje, ubija pri najboljših ljudeh vsaka volja za javno delo, na za- NAJPREJ OBOROŽITEV D0 Z03 POTEM KOLEKTIVNA VARNOST Ogromni oboroževalni načrti Velike Britanije, Francije in Zedinjenih držav — Modernizacija angleške vojske in mornarice London, 15. februarja, o. Angleški listi soglasno ugotavljajo, da je bila včeraj vsa politika Velike Britanije, Zedinjenih držav in Francije posvečena v največji meri oja-čenju narodne obrambe. Spodnja zbornica je. proti volji vlade izzvala debato, v kateri se je pokazala nestrpnost narodnih poslancev zaradi prepočasnega sestavljanja na-rodno-obrambnega načrta za angleški imperij. Opazilo se je, da je v spodnji zbornici mnogo parlamentarcev, ki hočejo, da vlada sedaj pospeši sestavo tega načrta, ker je vojaška oslabelost Britanije povzročila, da se je splošni položaj na svetu poslabšal. Vojaško močna Britanija, ki bi se ji ne bilo treba zanašati na tuje vojaške sile, ki niso vedno popolnoma zanesljive in imajo lahko svoje posebne cilje, bi lah- ko diktirala vsemu svetu. Vsekakor pa je vladi uspelo likvidirati vprašanje o novem ministrstvu za narodno obrambo. V Parizu je minister za letalstvo izjavil, da se je pričela pripravljati temeljita reorganizacija francoskega vojnega letalstvo, tako da bo zoPet lahko postalo največje jamstvo za franoosk1: varnost. Obenem se pripravlja tudi načrt o tesnem sodelovanju vseh francoskih vojnih ministrstev, kar je baš ono. kar so zahtevali snoči posamezni angleški poslanci na seji spodnje zbornice tudi za Anglijo, pa vlada noče sprejeti. Tretji važni dogodek je ta, da je ameriški kongres snoči sprejel vojni proračun v znesku 550.000.000 dolarjev. To je doslej največji ameriški vojaški proračun. Oborožitvena debata v spodnji zbornici London 15. februarja. Razprave o poenotenju treh obrambnih ministrstev, s katerim bi se vsa obrambna politika postavila pod vodstvo enega samega ministra, so aovedle včeraJ do živahne debate v spodnji zbornici. Za osnovanje enotnega obrambnega ministrstva Povod je dal predlog generalnega admirala Murraya Seutra, ki zahteva osnovanje enotnega obrambnega ministrstva. Predlog je bil končno umaknjen, ker je zastopnik vlade lord Eustace Percy izjavil, da nadaljevanje debate in tretje čitanke predloga nista mogoča, preden ne bo objavljen oborožitveni program vlade. Obenem je izjavil, da vlada ni proti osnovanju enotnega obrambnega ministrstva in da se nasprotno zavzema za izpopolnitev in ojačen je obrambnega sveta za ves britanski impe- Angleška mornarica ni dovoli močna Admiral Sueter ie v svojem govoru ostro napadal mornariško ministrstvo, ki mu Je očital zaostalost, pr,i čemer je tudi opozarjal na razne pogreške admiralov v svetovni vojni. Zahteval je, naj zavzamejo letalske sile v bodočnosti prvo mesto v obrambnem sistemu angleškega imperija. Preden bi Anglija zgraidiila nove vojne ladje, mora priti na jasno, če imajo danes še , praktičen pomen. Pripomnil je da bi an- j gleška mornaric« morala v primeru voj- j ne na Sredozemskem morju zapustiti Malto, ker bi bila tamkaj izpostavljena italijanskem napadom iz zraka. Nadalje je poudarjal, da še davno ni urejeno vprašanje, ali so letalske bombe bolj učinko- vite kakor .granate, ker mornariško ministrstvo ni smatralo za potrebno, izvesti poizkuse za njegovo rešitev. Na vsak naAction Francaise« Maurras, ki je obtožen zaradi hujskanja k umoru v tisku, je bil dopoldne prvič od preiskovalnega sodnika znslišan Nat0 je bil uslišan tudi poslovodja lista, ki se nva zagovarjati zaradi istega deiikta. Seckovi obiski v zapadni Evropi Varšava, 15. februarja p. Poljski zunanji minister Beck namerava podvzeti večje potovanje v za pa dna mesta Evrope. Najprej bo obiskal Bruselj, vendar pa rok njegovega odhoda še ni določen. Povod za ta obisk bo podpis pravkar sklenjene belgijsko-polj-ske pogodbe. Na povratku iz Belgije se bo bržkone utavil v Parizu, kjer bo vnovič stopil v stik s francoskimi državniki. Od uspeha tega potovanja bo odvisen njegov nadaljnji obisk v Londonu. Poljfki tisk še vedno ostro kritizira francosko-rusko pogodbo o medsebojni pomoči. Današnja f*n'?fho ima i 360 malih oglasov * Zasedanje gospodarskega sveta Male antante Balkanska zveza se sestane meseca marca v Beograau, da preuči novo nastali položaj v Evropi Praga, 15. februarja, o. Sedmo zasedanje gospodarskega sveta Male antante se bo pričelo 24. t. m. ▼ Praga in so ve« potrebne priprave že končan.«. Češkoslovaške trgovinske zhornace so na poziv trgovinske centrale proučile gradivo, na podlagi katerega naj bi ae sestavšl gospodarski načrt Maile antante 2e dosedanji uspehi trgovinskih zvez med državami Male anten*te so značilni. Lani se je uvoz iz Runvumije v ČSR povečal skoraj za 50% in sicer od 176 na 260 milijonov Kjč, uvoz iz. Jugoslavije pa se je povečal celo za več ko 50%, namreč od 230 na 352 Kč. Nadaljnji razvoj trgovinskih odnosa j ev bo urejen na osnovi skupnega gospodarskega načrta. Gre za regionalno klavzulo, ka jo je že ia-nj proučevali poseben fcrgovinsko-politični odbor gospodarskega sveta Male antante. Strokovnjaki držav Maile antante se bodo sestalr bržkone že teden dni prej. Tako se bodo že 17. t m. v Pragi sestali železniški strokovnjaki vseh treh zavezniških držav, da pripravijo vse gradivo, na podlagi katerega bo mogoče izenačiti prometne uredbe v državah Maile antante. Pripravljalna dela gospodarskega sveta v ožjem smislu se bodo pričela 20. t m. Ob priliki zasedanja gospodarskega »veta Maile antante se bodo bržkone sestali tudi guvernerji emisijskih bank vseh treh držav. Njihov sestanek bi moral biifci že meseca januarja, pa je bil iz tehničnih razlogov odgoden na februar. Povratek dr. Hodže Pariz, 15. februarja, p. češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža je snoči pred polnočjo odpotoval iz Pariza. Po prvotnem progremu bi mora'1 priti v Beograd že včeraj. Svoje bivanje v Parizu pa je podaljšal in je odpotoval rz Francije šele v pretekli noči. Potoval le v Prago, kjer bo osebno otvoril zasedanje gospodarskega sveta Male antante Buždi Aras o dl jih zveze Skupen gospodarski načrt za izpopolnitev trgovinskih odnošajev med državami Male antante Pariz, 15. februarja, d. Turški zunanji minister Ruždi Aras, ki se še vedno mudi I v Parizu, je podal zastopniku lasta »Lnfor-lmation« naslednje važne politične izjave: Balkanska zveza je popolnoma neodvisna ixl Male antante. Njen namen je zagotoviti mir im prijateljstvo med balkanskimi državami ter mir in red v Evropi. V to »vrho je potrebna zvestoba sistemu kolektivne varnosti in točno ;zpoInjevan(je obveznosti do Društva narodov. V zadnjem času so se pripetile gotove izpremem.be, ki mi jih ni treba še posebej navajati, in prav tako so se pojavila gotova stremljenja v prizadevanju za organizacijo evropskega miru To zahteva novo proučitev položaja. Zato se bo Balkanska zveza sestala meseca marca v Beogradu h konferenci. Ni izključena gotova prilagoditev našega dela k problemu kolektivne varnosti glede na posamezne regionalne pakte, katerih pristaši ostanemo slej ko prej. Turško ruskih trenj ni več. Zadostovalo je 15 let, da so se nadomestila s prijateljstvom in popolnim zaupanjem. Prijateljski odnošaji so bili zasnovani s pogodbo iz 1. 1921 ter so se nadalje razvili s pogodbo iz 1. 1925. ki je bila podaljšana do 1. 1945. Vem, da je splošni položaj v Evropi resen, po mojem mnenju pa ne obstoja nobena posebna nevarnost za roit v Evropi. Rok, ki nam je postavljen po značaju stvari, je zadosti dolg, da bo zmagala človeška uvidevnost nad ovirami, ki so napoti miru. Glavni inseratni oddelek „Jutra" v Ljubljani ima svoje prostore slej ko prej v Šelenburgovi ulici 3. Na Sv. Petra cesto 19 se je preselila le dosedanja podružnica iz Prešernove ulice, ki je namenjena pred vsem vzhodnemu delu Ljubljane- Gospodarske zbornice o kmečkih dolgovih Beograd, 15. februarja, o. V Beogradu se j« vršila konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic v državi, na kateri so razpravljali o vprašanju kmečkih dolgov. Po obširni razpravi je bila sprejeta resolucija. ki je bila predložena vaem merodaj-nim faktorjem. V resoluciji se poudarja potreba. da se preneha dosedanja praksa provizornih rešitev ter večnih sprememb in presenečenj vsaj glede tako delikatne-ga vprašanja kakor je prohJem kmečkih dolgov. Nadalje opozarja resolucija, da je vlada že lani v jeseni napovedala, da bo defmitivno uredila to vprašanje, kar so zbornice na svoji konferenci meseca septembra v Ljubljani tudi toplo pozdravile Zato apelirajo zbornice se na vse merodaj-ne činitelje. da izdajo potrebne odredbe za končno ureditev vprašanja kmečkih dolgov. Ureditev naj bo v skladu z osnovnimi načeli pravnega, socialnega in gospodarskega reda. drugače kasneje ne bo lahko popraviti motenj, ki se utegnejo pojaviti Sodni odmev občinske revizije Kakor je znano je banska uprava razrešila občinski odbor v št Vidu nad Ljub. ljano z utemeljitvijo, da so bile pri revi. ziji ugotovljene nerednosti v občinskem poslovanju Proti dotakratnemu dolgoletnemu. ponovno v svobodnih volitvah izvoljenemu županu Valentinu Bahniku pa je bila ob enem podana ovadba na državno tožilstvo v Ljubljani Ker je bilo z ute. meljitvijo, da so se vršile nerednosti v občinskem poslovanju, razpuščenih že večje število občinskih odborov a je dosedaj znan edino primer g. Babnika, da je bil iz_ ročen sodniji, se da iz tega sklepati, da gre v tem primeru za največjo nerednost. kar so jih doslej ugotovile revizije občinskih poslovanj širom Sloveniie O zadevi se je pretekli četrtek vršila razprava pred sodnikom poedincem ljubljanskega okrožnega sodišča g Lederha. som Obtožnica očita županu Babniku. da je poneverU občinsko imovino v vrednosti 80 (osemdeset) Din. Storil je to na ta način. da je dal položiti tik ob svoji hiši na dvorišču za kanal cementne cevi, ki so bile občinska last Obtožnica navaja, da bi bil moral položiti cevi na lastne stroške Obtoženec g. Babnik je utemeljeval in pojasnjeval svoi postopek že v preiskavi in potem pri razpravi s tem, da vodi preko njegovega dvorišča javna občinska pot, ki jo mora zato občina vzdrževati Dokazoval je. da se je tako ravnalo tudi v vseh drugih sličnih primerih ki jih je konkretno navedel iz svoje dolgoletne prakse Prehod preko dvorišča uporabljajo vsi občani kot javen prehod že odkar pomni vsa soseska. Sporni prehod je bil kot javna pot vnesen tudi v posebni zapisnik, ki ga je potrdila banska uprava še pred časom, preden so bile cevi položene Razprava je bila preložena, da bo katastrska uprava izrekla svoie mnenje, ali gre za javno pot ali le za zasebno dvorišče Ob enem bo pribavljen še nov dokazni ma. terial. Objavljamo poročilo o tej razpravi in bomo seveda poročali tudi o razsodbt ker je razumljivo, da vlada v javnosti veliko zanimanje za to. kakšne so nerednosti, za. radi katerih se razpuščajo občinski odbo. ri Potreba širokih samouprav Novosadski »Dan« objavlja daljši članek o potrebi uvedbe širokih samouprav in pravi med drugim: »Iz zgodovine se učimo, da povzroča vsako narodno zedmjenje vsaj začasno pojačanje pokrajinskih tendenc. Tudi po našem narodnem zedrnjenju opažamo vseh zadnjih 17 let težnjo gotovih krogov za poiačanjem regionalizma. Niso samo Hb-vati regionalisti. nego jih je dovolj rudi med Srbi. Računati moramo s tem, da jih bo še vedino več, ako se ne bomo začeli s stvarnim delom za konsolidacijo prilik v naši državi Jugoslovenski nacionalizem ie še šibka bvljka. ki jo je treba čuvati m negovati z vsemi sredstvi. Koliko je bilo pri nas že ljudi na najvišjih položajih, ki si niso bili na čistem z osnovnimi vprašanji poedkuh naših krajev. i Vseh teh neprouik ne bi bilo, če bi se že opustrl kruti centralizem ter se prenesle mnoge stvari iz ministrstev na banovine, one iz banovin na sreze in one iz srezov na občine. Tako bd bii tudi omogočen pregled nad tem, kdo res dela za narod m kdo samo požira ter samo izkorišča svoj položaj za osebne namene. Razvidno pa bi bilo tudi. kam gre denar, ki ga plačuje narod, iin v kakem sorazmerju se vrača v kraje, ki so ga plačali. Kdor je proti samoupravi. ta nima dovolj razumevanja za naše prilike, ali pa goji neke skrite namene. Vse posle, lei jih lahko opravi občina, dajmo občini. Vse stvari, ki pritičejo banovini, naj j.jh rešuje banovina.« »Dan« je glasilo senatorja :-nž Dake Popovič^ ?er zagovarja politiko pohorske deklaracije med Vojvodmoi. Beležke ' Razpuščeni občinski odbori Z utemeljitvijo, da so se pri reviziji občinskega poslovanja ugotovile nerednost ki nepravilnosti, so bile na novo razp*i_ ščesoe občinske uprave v Skofji Loki, v Mirni na Dolenjskem, v Toplicah pri Novem mestu in v Crmošnjicah, tudi v novo. mefikem srezu. Ob enem so bili razrešeni tudi ostali člani Občinskih odborov, ven. dar ne več z utemeljitvijo nerednosti. marveč zaradi tega, ker so občinski odbori zaradi razrešitve svojih uprav poštah za delo nesposobni Z odlokom notranjega ministra je bil kraj Lipa izločen iz občine OdrancI in priključen občini Turnišče, srez d oln jed en-davski. čudno vprašanje Včerajšnji »Slovenec« se razburjeno vprašuje »kdo organizira deputacije brezposelnih«, ki se skoro vsak dan oglašajo na banski upravi in prosijo za sprejem pri g. banu dr. Natlačenu. »Slovenec« pravi: »Čim dalje bolj številne deputacije, ki prihajajo sistematično enkrat iz enega kraja, drugič iz drugega, vzbujajo sum, da so te deputacije od nekje organizirane ter nalašč poslane h gospodu banu«. To mišljenje potrjuje po logiki »Slovenca« tudi to, da baje »zlasti »Jutro« in »Domovina« redno poročata o takih deputacijah«. Ne moremo si prav razlagati pravega vzroka »Slovenčevega« razburjanja, še manj pa njegove trditve, da bi mi več poročali o sprejemih pri g. banu kakor »Slovenec«, ko se vendar lahko vsak dan Prepriča o nasprotnem. Čudimo pa se. da si »Slovenec« tako vprašanje sploh zastavlja, saj ima vendar dovolj prilike, da izve od deputacij samih, ali pa na drug avtentičen način, kdo je deputacije organiziral in poslal. Izvedel bo. da je organizator in pod-pihovalec samo ona beda našega ljudstva, o kateri mora »Slovenec« tudi danes pisati cele stolpce. Policija na pariški univerzi »Sovenčeva« opoldanska izdaja »Slovenski dom« poroča v svoji včerajšnji številki o nemirih na pariški univerzi, pa mu ne da žilica miru, da ne bi po strani brizgnil svojega lažnjivega strupa. Zdi se, kakor da je bil ta list osnovan z namenom, da trosi v svet raznovrstne infamnosti, ki so le preveč podle, da bi jih objavljal »Slovc-nec«. Zato piše »S'ov. dom« v takemle tonu: Policija je udnla — kakor pri nas pod Knamerjevim režimom — na univerzo, aretirala študente in jih v oklopnih policijskih a-vtomobilh prepeljala na prefekturo.« Zdaj pa vprašamo pobožni »SI. dom«: Kdaj je bil dr. Kramer notranji mrnister, da bi tri dal nalog policiji naj vdre na univerzo? Kdaj je bi'.»dr. Kramer prosvetni minister, da je lahko odredil kaj stičnega? Vprašamo pa ga tudi tole: Ako je policija kdaj res vdrla v katero naših univerz, zakaj se je to zgodilo? Ali bi policija danes samo od da'eč gledala, če bi se na kaki univerzi obnovili enaki komunistični izgredi? Kdaj in pod čigavo vlado je dobila beograjska univerza svoj stalni policijski oddelek? Na to odgovorite, pobožni gospodje! Ubogi krščanski socialci! Z ozirom na ostri napad, ki je izšel v listu za katoliške mladeniče »Kresu« proti Jugoslovanski strokovni zvezi, javlja sedaj uredništvo glasila JSZ »Delavska pravica«, da bo odgovorilo na vsa v tem članku iznešena sumničenja in podtikova. nja. Obenem se zahvaljuje uredništvo vsem prijateljem z dežele, ki so mu poslali na napade v »Kresu« celo vrsto odgovorov. Ob tej priliki opozarja »Delavska pravica« člane JSZ. da »v zadnjem času širi. jo gotove osebe z namenom, da bi škodovale Jugoslovanski strokovni zvezi, vesti, da JSZ širi in zagovarja komunistično ideologijo Načelstvo JSZ poziva članstvo, da si dobesedno zapomni inkriminirane go_ vorice in mu sporoči imena raznašalcev teh vesti, da bo proti njim sodno postopa, lo radi zločinske klevete«. Oba Rima V Italiji so zelo slovesno proslavili sed_ mo obletnico sprave med Italijo in Vatikanom ter po-Jpisa lateranske pogodbe. Ni ga bilo menda italijanskega lista, ki ne bi posvetil ob tej priliki neka; toplih besed na naslov Vatikana ter njegove politike, ki jo vodi od podpisa lateranske pogodbe napram fašistični Italiji S posebn m zadovoljstvom beležijo vsi listi patriotsko zadržanje italijanske duhovščine, ki stoji danes ramo ob rami z italijanskim narodom v borbi proti sankcijam Italijanska duhovščina se je zlila z narodom v eno ce. loto, s katero čuti, se bori in je priprav, ljena tudi umirati. Duhovščina je danes med prvimi bojevniki proti sankcijam ter daje narodu poguma in navdušenja v tej borbi. »Lavoro fascista« prihaja po takih in sličnih ugotovitvah do zaključka: »Borba proti fašistični Italiji je danes tudi borba proti katoliški Cerkvi!« Javni upokojenci kot upravni svetniki Beograd, 15. februarja AA. Pojasnilo finančnega minrstrstva o tem, da osebnih državnih in samoupravnih upokojencev ni mogoče zaposliti pri državi in državnih podjetjrh ne glede na sredstva iz katerih bi se plačevali, ne velja za triste upokojence, ki so na podlagi posebnih določb postavljeni za člane upravnega in nadzornega odbora državnih podjetij, kajti v tem primeru ne gre za zaposlitev, marveč za posebno funkcijo, ki ni službenega značaja napram državi. S tem pojasnilom soglaša tudi glavna kontrola. Iz državne službe Beograd, 15. februarja p. Profesor Vasilij Mrk na dri. trgovski akademiji v Mariboru je napredoval iz VI. t V. položaj no skupino. Kontrolor mer pri 6reskem načelstvu ▼ Celju Dragotia Komorski je premeščen k sreskemu načelstvu v Zagreb. " V 9. položajno skupino so napredovali uradniški pripravniki v prometni službi Rejec Feliks, Maks Coš, Stanislav Grčman, Aleksij Kononejko, v 10. položajno skupino I »a Alojzij šabela, in Josip Zw5IL Obsodbe bolgarskih komunistov Sofija, 15. februarja. AA. Državno sodišče je obsodilo 19 komunistov zaradi tiskanja rn razširjanja prevratnih letakov v jo6o 7 do 2 let Z abesinsklh bojišč Reorganizacija abesinske vojske na Južni fronti bo v kratkem dovršena Adis Abeba, 15. februarja, o. Potrjujejo se vesti, da se abesinska vojska koncentrira v raznih odsekih juine fron/te, ki pa se čuvalo v najostrejši tajnosti, da ne bo bilo vo^štvo izpostavljeno nopadom italijanskih ietal. Čete so sedaj dobro oborožene in preskrbljene 6 hrano za mesec dni. Poveljstvo na južni fronti je prevzel dedžas Gabre Manam, ki bo v kratkem odpotoval iz Adis Abebe na somaisko fronto. AbesAnoi se nameravajo tudi na južni fronti posluževati nove taktike. Izogibali se bodo spopad, m z motorizirano artiljeriJo in tanki ter izsilili borbo na nož. Tudi Abesinci grade ceste Adis Abeba, 15. febr. AA. Havas poroča: Abesinska vlada je vsem domačim trgovcem naročila, da morajo sodelovati pri popravljanju ceste, ki gre iz Adis Abebe proti Desiju. Na ta način bd se olajšal prevoz vojnega materi jail^ CPngovci so sestavili odbor, ki bo zbiral denar, in darove za iz- plat^So velikega števila delavca, Id bodo delali na cesti, ki je dolga 150 lom. Neguš za kompromisno likvidacijo vojne itim, 15. februarja AA. Agencija Štefani poroča iz Džibutija: Potniki ix Abesinije pripovedujejo, da je postal položaj abesin-skega cesarja zadnje čase zelo težaven. Cesar se vse bolj in bolj zavzema za kompromisno likvidacijo vojne, vendar pa te želje ne sme javno izraziti, ker se boji nekaterih bojevitih velikašev, posebno višjega koprskega svečeništva. Italijansko vojno poročilo Bi m, 15. februarja AA. Propagandno Ministrstvo je objavilo naslednji kouranika it 124: Na eritrejskem bojišču je bilo firahaajše delovanje patrulj južno od Makale. Ma ao-malskem bojišču je položaj neizpremenjaa. Vladna kriza v Grčiji Atene, 15. februarja AA. Posebni dopisnik agencije Havas poroča, da včeraj se ni prišlo do nobenih razgovorov med liberalci popu'isti glede sestave koalicijske vlade. Vodja liberalne stranke Sofulis je izjavil dopisniku Havasa, da ne bo vzel ini-cijativo, ampak da bo počakal na predloge populistične stranke, Sofulis je prepričan, da bodo predlogi zmerni da bi jih liberalna stranka na ta način mogla sprejeti. So-fuHs meni. da je to rezumljivo, ker je popii'1 i^tična stranka v razmeri z liberalno v veliki man jšini. Vendar krogi iz okolice Sofulisa ne verujejo v možnost sodelovanja s popu'isti. T" krogi bi želeli sestavo liberalne vlade s sodelovanjem republikanskih skupin in neodvisnih parlamentarcev. Menijo, da bi taka vlada imela večino ▼ parlamentu. Stavka zaradi cenzure v Venezueli Newyork 15. februarja. AA. Reuter poroča iz Calakasa: da je v Venezueli o priliki neredov bilo libitih 6 oseb. Do neredov ie prišlo o priliki generalne stavke, ki je bila objavljena v znak protesta prori cenzuri tiska. Na zahtevo javnega mnenja je predsednik republike zamenjal dosedanjega guvernerja. Za onvemeria Carakasa je imenovan general M^se'1 Med neredi so izropali veliko število hiš to nosebno hiše jiih č'«t>ov vlade. Pohištvo je bilo zažgano na ulici. Na stotine žrtev snežnih viharjev Atene, 15. februarja, b. V Makedoniji tn po vsej Grčiji so divjali močni snežni viharji, ki so zahtevali 50 smrtnih žrtev. Rim, 15 .februarja. AA. Snežni meteži zadnjih dni so napravili precejšnjo škodo. Zaradi mraza je v Italiji umrlo 35 ljudi. Newyork, 15 februarja. AA Po vseh Zedinjenih državah vlada še vedno srflen mraz. V Newyorku samem je prišlo zaradi snežnih metežev do več prometnih nesreč. Pripetili so se trije smrtni primeri, ranjenih pa je bilo okoli 50 oseb. V Minnesota in nekaterih drugih zveznih državah na severu število žrtev zime stalno narašča. Mnogo krajev je zaradi snežnih žametov odrezanih od sveta. Snežni meteži so napravili veliko škodo slasti ▼ Kaliforniji. Amerika kupuje srebro Newyork, 15. febr. AA. Agencija Stefami poroča: Po nakupu 50 milijonov unc srebra, ki ga je vlada nakupila na Kitajskem, imajo eZdmjene države sedaj za 2 milijardi 152 miljonov dolarjev rezerv v srebru. To predstavna 12% napram zlatim rezervom, ki jih imajo LTSA sedaj za 10 milijard 151 miljonov dolarjev. Samopomoč hrvatskih kmetov Zagreb, 15. februarja, o. Po uspeh akciji na zagrebškem živinskem sejmu preteklo sredo so hrvatski kmetje tudi danes na velikem letnem živinskem sejmu r Križevcih organizirano nastopali ter dosegli povišanje cen živine za 20 do 30 odstotkov. Akcijo vodi gospodarska organizacija »Gospodarska sloga«. Kmetje so določili šestčlansko komisijo, sestavljeno iz kmetov, ki se dobro spoznajo na živino. Ta komisija je pri vhodu na sejmišče ocenila vsako živinče in mu določila ceno, izpod katere ga lastnik m smel prodati. Med kupci je sprva nastalo veliko ogorčenje. Ko pa so videli, da kmetje res nočejo niti enega repa prodati izpod določene cene, so se vdali in precej kupovali po višjih cenah. Opoldne so kmetje vso še neprodano živino odpeljali domov, tako da so trgovci, ki so čakali na popoldne, ostali brez živine. Ta pokret organizirane samoobrambe ae sedaj širi po vsej savski banovini tn nihče noče več prodati živine po stari nizki ceni. Izmenjava profesorjev med našimi univerzami Zagreb, 15. februarja o. Zoigrebško vseučilišča je pozvalo beograjska vseuččKSka profesorja dr. M^joitina Milenkoviča in dr. Ivana Gjaja, na/j prideta v poletnem semestru predavat na zagrebško univerzo. To vabilo je v zvezi z akcijo, da se izmenjavajo profesorji zagrebškega, beograjske« rn ljubljanskega vseučilišča- Najnovejše iz Ga-Pa Garmisch-Partenkirchen, 15. februarja d. Nočna finalna tekma med Anglijo in Ameriko je privabila v stadion okoli 10.000 gledalcev. Obe moštvi sta se zavedali velike važnosti tekme ter so zaradi tega igrali zelo previdno, večinoma na obrambo. Zaradi tega sta se tudi prvi dve tretjini končali brez gola. Tudi tretja tretjina brez gola. torej neodločeno 0 : 0 Šele pozno zvečer so objavrli končno oce-no v umetn m disanhi žen6k. Zmagala je Norvežan ka Sonja Henše, ki si je s tem že tretjič na zrmdei olimpijadi priborila zlato koliino. D-ivja i" b'i A"«'e/!nja Ce-c:lii* CoNedge, tretio pa Švedinja Vivi-Anne Hulten. Popravljena krivica Iz Slovenjgradca nam pišejo: »Slovenec« je 11. t m. pod nasiovotn »Sprememba v gerentskem sosveta. Okraj, ne hranilnice v Slovsnjgradcai« objavil vest, ki jo je bilo že prej prineslo »Jutro«, da so bili razrešeni gerent Rojnik ter nekateri člani sosveta, na novo pa knenova. nI slovenjgraški župnik Soklič kot gerent podgorski župnik Kotnik, industrijalec Jaš iz št. nja, zobozdravnik Picej iz Slo. venjgradca, posestnik Virtič iz Sel, trgovec Smolčnik iz Slovenjgradca. posestnik Tovšak iz št Uja in župan Vrhnjak tz Pa-meč pa za člane gerentskega sosveta. »Slovenec« je še pristavil, da se je i tam imenovanjem popravila krivica, lci se j« tem možem zgodila leta 1931, ko so bDi razrešeni svojih funkcij, ker se niso udeležili volitev v narodno skupščino. K tej vesti je resnici na ljubo potrebna, kratka konstatacija. Leta 1931 so biH ras. rešeni kot člani gerentskega sosveta gg. Areh, Barth, Detečnik in Rotovnik, imenovani pa v sosvet gg. dr. Bratkovič, Ro-gtna, Verdnlk in dr. Železnikar. Gerent je bil in je ostal župnik Cižek tn šele po njegovi smrti je bil leta 1933 postavljen za gerenta g. Ivan Rojnik Izmed vseh zgoraj navedenih se je mogla torej »popraviti krivica« samo g. Arehu, ki je edini bil leta 1931 razrešen. Ni se mogla takrat zgoditi in torej ne sedaj popraviti krivica g. župniku Sokliču. ki ga tedaj sploh še ni bilo v Slovenjgradeu, in tudi ne vsem dru_ gim na novo imenovanim članom sosveta, ki poprej niso bili v sosvetu ter torej tudi niso mogli biti zaradi neudeležbe pri volitvah razrešeni svojih funkcij. To tem manj, ker se je večina novo imenovanih gg. flanov sosveta volitev leta 1931 ude. ležila. Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pretežno oblačno, zmerno hladno, poslabšanje vremena verjetno. Dunajska vremenska napoved sa nedeljo: Na vzhodnem robu Alp vedno bolj oblačno, temperatura se bo dvignila, južno vreme, živahni južnovzhodni vetrovi, v južnih Alpah po večini oblačno, možnost padavin, juž-vetrovi. Za staro prauico Obletnica mučeniške smrt! etirje kamni pred Markovo cerkvijo v Zagreba govorijo o strašni smrtni in o po-žrtvovtanju kmečkega voditelja in mmCeJii-ka Matije Gubca, čigar spomin bo večno živel v srcu našega kmeta in vseh pravico, ljubnih ljudL Tudi pesniki in pisatelj so nam ustvarili lik tega narodnega voditelja in mučenika. že prej kakor pri nas so se upirali kmetje proti tlačanstvu v Franciji, Angliji Nemčiji in Švici. Ti organizirani kmečki upori niso imeli nobenega vpliva na kmečki živelj v naših pokrajinah, šele veliki kmečki urpor na Madžarskem leta 1614 pod vodstvom Jurija Doža. je raznesel iskre na naše ozemlje in prvi so se leta 1515 uprli kranjski kmetje. Ta upor je bil v krvi zadušen. Kmečki upor pod vodstvom Matije Gubca. se je razvil okrog Susjedgrada, Brdov. ca in Stubice, izzvalo pa ga je nasilje, ki gfi je že dolgo izvajal kanjižki velikaš Fe. renc Tahi. Kmetje pa niso vstali zaradi tega. ker jih je strašno trpinčil in izmoz. gaval, marveč v obrambo sus[jedgradske_ ga velikaša Stjepana Gregorijanca, kate_ remu je hotel Tahi ugrabiti vso posest. Ko je bila dolgotrajna pravda končana v Gregorijaačevo korist, a mu Tahi ni hotel prepustiti zasedene posesti, so kmetje pre. gnali Tahijeve ljudi. ZavzeJi so se za pravično stvar, višja oblast pa jih je vendarle proglasila za upornike. To je bil po. vod, da so kmetje v drugi polovici leta 1-572 organizirali svojo zvezo pod vodstvom Matije Gubca, Ivana Pasanca in Kipar Dolinar: Matija Gubec Ivana Mogajdča, ki so bili vsi trije stubi-ški kmetije. Za poveljnika svoje vojske pa so proglasili Ilijo Gregoriča, ki se je proslavil v borbah proti Turkom in je dvakrat utekel iz turškega ujetništva. Hija Gregorič je imenoval 12 kapetanov, ki so organizirali kmečko oboroženo silo. Nje- voditelja Matije Gubca gov načrt je bal s Štajerskimi kmeti izvršiti pohod iz Celja preko Ljubljane do morja, dočim naj bi kranjski kmetje zavzeli vse postojanke do Metlike ter se potem onkraj Kolpe združili s hrvatsflto kmečko vojsko. Tako združena vojska naj bi obkolila Za. greh in diktirala gospodi mir. 29. januarja 1673 je izbruhnila splošna vstaja. Okrog Susjedigrada. Stubice in Bndovca se je zbralo nad 20.000 ljudi. Ban in škof Juraj DraSkovič je naročil svojemu namestnik« Alapiču, naj napade kmečke upornike pri Jastretoarakem ln Okiču. Hija Gregorič je že prodrl na štajersko ter poslal del svoje vojake pod vodstvom Kupiniča na Kranj, sko. Kapetan Turn je Kupiničevo vojsko potolkel 5. februarja, dva dni pozneje pa je Škafov namestnik Alapič premagal kmečko vojsko pri Mokricah. Matija Gobec je imel okrog sebe še 10.000 oborože. nfh kmetov ter se pri Dolnji SUibici hrabro boril a plemiško vojsko. 9- februar, ja je zmagala plemiška vojska pod vodstvom Alapiča, na bojišču je obležalo okrog 6.000 kmetov, množice ujetnikov so plemiči obešali, mnogim pa so odrezali nosove in ušesa. Matija Gubec in Ivan Pa_ sanec sta padla ranjena zmagovalcem v roke. Kakor trdijo nekateri zgodovinarji, sta bila nekaj dni zaprta v mokriškem gradu, 15. februarja pa sta bila na tnajokratnejši način usmrčena v Zagrebu pred Markovo cerkvijo. V zasmeh so Gubca kronali z razbeljeno železno krono, ga ščipaJi z razbeljenimi kleščami, potem pa razčetvorili. Velika Dolina in Mokrice Kraji borb in muk Matije Gubca Ob meji..., pa ne ob državni, marveč v skrajnem jugovzhodnem kotu naše dravske banovine. Če se pelješ iz Brežic proti Samo-boru po državni cesti, zagledaš na desnem bregu Save, prav na periferiji, približno 15 km od Brežic na nekoliko vzvišenem prostoru stari — zgodovinski grad Mokrice. Popotnik, ki ga obišče, si gotovo ogleda tudi njegovo neposredno okolico. Dobrih pet mi- Grad Mokrice mit od tega gradu zagledaš cerkvico na Veliki Dolini, zadnji občini v tem kotu. Vasica Velika Dolina je na hribu, okroglo 250 m nadmorske višine, občina z nekaj nad dvatisoč prebivalci. Kar poglej jo v letošnji Vodnikovi pratiki! Pojdi malo višje do rezervoarja, pa se ti nudi krasen razgled. Lep pogled je na štajersko stran, na vinorodne gorice bizeljske, gori po nekdanji mejni reki Sotli, na valovite gričke, posejane z božjimi in vinskimi hrami. Pred teboj leži razgrnjeno, plodno, nekoliko zamočvirjeno divno polje. Kamorkoli se ozreš, povsod druga slika —V mesečnih večerih se tu pa tam vidijo »flosarji«, ki se niso ustavili »pri Šetincu« ob reki na bližnjih Jesenicah. V tihih jutranjih urah., ko je vsa dolina zavita v meglo, se ti zdi kot široko morje, iz katerega se v daljavi dvigajo otočki — vrhovi štajerskih goric. Na zapadu zapirajo razgled Gorjanci. Da ne pozabim: dobri dve uri peš navkreber je lepa izletna točka okoličanov, da. še celo Zagrebčanov — znana Stojdraga. Privlačno ime, še bolj pa kraj sam. Pestro življenje, dekleta v učinkovitih narodnih nošah, inteligenca iz okolice in od daleč — vse se zbere na žegnanju zgodaj spomladi. Pot se začne vzpenjati vedno višje in te vodi preko Ponikve skozi bukov gozd. krasen senčnat raj, po globokih jarkih in dolinicah dokler ne zagledaš zvonik cerkvice na Stojdragi. Od tu je diven razgled na krško ravan, tja do Krškega in Leskovca. Tja prideš tudi po glavni cesti. Za kratek čas si še med potjo ogledaš prav na vznožju ležeč že omenjeni znameniti grad Mokrice, čigar južna stran je tudi na naši sliki. Grad Mokrice je divna, zgodovinska utrdba še iz dobe turških vpadov in kmečkih uporov z Gubčevo ječo (po nekaterih zgodovinarjih!), s ponosnimi stolpi, dvižnim mostom, okopi, starimi spominskimi ploščami še iz rimskih časov, in s krasnim naravnim parkom. Ta grad je bil nekdaj rezidenca raznih plemiških rodbin, med njimi najslavnejših Gregorijancev in Auerspergov. Lepota gradu je privabila tudi blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in govorili so, da ga bo naš tragično preminili vladar kupil. Med posetniki je bila tudi kraljica Marija ter mnogo vojaških in civilnih odličnikov iz najvišjih krogov vse naše »domovine. Med drugimi so pred nekaj leti bivali tu baroni Gagemi. Znani Friedrich von Gagern, nemški pisatelj, je pisal svoje romane tudi iz naše najbližje okolice. Poleti kar mrgoli tujcev, največ kajpada_ Zagrebčanov, da si ogledajo vso to lepoto, predvsem naravni park, ki je bil nekoč tako urejen, da se je lahko kosal z marsikakim mestnim. Botanik najde tu mnogo lepega in zanimivega. — Občina je zaokrožena enota. Sedemnajst vasi. naokoli v krogu razporejenih, ima sku- i pni center Veliko Dolino s šolo, župniščem, j famo cerkvico in občinski uradom. Manjka še pošta, ki je na pol ure oddaljenih Jesenicah ob Savi. Gospodarska kriza ni prizanesla tudi Dolinčanom. »Poljcic, prebivalci v dolini, so menda na boljšem kot »hribovci«, ljudje v gornjih vaseh. Z malimi izjemami so mali posestniki, ki se s težavo prerivajo skozi to borno življenje. Kraška zemlja ne nudi bog vekaj, vendar prodajajo nekatere produkte na trg v Samol.or ali v Zagreb, posebno drva. da si zaslužijo vsaj za najpotrebnejše. Okolica je hribovita, saj so tu zadnji o bronki Gorjancev, prizorišče Trdinovih bajk, povesti Ln pravljic... Teren je Še kar dober za smučanje, posebno višje gori že na hrvaških tleh. piej omenjeni Stojdragi in pri Sv. Duhu. Tu so še posebno dobri in ostri zaleti. Ko zapade prvi sneg, že prihajajo Zagrebčani z iftflcami« mimo nas daleč goii v Gorjance. Malo nižje doli leži vasica Bregana, znamenita tudi izven mej naše domovine. Tu je namreč tovarna palic, znana tudi v in> zemstvu. Ta kos slovenske zemlje je čisto zase odtrgan od prometa, proč od glavne ceste. Gospodarsko gravitira proti savski banovini in najbližjemu večjemu kraju mestecu Samoboru pri Zagrebu. Toda naši ljudje, pravi slovenski kmetje, znajo slovensko zavest v pravem času tudi pokazati. Grajsko dvorišče z vhodom v ječe Bremena dušijo tehnike in fakulteto Zborovanje visokošolcev za razveljavo nove tehniške uredbe Ljubljana, 15. februarja. Na javnem zborovanju v dvorani Trgovskega doma, na katerem so tehniki snoči manifestirali za ohranitev neokrnjene fakultete v Ljubljani, je slušatelj kemije Fakin predoč-'l javnosti nekaj prav značilnih podatkov o stanju te fakultete od Ziičetka do danes. V vsej dobi, kar je bila tehniška fakulteta pred 15 leti ustanovljena, jo vzdržujejo slušatelji doma k z lastnimi sredstvi. Kmalu po ustanovitvi se je slovenska javnost prenehala zanimati za naše najvišje tehnično učil išče in od takrat ga spremljajo obupne finančne razmere, ki se leto za letom sistematično slabšajo. Dotacije in krediti so vedmo manjši, vzporedno pa se stalno večajo bremena, ki groze slovenskega študenta zadušiti. Najprej se je vpisna taksa zvišala od 5 na 100 Din. nakaT so prišle še šolnine v znani regresivni razdelitvi po neposrednem davku. Slušatelj, čigaT starši plačajo 300 do 1000 Din neposrednega d:rvka, plača za šolnine in vpisnine na leto do 277%, a kdor ima 550.000 Din davka, plača samo 6.5%. Ogromne so za študenta laboratorijske takse. Medtem ko kemik na beograjski tehniki plača za organski laboratorij le 350 Din. plača kemik v Ljubljani ) 11- RUE AUBKR Telef.: Opčra 98.15 — Telef : OpCra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji Holandiji in Luksen. ^urgu sprejemalo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned Dienst LUKSENBTTRG: Nc 59S7 Luxembourg. naše čekovne nakaznice* Ljudje, ki poleg trde stolice, trpe na hemoroidih, morejo vzeti za izči-ščenje črevesja zjutraj in zvečer po četrt čaše naravne FRANZ-J OSEFOVE grenčice Ogl. reg. & br. ,o*&5/38 je, da pri takih pogoji frekvenca slušateljev zlasti na tehniki stalno pada in da se je število od leta 1934 do danes skrčio skoraj za 50%. A dokler bo treba pri nas graditi še nešteto cest, železniških prog, mostov, javnih objektov in naprav, dokler bo naša industrija po večini vsa še v začetnih fazah m dokler bo v naši državi nad 2000 inozemskih strokovnjakov, ki niti našega državljanstva nimajo in zato po; zaikoniu ne bi smeli imeti sdtržb po naših tov2irnaih, tako dolgo se ni treba bati hi-perprodukcije domačih inženjerjev in študija na tehniki pač ni treba otežkočari na tako neusmiljeno rigorozen način. Za njim so govorili še gradbenik Vitek, ki je opozoril na katastrofalne posledice nove tehniške uredbe, in zastopniki slušateljev na posameznih oddelkih, ki so podrobno očrtali obupne razmere na svojih institutih. Na koncu so soglasno sprejeli resolucijo, ki jo odpošliejo prosvetnemu ministra in v kateri zahtevajo, da ministrstvo umakne novo uredbo, ki siromaš-nejšim dijakom onemogoča vstop na univerzo ter pomeni postopno ukinitev tehniške fakultete. Direktor Cugmus V ponedeljek tvečer odhaja z večernim brzovlakom v Beograd na svoje novo slui-beno mesto pomočnika generalnega direktorja državnih železnic, dosedanji direktor ljubljanske direkcije g. Josip Cugmus. Prilike današnjih dni so ga iztrgale iz naše srede in iz dela v ožji slovenski domovini, v katero se je po 20-letni odsotnosti vrnil pred tremi leti kot šef železniških ustanov v Sloveniji. G. direktor Cugmus se je rodil pred 50 leti v Trebežah. Po končanih študijah je vstopil v službo pri prejšnji Južni železnici. Kot borbenemu nacionalistu pa mu tam pri fanatičnih nemških šefih ni bilo obstanka, Po štirih letih zapostavljanja in šikaniranja je izstopil iz službe in jo mahnil na jug, v prerojeno Srbijo. V Beogradu so ga radi sprejeli v službo srbskih državnih železnic. V svetovni vojni se je kot dobro-voljec boril v raznih bitkah, dokler ga ni-bo ranjenega ujeli Bolgari. Ko so dognali, KINO UNION _TELEFON: 22-21_ Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri poje slavni tenor J0SEPH SCHMIDT v prekrasnem pevskem filmu Zvoki mladosti Dodatek najnovejši foxov zvočni tednik s slikami iz Ga-Pa olimpiade (MATINEJA DANES ODPADE!) da je Slovenec, so ga izročili avstrijskim oblastvom, ki so ga postavila pred vojaško sodišče in ga obtožila veleizdaje, ker je služil kot bivši avstrijski rezervni oficir v srbski vojski. Izgledalo je že, da bo izgubil glavo. Zvedeli in zavzeli pa so se za njega nekateri odlični slovenski nacional- ni odvetniki, ki so ga z velikim trudom potegnili črnorumeni justici izpod vislic. Po končani vojni se je g. Cugmus zopet vrnil v železniško službo. Imel je že glas odličnega strokovnjaka in je bil postavljen v prometnem ministrstvu, kjer so mu izročili razne važne narodno gospodarske referate. Posebej se je specializiral za tarifni referat ter postal eden naših najboljših strokovnj"1 ov na tem važnem področju železniške uprave. Tik pred svojim imenovanjem za direktorja v Ljubljani je bil postavljen tudi za predsednika Tarifnega odbora, ki se bavi z reševanjem težavnih vprašanj naše tarifne politike. Triletna doba službovanja v Ljubljani je bila doba polna uspehov in žive akcije. Direktor Cugmus je s svojo energično roko spravil z mrtve točke vprašanje obnove železniške mreže v Sloveniji. Dolgi predeli prog so bili temeljito popravljeni in so dobili nove proge in nove tračnice. Popravljene so bile mnoge postaje ter ponovno trasirana proga St. Janž-Sevnica. ki se je sedaj končno že tudi res začela gTaditi. Enako lepe uspehe je dosegel g. Cuirmus v svojem stremljenju, da čim bolj dvigne ugled in socialni položaj našega železniškega stanu, ki ni imel v njem samo zvestega zagovornika, nego vedno tudi odločnega stanovskega predstavnika. V teku svojega službovanja si je pridobil direktor Cugmus v Ljubljani velik krog prijateljev, ki so se sinoči skupno z želer-ničarji zbrali k poslovilnemu večeru v veliki dvoran? Sokolskega doma na Taboru. Vsi ga bodo težko Pogrešali in vri mu želijo (Trm več uspehov tudi pri deln na njegovem novem visokem položaju v Beogradu. Iznajdljivost naše železniške uprave Kako bo v Beogradu urejen prehod z ozkega na star- malno tirovje Beograd, 15. februarja. Velik del železniške mreže na področju bivše kraljevine Srbije in skoraj vsa v Bosni in Hercegovini je zgrajena ozkotirno. Kjer se to ozkotirno omrežje dotika normalnotirnega, je seveda treba blago prekladati, kar vsekako stane veliko dela in veliko stroškov. Ozkotirna proga veže tudi našo prestolnico ne samo z najbližjim zaledjem, temveč tudi preko vse Bosne in Hercegovine z Dalmacijo in Jadranskim morjem. Vse blago, ki po tej progi prihaja v Beograd in je namenjeno krajem onstran Save in Dunavia. se mora v Beogradu prekladati, ravno tako pa toda vse, kar prihaja z one strani po normalno tirnih progah in je namenjeno za prevoz po ozk»tirnici. Ko se je reševalo vprašanje beograjskega železniškega vozlišča, se je določilo, da se zgradi glavna postaja za tovorrr promet na ratzsežnem zemljišču pri gostilni »Mostor«, kjer se danes nahajajo želetzni-čarska zadruga, železniške šole in železniške ambulance. Vsa ta poslopja se bodo podrla, da bo prostora za novo glavno tovorno postajo, do katere bo vodila tudi jadranska oekotirnica. Toda ta tovorna postaja bo v glavnem služila za porazdelitev tranzitnega tovora po ocinosnih progah, kar se pa tšče prestolnice same, pa pač samo njeni savski strani, dočim sta za du-navsko stran določeni tovorni postaji Sa-ran in Klavnica. Zveza med savsko in d"u-navsko stranjo pa je normd notirma in se pač ne da umisPti, da bi se v itak prometno silno obremenjeni normalni tir, ki vodi skozi savsko pristanišče in okoJi trdnjave na duraavsko stran polagal še tir ozkofcir-nice, da bi se ozkotirni vozovi mogli za razkladanje aili prekladanje prevreiSi na postaji Šaran in Klavnica. Pa je naša železniška uprava res zelo iznajdljivo rešila to vprašanje. Na današnja savski tovorna postaji se je zgradila posebna rampa, m kateri se ozkotirni tir nahaja v višini poda norma!no-timih voz. Naročila pa je obe garnituri tovornih voz brez oboda, ali z ozkotirnim tirom na njih. Ti, kakor bi se moglo reči, trajektni vozovi se porinejo do čela privzdignjene ranrpe z ozkim tirom, in mri je pa z rampe ozkotirni vozovi, pa potem povleče lokomotiva vso kom poz i jo z glavne tovorne postaje na dunavsko stran, kjer se blago, določeno tej strani prestolnice, rarzloži, ono, ki je namenjeno oez dunavski most, pa preloži v normalnotnr-ne vozove. Vsa dela za to novost v našem železniškem obratu bodo že v kratkem končana, tako da bi se menda že zn mesec dni mogel pričeti ta trajektni prevoz po suhem med savsko in dunavsko stranjo. Dotlej bodo menda tudi že dovršeni trajektni vozovi. Stvar sama pa bo velikega pomena zlasti v stsvbinskem pogledu za našo prestolnico, ker skoraj vse stavbinsko gradivo, ki se v največji meri porablja na dunavski, tovarniški strani mesta, prihaja v Beograd po ozkotinntci, pa se je doslej razkladalo vse le na savski strani, potem pa z rasnimi vozili moralo če? hrib prevažati na drugo stran. In ker prir;afa tudi znatne olajšave za tranzitni železniški promet, je tn novost gotovo vredna vsega prizmam j«L Popularni in splošno komik priljubljeni Szoke Siakall »Ga lomi in bije« kot še nikoli poprej v veleburki KATJA Najnovejši Ufa zvočni tednik % slikami iz Ga-Pa! Predstave ob 15*, 17., 19. m 21. nri. MATINEJA: Danes ob 10.30 dop. po ceni Din. 4.50 velefilm 3 I T K A ANABELLA IN INKIŠINOV Nujna cestna dela na Kočevskem Kočevje, februarja Važne ceste držijo preko kočevskega Breza; saj ta sTez veže Slovenijo preko^ Hrvatskega primorja z morjem. Najvažnejša je državna cesta Ljubljama-Kočevje-Su-šak. Za njo je bilo svoječosno odobreno 10 milijonov kredita. Žal pa od te odobrene vsote doslej še ni bilo nič izplačano Popravilo te važne prometne žri-e je nujno ne samo za kočevski srez, nego za vso Slovenijo. Kdor je katerikrat potoval po *ej cesti, je moral samo ugotoviti nujnost p-eložrtve najhujših klancev in ovinkov in na nekaterih mestih razširitve ceste. Ta najnujnejša dela so neogibna in bi jiih bilo treba začeti takoj pomladi. Prvotno je bilo določeno, da bi se iz kredita v znesku 10 milijonov dinarjev izvršila temeljita popravila na cest' Ljub^ana-Kočevje-Sušak tako. do bi se v kočevskem srezu za težki premet uredi' od«ek ceste R;bn^ca-Dolenia vas, in d? b; se odsdk ceste Ko-čevje-Livold razširil. Naposled bi bilo treba preložiti najnevarnejši ktemec na tej cesti, to je klanec pri Fori. Znano ie. kako se j£ na tem klancu lani ponesrečil tovorni cvto. poln živine Kako pa je z osteMm cestnim omrežjem v kočevskem srezu? Do leta 1930. ao bi- le vse banovinske ceste v našem srezu prav v zelo slabem stanju. Od tega leta pa se zaznamujejo mnoga izboljšanja. Z deli, ki bi se izvršila na tej cesti v kočevskem srezu, bi bilo pomaga-no tudi številnim brezposelnim. To bi bila znatna odpemoč za hudo stisko, ki vlada na Kočevskem zaradi lesne m rudarske krize. Nujno potrebno pa je izvršiti še nastopna dela: Na banovinski cestii Dolenja vas -Kočevska Reka-Nove Laze je treba napraviti novo kamenito podlogo in cesto no novo trasiTati, ker znaša dnevni premet na tej cesta nad 250 ton. Nujnega popravila je potrebna banovinska cesta Stude-nec-Hrib. Preložiti je tTeba cesto Gorenje-Stara cerkev. Nadalje je nujen nov že!e-zobetonski most pri Moziju, ker je stari v skrajno slabem stanju. Naposled je treba na banovinski h cestah v našem srezu zravnati neka/j nevarnih ovinkov in preložiti nekaj prehudih klancev. Letošnji predlog proračuna cestnega sreskega odbora znaša 2,031.960 Din in ni nje večji od lanskega. Cestna doklada znaša 23% in je večja kakor lani. Dajatev pa se zaradi tega ne bo nič povečala, ker se je istočasno zmanjiak Smole} fednfeevropec Kolosalen uspeh Smoleja, ki je zasedel na SO km 10. mesto ter pustil za seboj po tri Norvežane in čehoslovake, enega Finca in vse tekmovalce ostalih narodov — Tudi ostali trije Jugosloveni so bili dobri — Žemva 20., Knap 21., Senčar 31. — Tnnmi svedske našega posebnega poročevalca) .................................................................................................... Ga - Pa, 14. februarja Tuda današnji dtevefci doai olimpijskih zimskih iger je spet imel krasno solnono vreme. Temperatura je v splošnem popustila, po južnih obronkih je solnee pobralo sneg, toda za potek prireditev, smuških im tudi dtrsaikiih, ta neznaten pritisk milejšega vremena ne bo imel nobenih posledic. Proge — zdaj na vrsti samo še 30 km vztrajnosti tek — potekajo po severno ležečih terenih, kjer je snega še več kot preveč, za led pa skrbijo stroji in škropeči, ki ga po vsaki večji izrabi spet spremenijo v gladko ploskev. Po mestu od jutra do večera vse živo, vendar se pozna, da je mnogo včerajšnjih gosrtov vendarle privabilo posebej drsanje v dvoje v bližino ledenega stadiona pa tudi mnogo takšnih, k? sicer niso mogli na prireditev, pa so vsaj lahko pozdravili svojega kancelar ja m številne visoke državne predstavnike. Danes jih ni toliko in tako vidnih, pa je vse nekoliko manj vznemirjeno in tudi varnostni organi imajo spet glavo na pravem mestu. Naši, ki preživljajo prireditvene dneve skrito v udobnem penzionu, so bili danes med gledalci ti izletniki, kolikor pač ne zaključujejo priprav za jutrišnji smučki maraton. Vsi so zdravi in dobre volje ter z zaupanjem čakajo na start zadnjih osem. Stadion — vojaški tabor Smuški stadion, ki dopoldne ni imel posebno velikega obiska, je nudil danes sliko veliko vojaškega tabora. Po tribunah, posebno pa v ograjenem prostoru pri startu in na cilju, so prevladovale vojaške uniforme devetih držav, ki so poslale v boj svoje vojaške patrulje. Osrednja postavo, vsega vrenia med nastopajočimi moštvi ki njihovimi vodstvi je bil vojni minister general Blomberg, ki je po prihodu štafet spreiemail raport in čestital vsaki četvori-ci. Seveda je odmore izpolnjevala vojaška godba, za pregled poteka pa je skrbel napovedovalec: razen tega So na strnrni pod veliko skakalnico z rdečimi trakovi popravili velika orofila proge, kjer so bile označene najvažnejše točke in kontrole in so gledalci po premikanju tablic lahko sproti sledili premikanju vsake patrulje 25 km proga ki so jo trasirali za vojaške patrulje, je vo drla od starta v smu.skem stadionu v smeri proti Mittenwaldiu ter šla v glavnem po terenih na vzhod, koder so šle štafete do vrha Wam>berga, se nato s km 12 vrnila v stadion, odtod pa pod Koche-bergom, kjer je bilo strelišče, na zapadne višine do naivsie točke 1100 m pri Tonihutte, narbo pa zmerom navzdol do dolinske postaje pod Kreuzeckom ter nozaij mimo Riesser-see in pod Ha-usbergoim v dolino in na cilj v stadion. Potek tekmovanja S starta so prvi odšli Finci, ki so v vodstvu ostali do konca; presmučali so progo v odličnem času in prišli na cilj v prav dobri, kondiciji. Italijani, ki so šli tretji, so že do km 6 pridobili nekaj mimrt ter so jim ostali tik za petami skoraj vso pot in se na-z.adnje za nekaj desetink sekund plasirali pred nje. Na cilju, kjer so za njihovo važno vlogo vedeli že vsi, najbolj pa maloštevilni rojaki, je bilo krika in vika. kakor že dolgo ne; ko se je ugotovilo, da so zmagali in med ostalimi na progi nimajo več nasprotnika, se je krik in vik spremenil v jok in poljubovanje — od sreče in vese'ja. Sicer pa je res. da so s to zmago pokarali veliko vztra jnost in tudii dobre sposobnosti kot strelci; patruljo je vodriil kapitan Silvestri. Id je že pred osmimi leti tekmoval na enaki tekmi. Poljaki »o šli kot drugi, pa so najprej zaostali za Italijani, potem pa kar po vrsti se za vsemi. Tretja najmočnejša patrulja je bila švedska za katero pa se do zadnjega ni vedelo. aH bo ostala na tem mestu, ker so ji to mesto zelo ogražali Avstrrci; morda je biila kriva zlomljena smučka, s katero se je švedski vojak vlekel za ostalimi tremi in so ga morali vedno čakat1, da ni mogla dovolj uteči avstrijskim planincem. Dobro so smučali Nemci, ki so se za svoj pksrnan borili s Francozi; ekipo je vodil znani tekmovalec poročnik Leu-pold ki je bil deležen še posebnega aplavza. Francozi niso bili dovolj nevarni, toda že po vrsti so se otresli Poljakov ;n Švicarjev, ki so v ostalem dobili tri minute pribitka zaradi nesestreljenega balona na strelišču, sami pa so zaostali z>a Čehi. k5, jim v tej postavi — z Musilom kot vojakom — ni šlo baš dobro. Svetovni prvak Schafer Drugi dogodek dneva je bilo drsanje moških v prostem. Med 26 raizn;md znanimi drsalci sveta se je blestelo tudi ime večletnega svetovnega prvaka Schaferja, kar pe vendar ni bilo dovolj, da bi bila naprava onstran kolodvora videla takšen naval, kot je bil včeraj. Nekaj je pomagalo tudi to, da so promet k stadionu zajezili že mnogo pred vhodi in so gledalci prihajali pred vrata že zelo razredčeni in razcepljeni na vzhod, zaipad. sever in jug. Kakor rečeno, arena ni bila popolnoma polna, toda še zmerom zasedena z več kot 10.000 gledalci. Žreb je glavno atrakcijo popoldneva postavil na štiri mesta pred zad-nijiim, tako da se je pred nami vrstila vrsta jnoeemcev in domačih, ki so z redkimi izjemama predvajali originalne sporede in smo res videli največ, kar lahko mudi- jo najboljši drsalci. Zanimivi so bili nastopi žilavih Japoncev, ki so se v s svojimi majhnimi in mišičastimi postavami zelo razlikovali od dolgih Angležev in Američanov, pa zato pokazali mnogo znanja in sigurnost L Seveda jim sodn;ški jbor — to je pač povsod tako — ni meril točk tako širokogrudno kot ostalim, predvsem ljudem s staro slavo. Po odmoru, v katerem so led znova pogladili, je okoli 17.15 nastopi! težko pričakovani Schafer, ki je dokazal, da je na tem polju bolj doma kot na navadnih tleh. Drsal je sigurno, toda imeli smo vtis, da se mu polagoma bližajo še nekateri — najbolj domači Avstrijci, ki imajo menda glavno šolo pri njem, pa tudi Nemec Baier ter A,ng'eži in Kanade i Po Schaferjevem nastopu so gledalci v glavnem zapustili stadion, kar je tukaj že kar običajno; ko mine glavna senzacija in publika izve, kakšen je rezultat. oziroma vidi, kako je šlo favoritu, »e premakne drugam . . . Kajti spored je zgoščen in kdor hoče videti od vsega vsaj glavno, mora hiteti! Po točkah je vrstni red': Schafer 427, Banr 401.2. Kasoar 400.1. Ogromen obrat beležko v teh slavnostnih dneh vsi postni uradi po olimpiijiskem mestu. Pomožni telefonski uradi in telefonske govorilnice so nameščene po vseh napravah, kjer se vršijo prireditve, tako da novinarji z vseh strani lahko kar naravnost opravljajo službo z domom. Glavno vrvenje pa je seveda v centrail5, tiskovnem uradu, kjer od ranega jutra do polnoči ropotajo dolge vrste strojev, kjer se slišijo vsi jeziki sveta, kjer je vsak, ki ga vidite premetavati skladovnice papirja in sestavljati poročila, redakcija zase Poleg te delavn:ce. kjer je kolikor toliko vzdržno zgodaj zjutraj aili pozno zvečer, ko prijetne pečice širijo taiko blaeodejno toploto, je prostor, kjer je nameščenih 12 telefonskih kabin, poleg njih pa veftik poštni urad. kjer lahko opravite vse od telefonskega razgovora do najbolj zapletene poštne eskpedicije s slikam-' ali brez njiiih. Zaniimanje raznih poročevalcev je zelo različno; najbolj zavidanja vredni so oni, ki pridejo po končanem izletu proti večeru v to izdelova'nioo celih grmad olimpijskega gradiva, sd prečita jo tistih najmanj 20 ali 30 komunikejev, ki izhajajo dnevno, napišejo kratko brzojavko, ali stopijo za hip na telefon m spet lahko izkoristijo veliko, ugodnost breapiačnega m udobnega obiska vseh prireditev po Garmischu. Neprecenljiv je na tej ogromni prireditvi brezžični prenos z vsake oiim-p5jske prireditve po vseh ostalih, hkrati pa tudi povsod drugod, kjer je zbranih le nekaj j več ljudi. Ali na Zugspitze, aii na veselici v veliki, nalašč za večje prireditve zgrajeni lopi »Kraift druch Freude«, ali doma v postelji, povsod ste zvezan'" z vsa,-ni športnima postojankami in povsod je na delu — samo en človek. Kraj, kjer si Človek lahko izdatno privošči čakanja m suvanja s komolci, je vestibul glavne pošte pri kolodvoru, kjer se — preden odhaja aH ko prihaja — ustavi menda vsakdo. Največ slabe volje je zaradi kupovanja olimpijskih znamk, ki p« so jih zdaj, odkar so ljudje dvignili glas — začdi prodajati kar po cestah in stadionih. Statistike bodo šele vrgle pravo luič na to skrbno proučeno in odlično organizirano poštno službo, ki je seveda samo taka zmožna obvladati ogromno delo v teh, dnevih. Poštna uprava ima tukaj v režiji tudi avtobusni promet, kti je oosebno za krajevni promet zelo Tta-čen. Krasni, razkošni vozovi prevažajo publiko, smučarje, tekmovailce in novinarje po raiznih, za ljudi z do'žnostmi Se precej oddaljenih olimpijskih tekmovali^čnlh. Samo nekaj vpogleda v velike in drage tehnične priiprave. ki so bile potrebne za raz-šrrjenja telefonskih m brzojavnih zvez ter brezžičnih prenosov v šestih jezikih hkrati, je zgovoren dokaz. , kakor za važnejša mesta so tekmovali Američani Estonci in Japonci. Podrotmi rezultati 1. Viklund (Švedska) 3:30.11. (zlata kolajna). 2. VVfkstrom (Švedska) 3:33.20 (srebrna kolajna). 3. Englund (Švedska) 3:34.10 (bronasta kolajna). 4. Bergstrom (Švedska) 3:35.50. 5. Ka-ppinen (Finska) 3:39.32, 6. Tufft (Norveška) 3:41.18, 7. Hokkmen Frans (Finska) 3:42.44. S. Ni-emi (Finska) 3:44.14. Musil (CC.R) 3:46.12. 10. Smolej (Jugoslavija) 3:47.40, 20. 2emva (Jugoslavija) 3:59.13, 21. Knap (Jugoslavija) 3:59.17, 31. Senčar (Jugoslavija) 4:20.20. Hokej na ledu Danes dopoldne se je vršila finalna hokej tekma med Kanado in Češkoslovaško. Kanada: Češkoslovaška 7 : 0 (4 : 0, 2 : 0, 1 : 0). Čeboslovaki so v zadinjih treh igrah docela popustila in niso zabili miti enega gola. Drevi ob 21. se bo vrSiia tekma med Anglijo in Ameriko. Oe zmaga Anglija, postane olimpijski prvak šn bo jutrišnja tekma med Kanado kn Ameriko odločala le za 2. m 3. mesto. Ako zmaga proti Anglije Amerika, bo odločevalo število točk, oziroma razlika golov. Vsa štiri moštva, namreč Anglija, Kanada, Amerika in Češkoslovaška igrajo v finalu. Dosedanji rezultati teh moštev so bi'lt: Anglija : Kanada 2 : 1, Amerika : 05JR 2 : 0, Anglija : CSR 5 : 0, in Kanada : CSR 7:0. Dvosedežm bob Danes so dvosedežni bobi absolviraAi zadnja dva teka, po katerih je bil končni izid naslednji: 1. Amerika I 5 : 05.19, 2. Švica H, z. Amerika II, 4. Anglija. I, 5. Nemčija I, 6. Nemčija II. Jutri se zaključijo igre Jutri je velika zaključni dan, za katerega se pripravlja vse, kakor za velik praznik. Po mestu bo dopoldne ustavljen ves arvtomobikkf promet, ker bi sicer množice ne mogle priti pravočasno v stadion. V zadnjem hipu so postavili še nekaj zosid-nih sedežev in stojiišč. Predprodaija vstopnic bo začela že ob 4. zjutraj. Za start na veliki skakalnici za zadnje olrmipijske kolajne je pripre vi jenrilh 50 skakačev iz 14 držav, med njimi najboljše znamke Norvežanov, ki so si po dolgem izbiranju določili naslednje skakače: Birger Ruud, Anderoen, Walberg in Kongs-gaard. Novšak škače prvi Kot prvi bo šel na start naš Novšak, kri bo zaradi tega posta! slaven že pred otvoritvijo. Jakopič Albin bo 14., Palme 26., Pribovšek pa 38. Kakor se zdi, se bosta za zlato kolajno borila Birger Ruud in §ved ŽIVČNIH BOLEČINAH PREHLAJEHJO&IPi vzemite}|| J |}Q [tablete M< BAHOVEC V lekarnah 20 tabl. Din 20<— ali pa 40 tabl. Din 34'— Proizvajalec: APOTEKA NLBAHOVEC LJUBLJANA Eriksson, pa tudi vnsta drug^i ni kar tako. (Najnovejše vesti glej U. stran). Današnji nogometni spored Naposled pričnejo tudi borbe za pike. Zaenkrat igra samo podsaveznl prvi razred. Za prvo nedeljo so določeni pari: V Ljubljani, igrišče Primorja: Primorje - Ilirija; v Mariboru, igrišče Železničarja. Zelez-ničar-Rapid; v Celju igrišče Celja, Celje-Hermes; v Čakovcu igrišče CSK, ČSK-Atle-tiki. Vse tekme pričnejo ob 15.15; predtekme pričnejo ob 13.30. Ze prva nedelja nudi zanimiv in pester spored. Vse tekme so telo vaZne, protivni-ki so prilično izenačeni po močeh, tako da se ne more za noteno tekmo vnaprej tipati na zmagovalca. Nogometni šport je poslednje čase pri nas zašel gmotno navzdol, naj se občinstvo odzove poinoštevil-no vabilom klubov in z malenkostno vstopnino pomaga klubom! Turistično - športni odbor za dvig lahke atletike in pripravo atletov za olimpijado opozarja vse lahkoatlete ljubljanskih klubov, da v torek prevzame zopet trening lahkoatletov vseh ljubljanskih klubov športni učitelj g. Klein. Treningi v Ljubljani: vsak torek, četrtek in soboto od 18.30 naprej v telovadnici II. realne gimnazije na Poljanski cesti, vbod iz Ciril - Metodove ulice, za skupino Korotan, Primorje in Slogo, vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 22. ure v telovadnici na liceju, Bleiwei90va c., za skupino Ilirija, Jadran, Planina. Atleti Slovana naj se zaenkrat razdelijo v obe telovadnici. Vsako sredo od 16. naprej ln nedeljo dopoldne od 9.30 naprej se vra na igrišča Primorja eross - eountry trening za vse srednje in dolgoprogaše. V nedeljo istotam in ob istem času tehnični trening za metalce. SK Ilirija (nogometna sekdja) sfcflenjev ponedeljek ob 20. v restavraciji Štrukelj plenarni sestanek. Vse člane sekcije, predvsem starešine prosimo, da ae sigurno udeleže sestanka. SK Slovan. V ponedeljek ob 20. v gostilni pri Krušičn I. redna odborova seja. SK Reka. Seja upravnega odbora v torek ob 20. v gostilni »Konzum<, Tržaška cesta. Za tekmo s Slavijo mora biti L moštvo ob 10. v garderobi. S. K. Slavi ja Prvo moštvo igra danes ob 10. na igrišču Reke s L moštvom Reke. Oprema bo na igrišču v garderobi. Avtomobilska nesreča pri Rimskih toplicah Trgovec Josip Lenardic iz Zagreba mrtev, tri osebe ranjene Celje, 15. februarja Okrog 40 let star, oženjeni trgovec 8 sadjem in zelenjavo, Josip Lenardič iz Zagreba je pred kwtkim kupil veliiko kofi-čino jabolk pri Kmetijski družbi v Celtju. Pred dnevi je 6pravrl prav lepo partijo jabolk, 3.000 kg s tovornim avtomobilom iz Celja v Zagreb. V petek je spet prisrvel v CeUe in se dogovoril z avtoprevoznikoms. bratoma Do-linškoma iz Celja, da mu bosta prensijala nadaljnjih 9.975 kg iabolk v Zagreb. Okrog 21.30 so se Lenardič, neki njeStrojevodje in srednje Soleč, ki je bil objavljen 12. t. m., smo dobili iz železničarskih krogov potrdilo, da bo bile navedbe do pičice točne, a da bi bilo treba dodati še nekatere važne dopolnitve. Najvažnejše dopolnitve so pač naslednje: Preden postane človek strojevodja, mora poleg dovršene osnovne in morebitne nižje srednje šole, tri do štiriletne vajenske dobe in dveletnega dela v delavnici kot po. močnik voziti v praksi dejansko 7 do 9 left kot kurjač, nakar postane šele pomožni strojevodja V tej lastnosti mora voziti navadno 15 do 16 let. potem šele postane stalni strojevodja Kot pomožni strojevodja ima plače, družinskih doklad in kilometrine okrog 1200 Din mesečno tn to po približno 14 letih službe pomož. nega strojevodje. To so kolikor toliko stalni dohodki, če zna in more štediti s premogom, za kar je potrebna največja Skrb in tudi sposobnost, dobiva premije, od katerih pa se mu n. pr. v območju ljubljanske direkcije odteguje 20 odstot. km'. V območ u zagrebške direkcije ni teh odtegljajev. Denarne kazni za vsak naj. manjši prestopek in pogreško so na dnevnem redu in zelo občutne, da znašajo v gotovih primerih mesečno povprečno 100 Din in še več. Redki so strojevodje, ki jim mine mesec brez denarne kazni. Olja za mazanje lokomotive dobiva strojevodja 10 do 12 gramov pro kilometer, kar je za večino strojev, zlasti v dravski ba_ novini zelo pičlo odmerjeno. Recimo, da porabi na eni turi 80 do 110 kg in da je tako prekoračil dovoljeno količino. Protivrednost prekoračene količine se mu odteguje od premije za premog in, če te ni, od kilometrine, če maže stroj premalo in nastane zaradi tega defekt na progi, je kaznovan, poleg tega pa je vedno vsaj delno tudi materialno odgovoren za nastalo škodo. Ako pa ne izhaja z določenim oljem, mora za večjo porabo sam nositi stroške. In tako se torej godi skoraj vsem vestnim strojevodjem — to je večini. A tudi premije za premog so omejene. Pri novih velikih strojih »Borsik«, kjer je večja štedmja mogoča, je n. pr. prištedil 1.200 Din, meja pa znaša 1000 Din, torej gre 200 Din v korist železniške uprave. Ako pa je strojevodja istočasno čuval svoj stroj in ga mazal, kakor zahteva (od do- J brega mazanja strojnih delov je odvisna v doberšnem delu varnost prometa) ter ' pri tem prekoračil dovoljeno količino, mora vkljub temu, da je prihranil železniški upravi 200 Din na premogu, plačati olje iz svojega. Ni menda v državi službe, ki bi se po važnosti, odgovornosti ter duševnem in fizičnem naporu mogla primerjati s službo strojevodij in kurjačev na železnici in ki bi bila tako izpostavljena pritisku v pogledu praktičnega dela neuvidevnemu bi-rokratizmu. V sosednjih državah so stro. jevodje bolje plačani kakor pa pri nas. Iz vsega tega in iz onega v članku >strojevodja in srednja šola« sledi: Zahtevajte šolsko izobrazbo in znanje, kjer je potrebno in umestno. Nikar pa ne zahtevajte praznega šolskega znanja za strokovno izvrstno usposobljeno osebje, zlasti nikar ga ne zapostavljajte moralno in materialno. Razumljivo je, da bo vsak prej zaupal svoje življenje inteligentnemu, krepkemu, strokovnjaško izvrstno ušpdiplomiranemu« strojevodji. c® v bolnišnicah V Beograd so se kvalificirane bolniške strežnice združile v zadrugi, ker ne najdejo v bolnišnicah primernega uiSejstvovanJa Beograd, 14. februarja. Nova zadruga je ustanovljena v Beogradu. Ircenuje se Zadruga diplomiranih bolniških sester. Poleg ideje in namena samopomoči je povod te zadruge še nekaj drugega, kar je v zvezi s problemom naših bolnišnic in zdravstvene službe. Šolane bolniške strežnice .so se osamosvojile v svoji zadrugi žara .ii tega. ker se ne morejo primerno udej-stvovati v nn.ših bolnišnicah. V Ameriki. Angliji, Franciji. Nemčiji in v raznih drugih državah v bolnišnicah že davno ni več strežnic ali sester brez temeljite strokovne izobrazbe. S kvalificiranimi bolniškimi strežnicami so se seznanili v Srbiji med svetovno vojno, ko so prihitele na pomoč razne misije. Prva šola za izobrazbo bolniških strežnic je bila ustanovljena v Beogradu, potem pa so sledile trike šole v Zagrebu. Ljubljani in Skoplju. Te šole vzgajajo strokovnjake za nego bolnikov. sprejemajo pa samo gojenke. ki imajo štiri razrede gimnazije, v zadnjem času pa prihajajo v šolo tudi take. ki imajo veliko maturo. Iz šol je izšlo doslej okrog 800 sester. V naših bolnišnicah pa deluje le malo število absolventk teh šol. dočim je v službi mnogo strežnic brez srednje šole in tudi takih, ki niso dovršile cele osnovne šole. Za službo so se usposobile na štiri dn šest tedenskem tečaju v bolnišnicah. Šolane bolniške strežnice v Beogradu trdijo. da službujejo v mnogih bolnišnicah tudi take strežnice, ki nimajo niti tega tečaja. Ni res. da nočemo služiti v bolnišnicah, trdijo diplomirane sestre v Beogradu, pač pa je res. da se z nami v mnogih bolnišnicah ravna- kakor s slu ž in čad jo. Me pa nismo sluge, temveč strokovnjakinje za nego bolnikov. Nega bolnikov je drueod posebna nova medicinska panoga, ki ima n. pr. v angleških in ameriških vseučiliščih svojo katedro. Pri nas pa je sestra šteta še vedno med »nižje zdravstveno osebje«. Strokovno izobražena sestra pride v bolnišnico. zdravnik pa ji naroči: Bolničarka, stopite gori v mojo sobo in /likajte mi hlače! — Jaz nisem bolničarka, odgovori sestra, če so vsi, ki delujejo v bolnišnici, bolničarji, potem ste bolničar tudi vi. — Tak odgovor se smatra seveda za upor podrejenega osebja in strokovno izobražena sestra ne najde mesta v bolnišnici Neka bolnišnica je nedavno zahtevala 18 šo-lanih sester, a ni v bolnišnici ostala niti ena. Celo v novi beogrijski občinski bolnišnici so strokovno izobražene strežnice, ki imajo poleg strokovne šole še po šest in več razredov gimnazije, naletele na neznosne razmere. Nihče ni hotel razumeti, da njih udejstvovanje ni samo fizično delo in da zahteva tudi največje duševne napore. Strokovno izobražene strežnice zahtevajo v prvi vrsti zaradi" bolnikov uvedbo novih metod v bolnišnicah. Strežnica ne more delati za kakih 60 bolnikov, ker mora opazovati vsakega posameznega od jutra do večera. beležiti vse znake in izpremembe bolezni ter o tem obveščati zdravnika. Vplivati mora na duševno razpoloženje bolnika. da odpravi njegov strah in njegovo nezaupanje do zdravil in do zdravnikove intervencije. Skrbeti mora tudi, da bo bolnik odnesel iz bolnišnice primerne pojme o zdravstvu. Statistika mednarodnega združenja strokovno izobraženih bolniških strežnic je ugotovila, da bolnik? pri pravem udejstvovanju šolanih bolniških strežnic za več dni prej zapuščajo bolnišnice, kakor pa oni bolniki, ki se zdravijo v bol- PEI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prh.«*. Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje 8. br. 16.485 od 25. V. 1935. nišnicah. kjer se izobražene strežnic« n« morejo pravilno udejstvovatl. Izobražene bolniške strežnice izražajo lepo priznanje vojaškim bolnišnicam. V beograjski vojaški bolnišnici deluje 20 absolventk beograjske šole in vojaški zdravniki so razumeli pomen novih metod pri negi bolnikov. Primerno udejstvovanje najdejo mnoge strokovno izobražene strežnice tudi v raznih ustanovah socialne medicine in pri zdravstvenih zadrugah. To pa ni dovolj in je vedno več šolanih bolniških strežnic, ki ne najdejo primerne zaposlitve. Zadruga diplomiranih sester ima dva oddelka: oddelek za nego bolnikov doma, ki že posluje, in oddelek za delovanje na področju socialne medicine. Mnogi bolniki, ki se zdravijo doma, so že izrekli zadrugi svoje pohvalno priznanje. Tudi privatni zdravniki so zadovoljni z delom izobraženih strežnic. Zadruga upa. da bo njen oddelek tako napredoval. da bodo organizirane članice revnim ljudem lahko nudile tudi brezplačno pomoč. Oddelek za socialno medicinsko delo je osnovan, njegova organizacija pa še ni izvedena. Važna nalosra zadruge je seve-j da tudi Poglobitev in izpopolnitev strokov-! nega znanja članic. Po potopil albanske jadrnice Sibenik, 15. februarja Prebivalstvo severne Dalmacije še vedno s tugo razmišlja o nesreči albanske jadrnice »Tirane«, pri kateri so storili smrt štirje ljudje in se je samo eden po naključju rešil od vse posadke. Mnoge ribiške ladje so vneto iskale trupla žrtev katastrofe. Neka ribiška barka iz Velikega Iža je zdaj našla dve trupli. Enega utopljenca so našli na obali otočka Škulja, ki je celo miljo oddaljen od kraja brodoloma. Pol milje od tam pa so na otočku Kurba našli drugo truplo. Iz Tijesna je prišla od sodni je določena komisija, ki je odredila pogreb obeh žrtev. Ribiške tarke so še na delu, da bi otele iz morskih valov ostali dve žrtvi. Značilno je, da sta bili najdeni trupli zamotani z nogami v žice. s katerimi so bili povezani tovori na jadrnici naloženega sena. Ko je ladja treščila ob greben »Vražjih otokov«, je vrglo gotovo oba moža v seno, Nesrečneža sta se zamotala med seno in žice in se zaradi tega nista mogla s plavanjem rešiti na kopno. Da bo tragedija •le večja, je tudi po čudežnem naključju rešeni strojnik Dženat zaradi mraza in silnih naporov nevarno zbolel in so ga morali odpremiti v zadarsko bolnišnico. Talichovi mušketirji Trideset let dela v opernem orkestru Ljubljana, 15. februarja. Tiho, saimi zase so člani opernega orkestra v okviru Narodnega gledališča in ljubljanske Podzveze muzikov proslavili te dni jubilej, ki bi po svoji pomembnosti zaslužil tudi pozornost široke kulturne javnosti: 30 letnico dela v orkestru, ki ga imajo za saibo sloveči trije »Talichovi mušketirji« France Dalitnar, Anton Kitar in Žiga \Vohlfart. Kakor so vsi trije jubilanti ■vseh 30 let ostali pred javnostjo neopaže-na, skriti za tistimi zvoki, kš jih je občinstvo uživalo dan za dnem, tako so v skro-nmem zatišju, samo v tova/riškem krogu, praznovali svoj delovni praznik. Spomini, ki se vsiljujejo človeku ob tej svečani in hkratu bridki priliki, pa nas povedejo v čas, ki bi ga lahko imenovali junaško dobo v razvoju noše nacionalne orkestralne glasbe, saj sta v tem razvoju najpomembnejša mejnika leti 1905.. ko je bil prvi naš orkester ustanovljen, in 1908., ko so znan5. septemberaki dogodki prinesli našemu domačemu glasbenemu življenju nepričakovan razmah. Dejstvo, da se ti spornimi vežejo še na iime mojstra Vaclava Talicha, ki je s početiki našega orkestra storil tudi prve korake svoje ia redne kariere, daje temu jubileju še posebno slovesno obeležje. Dandanes, ko so kulturne vrednote v T m-aterializiranem svetu v precejšnji meri prešle ob svoj veljavo in ko se naše kulturne ustanove le s težavo bore za svoj obstanek in prospeh. sta v resnici občudovanja vredni lubezen in požrtvovalnost, s katero so naši ljudje pred 30 leti pola- gali temelje zgradbi narodne umetnosti in kulture. Ko so Dolinar, Klier in WoMfart — Dolinar je brat kiparja, Wohifart pa oče znane plavalke — kot poklicni godbeniki vstopali v takratno Društveno godbo, je bila naša instrumentalna glasba še v dni Vse koncertno žčvljenje so po večini oskrbovali pevski zibori. A ljubljanski meščani so si želeli tudi stalne godbe, ki bi jim nudila umetniškega užitka m zabave po dnevnem opravilu. V ta namen »o ustanovili društvo, katerega člani so se rekru-tiraH iz vseh slojev tedanje slovenske družbe, inteligence, trgovstva, obrtništva, ter po svojih močeh prispevali denarne zneske, da so vzdrževali Društveno godbo. Takrat je društvu predsedoval pokojni Jubilanti od leve na desno, Klier, VVohlfart, Dolinar plenicah. V tedanjih SrtalnitSdh razmerah se se nikomur ni sanjalo, da bomo SSo-venci dobili že po 15 letih stalen operni orkester im da bo v Ljubljani mogoče sestaviti simfonični orkester 80 članov. Talichovi mušketirji so od blizu preživela ves razvoj, ki ga je od takrat napravila noša glasba, aktivno sodelovali pri njem in neumorno vztrajali na svojem mestu do danes. V glasbi je Ljubljana v oni dobi nudila precej drugačno Ece kakor današnje {iduivAi mojster Karel ftroer s Sv. Petra ceste a društvo je štelo nekaj časa okrog 1000 članov, kar priča o visoki nacionalni in kulturni zavednosti takratnih ljubi jam-čamov. Društvena godba, ki je po navadi štela okrog 35 članov, je prvikrat nastopila na Prešernovi veselici v Zvezda leta 1905. in od tega časa je redno prirejala poljudne koncerte pri pogmjenrh mrzah v ra®nflh ljubljanskih restavracijah ter sodelovala pri narodnih veselicah. Plača godbenika je Ne uničujmo socialnih ustanov I4uMjaa&. 15- februarja. Pred dnevi je prišlo v javnost, da name. rava mestna občina odpovedati Vajenskemu domu prostore v šentpetrski vojašnici. Razumljivo, da je ta vest ozlovoljila občan, stvo, posebno še obrtniški stan, ki si je za ustanovitev tega prepotrebnega doma toliko prizadeval Vajenski dom v vzhodnem traktu bivše šentpetrske vojašnice so otvorili jeseni leta 1933. Te prostore so dolga leta uporabljali invalidi. Kuratorij Vajenskega doma je s podporami oblaste v in denarjem obrtnikov ves trakt tako preuredil, da ustreza svojemu namenu po vseh predpisih vzgoje in higiene Ni dvoma, da v do-glednem času ni misliti na druge prostore ki bi v taki meri ustrezali namenu vzgoje in preskrbe mladega obrtniškega naraščaja, kar more potrditi vsakdo, Id pozna v podrobnosti delo tega zavoda ki je imel kdajkoli vpogled ▼ njegovo notranje življenje. vse, kar Jih moče tudi v prostih vzgoji primemo zaposliti. V zadevi ohranitve te lepe ln potrebne socialne ustanove se je ▼ četrtek zgtaail pri g. županu dr. Adlešiču predsednik ku-ratorija g. Rebek z nekaterimi člani ter mu predlagal za bolnišnico preureditev prostorov v zapadnem in južnem delu vojašnice. Pri tej priliki so g. županu tudi pojasnili vso neprimernost Wal4 URI premiera PIKANTNEGA duhovitega glasbenega velefilma: LJUBEZEN NA ZAPOVED Selo dojilj _ trn v očesu gospoda komesarja za javno moralo. Tajni, veseli in burni doživljaji v »dolini življenja«. Mlada grofica, pikantna Kathe Gold, stari grof, njen mož R. Romanovsky. Komisar za javno moralo slavni Teo Lingen. 2 uri smeha, zabave, veselja. Trcdprodaja vstopnic od 11. do po) 13. in od 15. naprej. _MBI ELITNI KINO MATICA • Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani poziva svoje podružnice, da čimpreje skličejo občne zbore ter izvoljeni odbor naznanijo sreskemu načelstvu in družbi. • Aretacija nevarnega mednarodnega pustolovca. Na Sušaku so aretirali nevarnega sleparja, ki je imel avstrijski potni list na ime Jolian Jones, našli pa so pri njem tudi razne listine pod imenom Jožef Szemer in Franc Stern. Mož trdi, da je Szemer njegovo pravo ime in da je doma iz Budimpešte. Doslej je preiskava ugotovila, da je sleparil že po Madžarski. Češkoslovaški in Avstriji in da je tam nekako dobil potni list ter odpotoval v našo državo. Obiskaval je razna letovišča in zdravilišča ter se predstavljal ko'- zastopnik velike mpdžarske turistične agencije. Upravam letovišč in kopališč je obetal, da bo organiziral izlete madžarskih turistov in da bo v raznih revijah skrbel za turistično propagando. Znal je prepričevalno govoriti in ugotovili so. da jc od mnogih letovišč dobil lepe akontacije. Njegove sleparije so baje imele uspehe v Radencih, Rimskih toplicah. Dobrni, Sisku, Krapinskih toplicah. Kraljeviči in pri raznih primorskih hotelih. • Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Pod trančo 2-III. • Eno srce — ena radenska SITAR & SVETEK — Stampilje - Etikete Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8. • Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozaroc naravne Franc Jožefove grenčice. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ia škrobljeno perilo ▼ najlepšo izdelavo. Iz Lfnbljane u— 8mrt zavedne koroške Slovenke. V starosti 70 let je umrla ga Marija Koben-tarjeva, rojena Miiller, iz znane narodno zavedne rodbine iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem. Zaradi svoje narodne zavednosti in zvestobe je morala marsikaj pretrpeti. Zapustiti je morala .tudi svoj ljuti dragi dom. Dobrega živjlenjskega tovariša ji je smrt ugrabila pred 5 leti. Blago pokojnico bodo položili k večnemu počitku jutri v ponedeljek ob pol 15., pogreb bo Iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Rajnki blag spomin, ugledni rodbini iskreno sožalje! u— Našim pisateljem in pisateljicam. Ženski odsek Društva za kulturno zedinjenje Slovanov v Sofiji priredi 3. marca L L vse-slovanski večer s knjižno tombolo ter prosi tudi naše pisatelje in pisateljice, naj podarijo svoja dela z avtogramom. Knjižna darila za Sofijo sprejema do 20. t. m. poti potrdilu trgovina s papirjem Darinka Vdo-vič, Gradišče. u— Ljudska univerza. V ponedeljek 17. t m. bo predaval univ. prof. inž. Marij Osana z zgodovinskem razvoju in svetovni organizaciji telegrafa in telefona. Predavanje bodo pojasnjevale mnogoštevilne slike. Pričetek predavanja ob 20 uri. Kraj Delavska Zbornica na Miklošičevi cesti. u— Med občinstvom, ki stalno poseča javne produkcije ljubljanskega državnega koeservatorija, je veliko zanimanje za enega najboljših naših bodočih pianistov za R. Gallatio. Prežf več kot letom dni je bil gojenec našega odličnega klavirskega pedagoga Janka Ravnika v lanskem šolskem letu je študiral v Nemčiji predvsem v Leipzigu, letos pa ponovno obiskuje visoko šolo Ravnrkovega klavirskega oddelka. Z velikim in resničnim uspehom je nastopil tudi na javnih koncertih bodisi kot solist ali pa kot spremljevalec. Jutri v ponedeljek bo igral na simfoničnem koncertu v Filharmonični dvorani a spremlje-vanjem godalnega orkestra zanemniti Bachov koncert v D-molu Poleg Bacha izvaja pomnoženi Radio orkester pod vodstvom svojega dirigenta Draga Maria ši-janca še Handlov Concerto groa?o v G-molu, Haydnovo »Lovsko simfonijo« in Mihevčevo »Uverturo«. Sedeži so po 10 j Din, stojišča pa po 5 Din Prodaja v knjigarni Glasbene Matice u— V kapeli staro^atoliške cerkve v Ljubljani, Gosposvetska cesta 9, ne bo danes v nedeljo službe božje, ker je župnik g. Ferdo Lavrinc nevarno zbolel. Prihodnja služba božja se bo objavila v časopisih. — Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa Nerazpo-loženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato. ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje. ker jib redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postriže-mo Vam zarasle nohte Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 D>n. Posetite nas. prepričajte se sami Ljubljana, Selenburgova 7. u— Zanimivo predavanje priredi 18. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice Jugoslovenski To^ing klub. podružnica Ljubljana. Predaval™o glavni urednik -Slovenskega Naroda« g. J. Zupančič o lanskem potovanju z avtobusom iz Ljubljane v Bni=eli. Predavanje bo izpopolnjeno s številnimi lepimi skioptičnimi slikami. Vabimo vse. posebno pa turistično občinstvo, da se v velikem številu odzove. u— Društvo »Soča« matica javlja spet zelo žalostno vest, da je kruta smrt ugrabila iz njenih vrst odličnega in dobrega člana Merljaka Franca, sreskega prometnega referenta. Pogreb bo jutri 17. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. »Sočani« prosimo udeležite se pogreba polnoštevllno. Užaloščeni obitelji iskreno sožalje. Otvoritev razstave bolgarske graf. umetnosti Danes v nedeljo ob 11. bo otvor-jena v Jakopičevem paviljonu razstava bolgarske grafične umetnosti, ki jo priredi Narodna galerija v ivezi i Jugoslovensko-bolgarsko Ligo. Umetnine so že bile razstavljene v Mariboru in so vzbujale po svoji originalnosti splošno pozornost. Prepričani smo, da se bo tudi ljubljansko občinstvo zanimalo za to razstavo in si jo ogledalo. Vsi, ki se zanimajo za umetnost in jim je pri srcu zbližanje z Bolgari, so vljudno vabljeni k otvoritvi te razstave! u_ Drevi ob 18. se bo vršila v Kazini akademija podmladka Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji pod pokroviteljstvom g. župana dr. Adlešiča in častnega damskega komiteja. Lep spored, bogat buffet, Ronny jazz. u_ Mestna delavska zavarovalnica v Ljubljani oddaja v najem svojo gostilno in okrevališče >Posavec< na Posavcu pri Otočah ,in sicer s 1. aprilom letos. Tozadevne ponudbe s priloženimi usposobljeno-stntmi dokazili, navedbo višine kavcije in pogoji ponudnika je vložiti do 29. t. m. opoldne v pisarni Mestne delavske zavarovalnice v Ljubljani Mestni trg 27/UL soba 51, kjer se dobijo tudi eventualne potrebne informacije u— Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev. Člansko zborovanje bo petek 21. t. m. ob 19. v salonu »Pri Levu«. u— Stanovanjske odpovedi. Od začetka leta do včeraj je bilo vloženih pri sreskem sodišču nad 200 stanovanjskih odpovedi. Odpovedanih je tudi mnogo trgovskih in obrtniških lokalov. Za februar je bilo 47 odpovedi, za marec 78, za april 22. za maj pa 67. Nekatere odpovedi je sodišče zavrnilo, ker niso bile pravočasno vložene. Tudi nekateri najemniki so odnovedali stanovanja, ker so predraga. vočni kino IDEAL1" DANES ob 3., 5., 7. in url premiera Senzacija divjega zapada RANDOLF SCOTT KRALJ COWBOYEV v filmu Mrzlica za zlatotr Boji pesem ljubezen Vstopnina 4.50, &50 ln 10 Din DANES OB POL 11 MATINEJA n— Na pustno soboto se boste prijetno zabavali pri Sokolu II. v Kazini. Ples, nastopi mask, solidna postrežba! Iz Celja e_ >Kako zabogatiš«. Ljubljanska drama je upozorila v torek v celjskem gledališču Shawovo igro >,Kako zabogatiš« ki Jo je občinstvo sprejelo dokaj hladno, ker kot eno prvih Shawovih oderskih dei x načinom izvedbe snovi ne vpliva več neposredno. Režija g. inž. arh. Stupice je bila skrba in temeljita. Oskrbel je tudi zelo učinkovite scenerije. Zelo posrečene, krepko izdelane like so podali g. Cesar (Sartorius),« ga. Severjevega CBlancbe) ter gg. Jan (dr. Trencb). Sancin. (Licke-heese) in Da/neš (Ookane). Gledališče je bila dobro obiskano. e— Uradni d«n O UZD se bo danes ob 10. v poslopju Delavske zbornice v Raz-lagovi ulici. e— Stricu je izmaknil 71.000 Din. Na okrožnem sodišču se je te dni zagovarjal 23 letni strojni tehnik Viljem Lesikovšek iz Ljubljane, ker je ukradel svojemu stricu Gabronu prr Sv. Petru pod Sv. gorami 29. decembra 1000 Din. na Silvestrov re-čer pa 70.300 Din ter nato v veseli družbi razsipaval ukradeni denar. Iz Celja se je odpeljal z avtomobilom v Kranj, kjer so ga po stričevi prijavi aretirali. Rešilii so še 61.400 Din in jih vrnili lastniku. Le-skovšek je priznal dejanje in bil obsojen na 2 leti in 2 mesc-ca robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. —e Kino Union. Danes ob 16.15, 18-30 ln 20.45 opereta »Jesenski manever« tn zvočni tednik. Jutri ob 16.30 in 20. velefilm >Se.uoia« in dve predigri. Prepir itted delavcema. Zotcaj? Starejši delavec očita mlajšemtf, da }e njegovo perilo zoprano in da njegova Sena ne zna prati Mlajši pa se poteguje zanjo. V pranju izkušena gospa Ivanka V* daj® starejšemu delavcu prav: S terpen-trnovim milom Zlatorog se da oprati s lahkoto vsako še tako zaprano perilo. Tu šele prav pokale to milo svojo čistilno moč! u— Is sodne dvorane. Na št. 28. je kazenski sodnik spet obravnaval zanimiv pri m ur iz avtorskega prava To pot je bil tožen zaradi poseganja v avtorske pravice kamnoseški podjetnik g. Franjo Kunovar, ker je po načrtu, ki ga je napravila ga. Zdenka Pipenbacherjeva za spomenik Benediktu Ponižu na pokopališču pri Sv. Križu, izvršil nagrobni spomenik za špacapana Roka na viškem pokopališču. Potem, ko je sodnik obrazložil. da je tako poseganje v pravice avtorja kaznivo in da mora poleg tega oni, ki krši te pravice, plačati Se visoko odškodnino, je bila sklenjena poravnava, v kateri g. Kunovar obžaluje, da je kršil avtorske pravice ge. Pipenbacherjeve in se obveže plačati odškodnino in stroške. u— Emonsko cesto so občinski očetje sklenili že pred leti temeljito regulirati. Spe-leličevo hišo. ki je stala kakih 15 m od re-guiacijske črte. so bili že podrli in Špeletič je postavil novo stavbo v pravi črti. Po pogodbi je tudi planiral ves teren pred svojo hišo. Odprto je o6talo vprašanje, kaj bo s svetom, ki istotako moti dokončno ureditev ceste. Nekaj desetin kvadratnih metrov zemlje bo treta odkupiti. So to same njive. Zdaj. ko svet še ni obdelan, je čas za odkup. Šele potem bo Emonska cesta na tem koncu dobila svoje reprezentančno lice. u— Konzum piva. Ljubljana je pred e— Spet p«iem noža. V četrtek zvečer se je 31-letni delavec Janez Kristan a Dola pri Sma-rju spri z dvema fantoma. V prepiru sta fanta izvekla nož in zabodla Kristana v trebuh. Hudo poškodovanega Kristana so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Novo \'odstvo RK. S& petkovem občnem zboru RiK pri Onki je bilo izvoljeno masl-e-dnje vodstvo: predsednik dr. Jtainčač, podpredsednik dr. Ccrnič, tajnik dr. Zorjan, prvi blagajnik E. Vodopivec, II. blagajnik Pfeifer. odposlanec v banovinski ocJbor dr. Vrečko, odposlanec v mestni ubožni svet §oIskri nadzornik Tomažič: Od-borofkd: dr. L:ipold. dr. Jirvsn, podpolkovnik Nnkocič, cir. Popovič, dr. Šiška, n>sgr. I "meJc Ak, dr. Novak, dr. Jurečko, t'do Kasner, ravnziiteflj Mastnak, Stenovec. mr. "biik, dr. Hribar, Ravter, dT. Bsdijanač, Volk, Cvohko in Stupanova. Nadzorni odbor: B. Pogačntfc, dr. Kovaoec, dr. Seneko-vič in Ravraikova. Pri slučajnostih se je ga. Ivanka dr. LJpoldova prisrčno zahvala odboru za podporo Počitniškemu domu kraljiice Marije na Pohorju. Tople besede sta spregovorita tudi zastopnik bamovin-skesa odbora dr. Kre fči & L^ibliane in CLATJDETTE COLBERT znana iz filma »Kleopatra« pride v ljubkem delu INTIMNI SVET v Elitni Kino Matico INTIMNI SVET Z CLAUDETTE COLBERT bo senzacija za Ljubljano Elitni Kino Matica vojno štela 47.000 prebivalcev, konzum piva pa je bil izredno velik. Tako n. pr. so _ _____^ Ljubljančani leta 1913. popili 2.523.622 i §0^3 nadzornica Tomežič m Alt litrov piva. Zadnja leta pa konzum p va pada. Lani so iztočili 678.027 litrov piva. u— Naznanilo. Naznanjam da sem odprl podružnico vseh modistovskih potrebščin pod lirmo Josio LuliC, Ljubljana. Beethovnova ul. 14. A. Mirkovič, Zagreb. u_ Rdeči balonček, na svidenje na atenski ringaraji. Pustna nedelja ob pol 16. »Zvezda«. u_ Plesna sezona Jenkove šole v Kari- ni traja še do 15. marra. Vsako nedeljo od 4 _8. popoldanski ples. V ponedeljek ob 20. začetniški tečaj. V torek in četrtek nadalis-valni tečaj. Vežba za plesni turnir v sredo. Posebne ure vsak dan. u— Društvo >Tabor« vabi svoje prijatelje in znance na svoio. pustno prireditev, ki bo 22. t. m. v spodnjih prostorih hotela »Metropol«. u— V tečaj sa krojenje oblek sprcjnie Zveza gospodinj še nekaj udeleženk. Poučeval bo priznani strokovnjak g. Teodor Kunr. Podrobna pojasnila dajemo vsak dan ro^d 16. in 17. uro na BreFejst fant«, burka v enem dejanju in 2. >Pet minut nevesta«, burka v enem dejanju. Po igrah prosta zabava! Sodeluje orkester! Vstopnina Din 5 Kdor se želi prav prisrčno zabavati, kakor prejšnjo ne. deljo. naj pride v Sokolski dom. s__ Zvočni kino Radio bo predvajal danes v nedeljo ob 3. pop. in ob 8. zvečer velefilm »Rdeči jezdec* s Svetislavom Petrovičem v glavni vlogi. Med dodatki tudi risani film ^Buddijeva saraža«. Sledi velefilm -? Pavliha v Ameriki r. Iz Tržiča č— Kino bo predvajal danes veseli film >Nj. Vis. služitelj«. Predstave ob 4., pol 7 in pol 9. zvečer. Iz Kamnika ka— Loška cesta je zopet na programu. Na zadnji občinski seji se je spet po dolgem času razpravljalo o cesti na Luče. Sklenjeno je bilo, da se bo občina zavzela za to, da bi se že vendar enkrat pričelo z grad bo te prepotrebne ceste. ka— Zvočni kino Kamnik predvaja danes in jutri ponedeljek Straussovo opereto »Rože z juga«. Kot predigra se bo predvajal Foxov zvočni tednik in Micky miška Iz Litije i_ Športni klub Litija vabi na veliko predpustno maskarado, ki jo priredi v nedeljo zvečer ob 7. v dvorani na Stavbah. Iz Trboveli t— španska muha in druge muhe ▼ Trbovljah. Naši Amaterci, ki uživajo enako dober sloves kot igralci na zelenem polju in na odrskih deskah so se dolge tedne z vso vnemo pripravljali, da bodo danes ob 16. nastopili z znano komedijo »Španska muha«. Čisti dohodek predstave so namenili za popravilo ograje na svojem igrišč\i, ki jo je nedavni vihar vnovič občutno poškodoval. V naši dolini je sicer cela vrsta velikih dvoran, a tokrat se je izkazalo, da ni tako Lahko priti do nje. V Delavskem domu so odklonili prošnjo delavskemu klubu. Ker je dvorano zasedel film. a vodstvo katoliškega društvenega doma ni moglo nuditi strehe »Španski muhi«, češ da je njena vsebina »nemoralna«. Končno so igralci našli gostoljubje v Sokolskem domu. kjer bodo brez dvema danes popoldne deležni čim števil-nejšesa obiska. Iz Laškega 1_ Tako zvani Matijev sejem v Laškem se vrši vsako leto. Letos je dan sv. Matije zaradi prestopnega leta prestavljen na 25. februarja, vendar bo sejem, kakor običajno 24. februarja (ponedeljek). Iz Ptuja j— Delovanje sreskega odbora RK v Ptuju. V nedeljo se je vršil redmi občni zbor tukajšnjega odbora RK, ki se ga je udeležil kot delegat banovinskega odbora podpredsednik inšpektor g. Vester iz Ljubljane. Iz poroči lizhaja. da je odbor posvečal predvsem skrb naši bolehni mladini. Stroški za letovanje so znašali 5884 Din, ki so se poravnali iz dohodkov koncerta mladinskega pevskega zbora na meščanski šoli in iz prispevkov cvetličnega dne. Odbor RK je priredili tudi bolničarski tečaj, ki ga je obiskovalo 28 tečajnikov. Dalje Odvetniška tarifa Pravilnik o višini nagrade 7 a odvetniške posle. Cena din 15'- Izdano z dovoljenjem g- ministra pravde. Naslov za naročila: J oso Sironič, novinar, Beograd, Kralja Milana št. 19 Telefon 29-165 je daroval dijaška kuhinji meščanske Šole 300, za brezposelne 300 in protiituber-kuloznemu dispanzerju 500 Din. Pri volitvah je bil po večini izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Mrgoletom. Sreski odbor RK ima 6 občinskih odborov in 12 poverjeništev. j— Jadranska straža je po daljšem presledku priredila zabavni večer skupno z Oficirsko čitalnico Prostori Oficirske čitalnice go bili okusno dekorirani v znamenju Jadranskega morja. Razen odbora JS sta se še posebno žrtvovala za dekoracijo kapetana gg žuifkovič in Božič. Meščan, stvo je prireditvene prostore napolnilo do zadnjega kotička Podpredsednik JS, ko. man dan t mesta inž major g. Manojlovič, je goste v imenu JS toplo pozdravil. Kratko predavanje o našem Jadranu je imel profesor g, Vegelko, sedmošolec g. Krivec pa je imel lepo recitacijo. Za zabavo sta skrbela pevski zbor železničarjev pod vodstvom učitelja g Kafola in mestna godba pod vodstvom kapelnika g. Bernarda. j— Odbor za strokovno in splošno izobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja v Ptuju bo otvoril angleški tečaj za začetnike in. ponavljata i tečaj Prijave sprejema tajništvo Trgovskega gremija med uradnimi urami. Tečaj bo brezplačen. Z. K. D. Danes ob pol 11. uri matineja vesela opereta Willy Fritsch — Kathe Nagy Jaz po dnevi, Ti ponoči SMEH i AL A PETJE Vstopnina samo 3.50 Din j— Siromašni posestniei ukraden denar. Posestnica Stumberjeva Neža v Gruškov-eu ima majhen vinograd Nedavno je spre. jela od nekega vinskega trgovca izkupiček za vino v znesku 2.270 Din. Preteklo nedeljo je hotela po maši oddati na pošti nekaj nad 1.000 Din za davke. Ker je bila pošta že zaprta, se je vrnila domov in pred hišo srečala sosedo. Povabila jo je v hišo in ji povedala vse križe in težave; se- I veda pri tem tudi ni zamolčala, da ima pri sebi denar. Ko je odložila boljšo obleko, je šla v klet, da bi sosedi postregla z vinom. Popoldne, ko je hotela k večernicam, je spet oblekla nedeljsko obleko in ugotovila, da ji je nekdo izmaknil 1.020 Din. Osumila je sosedo, ki pa zanika tatvino. j— Vandalizem v Ljudskem vrtu. Pretekli teden so neki pobalini uničili vse električne žarnice po Gregoričevem drevoredu. ki drži v Ljudski vrt. Baje so to storili s tako zvanimi fračami. Napridi pravi ne uidejo zasluženi kazni. j— Pri vasovanju napaden. 22 letni posestnikov sin Erhatič Jože iz Zagorcev je ponoči vasoval pri dekletu Ko se je vračal ga je neki fant s kolom večkrat udaril po glavi ter mu prizadejal hujše poškodbe, da je moral Erhatič v bolnišnico. Iz življenja na deželi JB2ICA. Naša sokolska mladina je v nedeljo zaigrala ljubko Golievo igrieo »Princeska in pastirček«. Odlična režija a Pre-storjeve, krasne nove kulise in obleke in izvrstno' igranje 9o pomagali do uspeha. Mladi igralci so nas že često prijetno izuena-dili. Naj se sposobni Sokoliči le resno in složno naprej udejstvujejo v igranju mladinskih igric. Nedeljska igra je bila tako vestno navežtana, da sploh niso imeli še-petalca. Današnja ponovitev te igrice ob 16. pri polovični ceni bo gotovo še boljša zato pridi, kdor le more. — Na pustno soboto bo v Sokolskem domu prijetna maskerada. RIBNICA. Zvočni kino Sokola to danes predvajal ob V<4 in 8. zvečer zvočni film »Kaj žene ljubijo...« Dodatek nov Para-mountov zvočni tednik in barvan fihn. ŠOŠTANJ. Pred dnevi se je vršil občni zbor šaleške podružnice SPD. Vodil ga je načelnik g. Sušel in podal poročilo o delu. Tudi v minilem letu je bilo podružnično delovanje posvečeno predvsem kočd na Smre-kovcu. Vsa zadnja leta si je podružnica prizadevala kočo izpopolniti in napraviti bivanje na Smrekovcu čim udobnejše. Zal, da letošnja zima občutno ovira njeno prizadevanje. Smučarji so prikrajšani, prikrajšana pa je tudi podružnica pri dohodkih. K sreči so v zadnjih dnevih snežne razmere na Smrekovcu postale povoljnejše. Podružnica bo ob podpori celotnega članstva kmalu pristopila k povečanju koče in izgraditvi električne centrale na Smrekovcu. Na ztoru je članstvo izvolilo za častnega Člana podružnice g. Smolnikarja, upokojenega šolskega upravitelja. Tragično naključje je hotelo, da je g. Smolnikar v torek zvečer v starosti 74 let preminil. Pri volitvah je bil izvoijen tale odbor: načelnik Sušel Ivan. podnačel-nik Potočnik Anton, gospodar Teuerschuh Ivan, tajnica Tončka Stoparjeva, blagajnik Arzenšek Ivan, odborniki: Mravljak Ivanka, Scharner Ivan! Polde Furlani, Kurnik Tone in dr. Medic Stane. — V Celju sta se poročila dr. Svetoslav Teofanovič, zdravnik ▼ Topolšici, in gdč. Anica Rusova, uradnica ▼ Topolšiei. Iskreno čestitamo! ŠT. JURIJ OB J. Ž. Ravnatelja t«n. km-tijske šole g. inž. Petkovška je banska upr: va premestila nekam na sever za sreskega kmetijskega referenta. G. inž. Petkovška smo vsi spoštovali kot požrtvovalnega n»o-ža in gospodarskega strokovnjaka, ki mu je bilo delo za šolo in mladino prva in največja skrb. Za vse, kar je storil za šolo in za gospodarski razvoj in napredek med nami mu bodi izrečena naša najtoplejša zahvala. Trajne neprilike imamo pri nas z dostavo pošte za naš obsežni poštni okoliš, ki šteja nad 40 vasi in okrog 5000 prebivalcev, imamo pa samo 1 poštnega sla, ki ne zmaga dela pri najboljši voljL Ako pa zboli, se mora dostava pošte po vaseh sploh ustaviti, ker je drugi poštni nameščenec neobhodno potreben na pošti in v trgu. Nujno prosimo poštno ravnateljstvo odpomoči. — Gradnja ceste Št Jurij — Št. Jakob je popolnoma zaspala. Mesece in mesece se že ne dela več; ljudstvo toži, kar nima dovozne eeste, revni ljudje pa zaman vprašujejo po delu in zaslužku. Vrhnika. Pevski odsek gasilcev je v nedeljo Priredil zelo posrečen nastop. Zbor js pevske točke pod vodstvom pevovodje g. 5i-kyta prav dobro izvajal prav tako dober je bil tudi oktet. Koncertu je sledila prijetna domača zabava s plesom. Prireditev zgovorno priča, da se naši gasilci tudi v Prosvetnem in družabnem ozira gibljejo z lepim uspehom Zobje bodo zadobili tako) nov blesk in naravno belino. Veda je dokazala, da povzročajo grde madeže in pokvarjene zobe mikrobi v ustih. Ako hočete takoj uničiti vse nevarne mikrobe, čistite svoje zobe z antiseptično KOLYNOS pasto za zobe. Po vsakem čiščenju boste opazili izboljšanje. Zobje dobe naglo naraven blesk in belino, ki dajejo vašemu nasmehu novo dražest. Namažite malo KOLYNOSA na suho ščetko in iznenadeni boste in očarani nad rezultatom. PASTA ZA ZOBE KOLYNOS Iz Julijske Krajine Fašistična obmejna šolska politika HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa »HERSAN ČAJ" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih Izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost »HERSAN ČAJA« in to z nedvomnim uspehom pil obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. »HERSAN CAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico ta vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, Dnkljaninova 1 Reg. S. št. 14001 Z dne 6. VL 1934. Nase gledališče DRAMA Nedelja, 16. februarja: Ob 16. Trije vaški svetniki. Izredno znižane cen od 10 Din navzdol. Ob 20. Tuje dete. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 17. februarja: Dies irae. R«»d. A. Torek. 18 februarja: zaprto. OPERA Nedelja. 16. februarja: Ob 15. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Ob -0. Ples v Savoyu. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 17. februarja: zaprta »Ples v Savoyu«. ena najefektnejših naših operet, se ponovi v nedeljo zvečer. Sprememba repertoarja je bila neodložljiva, ker je g. Primožič prehlajen in ne more v nedeljo peti velike vloge v »Katarini Izmailo-vi«. Mariborsko gledališče Nedelja, 16. ob 15.: Trafika. Znižane cene. ob 20. Majda. Globoko znižane cene. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, i8.: Ples v Savovu. fie pred kratkim smo poročali, kako se v Julijski Krajini vedno znova ustanavljajo italijanske ljudske šole in nameščajo nove učiteljske moči, da bi se v smislu sugestij in zahtev lokalnih oblasti in fašističnih prvakov ter po navodilih iz Rima fašistična civilizacija čim prej razširila tudi do zadnje vasi. Prav te dni so bili v prilogi rimskega »Službenega lista« objavljeni statistični podatki o šolski mladini v letu 1933.34. Po teh podatkih je bfl o tedaj na področju tržaškega šolskega skrbništva 127.731 šolskih otrok (65.430 dečkov in 62.301 deklica), od katerih je redno obiskovalo ljudske šole okrog 120.000. Tržaški >Piccolo« pa je porabil to priliko spet za nov pred-'og po katerem, naj bi se omogočila Se ntenzivnejša šolska politika v vsem ob_ mejnem ozemlja. Videmska pokrajina, ki je podrejena beneSkemiu Šolskemu skrb. ntBtvu, naj bi se s svojimi 80.000 šolk&lmi otroki in sorazmernim številom učiteljstva znova priključila področju tržaškega Stort>. ništva. To narekujejo, kakor pravi tržaški list, >,posebni politično-nacionalni razlogi«. Vseh pet pokrajin se mora združiti »v trdno celoto ob vzhodni meji domovine s posebno vzgojno misijo glede na obmejni živelj«. In ob zaključku pravi »Piccolo«: >Na ozemlju z 1,650.000 prebivalci in vsaj 200.000 šolskimi otroki bi imelo tržaško šoilsko skrbništvo na razpolago primerno število učiteljev in učiteljic in zato tudi večjo izbiro med onimi, ki so še najbolj sposobni za delikatno službo na obmejnih postojankah, na katere morajo priti le izredno deflavni vzgojitelji, ki se strastno posvetijo svoji nalogi in imajo tudi sicer za to še posebno kvalifikacijo. DARMOL čokolada xa odva^an^e deluj« blago in zanesljivo tte Otodu}«! Lubadar uničuje istrske gozdove V Istri se le celo vrsto let zaman borijo proti lubadarju, ki se vedno znova razširja po redkih gozdovih in nasadih jelk in smrek in uničuje ie samo po sebi skromno lesno bogastvo pokrajine. Letos se je pričel znova razširjati. Pulska pre-fektura je bila končno prisiljena opozoriti posestnike gozdov na zakonske določbe, po katerih morajo sami nemudoma posekati vse drevje, na katerem se je pojavil lubadar. Prefekturna okrožnica pravi, da bo oblast v drugačnem primeru sama dala posekati poškodovano drevje in sicer na račun njegovih lastnikov, ki bodo še posebej kaznovani. Zanimivo je pni vsem tem, da se je lubadar najbolj razširil po samoupravnih državnih gozdovih. Tako se na primer »Oor-riere Istriano« pritožuje, da je lubadar uničil kar cel gozd, ki je zrasel po vojni na kraju, kjer je bila nekoč puljska radijska postaja. Drobne novic« V Vzhodni Afriki je, kakor poročajo italijanski listi, padlo nadaljnih 7 fašistov iz goriSke in pulske pokrajine, in sicer neki Rieci, Ceocotti, ki prav za prav nista Goričana, nego doma te Terama odnosno iz Furlanije in sta bivala ter delovala na Goriškem le kot fašista, dalje neki Brvi no iz Gorice ta Alojzij Gattei (Gat-nfk?) is Novakov pri Cerknem, nefei Co-misso iz Grižnjana, Chieregfcia iz Fule tn Babudri (Babuder )iz Pareča Kakor smo že omenili v nekam prejšnjem poroči!u, je doslej padlo tudi več slovenskih vojakov. Umrlo je končno na eritrejskih tSeh tudi nekaj delavcev, .med njimi 37 letni Frane Pod gornik te Čepov ana, ki se je udinjal nekemu gradbenemu podjetju že več mesecev pred pričetkom abesinske vojne. Kakor poročajo, je podlegel pljučnici Zamotana z®dev». Fašistična podporna organizacija, ki oskrbuje najbednejš« s podporami v gotovini in blagu, je pred dnevi dodelila tudi neki MoscateDljevi v Puli zavoj življanskih potrebščin, žena pa je moko, ki je bila v zavoju odstopfla trgovki Josipini Stefanuttijevi, ki jo Je pro. dala svojim odjemalcem Moscatetlijevi so vzeli izkaznico, Stefanuttijevi pa zaprli prodajalno. Na poslednji občinski seji t Trsta so razpravljali o spremembah mest gradbenega načrta, o drugih gradbenih ta prometnih vprašanjih ter o posojilu v znesku 5 milijonov lir, ki ga je občina najela pri tržaški hranilnici (Cassa di Rlsparmio Triestina) že leta 1925 za povečanje tramvajskega omrežja. Dolg je bil doslej reduciran na 2 milijona lir. Anuiteta in obresti pa so zelo obremenile občinski proračun in je bilo sklenjeno, da se odplačevanje dolga podaljša za nadaljnih 15 let, tako da bo znašala prva anuiteta z obrestmi vred 178.000 lir ostale pa bodo še manjše . Iz Gorice je odpotoval preteklo nedeljo preko Trsta ta Neaplja v Vzhodno Afriko manjši oddeflek karabinjerjev, ki vršijo v Eritreji ta Somaliji služibo varnostnih organov. Poročili so se v poslednjih dneh v Trstu Jurij Božič z gdč. Mihaelo Birso. v Gorici pa Friderik Lutman z g. Marijo Cijanovo. Umrli so ta teden v Trstu Marija Per_ to t, Marija Poropat. Franjo Lok ar ta An. ton Križmanič, v Gorici pa Katarina Košuta, Josipina Komavli, Martin šuligoj, France Marini«, Martin Sovič, Josip Co-tič, Josip Križetič, Andrej Eržetič in Vta-cenc KamavdL Karabhtjerjl te OpatJega seJa so prijavili sodišču Jugoslovenskega državljana 42 letnega Ivana Bajca, ki biva v bližnjem Selu, ker oblastem ni prijavil starega orožja tn streliva, ki ga je zibiral na do-berd otoškem odseku nekdanje soške fronte. Promet na železniški progi Gorica. Pod-brdo je bil v torek spet obnovljen. Prekinjen je bil, kakor znano, pred tednom dni, ko so pri postaji Obloke-Huda Južina zasule tir velike plasti zemlje, ki so se zaradi poslednjih nalivov utrgale z bižnjega pobočja Franjo štupar esperantist Ljubljana, 15. februarja 2e leta 1906 ko je bil pokojnik še v cvetu svoje mladosti in dela se je oprijel t vso vnemo mednarodnega jezika espe-nmta v katerem je zaznal velik pomen za nas Slovence. Z vso svojo prirojeno energijo se je takoj lotil študija esperanta in ga kmalu popolnoma obvladal. Ves čas svojega udejstvovanja na esperantskem polju je deloval skromno in trho Detai pa je kljub temu kot mravlja, skrbno in vztrajno. Pisad je mnogo v predvojne esperantske liste tako n. pr. v češki esperamtski list »La Marto* ter v razne dru ge angleške in nemške strokovne esperant-ske liste. Njegovi članka so bili globoki ter izredno sanšmive vsebine tako, da »o povsod vzbnjeH splošno pozornost to zanimanje. Kmalu jc pričel s prevodi slovenske literature v esperanto. Tako najdemo raztresena njegova dela v vseh mogočih listih in revijah. Leta 1913 je priobčii kot prvo važnejšo deio prevod Ftažgarjevega romana »Na petelina« v češkem esperant-sikem listo »T^a Marto«. Krajše njegove originalne novele so ;zši€ tudi v listu »Esperanto Triumfonta«. Bavil se je tudi mnogo • 6fcrogo jezikovnimi vprašanji Ze pred vojno je spisal obširno slovensko-esperant-sko gramatiko, čitanko in slovarček, Leta 1926. se je javil tukajšnjem« espe-nsntskemu klubu, h kateremu je pripadal kot redni član. Od tega časa dalje je bil zvest svetovalec in njegov vnet sodelavec. LMejstvoval se je tudi 5e nadatlje kot pH-sec člankov in prevajatelj. Njegove spise najdemo v jugoslovanskih in mednarodnih esperantskih listrh kot v »Konkordo«, »La Suda Štelo«. »Heroldo de esperanto« in dr. Najvažnejša njegova dela, ki bodo trajno srttfži!« slovenskem espeTatistom, »o prevodi za bodočo jugoelovansko-esperant-sko antologijo. Pokojni je prevedel v esperanto naše starejše sdovenske klasike. Vse prerode je lastnoročno spisal in hrana j^h esperantski k hib v Ljubljani. Med glavnimi deli omenjamo le najvažnejše: Jurčič: »Deseti brat«, »Kako je Kotarjer Peter pokoro 6*4nt«. »Jesenska noč med skrvem-sk-mi polharji«. Kersnik: »Testament«, »Rokovniači«. i dr Tavčar: »Visoška kronika«. »Moja mlada leta«. Prevedel je dalie Pinžgarja. Stritarja. Trdino i dr. Zadnja svoj« dela ie skromni in vztrajni mož pomlad efperafskemu klubu teden dni nred svojo smrt »o Zapustil je v posebnem n^mu. čuteč bližajoči se konec, svojo •v. redno bogfto kniižnico e^neratskemu kHi-bu. ki je ljubil m ž njhn živel skoro de^et let. Naši esperamtisti katerim bo ostal veliki pokojnik v neizbrisnem spomimu. 90 £a ljub-li kot svoiega doi>re<*3 očeta. Tako no svoji zunanjosti kakor tudi po svoji globo-boki duši je sJioil velikemu ustvari tel K; esneranfa — Dr Zamenhofu. Honoron a' la memoro de granda animo! Ftema memoro »1 nia slovena pionrro! Ripozu en paco! E*neranta klubo. Lfubljana | 22. : DRAŽRA KOŽ DIVJADI i NA VELESEJMl I n i n /i 1 i A • f Pošljite nemudoma blago na naslov: ■ ' 7* W il A V A * 7 J " Ljubljana, »DIVJA KQ2A« — Velesejem f Clospodarstvo Naš uvoz zlata: 279 milijonov Din v 4 letih Aktivnost naše zunanje trgovine je lani znašala 427 milijonov in ne 331 milijonov Nedavno je >Jutro« obširno poročalo o naši trgovinski bilanci v preteklem letu, ki izkazuje oficielno izvozni presežek v višini 330.6 milijona Din. Kakor pa smo na tem mestu že ponovno opozorili, so ofi-cielne številke naše statistike zunanje trgovin« potrebne izvestne korekture, in sicer v toliko, kolikor je v statistiki upoštevana vrednost izvoženih in uvoženih plemenitih kovin za monetarne svrhe (zlata, srebra ter zlatih in srebrnih novcev). Ker je uvoz zlata v zadnjih letih icavzel znatnejši obseg, je postal pomembnejši za celotno sliko, ki nam jo kaže statistika manj ugodno, kakor pa je v resnici. Zares ni nikakega povoda, da bi izkazovali večjo vrednost našega uvoza zgolj zaradi tega, ker je lani Narodna Ibanka prenesla iz Pariza v Beograd za okoro 100 milijonov Din zlata, ki je bilo prej tam deponiramo. Za teh 100 milijonov »e neupravičeno v naši oficielni statistika amanjšuje aktivnost naše zunanje trgovine. Po mednarodnem običaju se tudi povsod pri presoji gibanja zunanje trgovine upošteva le čisti blagovni promet brez Izvoza in uvoza plemenitih kovin za monetarne svrhe. Po bruseljski mednarodni konvenciji '((od 31. decembra 1913), se seznam uvoženega in izvoženega blaga grupira v Štiri glavne skupine: 1. žive živali, 2. živila in pijače, 3. sirovine im polfabrikati iln 4. gotovi izdelki; k temu pride še dodatna skupina: zlato, srebro, platina ter zlati in srebrni novci. Le prve štiri skupine vsebujejo čisti blagovni promet, ki je me-Todajen za presojo trgovinske bilance. Tudi v našem primeru moramo upoštevati le čisti blagovni promet. Carinski oddelek pri finančnem ministrstvu je sedaj sestavil tudi pregled našega izvoza in uvoza po tej mednarodni grupactji za lan-pko leto. Iz te statistike je razvidno, da smo lani uvozili za 98.8 milijona Din plemenitih kovin ter zlatih in srebrnih novcev. Tu gre skoro izključno za zlato, ki ga je, kakor rečeno, Narodna banka prenesla iz Pariza v Beograd. Izvoz plemenitih kovin pa je Ml le malenkosten in je znašal 1.9 milijona Din, dočim je prejšnje leto znašal 31.1 milijona Din. Znaten izvoz plemenitih kovin v letu 1934 se nanaša le na srebro, ki smo ga imeli odveč in smo ga izvozili. Zadnja leta se je naS uvoz in izvoz plemenitih kovin za monetarne svrhe (brez zlatih in srebrnih predmetov zn nakit) gibaj takole (v milijonih Din): izvoz uvos 1930 0.6 6.0 1931 0.2 8.7 1932 — 37.5 1933 — 49.8 1934 81.1 93.1 1935 1-9 98.8 Uvoz plemenitih kovin se je zadnja leta znatno dvignil in je znašal v 4 poslednjih letih 279.2 milijona Din. Ta velik uvoz v zadnjih letih je pripisati deloma okolnosti, da je Narodna banka svobodne devize po možnosti pretvarjala v zlato, predvsem pa okolnosti, da smo z odplačilom revolving kreditov oprostili v Parizu zastavljeno zlato, ki smo ga potem lahko prenesli v našo državo. Po poslednjem izkazu Narodne banke je v inozemstvu (v Parizu) še za 88 milijonov Din »lata računano po stabilizacijskem tečaju; to zlato pa ni zastavljeno in ga lahko prenesemo v našo državo. Ce od izkazane vrednosti uvoza ln izvoza odbijemo vrednost uvoza in izvoza plemenitih kovin, dobimo pravilno sliko naše trgovinske bilance v Sistem blagovnem prometu, ki je v primeri s prejšnimi leti naslednja (v oklepajih je izkazan oficielni saldo bilance, pri kateri je upoštevan tudi promet z zlatom): izvoz uvoz saldo 1931 4801 4792 +9 (+1) 1932 3056 2822 '+234 (+196) 1933 3378 2833 +545 (+495) 1934 3847 3480 +367 (+305) 1935 4029 3601 +428 (+331) Za vsa zadnja leta nam kaže gornja primerjava, da je bfl aktivni saldo naše zunanje trgovine v čistam blagovnem prometu precej večji nego saldo skupne trgovine. Tako smo bili lani v trgovini z Inozemstvom v resnici aktivni za 428 milijonov in ne le za 331 milijonov. Banovinske davščine Kakor smo že poročali, je v predlogu novega proračuna dravske banovine za leto 1936/37 predvidena uvedba novega davka na izkoriščanje vodnih sil, ki naj bi dcmašal na leto 1-2 milijona Din. Tako davščino smo imeli v dravski banovini že leta 1933/34 in sicer v proračunu bednost-nega fonda. Naslednje leto pa je bila ta tiavSčina ukinjena. V letu 1933/34 se je plačevalo od vodnih sil, ki se izrabljajo za pogon v kakršenkoli namen, po 40 Din od konjske sile na leto, odnosno pri elektrarnah, ki jim služi vodna sila kot pogon, 2 pari od vsake proizvedene kilovatae ure, dokler ta davščina pri elektrarnah te irrste ne doseže najvišjega zneska, ki ustreza obdavčenju po 40 Din na konjsko Bilo letno. Pri tem se je upoštevala srednja največja obtežba, ugotovljena kot aritmemidna sredina štirih, v vsakem četrt, letju merjenih največjih povprečnih in 15 minut trajajočih obtežb, pri čemer se je ttZelo za podlago, da je 1 kilovatna ura enaka 1.5 konjske sile. V letu 1933/34 je bil donos te davščine predviden v višini 600.000 Din. Ker je sedaj predvideno v predlogu novega proračuna, da bo znašal donos še enkrat toliko, to je 1-2 milijona Din, moramo predpostavljati, da se bo Tišina davka v primeri z letom 1933/34 podvojila. V predlogu proračuna je predvideno tudd povišanje trošarine na bencin od 100 na 120 Din za 100 kg. v zvezi s tem povišanjem trošarine na bencin je predvideno tudi povečanje te trošarine od 4.5 na 5 milijonov Din. Tudi določbe glede trošarine na mineralne vode se spremene v toliko, da je predlagano povišanje trošarine pri llterskih steklenicah od 0.20 na 0.25 Din, pri steklenicah od 1 do 2 litra od 0.30 na 0.50 Din ln pri večjih steklenicah poviSanje od 0.20 na 0.25 Dim za vsak Začeti liter. Hud padec gradbene delavnosti v Beogradu Tudi v lanskem letu je gradbena delavnost v Beogradu hudo nazadovala in je bilo po gradbeni vrednosti še manj zgrajeno nego v prejšnjem letu. Kako je v zadnjih štirih letih padla gradbena delavnost v Beogradu, nam kažejo naslednje številke (ta statistika se nanaša le na privatne hiše): zazid. površina vrednost v v kv. metrih milij. Din JB32 274.600 285.9 1933 168.500 152.4 1934 40.600 81.8 1935 51.700 68.9 Vrednost zgrajenih hiš, ki je leta 1932. snašala 286 milijonov, je lani padla na 69 nilijonov, torej na enp četrtino gradbene vrednosti iz leta 1932. Število zgrajenih biS pa se je nekoliko povečalo, in sicer od 259 na 286. Predvsem pa so se gradile Pritlične hiše (135) in enonadstropne hiše (86). dočim je bilo večnadstropnih hiš zgrajenih le 65. Od prevrata je bila gradbena vrednost v Beogradu najživahnejša po zazidani površini le*a 1932. čeprav je bila vrednost zgrajenih hiš v prejšnjih letih mnogo večja. Tako je hilo v letu 1923. zgrajenih za 533 milijonov Din privatnih hiš, pri čemer pa je zazidana površina znašala le 94.000 kvadr. metrov. Živahna je bila gradbena delavnost v Beogradu tudi leta 1927 in 1928. Vsega skupaj je bilo v Beogradu od Prevrata zazidanih 1,353.000 kvadr. metrov in znaša vrednost zgrajenih hiš 3 milijarde 352 milijonov Din. Če bi pa upoštevali še javne zgradbe, bi gotovo prišli na vsoto preko 4 milijarde. Gospodarske vesti = Zborovanje obrtnikov zaradi Pavšalnega obdavčenja in razdolžitve. Zveza obrtnih društev dravske banovine sklicuje za nedeljo 8. marca ob 10. dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani zborovanje vsega obrtništva dravske bahovine v zadevi pavšalnega obdavčenja obrtDikov in njihove razdolžitve. = Izpiti za elektroinstalaterje. Zbornica za T0I v Ljubljani naznanja, da bodo izpiti za elektroinstalaterje v mesecu marcu t. 1. Prijave je vložiti oziroma poslati zbornici do 20. februarja t. 1. Predhodno je predložiti vsa usposobljenostna dokazila v overovljenje pristojnemu »Združenju pooblaščenih elektrotehnikov« v ^jubljani, kjer prejmejo kandidati tudi vsa potrebna navodila glede prijav. 0 pripustitvi k izpitu in natančnem datumu, kedaj se bo izpit vršil, bodo kandidati obveščeni s posebno zbornično odločbo. = Angleži strogo izvajajo prepoved uvoza Italijanskega bPga. Nedavno so angleška carinska oblastva zaplenila 400 zabojev italijanskih limon, ki so prišle preko Avstrije kot avstrijsko blago in so te limone v korist angleškega fiska dali na javno dražbo. Sedaj poročajo iz Londona, da so enako zaplenili večjo pošiljko italijanskih cvetač, ki jih je poslala v Anglijo neka tvrdka iz Innisbruoka. Angleži pazijo pri vsaki pošiljki, da Se strogo izvaja prepoved uvoza italijanskega blaga in pregle. dujejo tudi švicarske pošiljke svilenih tkanin, ker so bili tudi poizkusi, da se italijansko blago pošilja v Anglijo, deklarirano kot švicarsko. = Konkurz je razglašen o zapuščini po pokojnem Francetu Homarju in o imovini Ivane Homarjeve, Posestnice v Kamniku. Zapriče 21 (upravnik mase dr. Dominik Zvokelj, odv. v Kamniku; prvi zbor upnikov 25. februarja ob 9.. prijavni rok do 12. marca, ugotovitveni narok 17. marca). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franca Zoreta, trgovca z mešanim blagom v Slovenskih Konjicah (poravnalni upravnik dr. Teodor Sbrizaj, odv. v Slov. • Konjicah; poravnalni narok 1. aprila ob 9., prijavni rok do 25. marca). — Cenejši vizum za inozemske posetnike ljubljanskega in zagrebškega velesejma. Finančni minister je izdal odlok, da se bo od inozemskih obiskovalcev zagrebškega velesejma. ki bo letos od 2. do. 11. maja in od 29. avgusta do 8. septembra pla-čevala znižana taksa za vizum pri potnih listih, in sicer po 20 Din v papirju. Isti popust je dovoljen inozemskim obiskovalcem ljubljanskega velesejma. H bo od 30. maja do 11. junija 1936 in jesenskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 29. avgusta, do 9. septembra. = Prijavnice k udeležbi na letošnjem spomladanskem velesejmu v Ljubljani, ki bo od 30. maja do 8 junija, je uprava velesejma že razposlala. Ako kaki tvrdki prijavna tiskovina slučajno ne bi bila dostavljena, naj jo izvoli zahtevati od urada velesejma v Ljubljani. = Dražba kožuhovlne v LJubljani Se po. novi dne 9. marca. Tudi za to dražbo je veliko zanimanje od strani inozemstva. Lovci, poSljite blago čimpreje »Divji koži« Ljubljana—Velesejem. da more (pravočasno obvestiti inozemstvo o naših zalogah krzna. = Dobave. Direkcije državnega rudnika Kreka sprejema do dne 21. t. m. Ponudbo glede dobave 200 kub. m jamskega gradbenega lesa in 3.000 kg masti za jamske vozičke, do 28. t. m. glede dobave 100 kub. m gradbenega lesa, bombaževine za čiščenje, izolirne vrvice, žnrnic in vrečastih polov za elemente. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo »Walterjevih« sprav. V intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ho 24. t m. ofertna licitacija glede nahave alkoholnega kvasa in 28. t. m. za dohavo 17.600 kub. m drv in 4.700 ton premoga. V pisarni inženjerije štaba dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani bo 29. t. m. ofertna licitacija za popravilo strehe jahalnice v Mariboru in 2. marca za preureditev stra-n;?x vnnanice v Ljubljani. Borze Na ljubljanski borzi je znašil pretekli teden devizni promet 480 milijona Din nasproti 9.13 5.50, 3.71 in 3.59 milijona Oin v prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so se tečaji za malenkost dvignili in so se svobodne devize trgovale na bazi 16.875—16.975. Deviza Newyork se je v svobodnem prometu dvignila od 50.75 do 51.25 na 51—51.50, nasprotno pa je angleški funt v privatnem kliringu popustil od 257 na 254 Din. in sicer na podlagi intervencije Narodne banke. Nemški klirinški čeki, ki so se ob koncu prejšnjega tedna trgovali po 14.26—14.30. so se v teku tedna okrepili na 14.80, potem pa »o za malenkost popustili na 14.50—14.60. Devize Čarih. Beograd 7. Pariz 20.2150, London 15.12, Newyoik 802.75, Bruselj 51.17750, Milan 24.30, Madrid 41-90, Amsterdam 207.80, Berlin 123.10, Dunaj 57.10, Stock-holm 77.95, Oslo 75.95, Kobenhavn 67.50. Praga 12.68, Varšava 57.75. Aten* 2.90, Bukarešta 2.50. Siagovna tržišča 2ITO + Ctaicago, 15. febr. Zajetni tečaji: pšenica: za maj 98.25. za julij 89.50. za sept. 88.50, koruza: za maj 61.375, za julij 62. + VVinnipeg, 15. febr. Začetri tečaji: pšenica: za maj 84.375. za julij 85.375. 2IVLN \ + Svinjski stjem v Mariboru. Na svinjski 6ejew dne 14. L m. so bile Pripeljane 103 svinje, prodanih pa je bilo 46. Mladi prašički 5 do 9 tednov stari so se prodajali po 75—120 D:n. 3 do 4 mesece stari po 140—200, 5 do 7 mesecev stari po 230—310; svinje so se prodajaie po 4.50— 6 Din za kg žive teže in po 7—9 Din za kg mrtve teže. 80MB42. 4- Llverpool, 14. februarja Tendenca vztrajna Zaključni tečaji: za marc 5.95 (prejšnji dan 5.90). za julij 5-77 (5.71). + Newy«rk, 14 februarja Tendenca stalna- Zaključni tečaji: za marc 11.38 (11.26), za julij 10.68 (10.58). VINO. +Vin«ko tržišče v dravski banovini (15. t. m.). Se zmerom smo v stadiju precejšnje stagnacije glede vinske trgovine z dravskimi vini, čeprav se cene v zadnjih mesecih niso nič zvišale. Zavoljo tega vinogradniki oddajajo svoje zaloge, ki jih imajo ponekod še v obilici, in zato tudi silijo s prodajo po neobičajnih cenah, ker nujno potrebujejo denar za preskrbo najpotrebnejših vi-nogradskih obratovalnih pripomočkov. Splošno pozornost vinogradnikov kakor tudi vinskih trgovcev in malih konsumentov zbuja sedanji mrzli vremenski preobrat, če ne bi morda kaj vplival na pomladni razvoj trte. odnosno na zmanjšanje prihodnjega vinskega pridelka, kar bi seveda takoj vplivalo na izboljšanje dosedanjih cen. Tozadevno se pa ne da začasno reči nič pozitivnega; je pa mogoče, da bodo v tem nekoliko prizadeti južnejši kraji, kjer }e zavladala zaradi milega vremena prezgodnja vegetacija. Sicer ie pa tudi v teh krajih po raznih poročilih še toliko vina, da ga bo naj-brže do jeseni ostalo Se mnogo nerazproda-nega. Tako stisko znači v zadnjem času direktna prodaja srbskih vin po prav nizkih cenah celo na večjih železniških postajah v dravski banovini. So to konkurenčne rene vsem našim domačim vinom. Rudarsko zavarovanje Rešitev iz sedanje krize je le v naslonitvi na splošno delavsko zavarovanje aH v spojitvi 2 njim Glavna bratovska skladni ca v Ljubljani je pred nedavnim razposlala poslovno poročilo za 1. 1935. Dne 25. januarja je bilo v Beogradu velika anketa o aktualnih vprašanjih zaščite rudarjev, zlasti tudi o zavarovanju rudarjev. Povoda je torej dovolj, da k stvari dodamo tudi na tem mestu nekaj besed m to z iskreno željo, da bi se večno reševanje najbolj perečih vprašanj našega rudarskega delavstva vendarle že premaknilo z mrtve točke, saj je danes ozračje prenasičeno izjav o potrebi krepke zaščite maiega človeka. Rudarska anketa v Beogradu je bila z razmerami pri bratovskih skladnicah skrajno nezadovoljna. Delegati iz rudnikov so biii soglasni v trditvi da so skladnice instrument podjetnikov proti delavstvu, da delavtvo v skladnicah nima svobodnega zastopstva, da je vedno odločujoča le volja in težnja podjetnika. Referenti so na-glašoli, da se v skladnicah z vso doslednostjo uveljavlja dominantni vpliv poslo-davca. Rudarska ob las t va situacije ne morejo spremeniti. Tozadevna resolucija ankete pa pozna samo en lek za ozdravitev teh razmer: popolno pariteto v samoupravi bratovskih skladnic na ta način, da mesto predsednika izmenome pripada tudi zastopniku rudarjev. S teko »pariteto« pa problem ne bi bil rešen, morda bi bil celo poostren. Položaj ne bo ublažen, ako poslodavec pride s predsedniškega na podpredsedniško mesto, ker bo njegov dominantni vpliv in njegov psihološki m moralni pritisk na ostale člane samouprave ostal nezmanjšan, v gotovih slučajih bo celo pojačen. Bratov-ske skladnice so izrazit tip podjetniških blagajn. Pri tem dejstvu je izenačenje in-gerence na poslovanje skladnice mogoče samo s popolno pravno zaščito rudarjev pri izvrševanju njihovih funkcij v samoupravi sklodnic, ako je to praktično sploh mogoče, drugače pa naj se poslovanje skladnice na splošno prenese iz ozračja podjetja, ako že zlitje odnosno povezanost rudarskega zavarovanja s splošnim delavskim zavarovanjem ne bi bila mogoča alfi zaželjena. Rudarji so na anketi navajali dejstva, ki dovoljno osvetljujejo prilike pri bratovskih skladnicah in ki ustvarjajo nezadovoljstvo zavarovancev. Ta dejstva se v bistvu krijejo z razmerami pri bratovskih sk'adn:cah v Sloveniji?. kakor jih prikazuje letno poročilo ljubljanske glavne bratov-ske skradnice. Podatki iz bolniškega zavarovanja rudarjev so v nezdravem nasprotju s podatki v splošnem delavskem zavarovanju ali z rudarskim zavarovanjem po drugih državah. V oči pade izredno velika neenakost v dajatvah iz naslova bolniškega zavarovanja pri posameznih skladnicah. Tako vidimo. da se izdatki za hranarino gibljejo od 11.33% do 40.12%, ko je nedvomno, da so zdravstvene prilike povsod priiično enake. Povprečje brana rine znaša le 22%. Izdatki za zdravnike se gibljejo od 11.10—64.46?,,. kar p. memi, da so zdravniki za svojo službo zelo neenako homoriranii. navadno višje tam, kjer je visoka premija in nizka hran ari na. Povprečni izdatek za zdravnike znaša 23.43%: ta odstotek se v drugih-zavarovanjih giblje med 10 in 13*5. Odstotek izdatkov za zdravila varilm med 7.89% in 23.45%, dočim ta izdatek v solidnem socialnem zavarovanju ne sme presegati" 10%. Tudi upravni stroški so ze'o neenakomerni. Rastejo od 6.79 no 32.44%. Povprečje upravnih stroškov zn°šn 9.1 \r7r in to Tiri 832 T>r> holn 'ško-zavarov* 'nih dohodkov ni čl^ma in leto ln pri dejstvu. invt ena skl-idnioa ob'čajro on-rivk« «°mo z enim ooslodavcem Pnvrvečna holniškn- j 73v/vr~va p^ern-Ma ~'e re'o visoka, znaž-i 7.87%. v ve*"h rudnikih bi morala 4- 6% ©remfija. VoMšanic višine premije je zelo važno, ker rudar nosi prispevkov pri svoji skrajno nizki mezdi Pri razmeroma zelo visoka bolniško-za varovalni premiji rudarsko bolniško zavarovanje ia razpolago niti z lastnimi sanato-riji, niti se ne poslužuje drugih 6anatorijev, niti nima za svoje izčrpano delavstvo potrebnih okrevališč in ne kopališč. Tudi specialistična zdravniška nega je zelo skromna, bolj slučajna, kakor sistematično organizirana. Vsi ti pojavi silijo k reformi in sanaciji rudarskega bolniškega zavarovanja, ki ima danes na sebi mnogo znakov nesocialmosti in nepopolnosti. Akutna in vedno ostrejša pa postaja kriza rudarskega rentnega zavarovanja. Rudarska anketa je dokazala ki tudi letno poročilo ljubljanske glavne bratovske skladnice priznava, da dosedanji »saukcij-ski« ukrepi niti od daleč niso prinesli za-željenih rezultatov; nasprotno, »sanacija« je položaj še bolj poostrila. Ljubljanska glavna bratovska skiadnica je poslovanje v rentnem zavarovanju v letu 1935 zaključila z deficitom okoli 3 milijona dinarjev, za leto 1936 pa pričakujejo celo deficit 5.5 milijona. To se pravi, da skiadnica pokojnine plačuje že iz rezerv. Rezerve so z znesketn 11.8 milijona dinarjev naložene pri zaščitenem denarnem zavodu, torej so zamrznjene, samo 4,8 milijonov dinarjev je v nezaščitenem zavodu; vse to pomeni, da bo pokojninska blagajna v L 1936. morala ustaviti izplačevanje pokojnin. Kje je od po moč? V osrednjem fondu ta sanacijo bratovskih skednic? Ta fond nima sredstev, ker je bila njegova dotacija postavljena na trhla fiLa. Z uredbo o ustvaritvi osrednjega fonda za sanacijo bratovskih skladnic je sanacija bratovskih skladnic nastopila žalostno pot — nazaj v še težje razmere. Rentno zavarovanje rudarjev je do skrajnosti okrnjeno, tako. da ic niima voč značaja socialnega zavarovanja: službena doba znaša 40 let, starostne rente so ukinjene, premija znaša cclih 14%a s povezanostjo rudarskega zavarovanja s splošnim dela-v-sk'm invalidnim in starostnim zavarovanjem, bodisi v ob'iiki popolnega z'it-ja obeh s!;jpin zavarovanja v eno, bodisi s sistemom rudarskega po za varovanja pri splošnem dMflvsVem zavarovanju. Pokojninska blagajna rudarjev šteje okoli 9000 zavarovancev. Ta zavarovalni krder pa ni stalen in ie sta^TO izpostavljen padcu. Železni zakon številk ?n računov neizprosno pravi, da je solidna in trajno zanesljiva ureditev pokojninskega zavarovan ia rudar'ev na tei osnovi kratko malo nemogoča. Realna resnica nam tudi pove, da z osrednjim fondom za sanacijo bratovskih skla-dnic ne bo nič. Ho*cmo aM nočemo r>rens'oii simn in edino le cn iz-ho-f- ?ntere««9- fJnunčno-Trmtefatična PO- vorane/-* rn^arslefa zavarovanja s st>l''S--«im delflv-ldm Ta-nrovan:ew in 5e v tem bodo številke k^na' tako vel'ke, V- Wo orrwvTo«HV fpilnp račune za ko-'?rv«,; dostohfie no^o^fne Ti resn:c« brez iz'eme za vse. tu- di ta one skladnice. ki so danes morda is aktivne. K tej soluciji so morale pristopiti tudi druge države, kjer skladnice Štejejo na stotisoče oseb. Kdor misli z usodo rudarjev resno in pošteno, mora korajžno hoditi samo po tej poti, čeprav trenutno ti koraki v ušesih enega ali drugega ne odmevajo simpatično. Ne gre pa z« simpatije, gre za (batne in traine koristi rudarjev! Dr. Joža Bohinjec. S © Sokol v šmartnem pri Lit? <1 hoče svoj dom V nedeljo 19. pr. m. je imelo naše druš". vo svojo redno letno skupščino, ki ;e pokazala še večjo aložnost, povezanost članstva ter navdušenost za sok. idejo, kakor je bi;a prej. Žu-pmo upravo je zastopaj župni tajnik br. Plegar .Ki je viha-no p. zdravljen izročil pozdrave župe. nato pa v lepih besedah orisal stališče Sokola in njegove cilje. Navzoče članstvo je z velikim zanimanjem sledilo njegovim 'z.-ajanjem in se mu z gromkim aplavzom zahvalilo za krasen govor. Po prečitanju savezove poslanice so društveni funkcionarji podali srvo»a poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je društvo zč<1o vestno vršilo svojo dolžnost. Imelo je svoj redni letni javni nastop, poleg tega pa se je v večjem števibu udeležilo vseh javnih nastopov okoliških društev. Zedo svečane so bile prosiave: obletnica rojstva prezidenta T. G. Masa-ryka, rojstni dan Nj. VeL kralja Petra H. in praznik Ujedinjenja. Dne 9. oktob?«* se je 2» obletnico smrti Viteškega kralja vršila svečana komemoracija na trgu pred cerkvijo, zvečer pa z br. litijskim društvom skupna komemoracija pred spominsko lipo v Litiji. V okvirju zasavskega prosvetnega okrožja je društvo poslalo 34 moSke tn Sen-ake dece na 20 dnevno taboren je na PoJ-Snilt, kjer je taborilo skupno "90 otrok. Prt vseh proslavah, kakor tudi pri obeh ko-mamoracijah sta sodelovala gasilska četa tn pevsko društvo >Zvan< e svojim »borom za kar Jima velja bratska zahvala Smučarski odsek se je z naraščajem in člani udeležfl tekem litijskega skupka, Sfer Je naš naraščaj odnesel prvo mesto. Istota^-ko pa Je na tekmi s litijsko deco zasedla naAa deca pri dve mesti. Sv. Slfklavž Je obdaril 128 otrok in naraščajnikov. Vsa poročiia funkcionarjev so se tam-fiala z željo, da bi nova društvena uprava pričela zidati lastni dom Jd nam je neobhodno potreben, kajti ▼ prostoru, ki ga fcnu druStvo v najemu skrap garnitura« ruskih mojstrov zelo močna. 5. mesto je zasedel Bjelovjenec z 11, 6.—7. Judovič in So- Solidneje je pač Sd5 itd. Ce pa. je že trni hotel forsirati razvoj damskega krila, bi lahko najprej igral še h.7 — h6. V teiku partije bi imel potem tudi mnogo manj skrbi za točko h7. 10) Lc4 — <33 a7 — afi 11) 0—0 Tu se igra tudi 11) a4. Belemu pa se najbrž zato ne dopade nepregledno nadaljevanje M, 12) Se4, Se4:, 13) Le7:, S£2:, 14) Lh7: -f, Kli8. 11) ... . c6 — c5 12) Ddl — e2 Lc8 — b7 13) Tfl — dl 1X18 — b6 Črni se je sicer že dovolj dobro razvil, izven nevarnosti pa še nL 14) Sf3 — e5 Tf8 — e8 Ni šlo Tfd8, 15) Sd7:, Td7:, 16) Lf6:, Lf6:, dc5: te & : f8 30) Dd3 : h7+ Kg« — fs 31) e5 : f6 KJE8 - - eS 32) Lc2 ■ — a4-f LdS • — 06 33) La4 : c6+ Tc7 : c6 34) Dh7 — g8+ Ke8 - - d7 35) Dg8 : f7 + Kd7 - - d6 36) Df7 — e7+ Kd6 - - e5 3) f6 — f7 Tc6 — cl+ 38) Kgl — £2 Tel — c2-f 39) Kf2 — g3 b4 - - b3 40) f7 - - f8D Tc8 : fS 41) De7 : f8 to3 - - b2 42) Df8 — f4 + črni se vda. Vasja Pire. Janko Kač: L O H Socialno zgodovinski roman 14 Baron Vogel, lastnik Prebolda, je porabil to priliko in povedal visokemu gostu, da je po ustnem izročilu Dobravčev rod že čez tisoč let znan kot lastnik svoje zemlje. Ko je župnik Mohorčič videl, da se nadvojvoda zanima za starine, je pristopil k opatu in mu tiho rekel, da so pri vasi šeščah neke gomile, baje še iz poganskih časov, na kar naj izvoli opozoriti visokega dostojanstvenika, A opat je le nejevoljen odkimal: »Graber und Heiden sind sie selbst«, .ter pokazal na gospodo. »Was brauchen sie noch andere.« Nadvojvoda, ki je stal za njegovim hrbtom, je ujel te opatove besede ter se mu je oddolžil: »Ohne Graber ist doch kein Fortschritt.« Opat se je naredil, kakor da ni cul nadvojvodovih besed in se pomešal med množico. Tudi Dobravcu je postalo dolgčas med gospodo. Zato je stopil rajši do Kregarja in mu naročil ,naj zapelje na veselični prostor še na njegov račun četrtinjek starega. Vse je gledalo, ko je pripeljal Kregarjev hlapec ogromen sod. Radovedna množica je izpraševala, odkod je vino in kdo ga je podaril. Ko so ljudje zvedeli, da ga je poslal Dobravec, so rekali: »Visoko se čredi. Če bo le zmeraj zmogel.« Vkljub takemu in enakemu zabavljanju je ljudstvo slastno popilo tudi Dobravčevo vino do zadnje kapljice, tako da je bilo še drugi dan vse omotično jin se je vračal nadvojvoda Johann brez gledalcev v Grdeč. VI. Mravljišče delavcev okoli nove stavbe se je večalo od meseca do meseca. Že se je povzpelo zidovje se-ženj visoko, ko so pričeli prihajati vozniki, govoreči čudno nemščino, z dolgimi vozovi, katerih zadnji konec je ravnal na ovinkih poseben delavec z dolgim drogom. Na vozeh so bila obtesana bruna iz rdečega mecesna, posekanega v gorah severne Koroške. Kakor iz samega svinca so bila težka ta bruna, so se pritoževali delavci, ko so jih vlačili na stavbo. Zaslužek pri gradnji sicer ni bil obilen, vendar pa je delavcem od zaslužka še zmerom ostajalo vse dotlej, dokler se ni pojavil nekega dne suhljat možic v šempavlu. Hitro se je pogodil z zapravljivim kmetom Oblakom za večjo sobo v njegovi hiši blizu cerkve. Na dveh vozeh so pripeljali poleg pohištva tudi nekaj manjših sodov. Ko so šli ljudje prihodnjo nedeljo k maši, je že bil pritrjen na Oblakovi hiši okoren napis: Cvirgl — žganje. V oknu je stala velika steklenica rdeče tekočine, zraven nje pa je bilo napisano: Resoglio. Po maši so se zgrinjali pred Cvirgljevo žganjarijo laški delavci in pili ves ljubi dan. Radovednost je prignala tudi domačine, da so pokusili novo pijačo. Sladka je bila in poceni. Vedno več gostov je imel Cvirgl, tako da so ga ostali oštirji postrani gledali. Sladka pijač je godila še ženskam, ki so skraja samo na tihem pošiljale otroke po njo, sčasoma pa so tudi same začele ostajati po maši v žganjarni in delati druščino Italijanom. Pri belem dnevu so ležali za cesto možje in fantje, omamljeni od nove pijače. Nič ni bilo treba izpra-ševati, kaj je pijanec pil. Rdeč pot je namreč udarjal skozi srajco, zakaj tako čudna pijača je bil rezol, kakor ga je prekrstila domača govorica. Tudi dni-god so se kmalu pokazali zli učinki peklenske pijače. Redek je bil dotlej pretep v mirnih vaseh, uboj pa je vtisnil vsej vasi Kajnovo znamenje, da se je je izogibala soseščina celo podnevi, ponoči pa je vsakdo napravil rajši dolg ovinek. Cvirglov rezol je zdaj razburkal pivce tako, da je bila prav redka nedelja, da se ne bi bliskali noži. 2e v prvem letu je podleglo ranam pet domačinov in dva Italijana. Počasi se je dvigala ogromna stavba, z njo vred pa se je širilo pijančevanje in so se dogajale takšne grdobije, da so gledali stari kmetje sovražno proti sivemu nestvoru, ki je nastajal mrk in grozeč kakor grad novega zavojevalca poleg stare graščine. Gostilne so rasle kakor gobe po ščipovem dežju, majhne branjarije, ki so živele od šivank in soli, in neznatni sejmarji so se selili iz zatohlih lukenj v nove hiše. Dan za dnem so se sušili rdeči škafi pred Cvirglovo krčmo kakor pred mesnico, da tujec skoraj ni vedel, ali so rdeči od žganja ali od krvi Po treh letih dela je bila tvornica dograjena in se je umirilo mravljišče okoli nje. Pozimi so postavili stroje, spomladi leta 1843. pa so jele spet prihajati nove množice tujcev. Ravnatelj Julij Siisstrunk se je naselil v tvornici. Mojstri in delavci so si poiskali stanovanj in prenočišč pri kmetih. Kakor pred leti stavbne delavce, tako je sprejemala tvorniška komisija zdaj delavke. Dolge procesije deklet in tudi žen so stale po cele dolge dneve na tvorniškem dvorišču ter čakale, da se odloči njihova usoda, v pisarni pa so presojali mojstri. »Velike so nerodne!« je zavrnil malomarno debeli mojster sloko dekle, da si je obrisala solze. Druga prosilka je bila vsem po godu, preden je ni vprašal ravnatelj, ali je ornožena. »Mann krank. Drei Kind. Niks Brot«, je povzdignila ženska žuljave roke. Ravnatelj je odkimal in odločil: »Nich geeignet!« Mojstri so prikimali in druga je stopila pred nje. Krepka, zagorela, prsata. Ocenjevalci so si prikimali. »Ledig?« je vprašal Siisstrunk. Ko je potrdila, so zapisali njeno ime in ji dali listek: »V torek ob šestih -zjutraj!« Dekle je prikimalo in odšlo vse rdeče izpred mojstrov, ki so si pritajeno mežikali. Z zavistjo je gledala množica na dvorišču njen listek in zavalovila v strahu, da n* prid o na nafa Zitrssfci šport m srce Vpliv na mišičevje — Vloga pljuč — Šport v nižavi in na višavi Pamet vedno bolj zmaguje Duševno odJicni možje »o često tudi odlični jedci. Med slovitimi možmi poznamo zato tudi številne tipične mnogo jedce. Takšen je bil n. pr. »taroperzjski pe-iinik Meviana^Simi, ki je v neki noči, v ka/teri je spesnil 300 verzov, posetil nič manj nego devet pojedin. Pri vseh so lahko gostje občudovali njegov izredni tek. Zamj stari rek, da polni želodec ne more dobro študirati, ni imel nobene veljave, šele če je bil pošteno »nabasan«, se je počuti! tako dobro, da je lahkn zajahal Pega za. Grški učenjak ArgiropuJ-M, ki jc v 15. fftoletju širil grško književnost po zopad-nih deželah je umrl zavojo prevelikega števila melon, ki jih ie pojedel. Papež .Martin IV. je umrl prav takc zavoljo preobilnih založajev jegulje jedi, med tem ko je kardinalu Hipolitu d'Este škodovalo preveč jas toga. Mnogo je jedel tudi pruski kralj Friderik s pridevkom »Veliki«. Temu je zavoljo preveč jedi neredko postalo slabo, pa si je te slabosti preganja! potem z isto tako velikimi porcijami sadja. »Sončni kralj« Ludov.ik XIV. je vse življenje občutil volčji glad, menda zavoljo svoje trakulje. Ker je imel zelo slabe zobe, pa mu jih te- daj niso znati dobro popraviti, je »labo žvečil in to mu je povzročalo spet hude notranje motnje. Temu mogočnemu vladarju ni bilo v njegovem razkošnem svetu torej dozdevno nikoli prav posebno udobno. Schopenhauer je veljal tudi za nmogo-jedca. Isto poročajo tudi o Kantu, k} je ▼ ostalem dajal prednost jedem, ki mu zavoljo njegovega sedečega življenja nieo mogle prav koristiti Težko prebavne jedi je v velikih množinah pokonča val tudi Gutzkow. Med požrešnike je prištevati tudi Napoleona L, ki ga je šele smrtna bolezen prisilila k zmernosti. O italijanskem pesniku LeopardTjn poročajo, da je bil ves nor na slaščice in sladolede, med tem ko se ni Balzakov ogromni apetit ustavljal pred nobenimi jedrni iki so bile dobre in drage. Nelkoč je pri enem samem obedu pospravil 100 ostrig, raco, dve jerebici, morski Est in tucat hrušk. Sloviti kirurg Billrobh je prav tako rad mnogo jedel, pa samo izbrane stvari. Bismarck je že kot dijak v Got-tingenu lahko pojedel pet tucatov ostrig in v poznejših letih je imel njegov telesni zdravnik SchVeninger mnogo dela^ da bi njegov apetit krotil v zdrave meje. Lepotica iz Azije Abesinska Imena Aktualna razlaga, ki ni brez pomena svojim otrokom. Pomeni »Zma- V času sedanjega spopada med Italijo in !Abesinijo smo se privadili že najbolj čudnih abesinskih imen. Razlikovati je mogoče tu dve skupini: religiozna in materna imena. Prva so kaj mnogovrstna in jih najdeš v vseh mogočih kombinacijah. Tako se imenujejo premnogi Abesinci n. pr. Gabra Egziahaber. Gabra Johanes, Gabra Gujo-rius, to pa pomeni po naše Suženj Gospodov, Suženj sv. Janeza. Suženj sv. Juriji. Zelo pogosta so imena kakor Lidž Mariam. Lidž Havariat. Lidž Mikael ali Liuž Jasu. Po naše bi se reklo temu Sin (ali otrok) Marijin, Sin apostolov. Sin Mihaelov, Sin Jezusov. Ime Haile je ta čas v Abcsiniji najbolj v modi, še bolj ga obrajtajo nego Slovenci Janeza. Pomeni Moč in ga spravljajo v zvezo z vsemi mogočimi svetimi stvarmi. N. pr.: Haile Hajmamot. Haile Kedusnn. Haile Amlak. Haile Selasie. kar pomeni: Moč vere. Moč svetnikov. Moč božja, Moč sv. Trojice. Ime bivšega abesinskega zastopnika v Ženevi Tekla Havariata pomeni »zastopnik apostolov«. Ime Tafari. ki ga je nosil sedanji negus. ko je bil še ras. spa-da v tisto vrsto imen, ki jih matere prosto Ženski klobuki v Teheranu V Teheranu vlada ta čas prav visoka konjunktura za ženske k^buke. Vlada je izvršila veliko propagando za uvedbo evropske noše in uspeh je bil nenavaden. Pajčolan, s katerim so si Iranke doslej zastiral obraze izginja z ulic, istočasno pa so se ženske vnele za vse. kar lahko nos? ime žen=keia k'obu,Vfl. Prodaj'a1ci takšne robe h' de'ali siiaine kupčije, če bi imeli kai več na za'*>fi. tako so pa v nekoliko dneh razprodali vse. kar so imeli in sedai čakajo nrav t>"ko nestrpno ka-ko^ teheranske d?me. da dospejo nove pošilike iz Evrope. GOSPODJE ! V ČRNEM NA PLESNE IN VEČERNE PRTREDTTVE! SMOKING. FRAK, ŽA-KEF, MARENGO OBLEKE NAJELE-GANTNEJŠIH KROJEV POCENI PRI DRAGO'SCHWAB LJUBLJANA NA ALEKSANDROVI CESTI _ izmišljajo govalca«. »Iz takšnih imen je najbolje razviden ves ponos in vsa nežnost, ki ju čutijo abesinske matere, torej matere »neciviliziranega ljudstva« do svojih malih. Dečki se imenujejo Makonen. Masfen. Ačanfi. t. j. Osvaje-valec. Sodnik. Princ. Dekleta pa se imenujejo Ababač. Ujarke. Ujeb Neh. po naše: »Cvetličica«. »Zlato moje«. Prelepa si«. Če hoče. imenuje mati svojega sina lahko tudi »Tana Načao« — »Njegov ččit je močan«, in ima sploh največjo svobodo v izberi imen. Spomenik vsem polarnim raziskovalcem V Bergenu na Norveškem nameravajo postaviti velik spomenik, ki bo posvečen polarnim raziskovalcem vseh narodov. Na velikem podnožju, ki je obdano z bronast:mi severnimi jeleni, polarnimi psi itd. stoje kipi vseh velikih polarnih poto-valcev, ki obdajajo najsloviitejše prednike polarnega raziskovanja. Postave teh so vklesane o ogromen kaimenit blok, ki predstavlja blok leda. tako, kakor da so zaprti v pravj ledni kladi. Grdčna . ....ialD3 talilni »v to je nastopila z ogromnim uspehom na plesnih svečanostih ob proslavi dneva ustave v Rangkoku Reforme v ruskih šolah, kl spominjajo na caristično čase Z novim letom so uvedli v sovjetskih šolah novote, ki gredo taao daleč, da govori resen inostranski tisk že o kontrarevoluciji v toljševiških šolahc Odslej morajo vsi ruski šolarji in šolarke nositi spet uniformo kakor nekoč. Edina razlika napram šolam v carskem času je v tem pogledu ta, da nosijo učenci aižjftt razredov k modri bluzi kratke hlače, dočim so zahtevah predpisi prej na vse letnike dolge hlače. Uniforma šolark je v nižjih razredih •vetlo modra, v višjih razredih pa »električno modrac, razen tega je za učenke predpisan neke vrste predpasnik ln pelerina angleškega reza z velikim reverjera in pasom. Učenci in učenke nosijo čepice x rdečimi, belimi ali zlatimi trato. Se važnejši je tisti i novih predpisov, ki govori o vedenju šolarjev v Soli in izven nje. Tn velja n. pr. naslednja zapoved: >Učenci morajo biti napram svojim učiteljem. staršem in starejšim tovarišem disciplinirani in vljudni. '.* nerednoet in anti-soeialno (!) vedenje otrok bodo veljali drastični ukrepi.« Ti drastični ukrepi so v tej sijajni socialni odredbi navedeni posebe in sestoje n. pr. v izključitvi iz šole ali pa tudi v tem, da se otroci pošljejo v posebne poboljševalnice... Prejšnji sistem klasifikacije in katalogizacije se uvaja znova, in sicer v natančno isti obliki, v kakršni je veljal pred revolucija Redovl so a. pr. Leteči tanki Kako bi Amerika lahko postala nepremagljiva — Najboljši izdelovalec tankov v Zedinjenih državah Ameriški inženir J. VValter Christie je izumil leteči tank. ki lahko doseže brzino preko 100 milj na uro. Izumitelj je dal svojemu izumu to ime ker ima tank poleg velikanske brzine še tc prednost, da ga je mogoče prevažati z letalom. Teža mu je 4500 funtov. Christie pravi, da je mogoče te tanke nad sovražnimi črtami prenesti na fronto. Iz višine treh metrov jih letala polagoma položijo na zemljo. Vsak lank je opremljen z motorjem 4o0 k. s., ki mu daje na gosenicah brzino 65 milj, na kolesih pa preko 100 mili na uro. Posadka sestoji iz dveh ali treh mož, vozilo pa je oboroženo s 77-milimetrskim topom. Christie je tudi izjavil, da bi bile Zedinjene države nepremagljive, če bi velikanske vsote, ki jih izdajajo letno za svojo voisko obrnile rajši za zgraditev takšnih tankov Deset ti<»oč teh vozil bi lahko nadomestilo v«»e oddelke pe3-cev. Ko je Christie svoje delo končal, je dejal, da bodo Zedinjene države izgubile najhitrejši tank na svetu, če mu vlada ne plača 450.000 dolarjev, ki mu jih vlada dolguie za druge izume. Od Nemčije ie baje prejel p*-nudbo 600.000 dolarjev za svoj najnovejši izum. Rusija mu je fk>nudMa 10X00 dolarjev na mesec, prav tako se zanimajo za njegov tank Italija. Kitajska in Francoska. \VaIter Christie je najboljši izdeloval«® tankov v Zedinjenih državah. Sodeloval tudi pri gradnji prve ameriške podmornice. Ta čas je z ameriškim vojnim departementora v sporu, ker se ta baje nikoli nI držal j>o-godb ki jih je sklenil z njim. Tisoč kg težka riba Ribiči iz Riposta pri Catamiji so ujeli te dni v pristanišču p0 dveurnem srditem boju veliko ribo, ki je še niso identificirali. Velikanska riba je tehtala več nego tono. Manevri francoske armade Francoski vojaki 14. armadnega zbora pri zimskih vajah s strojnicami na kri- • . bovja ? bližini kraja St Juiien de Champsanr i Podedovano vnetje slepiča 0 nenavadnem obolenju cele družine za vnetjem slepiča poročajo iz Bratislave. Tam so morali v zadnjih tednih prepeljati v bolnišnico po vrsti vse člane neke družine z znaki akutnega vnetja in jih operirati Ta čas leži po Prestani srečni operaciji v bolnišnici baš osemletni sin. V zdravniških krogih menijo, da gre za zelo redek primer podedovanja. Kraljica-vdova Mary »Daily ExPress« doznava, da se bo angleška kraljica-vdova Marv v kratkem preselila v Malborough House. kraljevo palačo na zapadnem koncu Pall-Malla. Ta palača je rabila že kraljici Aleksandri, vdovi po Edvardu VTI. za bivanje. Izza njene smrti ni stanoval v palači noben član kraljeve rodbine. KADAR KUPUJETE MILO, ZAHTEVAJTE HUBERTUS Kr JE CENEJŠE IN PRAV ODLIČNE KVALITETE. — DOMAČ SLOVENSKI IZDELEK JE! sledači: izvrstno, dobro, zadovoljivo, in zelo slabo. Vodja šole je dolžan, da vptta vsakega učenca v poseben kartoteški Hst, ki ni namenjen samo redom, temveč kaža tudi vse disciplinarne prestopke, katmi in nagraditve otroka. Izpiti, ki so jih L 1917. odpravili, so prišli spet v veljavo. Ob koncu leta mora učenec s posebnim izpitom dokazati, da js vreden višjega razreda. Po končani šoli ima učenec pravico do spričevala. Treba je reči, da pomenijo taksne odredb« pač ogromno razliko napram tistemu, kar so uvajali L 1917. ko ao učiteljem kontrolo nad šolo vzeli i* rok in jo predajali »šoiar-skim sovjetomc Brez nekih pametnih reči pač tudi v Rusiji ne gre. Toda vmes so stvari ki so resnično >kontrarevolucioname>, tudi če jih človek ne gleda baš z boljševiškega zrelišča. Konec pariškega tramvaja Letos izginejo zadnji tramvaji • pariških cest Ze dve leti spreminjajo tem tramvajske proge v avtobusne proge. L. 1984. so opustili 34, lansko leto pa 95 tramvajskih prog. V prvi polovici letošnjega leta bodo zamenjali zadnjih 18 tramvajskih prog z avtobusnimi progami. Stroški za te prammHtve, so precej vciHi, saj ne gre samo m demontalo, temveč jc treba nabaviti potrebne avtobuse, gradili nove garaže in delavnice ter postaje n kurivo. Samo stroški za preuredita* u-dnjih 18 tramvajskih prog ao prera&rani na 80 milijonov frankov. Največji snežni orkan Arktična zima traja t ameriške njem Zapadn dalje. Ix Chicaga poročaj«, da so imeli tam te dni največji snežni orkan tega stoletja. Sneg je zamedel dvanajst vlakov v Ulinoisu, Jowi in Ifieirig*-nn. Železniški promet je deloma omejen, ponekod popolnoma počiva. Mraz v Minno soti je dosegel 45 stopinj pod ničlo. Povsod manjka premoga, ker ni dovoznih sredstev. Nedostaja pa to storiti? Igra je bila zdaj v njegovih rokah. Se noood je moral nazajj oez Ondsko goro. To je bilo videti nemogoče, a moralo se je zgoditi. Jutri pred osmo uro je moral prijezditi v Bradford, štirideset milj od predgorja. Odtod je moral brzojaviti Mac Ne50yjn, petindvajsetega pa biti v Valverdu. Potem se je moral vrniti v Ord, da prehiti Knella, se da razkrinkati in ga ubiti. Potem, dokler bo železo vroče, je moral stfedati, da se pribtiiža Poggynu, ki je brili videte že tako na pol dobljen; moral ga je popolnoma pridobiti, kakor je bil pridobil Fletcherja. Ce se mu to ne bi posrečido, je moral tolpo samo pustiti v Oirdu. Potem bodo jezdila v Valverde, da tam izvrže svojo novo naHogo. Ta čas se je moral podvizati, da prime Longstreth a- Velikansko, neverjetno, zapeljivo podjettče! Gutžl se je utelešeno usodo. Železno neizprosnost, ki pada na obsojene. Na skalni steni je bilo vse črno. Videl je samo vrhove dreves in pečin. A Duane je našel s-tezo, ki se je kakor bledoeiva proga vlekla med ornimi robovi Duane je pfezal, ne da bi se ustavili, nič strma se mu ni zdefla port. Vzpel se je na steno, pogledal v črni kotel pod seboj, ki se je rz ojega svetfflkala luč, in zagrozil s stisnjeno pestjo. Nato je brez obotavljanja krenil dalje, dokler ni prišel do visokih previsnih pečin. Tam je zgreši! stezo. Ciklus koncertov Ljubljana, 15. februarja. Glasbena Matica in Radio oddajna postaja priredite ciklus koncertov, ki bodo stilistično progresivni in bodo podali ne le zgodovinski razvoj glasbe, temveč tudi pregled svetovne glasbene literature od evojih začetkov do danes. Poedini koncerti bodo posvečeni različnim slogom, različnim razdobjem glasbe, tako predklasični. zgodnje klasični, klasični romantični (razni narodi posebej), kakor seveda tudi moderni, najaktualnejši glasbi. Prvi teh koncertov bo v ponedeljek 17. t. m. cb 20. v Filharmonični dvorani. Ta večer bo razvijal predklasični slog (Bach, Hiindel) tja do zgodnje-klasičnega (Haydn). HSndlov Concerto grosso v g-molu ;e napisan po tedanjih tradicijah za godalni orkester, ki mu imitativno odgovarja >or-kesterček«. takozvani concertino. obstoječ iz dveh solo-violin. solo violončela in so-loclavicembalo. Handlovo delo vsebuje vso grandijoznost. duševno Poglobljenost in mističnost tedanje miselnosti. Handlov sodobnik. Jos. Peb. Bach. bo zastopan e koncertom za klavir in godalni orkester. Zanimivo je. da je bil ta koncert prvotno napisan za gosli in ga je Bach sam pozneje preuredil za tedaj v »modo« stopajoči clavicembalo. Klavirski part kaže še mnogo sledov čisto goslarske tehnike. Ta koncert bo izvajal pinnist konservatorist R. Gallatia. Prinesel bo s seboj originalno interpretacijo iz Leipziga. Bachovega mesta. kjer do danes živi direktna tradicija Bachove umetnosti. Gallatia je delo naštndiral pri slavnem bachologu. prof. Rob Teiehmiillerju na konservatoriju v Leipzigu Izvedba bo baš zaradi tega za-n;n iva in odločilna za m t -•šče. — 21: Narodne pesmi. — 21.30: Orka-stralen koncert _ 22.20: Plesna muzika. — Zagreb 12.15: Jugoslovenska glasba. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.40: Narodne pesmi. _ 20.10: Orkestralen koncert 22.20: Mozartov kvartet v D—duru. — Varšava 20.10: Sdnfoničen koncert poljske glasbe. — 23.C6: Plesna muzika. — Dunaj 1^: Plošče. — 15.20: Otroške pesmi. — 16.05: Iz zvočnih filmov. _ 17.30: Koncertna ura. — 20: Večer v plesnem ritmu. — 22.10 : Koncert litavske glasbe. — 23.05: Znamenite Bachove klavirske in orgelske skladbe. — Berlin 18: Prenos iz Miinchena — 20.10: Koncert godalnega orkestra. — 21: Iz operete »Rimski karnevale. — 22.30: Lahka glasba. _ Miinchen 18: Glasba za delo pust. — 20.10: Prenos Verdijeve opere »Ples v maskahe — 23: Plesni orkester. _ Stuttgart 18: Prenos iz Miinchena. — 20.10: Kakor Munchen. — 22.30: Lahka godba — 24: Koncert ruske glasbe. — Rim 17.15: Mešan glasbeni program. — 20.35: italijanske pevkec _ 21.20: Igra. — 22: Ples. t Umrla nam je dne 15. februarja ob 4. zjutraj po mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere v 70. letu svoje starosti naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča in teta Marija Kobenter roj. Milller Pogreb drage nam pokojnice bo v ponedeljek 17. februarja ob 14.30 iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti st. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Vse znance in prijatelje prosimo, da ohranijo našo drago mamo v lepem spominu in se. je spominjate v molitvi. Ljubljana, 15. februarja 1936. Žalujoči ostali. t Meetn' r>oi*rfhnt f.avo,* Obilna Ljubljana Dotrpel je danes, po dolgoletnem bolehanju nad ljubi soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod FRAN MERLJAK, srezld prosvetni referent, odlikovan z redom Sv. Save V. razreda v 58. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga. spremimo v ponedeljek, dne 17. februarja 19S6M ob 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 22. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 15. februarja 1936. ŽALUJOČI: ALOJZIJA, soproga; DANICA, B02ENA, hčerki; MARIJA, KRISTINA, ANTON, sestri in brat; FRANJO SFILIGOJ, zet; DUŠAN, MARKO, METKA, TOMAŽEK, vnučld. CENE MALIM OGLASOM Po SO par ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali .dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi to ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 28.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Le, če zahtevate od J,* v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji np-očila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se maSih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ..Jutra", Ljubljana. Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19. (zadružna hranilnica) .prejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno jo. beseda I Uio Javek lilro ali dajanj« *asiova _ Dta Najmanjii 17 Dta Življenje je kratko! Zato sanjaj sladko! Sladko! Sladko se - sanjari pri dobri godbi, pijači in jedači! Danes vsi na domačo ts.bavo z godbo v gostilno »l^ri Sodčku« na £ab;nku. 43:8-18 Gostilna pri Panju Vegova 10, Va« vabi na p-iznano najboljši dolenjski cviček in fina ljutomerska vina. ob vsakem času razna gorka in mrzla jedila. Danes in vsak večer igranje klavirja, petje, ples in druge prijetne zabave. Zato vsi in vse zahajajte vedno le v gostilni k Panju, Vegova ul. 10. Wasvidenje! 28-16 Danes na Glmce k Miinki, gostilna, pri Mi-kliču. na domačo zabavo. Predpust no veselje, špehov-ka in domače koline. J036-18 Sli+ibojiM, B»«e1a 1 Oln lavek ?C t» Mfro aH dajanj* a«lovs «S Oin Natmir""!! tnesek 17 Din Izurjeno knjigovodkinjo išče veliko stavbeno podjetje. Ponudbe z navedbo prakse pod »Stalna namestitev« na ogl. odd. Jirra. 40:38-1 Otroško negovalko k enoletnemu otroku, iščem »i takoj. Pogoj: srčna kultura, ljubiteljica otrok z znanjem nemščine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4010-1 2 ženski pisarniški moči t prakso, s perfektnim zna njem slovenskega, erbohr-vstskega in nemškega jezi ka. stenografije knjigovod stva in korespondence, sprejmemo. Ena je namenjena za knjigovodstvo, druga za korespondenco, lastnoročno pisane ponudbe s prepisi »pričeval je poslati do 17. t. m. na ogl. odd Jutra pod »Stalno mesto«. 3999-1 I>obro natakarico in kuharico s~>re>jme gostilna v Ljublja-ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »400« 4190-1 Večji denarni zavod v Ljubljani išče pisarniško moč z brezpogojno perfektnim znanjem slovenščine, nemščine, slo-vemske in nemške scenografije in po možnosti tudi srbo-hrvaščine. Samo tako tako zmožne moči naj pošljejo svoje ponudbe pod »Dobra in stalna služba« na ogl. oddelek Jutra. 41J554 Raznašalce kruha! s svojimi odjemalci se takoj sprejme. Plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kruh«. 411-fS-A Poslovodja restavracije se išče za novovstrojeno restavracijo na najboljšem položaju TI VATA. Z ali brez koncesije. Pogoji po dogovoru. Ponudbe poslati na Nik« Botica, Tivat Bo-ka-Kotorska. 41C74 Kuharico za siezijo od I. junija dO začetka septembra za hotel na severnem Jadranu iščem. Ponudbe z navedbo starosti, referenc in prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra, pod »Izurjena kuharica«. 4141-4 Prodajalka starejša (30-letna) poštena, agllna, ki Je zmožna vediti popolnoma samosto no malo trgovino na prometni točki v malem mstu, dobi službo. Potrebna je kavcija v gotovini Din 30.000 Din. Sam) resne reflektantke naj se javijo pod šifro »Stalno dobro mesto« na ogl. odd. Jutra. 4033-1 Začetnico za prvovrstno damsko kapelo, lepo, mlado in veselo, staro 15—17 let, z dobrim pevskim glasom in voljo za glasbo, iščeim. Ponudbe s fotografijo na: Kapelnik Kaljanac, kavarna »Apel«, Sremski Karlovci. 42934 Čevljarskega pomočnika sprejme Anton Brajar, — Ižanska cesta, barakca. 4301-1 Podeželsko dekle do 30 let, tudi vdovo ali ločenko sprejmem kot. gospodinjo. Možnost, da se ji posestvo pripiše proti primerni kavciji. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Ločenec«. 4536-1 Prvovrstnega delavca za teraco in umetni kamen, veščega samostojnega modeliranja, sprejme »Gradivo«, Pickel. Maribor. 4300-1 Fino kuharico samostoino, srednjih let s spričevali bopših služb s rejmem takoj ali po_ smeje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod: »Zanes. liiva — poštena«. 4283-1 loletna dekMca sirota, dobi takoj stalno mesto. Dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Preskrbljena«. 4104-1 V takojšnjo službo sprejmem šoferja, ki ?t>o zna pri Ford avtomobilu. Ponudbe na naslov: Ko-blencer Ludvik. Rogaevci. Prekmurje. 40654 Služkinja vajena kuhe tn vseh hišnih del. pridna, čista dobi takoj stalno službo pri mali družini 3 oseb. Ponudbe na: Suša Rožica. Velika Kikinda. Carinarnica. 4160-1 Natakarico pošteno, prijetne zunanjosti sprejmem s 1. 3. 1036. Lahko je tudi začetnica. Ponudbe je poslati na Cilko Luke?,. gostilničarko. Brežice. Slika zaželjena. 4139-1 Knjigovodjo iščem za industrijo lesnih izdelkov na štajerskem z znanjem nemškecu slovenskega in srbo-hrvatskega jezika. Nastop ta.koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodja« 41.112-1 Gospodična ki zna kuhati, nepokvarjena, drobne, male postave stara 24 do 36 let dobi službo pri samostojnemu go-pedu. Ponudbe na ogl. odd. Ju-.ra pod »Dobra služba«. 4089-1 Šiviljsko pomočnico pomožno sprejmem. Naslov v vseh poslovalni-cah Jutra. 4252-1 Korespondentinjo s perfektnim znanjem slovenščine, hrvaščine, nemščine in strojepisja ter slovenske ali nemške stenografije sprejme industrija ljubljanske okolice s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra«. 4185-1 Mcdistinjo spretno, samostojno, sprejme za stalno salon »Chic«, VVolfova ulica 3. 43394 Krojača za damsko krojaštvo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4030-1 Zavarovalni akviziter za Ljubljano In okolico, dobi mesto. Mesečni pavšal in provizija ter dnevnice. Ponudbe pod: Akvi-zicija. Ljubljana. 40374 Šteparico prvovrstno, sprejma Slatnar. Levčeva 8. Jože 4362-1 Poverjenike agilne in zanesljive gospode v vseh večjih krajih, rabimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek 1036*. 43704 Šiviljske pomočnice prvovrstne, samostojne moči. specijelno za fazone. sprejme atelje Bazanella. Gajeva 6. 43324 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostreler sre v Amerike 69 Ker je bi] kapitan sprožil samo dve raketi, se je čoln čez dva kilometra ustavil. Hoteli so se vrniti, zakaj kapitan ni hotel več ostati niti minute v Ameriki. »Tu ie od sile po domače!« jje dejal. Da bi pa varčevali z raketami, so ob bregu odsekali veliko vejo, s katero je zdaj kapitan porival čoln. Profesor je med tem krmaril. Prodajalko za delikatesno trgovino, sprejmem za 1. ma.rec. Poizve se Sv. Petra cesta 91. 43324 Vrtnarja ki bi ob enem opravljal vsa hišna dela, pridnesa in poštenega, neoženienega. iščem za vilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vrtnar«. 4331-1 Žensko pisarniško moč s kavcijo, spretno v ročnem delu. »prejme modno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna, sigurna služba«. 4349-1 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra "na Sv. Petra cesti štev 19. ako Vam je boli pri rokah 'Zadružna hra-nilnieal. Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudi naslove od oelasov dobite v tej podružnici. Službe išče Vsaka Oeseds 50 par; lavek Oia, u lajanje naslov* - Din. aajmaniš' roeset 12 Olo Trgovski pomočnik vešč trgovine z mešanim blagom, išče mesto za takoj. Informacije in jamstvo na razpolago. Naslov v vseh polovalnicab Jutra. 4032-2 Kot domača hčerka išče s gredo marca mlado dekle iz dobre hiše, vešče nemščine in hrvaščine pri starejšem krščanskemu ta konskem paru mesta. Pla ča *e ne želi. samo dobro ravnanje. Ponudbe pod »K-3.569« na Interreklam Zagreb. Masarykova 38. Dekle vešče šivanja in malo kuhe, govori nemški in opravlja vsa hišna dela. želi primerne službe, najraje v kuhinji ali otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4098-2 Šofer star 34 let. trezen in zanesljiv zmožen kavcije išče službo k osebnim ali tovor. avtomobilom. Nastop lahko takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Izo bražen«. 41S7-2 Šivilja za hišo .spretna za modne fine obleke, plašče, išče delo. Nas!. Sv. Petra c. 43 g. Pavlin. 4L8&J2 Dekle I Kuharica pridno in pošteno, veščo srednjih let, [Tldna in kuhanja in vseh hišnih del poštena, vajena vse-a ter šivanja in nemščine gospodinjstva ln šivan a želi službo kot začetnica, želi službo takoj ali po Cenj. ponudbe na ogl. dogovoru. Poizve se Vo-odd. Jutra, podruž. Jese- žarska pot 4, Ljubljana niče pod šifro »Takojšnji 433-2 nastop«. 4131-2 Želim mesto raznaša!ca in ka anta a'1 ka' p 1 Trgovska pomočnica vajena vsega dela, želi mernega. Dam tudi ne premeniti mesto takoj ali kaj varščine Ponudbe pozneje. Naslov v vseh p Slatl na ogl. odd. Ju- posl. Jutra. 41)10-2 Fina šivilja za obleke in perilo, gre na dom. Ponudbe na ogl. tra pod » S. J.« 4197-2 Vrtnar želj premeniti službo odd. Jutra pod šifro in igeem, najraje k go- —i— 41'.8-- ..... na nizka«. _ sposki hlsi, k vele- --j posestvu, ali'pa kot vod Natakarica j ja trgovske vrtnarije, poštena, čedna. zmožna Sern samski 34 let star. kavcije želi službo najraje Posedli em večletna iz-na prometnem kraju Go- . ločevala in sem v vseb renjske. Ponudbe na podr. panogah vrtnarstva po-Juitra Jesenice pod »Prid- samostojen. 41C0-2 Nastopim i. III. alj pa __" j pozneje. Cenjene dopis? v> ,n ^.11 n na ogl. odd. Jutra pod Prodajalka ! š!fro »Trajna siu^i. poštena, dobra moč s par , 4243-2 tisoč Din gotovine želi ;--- premeniti službo Reflektira ; Tjnravno s;]{rKst.,n na večjo trgovino na Go- upravuv 5»lvl P/ali o renjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva prodajalka«. 4196^2 K otrokom išče službo dobro vzgojeno dekle iz dobre družine, ki govori le nemško in malo slovensko, ima meščansko šolo in zna šivati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim otroke«. 4ID62-2 hiše v Ljubljani prevzame bančni uradnik, verz'ran v davčnih zadevah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kon-venientno«. 4325-2 Gospodinjam in služkinjam se priporoča za obisk posredovalnica v S lenburgo-ulioi 7'T. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Telefonska številka 30-58. 41B6-6 Gospodično vdovo al| ločenko staro od 23 do 35 let z nekaj premoženja, ki bi želela priti kot gospodinja k samostojnemu trgovcu na prometnem kr^ju Ljubljane, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«. 4c90-2 Kontoristinja žel) nameščenja takoj ali pozneje. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značfeo »Izvež-bana moč«. 4063 2 Šivilja zmožna slovenskega, nemškega ln srbskega jezika, prosi za službo kot vzgojiteljica otrok. Nastopi lahko s 1. marcem. Ponudibe pod šifre »Poštena« na podružnico Jutra v Mariboru. 4056-2 Trgovska pomočnica s 3 letno prakso v mešani trgovini išče zapo slitve. Vajena tudi gospodinjstva. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 4284.2 Starejša oseba pripravna gospodinja, za vsa gospodinjska dela sprejme službo kjerkoli Tončka, pri Ujčlč, Aleševčeva 22., LJubljana, 7. 4247-2 Samostojna korespondentinja slovenska, srbo-hrvatska, nemška stenograflnja, hi tra strojepiska, zmožna tudi knjigovodstva ter vseh ostalih pisarniških del išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »12423«. 4188-2 Fotoatelje prevzamem ali nastopim kot poslovodkinja. Cenj dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Moderne fotografija«. 4395-2 Gospodična vestna in marljiva, išče mesto kot hlagajničarka. Vajena je tndi vsega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izven Ljubljane«. 4177-2 500 Din v gotovini dam tistemu, ki mi dobi stalno služo sluge ali skladiščnika. Ponudile je poslati na poštno ležeče, Stražišče pri Kranju pod H. L. 4P30-2 Avtomehanik vojaščine prost, z dobrimi izpričevali in šoferskim izpitom. vešč popravil elektrotehnične stroke. išče službe. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zanesljiv«. 3056-2 Trgovska pomočnica spretna, zanesljiva moč, z večletno prakso. zmožna voditi tndi manjo podružnico, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Dobra moč«. 4f*77-2 Gospodična s perfektnim znanjem nem ščiine, srbohrvaščine, slovenščine. nemške in slovenske stenografije, stroje pisja ter verzirana v bančnih zadevah, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »>!900«. 43SS-2 Služkinja pridna i.n poštena, vajena kuhe, išče službe s 1. maT-oem '0c>6. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4823-2 Šofer _ mehanik skrben, trezen m vesten vozač, samski, nekadilec, išče službo šoferja, najraje vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 43.8-2 Prodajalka izurjena manufakturistiinja in ealanteristka, zmožna prodaje tudi v druge stroke spadajočih predmftov, sedaj še v službi, želi nameščeni« takoj ali pozneje. Cenj. dopise na podružnico Jutra V Celju pod značko »Takoj 35«. 4018-2 ioc j« . l tu lavek i l. .i* •r ilfru ali laianjr laslcva i Oin Najmaniil »nese* 17 Oin Zastopnike za šlagerski predmet v te-le^ninski 9troki. iščem. — Pripraven stranski predmet brez kolekcije. Pismene ponudbe z navedbe njega delovanja pod »o(S>« na Propagand«, Beograd, pošt. pret. 409. 3932-5 Registrirna blagajna' naprodaj. Vidu vdan >ka 24. 4.42-« Pozor peki! prodam poceni dobro opremljen voz za nazvaža-nje peciva. Matevž &orli, Juri. :j&J0-6 Pozor vrtnarji! . Šoto (Torfmull). najboljše dosida- ; sredstvo za poboljšan je vrtne zemlje, posebno nn-sadov cvetlic in zelenjave, dalje za drevesnice in vinograde. služi tudi kot predetvo za konzerviranje, naročite najceneje pri Javnem skladišču nasl. Celje. 4i10s-6 Zastopnika za mesto Ljubljano, kateri bi dostavil dnevno s tro-kolico velet.rgovcem čajno maslo »llargo«. iščem. Po- trobna kavcija Din 3.000 . eno,lnevna piščeta či-P^mene ponudbe na naslov | gtokrvnih ,rhodvi.land. ko-Ench Eisermann, Ljublja- j oddaja Ah(-.sn Jož(>. hotel »&lon«. - Jajca za valjenje 40(36-6 Aninega zastopnika išče tvrdka v Ljubljani. Prednost imajo oni, ki so že obiskovali špecerijske in delikatesne trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 4'.92-5 Potnilta po možnosti z avtom, sprejmemo. Ponudbe pod »Referenca« na cgl. dd. Jutra. 4243-5 O.^iase Jutra na Sv. Petra cesti štev :9. ako Vam je bolj pri rokah 'Zaoružna hra naročajte v novi podružnici nilnieal. Tam oddaja.it* 00-nudbe na oglase in tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Ižanska c. I1I6. Ljubi ia na. Usnjarji! prodam na licu mesta samo ta teden strojilne sode. transmisijo. likalni stroj, cepilni stroj in drago opremo. Naslon v vseh posl. Jutra. -T.64-6 Starinsko uro s štirimi stebrlfik) (ala-fca/:ter) izredno lepo in krasen glasovir (Stutz fltlgel) »Bo as« proda Golob. Gallus, vo nabrežje 29. LJubljana. 4253-6 ■mmm Prodam Bushan Dir Sitten ler VOlker 4 zvezki m M"r naslov? 5 Oin Naimanl«) >nt«fl 17 Oin Automobil tovorni in osebni ever.tuel-no z ob: t jo radi b"l»'-ni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra |k4 šifro .Edini izvošči-k v prometnem mestu«. 4127 IM Motorno ko!o A.1S malo rabljeno zelo dobro ohranjeno prodam a'«i zamenjam za les in pisalni stroj. Ponudbe na Avg. Kac. Sloveinjirradec. 4i'.ijl40 Motorno ko!o Diamant cc.m. malo rabljeno. ugodno prodam. — Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sim. Ljubl:ana. Gosposvetska c. Etev. 2. 4SCS-10 7? Radio Kolster (kabineti, amerikansli su- per tipa. 8 cevi. vdelan 4.vt~ Chevrolet gramofon (pikuMoza) di- v naj. namičen zvočnik. krasen - • . ' „rrij-: komad, zelo poceni prodam, j ^e.n stanju prodaj. \Volfova :/I. vrata 5. VpmSati Kohzej ,vrata 4*«-9 Belega puha nerabljenega, najfinejšega, prodam 2 kg 30 dkg. Poizve se :Prodovičeva ul. 34, Moste, pritličje, de«io. 4238-6 Inteligentna mladenka sprejme kakršnokoli primerno službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Poštena*. 4319-2 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti .9 (Za družna hranilnica!. Istotam naročajte oglase tn odda jajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul je ukinjena. Zaslužek- Beseda I Olo. laveh 3 Oin b Iifro aH dajanje oanlova 1 Oln Najmaniil toesel. 17 Ota Dober zaslužek nudimo agilnim osebam v vseh večjih podeželskih občinai za zbiranje informacij. Ponudibe: Pisarna, Ljubljana, poštni predal «8. 4206-3 Stalna dobra eksistenca V vsakem sreeu Dravske banovine vzpostavljamo zastopstva s prodajnim skladiščem epohalnega, brezkonkurentn ega in neobhodno potrebnega, sodobnega tehničnega predmeta. Zaslužek mesečno Din 3—6000. Agil ne osebe ali tvrdke z Din 2—20.000 naj pošlje jo svoje ponudbe s krat kim življenjepisom ln razpoložljivo gotovino na Publicltas, Zagreb pod 42629. 4113-3 0O (Get -lepteda 1 Oin lavek ) L ta ^ifro al> datanje naslov; i Oln Naimanlki nt' »k n Za nemško konverzacijo na dom, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ženska moč«. 40UG-4 Akademik »prejme instrukcije niije-šolca. zlasti iz matematike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh 1936«. cai-4 Prih edini prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se vrši od 24. feb. — 14. marca 1936 Teodor Kune lastnik krojne šole, Ljubljana Sv. Petra c. 4. - D. 4149 4 Poučujem nižješolce vse predmete, ura 6 Din. Poizvedbe: Tavčarjeva 4, dvorišče, levo. 42138-4 Inštruktor pedagog rnstruira poceni prvogimna-zijoe. Daje dobro podlago in vzbudi veselje do učenja. Ponudbe pod »Pedagog« na ogl. odd. Jutra. 48^8-4 Šoferska šola obl. koncesionirana I. GABERSCIK bivši komisnr za šoferske izjpite. Slomškova nI. 6 — Garaža Stopica. 4339-4 Srednješolce pripravljam v matematiki in fiziki za malo in veliko maturo. Istotam sprejmem dijaka v dobro oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izkušen profesor«. 4363-4 Prodata Natakarica verzirana v gostilni, prijazna in čfeta išče službe za tn.koi. Ponudbe na podr. Natakarica želi službe v Ljubljani ftli izven. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 49104 Dekle mlado z dežele, ki je ž.; delj časa služila pri boljši družini v mestu. Vajena kuhanja, nege otrok, in gre tudi k starim ljudem želi primer ne službe. Ponudbe na os;l. odd. Jutra pod »Ta. koj«. 4282.2 Mlada natakarica želi prememrti službe, najraje na Gorenjsko ali Štajersko. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Dobra moč«. 4309-2 Reneda 1 Olo. lavek 1 Oin. za Iifro ali dajanje oaslova 5 Dio. Najmanjši tnesek 17 Oln Postrvi šarenke porcijske. vsako količino, od ene naprej, iostavimo na dom. Kg Din 40. -Naročila: telefon 36-69 Ii pismeno oa: Ribogojstvo »Dragomelj«. p. Domžale. frf- S Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio Najmanjši toesek 17 Din. Učenko sprejmem za strojno pletenje. Hrana in stanovanje v hiši. M. Ovikel. strojno ole tenje. Kočevje 56. 4083-44 Trgovski vajenec ivre[»ak idrav. poštenih ■tmečkil »taršev. 1 najmanj 3 ratr. gimnazijo ae »prej Oiu. aa Iifro «11 dalanje naslova S Oin. NalmanISI tnesek n Dta Pianino železne konstrukcij«, kupim. Ponudbe s točnim opisom in skrajno ceno na podružnico Jutra v Celju pod značko »Takojšnje plačilo«. 2M4 35 Črn pianino dobro ohranjen, kupon. — Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Cm paanino«. 4088-36 Fiat 509 d'" sedežni, generalno re parlran. ;:go^no napro-dij. Ga aži Kra j č G -fmo :vetska 13 Ljub'iana. 4211-10 Lokomobila prevozna 24 K. S. v pogonu ugodno naprodaj. Briketama Smartlnska cesta 32 LJubljana. 4212-10 Indian s prikolico kot nov (800 com), troši 5 litrov bencina, kompletno moderno opremljen, zelo poceni prodam. Wolfova 1, I. nadstr. vrata 6. 431740 »H j tfe-ed* ' Olo- "»»ek 3 . i, t; 4ifr«. aH dajanje oaslova c Oin NatmariJU tn»-«ek 17 Dia Pozor. »Sava« Za pohištvo in stavbe Vzamemo knjižice ra pomo vredn st. Izvršujemo vsa dela po kon-ku: enoni ceni. Največja lzbera vsakovrstnega pohištva sobnih in kuhinjskih oprav. Spalnice ......1600 omare........ 400 jiostelje.......150 kuh. oprave .... 700 kuh. kredence . . . 425 kuh. mize.....120 kuh. stoli...... 50 otročje postelje . . 325 otročji vi žkl . . . 60 madracl.......220 žični vložki .... 90 otročji madracl . . 140 Dobi se na obroke. Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« R žna dolina cesta IX. štev. 9. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica 4. oatdi Fiat 521 7 sedežen, v dobrem stanju, poceni naprodaj. Planine, Dravska ul. dll, Maribor. 433440 Češnjevo spalnico moderno, poceni vrodam J. Zarrtanik, Vlfcrče a, 4240-12 Motorno kolo angleške znamke, 50n tem. Supersport, model 1005, proda ali zamenja za majhen avto Ruipert Dra*lesr, Maribor, Vetrinjsika ul. IT. Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 19. ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hra nilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tndi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Pohištvo m večjo zbirko starinsMh slik, kipo*- jnajolk ia rasnih starinskih predmetom, poceni prodam z»radi selitve K>. in 3"i. t- m. — KTekov trg 10, dvorrišio, Ljubljana. 4B8S-M Spalnice moderne, orehove koro prodam po 6.1X10 Kn. zaretvo Josip Goljar, Go-sposvet^a 1Š, drar&če. 4331-m Naslove od malih oglasov, doMte na Sv. Petra cesti (Zadružna hranilnica). Iatofcam naročaji« oglase ln oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je ukinjena. Kolesa Klavir iefo dobro ohranjen, poceni prodam. Ponudbe na podružnico Jutro v Celju pod značko »KUvir v Celju«. 4;<*7-3G Harmoniko prodam ali namenjam u. kolo. Vprašati: Jelovškorm 2, Trnovo. 3133-86 Parni kotel z najmanj 10 atmosferami z kompletno armaturo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Ki*na4eten«. «064-7 EmajHran kotel lit, rabljen od 200 — 300 litrov sa lake, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K^tei ,. 4184-7 Rabljene stekleničke kupujemo. Drogerija H46«. 4006-» Tovorni avto Ford S tonski. 38.000 km vožen, poceni prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jotta pod nAato« tJeseda I Uln. laveh 3 Om. ta Iifro ali dajanje oaslova Dia Najmanjši toesfk 17 Din. Kolesa malo rabljena, ki odgovarjajo popoln ma novim. zelo ugodno naprodaj pri »Promet« (Nasproti križansfce cerkve). 4193-11 Kolo poceni prodana. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4279-11 Damsko kolo dobro -efaranjeno, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4285T1 Besede I Din. davek 3 Din. u Iifro ali daianle naslova 3 Dia NalmanJSI tnesek 17 Dta Skobelni stroj rabljen, za struženje na debelino, kupim v širini 30 cm. Ponudbe poflati na Sablatoik, Jesenice. 4008-29 Seseda I Dio. lavek 3 Dia, ta iifro ali dajanje naslova i Dia Najmanjši toesek n oia Brzojavnih drogov jelovih 1042.000 za dobavo maj — junij prodam. Po-n:»dT)a franke vagon Slovenija aH vagon luka pod štev »63S« na ogl. odd. Jutra. 4M7-I16 Bukovih cepanic polsuhih, 5 vag. prodam tudi za knjižico mestne posojilnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4220-15 Beseda I Dia. davek 3 Oin. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din NajmanIŠ tnesek 17 Din. Bela broška k belimi kamnji ki noa* pravi in za najditelj« nimajo nobene vrednosti a» je izgubila. Najditelja »e prosi, no-j jo odda profi nagTadš n« policiji. Pletilni stroj malo rabljen, dobro ohranjen, ngodno prodaim. Na-sio-v v vseh posl. Jutra. 8THS-29 Kleparski stroj Abkant - rund- wulsfcen-maechine), kx^ ob 16. ari popoldne v Ljubljani TH., Frankopam-ska ulica štev. 31 (Jugo-steyer). Interesenti v»b-ljcn. 4BBB.-26 Stroj za »delovanj« cementnega staečnika, splošno enaae znamke Toga, poceni progam. Gale Maks, Zg. Šiška HM, radeloralec ce- fJeseda I Din. davek 3 Cln, 7? Iifro ali dajanje laslova 1 Din Najmaniil tsesek 17 Dia Sodna dražba za gostilniško hišo v StoB-cah pri Ljubljani ae vi® dne 20. febr. ob IS. uri rm sresikem sodišču, soba št 16. Izklicna ©ena Din 06.000. Pogoji ugodrai. 4004-88 Prostovoljna javna dražba avtomobilskih in «tn, Ljubljana VII, Tyrševa ce Enosob. stanovanje i T Celju solatim, oddam a L mar- Hea aa prvi im ena oom ▼ Z*. Siki pole« no- aii drvoaoboo stanovanje, v« M«. Pojasnila trii« Naslov ▼ vseh poslovilni »iNa-Na« Tyrteva 2t>. cah Jutra. 4174.-81 I Tnsob. stanovanje Dvosob. stanovanje komfortno, šolnino oddam y ^ j, BeScrata. U^Š t0tiV ^ "ii prvi ®irec, Po tel ji vrt in uporaba te- ^ ^ ^^ lefona. Komn, Večna pot | ^ ^ ' 14. 4!£3-31 •Cl-.^-aia Trisob. stanovanje komfortno, oddam takoj. Ceeta v Rož. dol. 36/1. Stanovanje enosobno t kahaojo ▼ mo- au»jsii I »tu ■» družina I treh odraslih člamov. Po-odd. Jutra nudbs na oel. prif«. 4tl6-31a Pritlično stanovanje | pod »as api sončno na Aleksandrovi cesti, 16. oddam s hrano S i. marcem. Poizve se i Enosob. stanovanje v trgovini Magdlč 4251-21 | fc6* »iroa stranka gre tudi za hišnika. Pismene po- Dvosob. stanovanje S^m^ Dolenjska cesta 48 ln enosobno s ko; alnlco, Stanlčeva 20, oddam. 4250-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, išče urad- Trisobno stanovanje I t Tj. o"d.^l oddam takoj ali za marec, tra pod »Točen plačnik«. Komenskega ul. 36. | 4176-3!a 43H-31 Sobo odda Za maj oddam stanovanje dveh sob s kopalnico in pritiklinami I 1 Oln davek 1 Din v Dalmatinovi ulici 7. Po- u f}fr*> «11 lajanj* aaolovs goje pove dr. Fettich. « Din NajmanlK toesek 4J36-31 I 17 Oin. Dvo in trisobno I Prazno sobo ______v^- stanovanje zratno- Oddam gospodični komfortna, oddam za. maj ^ °^lnT šek, Tyrševa cesta 12. 432&J5 Nova hiša 15 minut od Celja se proda za Din 60.000. — Skočir Cesta na Grad 34, Celje 4321.20 Novo hišo rentabilno prodam. Vprašati Gerblčeva 3 4277.20 Trgovsko podjetje donašajoče lep zaslužek in trajno eksistenco, prodam z zalogo, inventarjem in koncesijo za Din 115.000, vsded odpotovanja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Sigurnost«. 4317-2T Enodružinsko vilo v Celju prodam za Din 100.000. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod uPoceni«. 4014-20 in enoeobno e kuhinjo za jtt^nk marec v Streliški ulici št. 1 22. 4397-31 40&4-2CS Štirisobno I SobP1. ,. sepanmno, mebluaao ali Stanovanje prazno s uporabo kopalni-. vsem komfortom, v stro- U« oddam r cent™ boljše-gem centru, > prvim ma- mu gospodu s marcem. Na^-jem na razpolago. Naslov ▼ vseh poBl. Ju^j v vseh poslovalnicah Jutra. I 4t»>31 , Opremljeno sobo 4100-33 Trisobno stanovanje s posebnim vbodom, takoj krasno, s plinom m event. oddam, t eno ali dvema kopalnico, oddam takoj v posteljama. Ulica na gr«d sredini mesta. Ponudbe na štov. 9. ogl. odd. Jutra pod »Par- I - ter«. 4358-31 | Sobo „ . . oddam takoj. Naslov t 3-sobna stanovanja vseh poai. Jutra, lepa, oddam v n. nad- • 41S&-SS stropju, tudi t kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Separirano sobo pod »Prilika«. j »razno ali opremljeno 1 kopalnico odda samosto.na gospodična boljšemu go spodu. Ponudbe na ojH Jutra. Sobo I Simpatična vdova ▼ sestra ss teli tako) poro«« a go-or ▼ vaeh posl. spodoaL, Id ima veaelj« do 4931-23 gostilne, od 86 lot naprej. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Zvesta ljube-z en«. 4102-35 Gospodično sprejmem na stanovanje Nas.ov t web poalovsi nloah Jutra. 4860-23 Prazno sobo s poaebnlm vbodom oddam ■ 1. marcem. Na-ogL odd. Jutra. m Sončno sobo velik. s štedilnikom odstopim tistemu, ki ml odkupi oprav« ' zelo po. ceni. Poizve se Cesta 29. oktobra št 21._ na dvo. rfšču, Mrežar 4274J53 Dve lepi prazni sobi ali posamezno Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 4343.23 skupno oddam. Lepo sobo s centralno kurjavo oddam takoj v centru me. sta. Vjirašatl v ogl odd. Jutra pod žnačko iK stoj nost«. 4311.23 Dva nižješolca sprejmem na stanovanje m hrano. Strogo ln dsr. bno nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Naslov v ogL odd. Jutra. 4274-23 Oglase naročajte v novi podratnid Jutra na Sv. Petra ceeti štev. 10, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte po-nudbs aa oglase in tadi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Sobe išče Samsko sobo lepo, prostorno, iščem za Ik marec. Pon be pod šifro »C« na ogl, odd. Jutra. 4166-33» Tražhn tei goapoditea. moli mlad gospodi*. ZenUba ai isklja-iena. IPioaade aa sJikom pod »{Pomlad« na ogl. Juti*. aru-ac Samostojen posestnik iti drL spokojen oe teli znanja premožne dame, ali upokojenke n iknpno gospodinjstvo. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Prijeto« življenje na deželic. 4104-35 Graničar žen poročiti gdi. ■ : omadeževano preteki ootio. Pismene ponudb« i sliko poslati na podr. Jutra pod »Golica«. 4122-35 Ločena žena a posestvom želi poročiti dotiro situiranega moža Dopise na ogl. odd. Jutra pod »45« 4173-35 Posestnik in gostilničar ▼ manjšem Mestu (efa ga Stajerja. SeB poenanM-va i ^oepodiSno do 88 let vtaroeti z primerno doto, v evrho ženitve. Cenj. ne-anonimne dofmse s sKko, katrro se na zaMero vrne odd. Jutra pod Stajer*. 41A6-3B Ločenka prljetM Bucanjostl, doto Dta 000.000, J6če mota ki M hotel biti samo njen. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, Praška uL S. Za Informacij« poftljlte Din 10 4076-25 Provinci jalka 23 let stara, z doto 1,500.000 Din ISte moža. bogata na dufil ln srcu. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Piafifca ul. 6. Za informacij« podi J1 te Din 10. 4075-25 Komfortno 4173-30 Vojno škodo (R.itno šteto) m druge vred no'? n t- uapirje kupuje in prodaja ajusrodneje trg agentura bančnih poslov Alojzij Planinšek Ljublja na Beethovnova ul 14/1 (palača DunavV 3854-16 Hranilne knjižice vseh zavodov in vrednostne papirje kupujemc in prodajamo najugodneje Invalidska Zadruga Zagreb, na.; zastopnik za Dravsko banovino A. ADAMIČ, Ljubljana. 3ospo-svetska 8. Telefon 32-86 1789-16 Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala ftudi branil, vlog). zaščitne ureditve, davčne napovedi, knjigo-vodstvene revizije, bilance bi vse druge trgovsko go spodarike posle izvede in Izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Ceeta 29. oktobra (Rimska c.) št. 7. t'Za pismena po jasi U a znam k e). 4148-1)6 Posojilo dobijo državni in samoupravni uradniki, brez po rokov, samo proti zyabrani, na daljšo amortizacijsko dobo. Dopise na: Poverjeni-štvo Gradjanske dkmičke štedione, Daruvar. v Ljubljani Tjrrševa 55. 4(271-16 10 komadov Vojne škode kupi za gotovino takoj Kozlevčar, Šoštanj. 4313-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ljudske ljubljanske, Vzajemne posojilnice, Okrajne posojilnice litijske se kupijo. Vprašati: Gospo darska pisarna, LJubljana, Selenburgova ul. 7. I. nadstropje. 4207-16 Kdo bi pristopil kot družabnik v veliko trgovino mešanega blaga z večjim zneskom. Ponudbe poti »Velik promet« na ogl. odd. Jutra. 4040-16 Kupim hranilno knjižico Celjske posojilnice d. d. ali Savinjske v Žalcu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Plačam 85%«. 3086-16 Katero dekle posodi podjetnemu mladeniči 8.000 Din za začetek dobroidočega podjetja. Zenitov ni izključena. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Garancija«. 4006-16 Družabnika išč« dobro upeljana Tovarna z ulogo Din 100.000 do 300.000 tudi v knjižicah. Prednost imajo oni kateri »o zmr>žni knjigo-voflstva. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Družabnika«. 4164-16 Posojilo Din 50.000 iščem. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »Jamstvo 500«. 4146-16 Posojila in kredite posreduje: Gospodarska pisarna, Ljubljana, fiplpnhur gova ul. 7, L nadstr. 4006-116 Posojilo 45.000 Din iščem. Vknjižba na prvo mesto. Polovico možno v knjižicah Kmetske po sojilnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4181-16 Za vlogo kmetske ljubljanske se proda fcmetsko posestvo za rejo ca. 16 glav žl vine, z rodovitno zem ljo v prijaznem kraju ln ugodnem podnebju. Po nudbe pod »Sigurna vloga« na ogl. odd. Jutra. 4028 16 .POSEK' realitet. pisarna, dr. z o. z. Llubliana Miklošičeva cesta 4/11. proda: Buffet - delikatesa diobro ldoč, ki obstoji že 6 let naprodaj v centru I VILO, enonadstropno, kom-mesta. Sigurna eksisten fortno, 10 sob, elitni čenča. Pobližje vprašati: ter 1300 k v. m vrta. Din Knjigarna Kratlna, Za 900.000. greh, Draškovlčeva 13. HIŠO. novozidano, enonad 4114-19 stropno, štiristo nova njsk o vpeljan lokal. 4120 kv. m Pisarniške prostore I vrta> parket, Kodeijevo, c- -X Din Ž2H.000. Hipoteka Ljud pripravne tndn za fmejšo Lke Kn 45.000. obrt, odda zavarovalnica FIIS0 dvostanovanjsko. vi SSZZZ.r°» Co^mT f^opritlič^o, novejšo 400 r I kv. n^ lepega vrta, kom- fort, bližina Tabora, Din 225.00. Hipoteka Mestne , , 30.000. Delavnico ' HIŠO. novozidano, enonad-oddam na Celovški cesti 41 stropno, tristanovanjfeko 400 kv. m vrta, Kodeijevo, Din 43i>10 230.000. Hipoteka prevzem 60.000. Poleg parcela 400 kv. m posebej. HISO, pritlično, enodružinsko, 350 kv. m rrta, sadno drevje, Din 56.000. Beseda 1 Oin.. lavek 3 On. I PRITLIČNO HISO, trgovski za Hfro ali dajanje naslova in obrtni prostori, stano-5 Din Najmanjši tnesek vanja, dvorišče, 650 kv. m 17 Oln stavbišča. pri Taboru, Din 350.000. Novost HISO. enonadstropno, z vpe- lotanje ln clnjenje vseh 'ian° Špecerijsko trgovino, najmanjših predmetov novejšo blizu Tobačne to-iz aluminija (tudi tu lo- hlnjsko posodo) meha- U ', vrt- ^ „^000. Hi-.u«« delavnica Franc l,oteka »Mstne 7a.000. nična delavnica J'ranc I PARCELO 4260 kv. m po va ul. 4248-30 j Kn «« Ježiei 1 4354-20 Aleksandrovi cije v družbeni pisarni. 4236-10 s 1. marcem. Oddam koncesi jo 1 jj^ fživilfp^enT vTaTm I —zidano, trisUnovanjaka obsegu v Ljubljani. Na slov v vseh poslovalni cah Jutra. 4292-30 popeni naprodaj. Od tram vaja 5 minut, sena za Din S5.000 Naslov v vseh posl. Jutra. 4144-30 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 39 (Za družna hranilnica). Istotam naročajte oglase in odda jajte ponudbe na male Oglase. Podružnica ^utra v Prešernovi ul. je ukinjena. V najem dr.ciii i Oln. ilavek t Diu. za ilfro ali dajanje oasl 5 Oln NajmanjSl t)—ek 17 llo Večjo trgovino v velikem industrijskem trgu na Gorenjskem, oddam pod zelo ugodnimi plačilnim. pogoja solidnemu in dobremu trgovcu v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slučaj«. 4000-17 Trgovski lokal oddam v najem ali prodam. Štefan Kac, Jarenin- ski dol 48. pošta Jarenina. 3054-17 Restavracijo gostilno ali kavarno vzamem v najem v prometnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K»v eija 88««. 4133-17 Gostilno oddam takoj na račun podjet ni natakarici stari od 24 — 30 let. Ponudbe pod »Gorenjska« na ogL odd. Jutra. 4239-17 Prodam hišo z' veliko parcelo v Trbov- I ljah pripravna za vsako «> šifro ali daJan'jV<.Mlo'v» obrt kak« tudi za upoko- Oin Nalmani« ^ , 17 QIn I Din. 16.000. ostalo hipo- ieseda 1 Din ta vek 1 Dio Din. 16.000. teka. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden kup«. 4167-30 Hiša z gostilno in pekarno v centrumu Maribora, ceno I Enonadstropna hiša naprodaj. Dopise na F. vellka s posiovalml lo-Jauk, Maribor. Ruška ce k&n trga tik ob sta 36- 4063-20 | državni cesti Ljublja- na — Maribor, na naj-Več lepih prometnejšl točki v 2al- . . ____, cu, naprodaj Pri hiši stavbenih parcel je veliko dvorišče, vrt. v središču Vrhnike, pro- gospodarso poslopje ln damo. Vodovod, elektri- še ena enonadstropna ka v bližini. Primerno ter ena visokoprltlična za letovišče. Po poljub- I hiša na stransko ulico, nosti kopališča ob Ljub Vprašanja Je nasloviti ljanid. Plačilne ugod- na: 2;alec, poštni predal nostl. Naslov v vseh | 7«. 4025-20 poslovalnicah Jutra. 2636 201 stavbna parcela I 400 m2 P°les Mladinske Stavbno parcelo ga doma, Kodeijevo na-bližini proge na Kodelje prodaj. Poizve se Opeka vem, kupim. Naslov v vseh Tjrrševa c. 9. - n. poslovalnicah Jutra. | 4244-20 4096-20 Parcelo približno 500 m2 Trgovska hisa I priDiizno ooo mz na- v prometnem trgu, napro- I sproti stare remlze pr. daj. Naslov v vseh pošlo- dam. Plster Franc Za-valnicah Jutra. 1 ška C. 10, Ljubljana. 4085-20 | 4179-20 Nova hiša štiristanovanjska, visok o-pritlična, z velikim vrtom. 3 minute od avtobusne postaje v Studencih pri Mariboru, Sokolska nI. 43 na prodaj. Trostanovanjsko hišo na periferiji Kranja primerno za obrtnika, z lepim vrtom, ob glavni -rsti. pod ngodnimi pogoj: pro dam. Ponndbp na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 1936«. 3831-20 Štiristanovanjsko hišo z delavnlšklml prostori v bližini drž. bolnice; lepa lega, ugodno prodam Posredovalci lz-j.nj.op I ključeni. Naslov v vseh 1 poslovalnicah Jutra. 4218-2P Enonadstropno hišo lepo novo na periferiji LJubljane, b sob, zaprta veranda, balkon ln razne prltlkllne. 2 lokala primerna za trgovino ali obrt s skladiščem lepo urejen vrt z napeljano elektriko ln vod-i ter toplovodna naprava v kuhinji pralnici ln lokalu pod ugodnimi po g Ji prodam. Poizve se pri Kari Doležar, Stoži-ce 150. 4294-20 Komfortno vilo enastnnovanj.sko oz. trista-novanjsko, s centralno kurjavo, plin itd. zraven nove gimnazije za Sv. Krištofom, proda-m. — Hipoteka Mestne hranilnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4399-30 Nakup, prodaja! Trgovska hiša v Ljubljani se kupi do l.ono.noo. — Proda se: Velika hiša, Ljubljana, lil stanovanj, 931.000. — Trgovska hiša, Maribor, centrum. obrestuje 8%. 520.000. — Vinogradno posestvo, proga Maribor -Celje, z vilo, komfortom, elektriko. 250.000. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 38. 4123-20 I odd. Jutra pod »Miroljub stanovanje | ao:«n v vili Hotlmlrova ul. s posebnim vhodom od 14. . I. aa Sokolsklm I dam enemu oflrMM domom v Siškl za me, | dvema bol^šima^ gospo-sečno Din 750.—. Lepo zračno sobo 4286 21 Moderno stanovanje soba, kuhinja, shramba, vrt, mesečno Din 300, oddam. doma, eventuelno s celo oskrbo. Start trg 28. m. desno. Sega. 4245-23 Veliko prazno sobo Tavčar. Kodeijevo, Zadruž-I f posebnim vhodom. ' »«.-2! tudi za pisarno ali lokal na l oddam Nasiov v vseh noslorvalnlcah Jutra. 4249-23 Hlev za konje s stanovanjem I ter lahko več košnje, oddam. Naslov r vseh pošlo- | valnicah Jutra. Sončno sobo lepo. dobro oprem'Jeno I s posebnim vhodom z uporabo kopalnice od- Trisobno stanovanje I ^^^Boin^T^ oddam za mesec marc, bo s posebnim vh dotn. sončno, kopalnica. Ogledati Naslov v vseh posloval. 1&—17. Podjunska 13/1. bli- nlcah Jutra, zn Sokolskega doma. | 4289-23 4369-31 Prazno sobo Stanovanje j veliko, strogo separirano obsrtoječe lz 2 sob 1 ka. oddam za Din 150.— blneta ln kuhinje za mesečno, najraje potni. Dm 650.— mesečno ter ku. Naslov v vseh po 1 sobo s posebnim vho. I slovalnlcah Jutra. dom za Din 150 mer^čno oddam takoj na Celovški cesti št. 78 Vprašati Prt hišniku 4082 23 Lepo prazno sobo Naslove od malih »glasov lobite 4326 21 I 8 marcem pri Janko. Gosposka ul. 4/1. 431-5-33 Separirano sobo na Sv. Petra cesti 19 (Za- . , ,. .. _ družna hranilnica). Istotam . opremljeno, oddam, naročajte oglase ta odda KUvfr' telefon, park. Na jajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je nkinjena. Prazno sobo separirano, primemo za pisarno, iščem. Ponudbe navedbo cene pod »Bližina ountra« na ogl. odd. Jutra. 430433a Sobo opremljeno s poeebnim vhodom išče gospod i l./lll. v mestu ali neposredni bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Meblirana soba«. 4 33-33a Večjo sobo ali dve manjši za pl sarno Iščem. Ponudbe -jod »Takoj v centru«, na ogl. odd. Jutra. 4241-23a Opremljeno sobo solnčno, lrikljufno samo visoko jiritllčje, k večjemu 1. nad. z vso oskrbo ali brez. Išče za ta koj stalna.' solidna gospodična v centru ali bližini mesta. Točna plačnica. Dopise na >gl odd. Jutra pod »Snažna ln suha soba«. 4328-23a Nov moški plašč prodam sa polovico nabavne cene. Naslov v vsh poslovalnicah Jutra 4198-13 rUf a ou> i vek > Oin '» Btro 2 lajaojf oastova J Ola. -»Imanlt- taenek » Februar 16 Preberi »Belo cvetko« — u.|>am v svidenje — vedno > Tabo. 4331-134 Ločenka ne po lastni krivdi, samostojna, zelo miroljubna, želi spoznati iskrenega gospoda 30 do 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlejši dnevi«. 4027-24 Intelektualca želi zaradi dopisovanja m razvedrila spoznati mlajša, snmpatična učiteljica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Duševnost«. 430444 Zaradi ženitve l&čem znanja z dekletom, vdovo ali ločenko. Mlad, čvrst, zelo prijetne zunanjosti, obrtnik fine stroke. Dota potreb na. Resne ln neon onim. ne ponudbe po »Sretan Brak« na Publleltas, Zagreb. 4067 25 Gospodična 28 let stara, prijetne zunanjosti. z doto v gotovini 100.000 Din iSSe obrtnika ali sllčno. pojasnila daje »NADA« Zagreb. Prs&ka ul. 6. Za Informacijo pošljite Din 10. 4071-25 Inozemka prijetne zunanjosti, ž doto v gotovini ln nepremičnini 60.000 Din, Išče zakonskega druga. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Pra&ka ul. «. Za informacije pošljite 10 4072.25 Bogatega ženina ali nevesto dobite, ako pošljete ponudbo ln Din 5 za prasnila na: »Oni. nun«. Mojstrana. 4188 25 2enitve bi možitve posredujemo naj vestne j« In iMpetoo (roti vpoela. tvl Din 10 T poStnlh wn»TT»ik«ji »REZOB«, Zagreb. pošta m. 4161-25 ~~ Židinja 23 let stara, prijetne cu. nanj osti ^ doto 300.000 Din, ldče trgovca ali sllčno. Pojasnila daje »Na-DA«, Zagreb. PraAka ul. 6. Za Informacije pošljite Din 10. 4074-25 Beseda I Oin lavek S Lil. a Hfro ali tajanje naslova t Ola Najmanjši toesek 17 Dia. EZDELOVALNICA HARMONIK Fr. Liibas in sin Ljubljana, T^rieva 88 PIŠITE SE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A< za moSko, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe. »Paket serija B« izključno zimski topu flanell in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Koamos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plaSč, lepe temne barve. ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »K O S M O S« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvo rakova cesta 1. Polumeščanka Polumeščanka 30 let stara, [rtjetne zunanjo-stL z doto v gotovini Din 50.000. lAče trgovca, obrtnika ali sllčno: Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacij« pošljite Din 10- 407325 Samostojen kavarnar lS6e za svojo jjrvovrstno kavarno dožlvljensko družico za skupno vodstvo kavarne. V slučaju, da je na obeh stranel^ simpatija, ni Izključena ženltev. Ponudbe s sli ko ln navedbo višine gotovine poslati na na-siov, ki Je na raopolago v vseh podružnicah Ju-pod »Kavarnar«. 4139-25 nesig urnost ] starih in i 20RAVI SE NEŠKODLJIVO Z V PARIZU Z NAJVIŠJIM ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI l PILULAMI ZA MOŠKEl 'Vi-Ha-Sel 30 kom. Din 84,-|lOO kom. Din 217.-1 DOBIJO SE VAP0T£KAH. r Spovzep'em cLiokretno p ožilja.: a poteka ^JELAČKUBANU« f jelačičev trg 12-bl ZAGREB SB.1.6G1 V.aks davek Din. *s dajanje naslova naimanjt' tnesek 2 Oln; šifro ali 5 Oln, 20 Ola itanoianja te*eds 1 Din. ilavek > Din Hfro ali dajanje as lovi Oln Naimaniit 17 Ola Drž. uradnica v p. samska, išče primerno boljše stanovanje, pa le v nadstropju. Izvzeta sta strog center in stroga periferija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >št. 450«. 4178-31« fStanovanje 2 sobf s kopalnico ln pritiklinami v visokem pritličju ižčem za maj. Ponud be na- ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja«. 4287 21n Iščem stanovanje za april aii maj ob.-.to Ječe lz dveh aii treh sob ln kabineta ter kopalnice blizu sredine m-sta. Ponube na ogl odd. Jutra pod Sončno« 3953-21a slov v vseh poslovalnicah Jutna. 43-18-33 Opremljeno sobico s kopalnico odftam boljšemu gospodu. Vodovod, na 5 I. nadstr 4340.23 Opremljeno sobo svetlo s posebnim vho. unaji>fci Acjem 8. do 14. marca 1936. TEHNIČNI LN POLJEDELSKI SEJEM do 15. marca. Veliko tržišče srednje Evrope Razstavljale! Iz 18 držav Kupci iz 72 dežel Nlkak vizum potnega lista. S sejmsko te-kaznioo ta potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se dobi proti izkazilu sejmske izkaznice na meji. — Veliki popusti za vozovnice na jugosl., avstr. ta madž. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (š. 50 Din) se dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VH ln pri častnih zastopstvih ▼ Ljubljani: pri avstrijskem konzulata, Tyrieva cesta 31. pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrševa cesta L pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica Hotel Miklič -vis-i-vis glavnemu kolodvoru. oraararaa EEEEEEE Trgovska hiša v Ljubljani, Stari trg it. 82, se bo prodala v četrtek, dne 20. februarja 1986. ob 11. na prisilni javni dražbi pri sreskem sodftča v Ljubljani, soba št. 16. Centi na vrednost Din 575-688-50, najmanjši ponudek Dla 267-841.76. Vadlj Din 5*7.568.50. SVETA - ZA VAS JE UPS RADIO APARAT Xypa 510 A Oin 270 - mesečno. wrm Typa 944 A Din 120- mesečno. Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje Typa 510 A 5+1 cevni oktodnl »uperpozi- cijsld prejemnik x vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena • • • • • Din 8825.— na obroke naplačflo Oln 278.— ln 15 obrokov pa . Din 270.— Snta SJS^SSJS^ z ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PB1 ZASTOPSTVU izpisanimi imeni postaj. ---------Ljubljana, AlekSandfOVa 6 Celje, Aleksandrova 9 uspehov JUTRU" Cena .....Wn 1995*— na obroke naplačflo Din 158..— ta 18 obrokov po . Din 120-— H. SUTTNER LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936 ZAČNE 1. MARCA 60% popusta NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing. G. Tonnies, Ljubljana TYRSEVA C. 83 — TELEFON 27-62 ali ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 83. TREPALNICE — OBRVI lobe bajno rast * pomot)* preparata »AZlJdKJ SOK« Obrvi postanejo goste, trepalnice dolge la irilene. Din 10.—. »VV1BRA« trna iste lastnosti, obenem p« jib potemni Din 30.—. »BLISKI SJAJ« daje oiem ognjevitost, svetost ia polnost Umi pa »DIAMANT« iajamSeno neškodljivo! Oia 50.—. Za rast ia« tn proti prhljaju Je nenadknljlv »BALZAM«. DU) 85.—. Orig. SCHRODEk SCHENKB ratpoMljs »Omnia«. eddelek 1/7, Zagreb. Gunduličeva uL 8/1 PoStnina pri plafilo t naprej Dla 1—. prt pevtetjn pa M dinarjev ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN ILUSTRIRAN CENIKI &Cdor oglašuje ta napreduje! 01C3i0«C3«0iCDB01C31C3«0iC=>lC3«C3«C>«CD OGLEJTE SI veliko iz bero dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev, pneumatake in raznih delov. CENE ZNI2ANE! CENIKI FRANKOl »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. OIOIOICDH I CD 9 CZ Edini specijalm damski salon v Kočevju MARTA44 Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B Marinkov. Sremski Xarlovci. Fruška gora frizira in ondulira trajno in vodno z najmodernejšimi aparati. Barvanje las, manikura ob najpozornejši postrežbi in po najnižjih cenah. Cenjenim damam se toplo priporoča. (ppiznona tjso odo i r______.Mtro_, M NAJPOPOLNEJŠA in KRALJEVNt DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOSIL3ALNA TVRDKA F. S&HNEID&R 1 IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKUH j ZAGREB .liikoliccva ii1.10/c Violine—od Din?l7na«gap| Havajske ktare. Kitare___• -148.- - I J^^L Mandoline,- • 98.- - I saksofort intdT Harmonike"-75.- • g najceneje. ZAHTEVAJTE "mST GČHK KUPIM HIŠO Z GOSTILNO v Ljubljani, Celju ali Mariboru ali v kakem drugem prav prometnem kraju; gotovine 120.000 Din in hranilne knjige. Prevzamem tudi hipoteko. Ponudbe z opisom hiše pod »Dravska banovina« na oglasni oddelek. KURJE PERJE nečohano po 5.— Din za kilogram iz skladišča razpošilja po povzetju VILJEM ABT Najmanjši odjem pa 15 kilogramov. Pravi gotsarji ln sploh vseh vrst Športni čevlji vedno v zalogi. — Izdeluje tudi po meri — — Staro priznana tvrdka A. ZALOKAR Mestni trg 19. — Popravila se sprejemajo. 'ms®®***** j&CMnGcL DEKALUMEM Agauca DVAPUT SWAUZiKAriA Velika prilika za nakup moških pižam Moške flanelaste pižame v lepih vzorcih po komadu brest razlike velikosti Din 58.— močnejSa vrsta v najmodernejših vzorcih Din 79»— Blago razpošiljamo po povzetju in jamčimo, da je brezhibno. PoStnlna znaša Din 9.—. Cene veljajo seveda samo, dokler traja zaloga. Za ostalo blago, ki je isto tako zelo poceni Zahtevajte brezplačni slovenski katalog fajfaer/čfflb Zagreb s Razpis licitacije Krajevni Šolski odbor na Prlmskovem pri Kranju razpisuje za oddajo del pri gradnji nove narodne šole na Prlmskovem pri Kranju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. marca 1936 ob 11. uri dopoldne v narodni Soli na Prlmskovem pri Kranju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske uradnega proračuna, ki je odobren za: L težaSka in zidarska dela v znesku Din 182.829.02 U. tesarska delna dela v zneska Din 41.709.68 m. vsa krovska dela v zneska Din 30.879.60 IV. vsa kleparska dela v zneska Din 18.496.73 Ponudbe pod toč. I., H. in m. je predložiti na isti poli tudi za izvršitev samega dela brez dobave materijala. Predpisana kavcija znaša v vsakem primeru 10% od posameznega proračunskega zneska. Ponudbe je kolkovati po tarifni postavki 25. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski občinskega urada Predoslje na Prlmskovem ter sreskih načelstev v Kranju m Ljubljani. Pojasnila in drugo je dobiti proti povračilu napravnih stroškov pri kraj. Sol. odboru na Primskovem. Plačilo bo izvršeno v gotovini. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, oddati razpisana dela neglede na višino ponudbe ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. b KRAJEVNI SOLSKI ODBOR NA PRIMSKOVEM PRI KRANJU, dne 9. februarja 1936. Urejuje Davorin Rav£en< ~ izdaja aa homorclj »Jutra« Adolf EUbnikaz. — Za Narodno tiskarno & d. kot Uskarnarja Prane Jezeriek. — Za dal Ji oJbuhomp AJofr « Ml fcfobljar