Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman tcIJiI: Za celo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semenižke ulice št. 2. Tfaznanila (inaerati) se sprejemajo in velja tristopa petit-vrsta: 8 ki'., če se tiska enkiat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semenilki ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. ^tev. OS. V Ljubljani, v torek 29. aprila 1884. Letnils: XXI. The Britisli aiid Foreigii Bible Society and tlie people Slo-leiiiaii. Došla mi je te dni v roke knjiga „Devetin-sedemdeseto poročilo britanske in ino-stranske svetopisemske družbe 1. 1883", v kteri se razkazuje njeno delovanje po vsem svetu in tudi posebej med Slovenci. Svetopisemske ali bibliške diužbe so nastale vsled protestantizma, kteremu je načelo, da si vsak svoje vere išče v edinem viru božjega razodenja, v svetem pismu ali bibliji, brez ustnega izročila in brez cerkve katoliške. V ta namen si prizadevajo z zjedinjenimi močmi, da se biblija v posamnih knjigah pa tudi cela in le biblija brez razlage v vseh jezikih razširjuje med vsemi narodi, da postane tako občna knjiga vsem brez razločka — judom, poganom, turkom in kristijanom. In vspeh temu je, da postane sveta knjiga — posvetna, da se prelaga , prebira, presoja kakor človeška, klasiška knjiga, ne pa kakor božja, o kteri ima čuti sveta cerkev Kristusova, da jo uči in razlaga vzajemno z ustnim izročilom v pravem božjem smislu. Nasledek temu je, da si v njej vsak išče, pa tudi najde svojo vero, da se med seboj v verstvu vedno bolj ločijo, da se po tem takem le pospešuje verska vne-marnost, s ktero je združena nravska zanikarnost, kar nam zgodovina omenjenega delovanja očitno spri-čuje. Iz teh vzrokov je sveta katoliška cerkev vsekdar glasno nasprotovala takemu počenjanju, ter je še sedaj ostro prepoveduje, in ker je načelo to protivno ne le katoliški cerkvi, ampak tudi katoliškim državam, nahajajo se tudi državne postave zoper to ravnanje. Pričele so se take svetopisemske družbe v 17. in 18. veku, najprej na Angleškem, ter so se razširjale po Nemškem, Euskem, zaplodile v Ameriko, da jih je z mnogoterimi poddfužnieami nSi vsem svetu sedaj neki čez 10.700, in so biblijo v 341 raznih prevodih priobčile vže v 200 jezicih in na- rečjih. Med vsemi najbolj sloveča je „Britiška pa inostranska biblijska družba", vstanov-Ijena 1. 1804 v Londonu, ktera je doslej razposlala po svetu biblije v 96,917.629 iztisih; lani je bilo izdanih 2,964.636 zvezkov; prihodkov je imela nekaj čez poltretji milijon goldinarjev; krošnjarjev (kolporterjev) ali hišnih prodajalcev je štela 469, v Avstriji 44. Skladišča (depot) za Avstrijo so: Dunaj, Praga, Pešt, Kološvar, Levov, Trst, Varšava, Bukreš. Po godu se jim razpečavajo slovanske prestave vzlasti po Euskem, po Oeskem in med Srbi. V Trstu je depot za: Carniola, theLittorale, Istria and Dalmatia. — O Slovencih je v tej knjigi govorjeno posebej na treh krajih. Na str. 46 se bere: »Slovensko ljudstvo (the Slovenian people) se hvaležno skazuje za vi-sokodušni dar prelaganja novega testamenta in psalmov v domači jezik — ne tako njegovi duhovniki; 3243 iztisov je bilo izdanih to leto. Mi delamo za ljudstvo, ne za duhovstvo. Zahteve prvega, ne slednjega so nam vodilo. Storili smo zopet stopinjo naprej v prelaganji slovenskih pisem. Bukve pregovorov so v konečnem pregledu in bodo, upam, preden mino nekaj mesecev, že govorile ljudstvu." S tem poročilom v zvezi jo na str. 303 izjava, da si za sodelavca premarljiva družba ni izvolila nikogar manjšega nego profesorja Stritarja in Miklošiča v Beču; bere se namreč v originalu : „An edition of 3243 copies, Professor Stritar's version of the New Testament and Psalms has been published, and the Professor has prepared a translation of the Book of Proverbs, which is now being revised for publication by Professor Miklosich; to je, po slovensko: Izdanih je bilo 3243 iztisov profesor Stritarjeve prestave nove zaveze in psalmov, in profesor je pripravil prelago bukev pregovorov, ktcro zdaj pregleduje za natis profesor Miklošič. Daljše sporočilo družbine delavnosti pri nas je na str. 54. in 55.: „Tržaška zaloga (Kranjsko, Primorsko, Istrija in Dalmacija). Mesto Ljubljana (to se ve, da piše Laibach), ki leži na Kranjskem krog 40 milj na severovzhodu od Trsta, je bilo prizorišče drznega psovanja. Podrobnosti so bile naznanjene v „MonthIy Eeporter", pa zgodba se mora tu v kratkem povedati. Slovenci, med kterimi je bil v dneh reformacije marsikteri junaški spozno-valec, so zdaj rimski katoličanje do jednega. Dali smo jim po večletnem delu in velikih stroških novi testament, in nepristranski sodniki priznavajo, da je prestava poljudna in zvesta; toda malo hvaležnosti so nam pokazali privrženci Eima. Seme razpora, sejano po nespravljivih in fanatičnih sovražnikih sv. pisma je bohotno pognalo in skoraj je šlo za življenje našemu kolporterju. V začetku avgusta je bil napravljen silen napad na hišo in osebo kolporterja Sundshitscha (v pregledu na str. 287. je pisan Sunsič), ki ga popisujejo nepristranske priče kot prijaznega, mirnega in priprostega moža. Tako je bila drhal divja na Antikrista, kakor so ga imenovali, da je bil pri-moran s svojo družino bežati iz mesta v zaščitji policije. Njegova pravica je bila odvzeta in kmalo potlej (28. sept.) je bil obsojen za mesec ječe, ker „je bral biblijo v nedeljo popoldne svoji lastni družini in je bilo nekohko povabljenih gostov navzočih". Kakor v zatožbi Danijela, niso mogli dobiti nobene prilike zoper njega, razun da so jo našli zoper njega v ozir postave njegovega Boga. — Ob enem se je pritožba vložila, in 12. januvarija letošnjega leta (1883) je bila obsodba ovržena. Vendar, ukljub oproščenju, centralna vlada ni hotela naročiti Kranjskim oblastem, naj mu zopet dajo dovoljenje, za kar si je moč le ta vzrok misliti, da, ko bi to storili, bi gotovo njihove podpiratelje žalili, kazaje najmanjšo prijaznost za tako zelo strahotno in sovraženo biblijo." Takemu zdihovanju nasproti se vendar pobaha, da je v tem okraju delovanje družbe napredovalo, da so spečali povsem 5960 iztisov, leta 1881 pa le 4870. Zanimljivo je, kar piše o naših vojakih, ki so bili na poti v Bosno. „0b tem času je bila LISTEK. Osodepolni zajec. (Po naravi pripoveduje Fr. Procliazka.) (Konec.) Za psom sta najprej tu stala stara zakonska in mlada deva, kteri vsi navzeti sočutja k preganjanemu plenu, so se s pomilovanjem k njemu sklonili. „Moj Bog, slep je!" jo zaklicala deva in strme sklopila roke. „Slep!" sta ponavljala zakonska s sočutjem. V tem je prihitel tudi spremljevalec, globoko oddihajoč se in videč, da se je ganec ganil, je po-padel solnčnik, ki je poprej gospodični iz rok odpadel ter vdaril z držajem iz slonove kosti zajca po glavi. Krik strmenja in nevolje oglasil se je vsem navzočim kakor z enega grla, kterim vsem se je žival usmilila. Zajec je padel na stran. Njegove nogo so se tresle in nategnile. Vsled njegovih muk jo bil sedaj konec. Nad njegovim toplim trupom nastala je za tre- nutek bolestna tišina. Stara zakonska in mlada deva pogledali so na mladiča s pogledom, s kakoršnim sprejema čednostna družba naglo odkritega zločinca, ki si je do tega hipa znal priljubljenost pridobiti. Mlademu možu v začudenju tonečemu, se je zdelo, kakor bi bila njegova sreča naglo razpela krila in zginjevala v megleni daljavi. „Pojdimo domu!" rekla je čez nekej hipov mučne tišine gospa z mrzlim glasom, ne zmeneča se za mladenčeve ugovore. Stari gospod je vzdihnil in poslušno dvignivši jerbas in psička, se še žalostno ogledal po prostoru, kjer se je namenil vleči. Ubijavec se je laskaje približal k devi, toda ta se je hladno obrnila od njega in šla ob strani svoje matere. Mladi človek je osamel kakor v sanjah pri svojem plenu. Tretjega dno šel je tukaj kolovratnik iz bližnje vasi. To je bil človek, ki je srečno rešil zagonetko: ne delati in vendar živeti. Da bi se težjemu delu izognil, popravljal je raje stenske ure, harmonike in kolovrate, oskrboval hiše z mladimi pesmi in mačkami, privajal služkinje, bil strižec, brivec in čebelar, prodajal je penice in golobe, ki jih je lovil po polju in na sadonosnikih; po zimi pa je navadno delal coklje in pletel koše. Ako je pa dal svojemu staremu stroju igrati starodavno pesem, bilo je vasi obupati, kajti ponavljal jo je neštevilnokrat druga za drugo. Enkrat ga je sosed za božjo voljo prosil, naj ga ž njo dalje ne muči, saj mu ja ni toliko žalega storil, kar je za nohtom črnega. Vsa vas je bila toraj vesela, ako se je podal s svojim kolovratom za nekaj dni na tuje. Tega mu je dal v popravo stari berač, ki pa je še pred popravilom stroja umrl v bolnišnici. Umetnik je podedoval sedaj kolovratek, ki je pak igral le eno pesem: „Poleg gozdiča", in še to je za polovico piskal, polovico trobil, vkljub temu je bil dosti plodo-nosen. Umetnik seje po naključbi s svojim bremenom pred „božjo martro" vstavil. Prišlo mu je na um, naj bi si s pobožnim činom zagotovil srečo tega dne. Brez dvoma ga je k temu spodbodla tudi zaupljivost objasnjena na prostosrčnem licu sv. Antona in dal je, kar je imel: postavil na tla sroj kolovrat, da bi zaigral svojo „Poleg gozdiča". Sv. Anton, kakor se je videlo, je imel iz tega radost, gledal je na kolovratek z velikimi očmi z nezakrito radovednostjo in pokojem. vsaka poskufnja zastonj može preskrbeti z biblijami; le enega iztisa niso hoteli sprejeti. Naš posredovalec pravi, da še nikdar ni našel take brezbožnosti in trdovratuosti. Lani jo prišlo mnogo teh vojščakov nazaj polomljenih na duhu in telesu. Naši delaloi so jih našli mnogo v špitalu. Tedaj so bile pred zaničevane knjige hvaležno sprejete kot oznanovalke upanja in miru". — Pripoveduje tudi, kako je srečno in veselo prodajal v neki vasi E., pa mu je žendar-marija in duhovščina mahoma vse skazila itd. Toliko o naši domovini; drugod se ponavljajo enaki prizori. Krasno je na pr. kar se bere o vrlih Tirolcih. „Na Tirolskem, ki je zdaj Eldorado rimskega katolieanstva in zavetje premnogo iz Francije pregnanih Jezuitov, je bila dvema kolporterjema odvzeta „pravica" in ukljub vsim ugovorom centralna vlada ni hotela posredovati z ozirom na lokalne oblasti, ktere vse vodi rimska cerkev". — Tako je pričujoča knjiga polna psovk zoper vestne duhovnike, zoper papeža, sploh polna srditosti zoper Eim in katoliško cerkev. Eazodenje božje hrani se deloma le v svetem pismu, v bibliji, ktera je spisana po navdihnjenji in s posebno pomočjo svetega Duha. Ker je to knjiga vseh knjig, želeti je, da se tudi razšir-juje po vsem svetu in prebira bolje kakor vsake druge bukve. Zato so sveti cerkveni očetje branje svetega pisma vernim od nekdaj goreče priporočevali, in zato je tudi sveta katoliška cerkev skrbela, da se je preložilo v vse jezike in da, se razlaguje vsem narodom. Toda — kakor je sveto pismo spisano s pomočjo svetega Duha, tako je razlaganje prav le sveta cerkev, ktero vodi in vlada sveti Duh, in tako se mora prav umevati in spridoma prebirati le tedaj, kadar je branje sklenjeno z živo besedo cerkvenega uka. Že v apostoljskem času so neučeni in nestanovitni nektere reči v listih sv. Pavla napak razlagali; tako so pozneje krivi učeniki, ki so z Ofi-puhom luč sv. Duha v sebi zadušili, sveto pismo jeli pačiti, napačno prelagati ter popačeno med verno ljudstvo trositi. Tedaj so se cerkveni učeniki z vso močjo ognjene zgovornosti, ktero jim je vdihovala ljubezen do besede božje in do zveličanja vernikov, vzdigovali zoper to pogubljivo početje in svarili verne, naj se z vso skrbjo varujejo take strupene paše. Tako dela katoliška cerkev še dandanes, in prepoveduje prestave, ki jih v mnogoterih jezicih po svetu trosijo omenjene svetopisemske družbe, ker so jih naredili ali nekatoličani ali ker nobenega poroštva nimajo, da se v njih čisto in nepokvarjeno nahaja razodenje božje. Kaj je misliti in kako ravnati v tem oziru katoliku, ali posebej katoliškemu duhovnu, je iz tega razvidno. Naj se trositelji tacih cerkveno ne potrjenih biblij prostemu ljudstvu še tako hlinijo in svete delajo, naposled so le trgovci, kteri trgajo čedo Kristusovo. Iz tega je pa tudi očitno, koliko odgovornost si nakladajo pisatelji, kteri služijo dotičnim biblijskim družbam ter po njih na-.sprotujejo veri in cerkvi katoliški. Ko se je umetnik pripravljal dvigniti zopet breme na hrbet, zagledal je pred seboj ubitega zajca. Vriskaje ga je pozdravil in pogledal hvaležno k sv. Antonu. Tako bogato ga za pesem še nihče ni obdaroval. Na to je vrgel zajca v žep pri kolovratu, da mu jo samo glava ven molela. To je opazil na kraju lesa sledeč lovec — bil je to po naključbi gosp. profesor. Nasledek kratkega razgovora je bil, da se je zajec preselil v lovsko torbo profesorjevo in dobil umetnik za to nekoliko srebrnjakov. Čez kratko premišljevanje se je odločil „ne iti v svet", marveč se povrnil naravnost v go-stilnico, kjer sije dal pripraviti celo gostijo, namreč klobas, belega kruha, sira in za to kar je o-.talo, še piva. Ko je še napravil pri tem kupčijo za nekaj vjetih tičev, je s poslednjič imenovanem predmetom gostijo še nadaljeval. Ako se pa opijanost po pivu imenuje mučeništvo, zvedel je to tistokrat ta ubožec, ki je v tej priliki razdrl svoj kolovrat in razdal pi-šalke fantom, ki jih nikdar ni več skupaj spravil. Gosp. profesor, če tudi za to ni vedel, ponašal se je sedaj po pravem, da je vstrelil zajca, in njegova gospa je napravila iz njega juho, da še sedaj obtožujeta nad želodčinem prehlajenjem. Osodepolni zajec Prcv. —C. Eiidkllka sv. oMn Leona JIlIH. (Konec.) Naj se že zgodi, kar hoče, naša dolžnost častitljivi bratje je, da pri tem nevarnem' in silno razširjenem zlu mislimo na primerna ziravila. Ker pa najboljšo in najkrepkejo nado ozdravljenja v moči božjega nauka spoznamo, kterega framasoni tim bolj sovražijo, kolikor bolj se ga boje, zdi se nam najbolj potrebno, da se ravno tega proti njim poslu-žimo. Zato mi potrdimo in priznamo vse tisto vsled Naše apostoljske veljave, kar so rimski papeži, Naši predniki določili, da bi vničili nakane in napore framasonske zveze in da bi ljudje se zbali pristopiti v take družbe in hitreje iz njih izstopili. Pri tem poslu se največ zanašamo na dobro voljo kristjanov, in vsakega posebej zarotimo pri zveličanji njegove duše, da če ima le količkaj vesti, tudi za las ne odstopi od dotičnih zapovedi sv. stola. Vas pa, častitljivi bratje, prosimo in zarotimo, da si skupno z Nami prizadevate, to nagnjusno kugo zatirati, ki leze po vsih žilah držav. Varovati Vam je čast božjo in zveličanje bližnjega; glede tega dvojnega Vam ne bo manjkalo niti poguma niti moči. Vaši modrosti prepuščamo razsodbo, na kak način se bodo zapreke najlaglje odstraniti dale. Ker se nam pa vsled veljave naše oblasti ne spodobi, da bi Vam sami predpisovali, kako da se Vam je zadržati, ravnajte se po tem trdno, da je pi-ed vsem drugim potrebno framasonom krinko iz obraza potegniti in jih v svoji pravi podobi ljudstvu pokazati. Pridige in pastirski listi poduče naj ljudstvo o zvi-jačih, prilizovanji in vabljenji tacih društev, o spri-denosti njihovih načel in o sramoti njihovih dejanj. Kakor so naši predniki večkrat prepovedovali, ne sme si nihče in iz nobenega vzroka misliti, da bi bilo dovoljeno pristopiti k framasonski sekti, ako mu je na katoliški veri in dušnem izveličanji toliko ležeče, kolikor mu mora biti. Naj se nikdo ne moti nad hlinjeno poštenostjo; kajti marsikomu se bo zdelo, da framasoni ne zahtevajo, kar bi bilo s svetostjo vere in nravnosti očividno v protislovji; ker pa cela vstanova in značaj sekte nima druge podlage, kakor pregreho in hudodelstvo, je toraj po vsi pravici prepovedano, družiti se z njimi, ali pa jih na kak drug način podpirati. Dalje mora se narod spodbujati po vstrajnem poduku in opominjevanji, da se marljivo uči zapovedi naše vere; nujno Vam svetujemo, da po sposobnih spisih in predavanjih razkladate temelj tistih pre-svetih resnic, ki so osebina krščanskemu modroslovju. Po tem bomo dosegli vsled izobraževanja zdrave duhove, ktere bomo posebno pri razuzdanosti današnjega pisarenja in pri nenasiteni poželjivosti uka proti marsikterim zmotam in raznemu zapeljevanji v pregrehe vtrdili. V resnici velikansko delo; pri tem naj Vas pa posebno duhovščina podpira in naj z Vami sodeluje, ker je vsled Vašega prizadevanja za to dovelj učena in krepostna. Tako častna in imenitna reč zahteva pa tudi pripomoči in sodelovanja lajikov (neduhovnov), ki družijo vero do ljubezni in do domovine s poštenostjo in učenostjo. Prizadevajte si, častitljivi bratje, da bodo ljudje obeh omenjenih vrst po združenem delovanji cerkev popolnoma spoznavati in jo ljubiti jeli; kajti čim večji bode spoznanje cerkve in ljubezen do nje, tim večji bo tudi stud pred tajnimi društvi in tem bolj bodo ležali pred njimi. Zatoraj se ne poslužimo brez vzroka te ugodne priliki, da ponavljamo, kar smo že enkrat razlagali, da naj se namreč tretji red frančiškanov, kteremu smo nedavno jako umestno redovna pravila zlajšali, marljivo razširja in podpira. Kakor ga je vstanovil njegov začetnik, mu je njegov značaj edino na to obrnjen ljudi sklicevati k posnemanji .Jezusovemu, k ljubezni do cerkve, in k izvrševanji vseh kršan-skih krepkosti in ravno on mora imeti veliko moč za zatiranje brezbožnih tajnih zadrug. Naj se toraj družba tretjega reda vsak dan bolj razširja, in pričakovati se sme razun drugih posebno ta sad, da se bo med ljudmi pričela prava postavna prostost, bratimstvo in enakost; toda ne v tem smislu, kakor si jo predočujejo framasoni, temveč kakor jo je .lezus Kristus človeškemu rodu pridobil in kakor se je sv. P^rančišek po njih ravnal. Mi mislimo prostost otrok božjih, ktera nam brani služiti satanu in strastim; ono bratim.stvo, ki ima svoj izvor v Bogu, ki je skupni Oče in Stvarnik vseh; ono enakost, ki stoji na podlagi pravic«; in ljubezni iu ne podira vsega razločka med ljudmi, temveč iz raznoterih stališč v življenji, dolžnostih in prizadevanji porodi ono čudovito soglasje, ktero spada med blagre in do.stojanstvo človeške družbe. Tretjič jo še neka naprava, ki so jo omislili naši predniki in jako modra je bila, ki se je pa v teku časa opustila, in to nam je prava predpodoba in vzor za današnji čas. Na rokodelske zadruge mislimo, z verskimi načeli, ki naj bodo družabnikom za tvarinsko, kakor tudi za moralno podporo. Ako so naši predniki korist takih društev skozi več let dejansko čutili, jo bode sedanji čas morda tudi občutil, ker je posebno ugoden, da razsuje moč tajnih zadrug. Tisti, ki so pri trudapolnem delu tudi še potrebni, so pred vsemi di'ugimi podpore in ljubezni jako vredni, po drugi strani pa tudi goljufivemu zapeljevanju najbolj izpostavljeni. Zarad tega je potrebno, da se kolikor mogoče podpirajo in v poštene družbe vabijo, da ne bodo zašli v one hudobnih. Zatoraj bi prav iz srca želeli, da bi škofje zopet taka društva osnovali v zveličanje ljudstva. Nič manj pa nas ne veseli zavest, da so na mnogih krajih taka društva že vstanovljena, kakor tudi zadruge mojstrov, ki imajo le en smoter in ta je podpora poštenega delavskega stanu, preskrbljenje varstva svojim otrokom in družinam in pospeševanje pobožnosti, znanje kršanskega nauka in podpora nravne čistosti. Tukaj nam ni mogoče zamolčati Vincijeve družbe, ki si je po svojem lepem izgledu posebno za ljudi nižjega stanu velike zasluge pridobila. Njeno delovanje in njeni nameni so znani; ona namreč druzega ne misli kakor trpečemu in potrebnemu radovoljno pomagati in to s posebno modrostjo in ponižnostjo; kolikor manj bleska jo obdaja, timveč je ona sposobna, da izvršuje ljubezen do bližnjega in zmanjšuje siromaštvo. Četrtič pa priporočamo, da se Naša želja tim laglje izpolni, s posebnim povdarkom mladost, ki je nada. človeške družbe. Vaši zvestobi in budnosti. Njon poduk naj Vam bo najbolj pri srcu in nič naj Vas ne zadržuje, da odstranite mladino iz takih šol in od takih učiteljev, kjer se je bati kužnega duha tajnih zadrug. Starišem, katehetom in dušnim pastirjem naj bo pri poduku v krščanskem nauku na tem ležeče, da pod zaščitom Vaše veljave otroke o nevarnosti in zlodejski naravi takih društev poduče, da mladost že na vse zgodaj spoznil goljufive zanjke, s kterimi framasoni ljudi love. Da, ravno tisti, ki pripravljajo dečke na vredni sprejem sv. zakramentov, bi nikakor neprilično ne ravnali, ako bi jih posamič pozivali k obljubi, da bi ne pristopali k nobeni družbi brez vednosti svojih starišev in brez dovoljenja svojega dušnega pastirja ali pa spovednika. Pri vsem tem nam je pa dobro znano, da bi vse naše prizadevanje ne bilo vstani tega pogubnega plevela iz njive Gospodovo poruvati, ako bi nas ne podpiral nebeški Gospod Vinogradnik sam sž svojo milostjo. — Zatoraj moramo ga na pomoč klicati ravno tako goreče, kakor to zahteva nevarnost. Predrzno dviguje se in ponosno na svoj vspeh sekta framasonska in v svoji predrznosti ne poznii nobene mere več. Njeni privrženci zvezani so po brezbožni zvezi iu skupnih načrtih, drug druzega podpirajo in drug druzega k spridenosti spodbadajo. Tako krepak napad zahteva enakomerne obrambe; vsi dobrj. naiiireč naj se združijo v veliko bratovščino dejanja in molitve. Pozivamo toraj vse, da se trdno in enakih misli vprejo vedno napredajoči sili sekte, da dvigujejo zdihovajoč roke proti nebu, da bi od Boga dosegli rast in cvet krščanskega imena, da cerkev vživa potrebno ji prostost, da-se zmoteni povrnejo nazaj na pravo pot, da se zmote vmaknejo resnici, hudobije pa krepkosti. Za pomočnico in posrednico pa kličimo neoma-deževano Mater Božjo Marijo, da se nam ona, ki je že pri svojem spočetji premagala satana, tudi proti brezbožnim sektam mogočno skaža, v kterih se kljubovalna zavest hudobnega duha z nebrzdano nezvestnostjo in hinavščino zopet očividno oživlja. Zarotimo kneza nebeških duhov in zmagovalca peklenskih sovražnikov sv. Mihaela; ravno tako sv. Jožefa, ženina preblažene Device, nebeškega zavetnika katoliške cerkve; sv. Petra in Pavla, velika apostolja, sejalca in nepremagana branitelja krščanske vere. Po njihovem varstvu in po vstrajnosti skupne molitve, zaupajmo v Boga, da bo on sam skazal ob pravem času svojo milost človeškemu rodu, kteremu toliko nevarnosti žuga. V znlik nebeške milosti in Naše naklonjenosti podelimo Vam, častitljivi bratje, skupni duhovščini, ki je Vaši čuječnosti izročena in ljudstvu z vso ljubeznijo v Gospodu apostoljski blagoslov. Izdano v Rimu pri sv. Petru, 20. aprila 1884 v sedmem letu našega velikoduhovenstva. Leon XIII., papež. Politični pregled. [NTotraiije dežele. V Ljubljani, 29. aprila. Iz Trsta se poroCa ..Politiki" o dopisu od 25. t. m. o posebnem in že zdavno poznanem rodo-Ijubji „irredentovskega" lista „L'Indipeudente'', ki do sedaj le še z eno besedico ni omenil popotovanja cesarjeViča Eudolfa po orijentu; nasprotno pa ima polno novic od laške kraljeve družine, o laški vojski. In to je list tržaškega magistrata, tistega magistrata, kteremu vrhovnega uradnika, t. j. župana sam pre-svitli cesar potrdi. Govori se tudi, da misli magistrat nekoliko dodati za dopolnitev zaplenjene kavcije, ktere 3000 goldinarjev manjka; kajti kakor znano obsodila je deželna sodnija v Inomostu urednika Juretiča na 18 mesecev hude ječe in 3000 gld. globe iz kavcije. Ako je v pravem času ne popolnijo, moral bo list prenehati, kar bi čisto nič napačnega ne bilo, kajti takih veleizdajskih novin manj če jih imamo, bolje bo za nau. „Indipendento" se je pa po svojem rodojjubji tudi že za časa potovanja presvitlega cesarja po Štajarski in po naši deželi odlikoval. Ne da bi ga bil vsaj z jedno dostojno besedico omenil, bavil se je neki in svoje čitatelje s pomorskimi manovri laške mornarice. Tako je v Trstu dandanes. Kako dolgo bo še pri tem ostalo, kdo ve? Pač bi bilo iz srca častiti Tržaškim Slovanom ako se vresniči vest, da se združijo centralne oblasti za Kranjsko in Pri-morje s sedežem v Ljubljani. Takoj bo po Trstu druga sapa potegnila in »Impertinente" bi takrat menda najposlednjekrat izšel. Herbstu, tistemu imenitnemu dr. Herbstu, ki je kot bivši liberalni minister toliko let določeval osodo avstrijskih narodov po svojih liberalnih nazorih izrekla je lastna nemška narodno-liberalna stranka kot voditelju svoje nezaupanje. Ne marajo ga več, premalo jim je radikalen, preveč popustljiv, premalo vročekrven, preveč malomaren ! Se ve, da je ta razpad edino le med poslanci samimi nemške liberalne stranke, narod sam se za vse svoje poslance čudovito malo briga, ker vidi, da jim je na ljudstvenem interesu toliko, kot nič, pač pa vse na medsebojnem prepiru ležeče. Posnemanja vreden je sklep nekterih morav-skih obvin, ki hočejo predložiti državnemu zboru peticijo, da bi se napravila za čehoslovanske pokrajine postava proti pijančevanji, kakor jo imajo že v Galiciji in Bukovi.ni.. Posebno proti po-gubijivemu šnopsu naj ,bi se z vso odločnostjo postopalo. Tako bodo prosili, da se bo ob nedeljah in praznikih popolnoma prepovedalo žganje prodajati, Lar bi izvestno mnogo nesreč in krvavih pobojev zabranilo. Na Dunaji se je te dni zopet liberalnemu časnikarstvu na dno pogledalo. Našim čitateljem je izvestno Kaminskijeva reč in z njo zdužena zgradba gališke povprečne železnice še v dobrem spominu. Toda ne le Kaminski, bivši gališki državni poslanec, temveč tudi liberalno-nemška velika raglja „Deut8che Ztg." je bila zapletena v omenjeno reč, ker se je dala od barona Schwarza, znanega podjetnika gališke povprečne železnice, podkupiti. Z začetka „Deutsche Zeitung" z oddajo zgradbe omenjene železne ceste nikakor ni bila zadovoljna in jo je ojstro grajala. Baron Schvvarz je takoj na to poslal 5000 gld. za „tinto", in potem zopet še dvakrat po 1000 gld. „za peresa" in h krati je v „Deutsche Ztg." in pa pri podjetji gališke transverzalke belo postalo kot sneg, kar je bilo še malo dni poprej črno kot oglje. „Tiroler Štimen" so ob priložnosti Kaminskijeve obravnave vzele bič v roke, in so ob enem tudi „Deutsche Ztg." do dobrega zdelale. „D. Ztg." je na tisto obelodanitev zrastel greben in je na vso sapo „T. St." laži in malopridnega obrekovanja obdolžila, na kar je urednik „T. St." g. Eeheis v Inomostu, Ztg." tožil zarad razžaljenja časti. Pri obravnavi, ki se je te dni na Dunaji vršila, se je sodnijsko in po pričah dokazalo, da je bila „D. Ztg." res se 7000 gld. od barona Schvvarza podkupljena, daf' je hvalila, kar je bilo graje vrednega. Porotniki so sicer urednika „D. Ztg." liberalnega poslanca dr. Reschauerja spoznali zanekrivega, opiraje se na to, da baron Sch\varz denarja ni dal iz tega namena, da bi si z njim list podkupil, temveč da list in z listom liberalno stranko podpira. Sicer pa na Dunaji že zdavnej ni nič nenavadnega, da si človek javno mnenje lahko kupi. Iz največjega cigana se ondi čez noč napravi, se ve da, za dostojno novce, največji poštenjak in to za to, ker je to liberalno, namreč podkupiti se dati in črno za belo proglašati. V Krakovem, glavnem mestu zapadne Galicije so nedavno prijeli 17letnega mladenča, ki je hotel v policijsko poslopje bombo vreči. Preiskava, ktera so jo proti njemu pričela, če tudi se vso silno tajno vrši, je prišla na sled neki velikanski socija-listični zaroti. Nekaj tistih zadružencev je policija 25. t. m. prijela in pod ključ spravila. Preiskava proti Malankijeviču je jako težavna, ker neče ničesar povedati in tudi ne, kdo mu je dal petardo. Po več nišah bila je policijska preiskava. Vutu^e države. Knez Bofforides ne bo voe guverner v iztočni Rumeliji; v.saj tako trdijo Rusi in ruski listi. Knez sam pa je izdal 14. t. m. manifest na rumelijske Bolgare, kjer jim pod hudimi kaznimi prepoveduje vdeleževati se kakoršnih koli shodov. Bolgarski častniki so hotli napraviti velikansko demonstracijo knezu, toda ruski poslanec Sorokin jih je potolažil in pregovoril, da bi ne bilo umestno. Rekel je tudi, da je ruski upor proti zopetnemu imenovanji generalnega guvernerja neprekljicljiv. Dalje je pa tudi omenil, da sedaj pač že ni čas, da bi mislili na zvezo s svojimi brati po Bolgariji bi-vajočimi, kajti to bi bilo žaljenje Berolinske pogodbe, kar pa velesile ne bodo radovoljno pripustile. Svetoval jim je, naj se kolikor mogoče mirno zadrže; vse je silno opozorno na bodoče imenovanje generalnega guvernerja. Atmrliist je hujši kakor pod cvetjem skrit gad. To se je razvidilo zopet iz izjav dveh vjetih anarhistov, ki sta na Nemškem o priložnosti narodnega praznika pri odkritji spominka Germanije, v neko cev za odtok vode, ki je pod spominkom napeljana, vložila 16 funtov dinamita, s kterim sta mislila spominek razsuti in tako cesarja in njegovo ondi navzočo rodovino končati. Na veliko srečo se dinamit brž ko ne vsled prevelike mokrote ni hotel vžgati in si je tako nemški cesar življenje rešil iz smrtne nevarnosti, o kteri se mu še sanjalo ni! Anarhista imajo sedaj zaprta. Na Španjskem so prijeli več vojaških in drugih osob, ktere so se mislilo vdeležiti vstaje, ktero so za 27. t. m. pripravljali. Zmenjena so bila mesta Barcelona, Oordova Cadix. V angleški poslani^ki zbornici razkladal je zakladni kancelar stanje državnega premoženja. V resnici se je več kot za cel milijon funtov lir več prejelo, kakor so se nadjali, toda zvišani stroški ponižali so večji dohodke le na ostanek 206.000 funtov šterlingov. Državni dolg se je znižal za 8 milijonov, če tudi. paketna posta ni toliko dala, kakor so se nadjali. Vsled tega se mora nameravano znižanje telegrafičnih tarifov do meseca avgusta 1885 odložiti. Proračun dohodkov za leto 1884 iznaša 85-5 milijonov, troškov pa 85-2 milijonov funtov in zarad tega se davki ne morejo zdatno znižati. Vse slabe zlate denarje dala bo vlada pobrati in jih bo z novimi po 9 šilingov nadomestila. Izvirni dopisi. Iz Kremsa (Nižeavstrijsko), 25. aprila. {Anarhisti v Toplicah. Easstava v Krcmsu). Dunajska policija razpodila je tako zvano dinamitno stranko, a ta zlobna strast naselila se je v Budapeštu. Od tu razpošilja svoje sotrudnike na rop. Prav za prav naj bi se imenovala „Eiluberbande". Ne peča se več ta banda z dinamitom, ampak iznajdla je drugi pripomoček. Nedavno prikazala sta se dva gospoda te za-rotniške družbe v 'VVeisskirchlitz pri Toplicah češke meje. Prišla sta z namenom tamošnjega silno bogatega mlinarja Miillerja prilično oropati. Mlin „Schweitzerm(ihle", posestvo Miillerja, stoji posamezno ne daleč od AVeisskirchIitz. Ta gospoda ogledala sta si po dnevi mlin in izpraševala pri sosedu o bogastvu itd. Zvečer ob 9. uri odpotila sta se tja v uniformi in sicer v službi komisarja in žandarja. Gospodarja ravno ni bilo doma. Preiskala sta toraj vse sobe ter jih tudi zaprla. Pri nekemu starčku zabavala sta se s preiskavo in mu vzela do 70 gld. Med tem, ko se je komisar s preiskavo mudil, stal je žandar na straži v dvoru. Okoli 11. ure pride Miiller, gospodar mlina „Schweitzermilhle" domu. Pri vstopu v dvor zapazi moža z bajonetom. Zdajci zadoni glas: „Pojdite nemudoma v vašo sobo! gospod cesarski sovetnik čaka na Vas." Ohol pravi Miiller žandarju, tukaj zapovedujem jaz. Poberite se nemudoma! pravi žandar. Stopivši v svojo sobo, zagleda mlinar resnično uniformiranega gospoda, kteri se ošabno iz stola vzdigne ter ga mogočno pozdravi: „V imenu postave ste zasačoni 1 Vi ste v zvezi z socijalisti v Pragi, Drezdenu in Leipnici. Jaz moram, nadaljuje komisar, proiska-vati pri vas. Miiller se ne da splašiti in tirja od komisarja „Haftbefehl". Ta potegne naglo iz suknje papir, na kterem je bilo pisano: „0. kr. deželna sodnija v Pragi ukazuje c. kr. okrajni sodniji v Toplicah, gosp. Aurelija Miillerja, posestnika mlina „Schweitzermilhle", vjeti in njegove pisma in denar seboj vzeli." Zdaj je resnoba, si misli Miiller, in odpre komisarju svojo pisalnico in komisar začne preiskavati in pri ti priči razmeče pisma sem ter tje po sobi. Miiller si misli, cesarski uradnik ne dela tako neusmiljeno in nagovori komisarja: „Kdo ste vi, da tako delate, jaz vas ne poznam, pripeljite mi od župana pričo". Komisar zarohni: Jaz vam prepovedujem se v uradne reči mešati ter mu prebere iz nekih bukev, ktere je v naglici iz suknje izvlekel. nekoliko paragrafov. Na to mu reče, vi ste tudi krivi ponarejanja denarja. Zadnjič ste v Pragi ponarejen petak izdali, moram tudi vašo blagajnico preiskati. Ko se mlinar brani odpreti kase, pokliče komisar žandarja, kteri je zunaj stražo imel ter mu ukaže, da naj rabi orožje. Ko žandar bodalo na mlinarjeva prsa nastavi se mu začno hlače tresti in da ključe od blagajnice komisarju. Komisar in žandar pobereta vse, kar je bilo v blagajnici, papirja in gotovega denarja. Pravijo, da je bilo vsega skupaj blizo 40.000 gld. Predno odrineta tolovaja zažugata mlinarju, da imata pravico, ga precej saboj vzeti — toda neki meščan v Toplicah zanj dobro stoji — prideta pa ponj čez tri dni naj mu pa ne pride na misel vhajati, naj si to dobro zapomni! Se ve, da ni bilo nobenega več. Kremzarje sicer to prav nič ne briga, oni se neutrudno pripravljajo za razstavo meseca avgusta. Podaljšali so prostor za razstavo čez 30.000 Gm. Obrnili so se na trgovinske in obrtne zbornice za mesta: Dunaj, Praga, Brno, Tropava, Eger, Olomuc, Ljubljana, Reichenberg, Line, Celovec, Inomost in Solnograd. Iz vseh mest seje že mnogo razstavljencev oglasilo. Kakor se kaže, bode razstava, kakoršne še Krems ni videl. Tudi za obiskovalce bode skrbel razstavni odbor, da se vrede posebni vlaki na železnicah in posebni parobrodi na krasni Donavi. Krems leži na najprijetnišem kraju Donave, obdan z bogatimi vinogradi na levem in s košatimi in romantičnimi gorami na desnem bregu imenovane reke. Kdor želi kaj razstaviti, naj to naznani do 15. junija odboru: Ausstellungs-Comite, Krems a. d. Donau, Kornermarkt. Rožanski. DomaČe novice. {Nov šhof m LjuUjano.) Telegram iz Dunaja nam prinaša vest o imenovanji preč. g. kanonika dr. Janeza Gogale za Ljubljanskega škofa. Vesela novica bo izvestno vsacega rodoljuba iznenadila. Čestitamo prav iz srca! (Tomlola v Mtolišlci družbi) preteklo nedeljo, 17. t. m., je bila srednje dobro obiskovana. Ljudje so vremena zaželeli; v cerkvi presvetega srca Jezusovega je bila cerkvena slovesnost, kakor navadno vsako drugo nedeljo po Velikinoči, to je ljudi drugam vabilo. Govor pa, ki ga je imel vis. č. gosp. A, Puc, duhoven na Gradu, je bil sila podučen, poleg tega pa po obliki mikaven. G. govornik je namreč pravil o štirih potih, ki vodijo na Ljubljanski Grad, od kterih sta dva zložna, dva bolj strma in prikrita. Isto tako zabrede človek po raznih potih v zločinstva in od tod — v ječo. Vendar, pristavi gosp. govornik, obrnivši se do poslušalcev, Vam niso toliko govorjene te besede; a mnogi poslušajo lepe besede in opominjevanja, v časi nevarnosti pa padejo, tedaj morda ni napačno kazati pota, po kterih pride človek v sramoto in nesrečo. (Ljubljanski mestni odbor) bo razpuščen! Tako poroča brzojavna novica iz Ljubljane pod znamko „0" od 26. t. m. v „Po]itik-i" od 27. aprila. Koliko je resnice, ne vemo. Vsaj po Ljubljani se še nikjer ničesar o tem ne čuje. Naj pa bo tako ali tako, opreznim nam je za vsak slučaj vendar le biti. (Isgoja, kakor hi ne imela hiti.) Nedavno povrne se gospa M. domov iz sprehoda. Ker je bil lep dan se ji čudno zdi, zakaj da se mlada lOletna hčerka domu drži. Prav potihoma gospa odpre duri in vidi deklico pri mizi sedečo ravno pismo dokončati. Gospa radovedna,, kaj da je v pismu, ga prebere. Dalje pa ko bere, bolj se čudi, kajti pismo je od konca do kraja ^zaljubljeno pismo" in gospa ne Ve ali se ji sanja ali je resnica. Desetletno dete piše zaljubljena pisma! „Mici, kaj pa delaš za božjo voljo?" vpraša nevoljna in še bolj pa iznenadjena gospa. Mici se spusti v jok in ko jo gospa sčasoma vendar-le potolaži, pravi, da ji je izgojiteljica, ki je rojena Francozinja že dalje časa dajala zaljubljena pisma prestavljat, ktere jo moralo potem dekletce na lep papir prepisati in današaje je zopet tako pismo. Pa še več; hčerka tudi pove, da je bila pri vseh shajališčih tolmačila kipeče občutke nemškega trgovskega pomočnika francoskemu mehkemu srce izgo-jiteljice in zopet narobe. Samo po sebi se razume, da jo morala izgojiteljica še tisti dan hišo zapustiti, kar jo v prijateljskih krogih po Ljubljani veliko začudenje vzbudilo in to tim več, ker je bila občut- Ijiva in po ljubezni koperneCa Francozinja jako priljubljena. (Gospoda), ki se po zvezdi s psi sprehaja, so prav uljudno prosi, da bi te živaliee na kakoršen koli način vedno poleg sebe imela, da no bodo letali po gredicah, ktere je dal mestni magistrat letošnjo spomlad iz novega prekopati in boljše prsti na nje navoziti; tudi so se že s travo obsejale. Koliko da pes obsejani zemlji koristi, je vsakemu znano, kdor je te prijatelje človeka le količkaj opazoval in so posebno mala pseta jako razposajena ter jih je povsod zadosti, le pri gospodarji ne, nam bo tudi vsakdo rad priznal. Toraj, gospoda, da se škoda ohrani, pozor! (Vojska pri Črnuškem mostu) bila je v nedelje zvečer. Iz petih vasi se je neki fantov skupaj zbralo, ki so se prav po vojaškem pravilniku postavili v dve nasprotni, če tudi ne enaki stranki. Takoj na to jela so polena peti po bučah in tu pa sam se je mesto ^paganeta" kak pibeč zabliskal, ki se je takoj nato temu ali onemu pod rebra skril. Šaljivec, ki je ranjene videl je rekel: „No hvala Bogu, vendar smo že nekaj dosegli. V prejšnjih časih telebil ga je s kolom po glavi, da mu je pol glave ali pa roko odbil. Sedaj se je pa naših fantov že saj tolika olika prijela, da se rajši z nožmi osujejo, na kar se rana zašije in v 4 tednih pozdravi!" Razne reci. — „Splošno podporno društvo duhovnikov" bode se, kakor nam nek odbornik piše. že sledečega meseca preselilo v lastno novo hišo v Gorici. Cesarjevič Eudolf je dovolil, da se zavod sme imenovati „Eudolfinium"; ob enem je omenjeni vrhovni pokrovitelj društva obečal, da bo nam poslal svojo sliko. Pri zadnji odborovi seji se je sklenilo, da se tudi za podružnico v Meranu ah kupi ali sozida lastno poslopje. — Pregledavanje učnih knjig zaukazalo je vodstvom srednjih šol naučno ministerstvo s pri-stavkom, da naj o njih poročajo. — Nove obrede za veliki teden iznašla je slavna ^Tagespost". Za ta teden namreč je pisala n. pr. da bo v sredo nTrauermette", veliki petek opoldne pa po vseh cerkvah ^Purapermette". Za belo soboto je pa napovedovala, da se bo ta dan po cerkvah palii ^Jidaš", pri čemer se vsaka sveča ugasne, ostanek pa se sv. oljem sežge. Na to se ukreše v cerkvi nov ogenj, posveti krstna voda, potem pa bodo molili prerokovanja in ob V2IO bo sv. ma.š;i, po kteri se oglase zvonovi, ki so umolknili posledno uro velikega četrtka. K temu dostavlja „Hlas", po kojem smo to posneli: Onim, ki so to pisali, se ne čudimo; od Židov ni pričakovati, da bi bili o tem podučeni; ah kristijanom, ki od tod zajemajo znanje o verskih rečeh, se čudimo — in še bolj onim, ki kakor si bodi tak list podpirajo. — 65Jet zvonikar in grobar. V Vyzo-vicich na Češkem pokopali so ta mesec 84 let starega J. Haba, ki je od svojega 19. leta naprej skoraj do smrti opravljal v tamošnji občini službo zvoni-karjevo in grobarjevo. — Eman. Geibel, slavni nemški pesnik, kte-rega pesmi so mnogokrat izdali, umrl je nedavno v Liibecku. Mož prišteval se je onim spravljivim Nemcem, ki nam Slovanom niso sovražni. — Pismo perzijskega šaha sv. očetu Leonu XIII. Papež je imenoval za Perzijo mon-signora Tomaža za apostoljskega poslanca v Teheran. Ko .se je bil poslanec pri šahu predstavil, pisal je šah sv. očetu naslednje pismo: „Njegovi svetosti vrhovnemu načelnika krščanstva, velespoštovanemu in veleučenemu papežu. — Pismo, s kterim ste nas počastili, došlo je na našo cesarsko osobo. Povabili smo monsignora Tomaža na posebno zaslišanje in smo ga z našo cesarsko blagohotnostjo počastili. Celemu svetu je znana naša blaga volja nasproti drugim veroizpovedanjem, ktera se nahajajo v senci naše vehkodušnosti in se po naši volji vzdržujejo; očitno je toraj da so našega varstva tudi kristjani deležni, kteri v našem cesarstvu žive. Cesarskega varstva in cesarske milosti njim in njihovim duhovnom ravno tako malo primanjkuje, kakor popred, ako se ne obnašajo proti postavam. Naročil sem oblastnijam, da morajo na stare pravice kristjanov paziti in jim pomagati in jih podpirati. Eavno tako se nadjam, kakor Vaša svetost, da si bo sedanji nadškof ravno tako naše spoštovanje pridobil, in da si bo vse prizadeval, da se ohranijo dobre razmere in vezi vedno tesneje postajajo, ki vežejo najine dvore. Vaši svetosti ponavljam zagotovilo osebnega spoštovanja in Vam iz celega srca želim, da bi Vaše veliko duhovenstvo še mnogo let trajalo; ravno tako se nadjam, da me ne bote pozabili v svojih molitvah. — Dano v palači Teheranski 29. safarja v 37. letu našega vladanja. Podpisal: Sultan Nas-redin šah Kadšar, ki od Boga odpuščanja zaupa." — Marsikteri krščanski vladar bi ne bil tako pisal, še manj pa bil takega prepričanja. — Odvetnik — sluga. Odvetnik dr. Kratky, ki je pred 4 leti pobegnil z Dunaja v Ameriko, umrl je, kakor se naznanja z New-Yorka v tamošnji bolnišnici v veliki siroščini. Zadnji čas služil jo doktor v Brooklinu za hlapca. — V Quatemali v Ameriki poskusili so umoriti prezidenta, k sreči so ga pa le malo ranili. — „Deutscher Hausschatz." Obseg 10. zvezka tega nemškega lista je sledeči: Text: Alle Schuld riicht sich auf Krden. Koman von Wal-thee von der Wied (Forts.). — Eine Nacht unter Kahniicken. Eeise-Erinnerung von "VVaska Welikoif (Fortsetzung und Schluss). — Winterkurort Bordi-ghera. — P. Heinrieh Denifle, 0. Pr., Unterarchivar des apostol. Stuhles. — Aus meiner Soldatenzeit. — Von J. T. Kujawa: Der niichtliche Ueberfall im Walde. — Ueber Krebs-Krankheiten. Von Dr. Fried-rich. — Die Schlacht bei E1 Teb im iigjptischen Sudan. — Eine Osterpartie in der Umgebung der heiligen Stadt. Von Fr. Wilhelm Gross. — An Maria. Gedicht von Maria Coellen. — Allerlei. — Illu-strationen: Des alten Waldhegers Erholungs-stiindchon. Von E. Stammel. — Die „Schelfel-Pal-men" bei Bordighera an der Eiviera di Ponente. Nach der Natur gezeichnet von F. Eostock. — Schattenbilder aus Schvvaben: Bauern aus Sehwen-ningen. — P. Heinrieh Denitle 0. Pr. — Am Abend nach der Schlacht von E1 Teb im iigyptischen Sudan. Nach einer Skizze des Obersts Hon. J. Colborne. Beobabchtung der Sonnenfinsterniss. Gemalt von J. G. Brown. — Schweisstuch der heiligen Veronika. Nach dem Gemiilde von Ittenbach. — Nahschule. Gemalt von Henriette Eonner. Teleg:raiiii. Dunaj, 29. aprila. Nj. Veličanstvo, pre-svitll cesar so imenovali prečast. gosp. dr. Janeza Gogalo, semenlškega vodja In kanonika, za škofa ljubljanskega. Dunaj, 29. aprila. Liberalni poslanec Kopp odpovedal se je državnemu poslanstvu. Vlada je predložila pogodbo z severno železnico. Načelnik odbora za Kaminskijevo afero, Olam, odgovarjal je na interpelacijo Schonererjevo, da ne more ničesar objaviti, kar se godi o odborih; kakor hitro se bo pa predložilo poročilo, sklical bode sejo, ako bodo navzoči odborniki. Poslanec Promber je interpeloval vlado zaradi odloka glede druge izdaje zaseženih listov. Dunaj, 29. aprila. Prestolonaslednika vrnila sta se 10 minut čez poludne iz orijenta. Beligrad, 28. aprila. Cesarjevič je govoril se srbskimi po kralju predstavljenimi mu častniki v srbščini, francoščini in nemščini. Da mu srbščina tako gladko teče, je v Be-lemgradu vse osupnilo in mu vseh srca h krati pridobilo. Pri odhodu so streljali. Petrograd, 29. aprila. „Journal de St. Petersbourg" pravi, da so velesile večinoma na povabilo Angleške priznalno odgovorile. Umrli so: 25. aprila. Polona Draksler, uradnega Bluge ndova, 74 let, sv. Petra cesta št. 49, vsled raka v želodci. — Henrika Šantelj, hišna posestnica, 58 let, na Bregu št. 16, vsled otrp-njenja možgan. — Marija Stois, gostija, 88 let, Frančiškanske ulice št. 12, Mavasmus senilis. — Anton Jankovi«, hišne po-sestniee sin, 27 let, Kolodvorske uliee št. 27, vsled vnetice reber. 26. aprila. Gustav Turk, mizarjev sin, 8 mes.. Hrenove uliee št. 16, Bronchitis. — Jovana Žitnik, kajžarjeva hči, 4'/» mes., Ilovea št. 9, božjast. 27. aprila. Marija Mavrič, posestnica, 80 let, Kladezne uliee št. 11, oslabljenje v starosti. 28. aprila. Ana Jenko, zdravnikova hči, 7 mes., Prešernov trg št. 3, vsled kron. katara v črevesu. — Marija Modic, gostija,-87 let. Nunske ulice st. 4, oslabljenje. v bolnišnici: 23. aprila. Matija Rupnik, delavec, 38 let, vsled otrpnjcnjft možgan. 24. aprila. Janez Friškovc, delavec, 42 let, jetika. Tujci. 28. aprila. Pri Malldl! Steinberger in Eichberger, kupca, z Dunaja. — Janez Hampel, tovarnar, iz Withrsdorfa. — Kornelij Zim-mer, kupe. potovalec, iz Reichenberga. — Janez Manzani, kupe. potovalec, iz Vidma. — Alojzij Ooclig, agent, iz Rudol-fovega. Pri Slonu: Kari pl. Hell, tajnik, z Dunaja. — Alojzij Sfihweiggl, c. k. vradnik, iz Gmundena. — Paehner, kupo. soproga, iz Maribora. — Trobitz, gostilničarica, s sinom, iz Gorice. — Jasehi, kupec, iz Pulja. — Dragotin, kupec, iz Kočevja. Lovrenc Tura, iz Litije. Pri Tavčarji: Ludovik Burgstaller, kupč. lesa, iz Zagreba. — Janez Runzot. kupfi. lesa, iz Pulja. Pri Južnem kolodvoru: Kari Kramar, zasebnik, iz Trsta. — M. Sirohv, zasebnik, iz Reke. — ,:Vnd. Sittig, zasebnik, iz Radolico. Eksclciitlvne dražbe. 1. maja. 1. o. džb. pos. Jožef Leskovic iz Hotedršice št. 10, 2115 gl. Logatec. 2. maja. 1. e. džb. pos. Jožef Novak iz Knežaka št. 7, 545 gl. Bistrica. — 3. e. džb. pos. Frane Bele iz Slavine, 2490 gl. Postojna. — Relicitacija pos. Janez Robec iz Radohovo vasi, 120 gl. 75 kr. Postojna. — 3. e. džb. pos. Anton Kregar iz Verbova, 2200 gl. Bistrica. — 2. c. džb. pos. Franc Maver iz Mačjedola, 20 gl. Trebno. Dunajska borza. 28. aprila. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. Sreberna „ „ „ ......81 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ Ogerska zlata renta 6% . . . . 122 „ ......4% . . . . 91 „ „ papirna renta 5% . . . 88 „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 319 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 118 „ „ avstr.-ogerske banke . . .851 „ „ Liinderbanke.....111 n „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 577 „ „ državne železnice .... 315 „ „ Traraway-društva velj. 170 gl. . . 212 „ 4 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 124 „ 4% „ ...... 1860 . 500 „ 137 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 172 „ „ „ „ 1864 . . 50 „ 171 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 178 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ Rudoifove srečke . . . . 10 „ 19 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 108 „ „ „ Ferdinandove sev. ., . . 106 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ London.......121 „ Srebro.......— „ Ces. cekini.......o „ Francoski napoleond......9 „ Nemške marke......59 „ 05 20 90 65 60 65 40 40 90 75 50 50 50 25 50 35 kr. 72 „ 63'/, „ 40 „ Naznanilo. ® Zaradi oddaje prizidovanja novih stranišč na šoli v Semiču vršila se bode od strani ces. kr. okr. šolskega sveta Črnomeijskega dne 29. maja 1884: ob 10. uri zjutraj zraanjševalna dražba v Semiču. Izklicevalna cena za posamezna dela je naslednja: I. Zidarsko delo, materijal in vožnja 502 gl. 96 kr. II. Delo kamnoreza..... 6 „ 59 „ III. Tesarsko delo...... 525 „ 73 „ IV. Mizarsko delo......60 „ 20 „ V. Ključavničarsko delo .... 50 „ 44 „ VI. Mazarsko delo .....31 „ 20 „ VII. Steklarsko delo . . ... 17 „ 30 „ Skupaj 1184 gi. 42 kr. Vse delo bode se skupaj le enemu podvzetniku oddalo. Stavbeni načrt, proračun stroškov, cenilni izkaz in dražbeni pogoji leže pri okr. šolskem svetu v Semiču vsakteremu v pregled. Kdor hoče licitirati, položiti mora lO^/o go" omenjenega skupnega zneska kot vadij in sicer v gotovem denarji ali v bukvicah hranilnice ali v državnih obligacijah, izračunjene po sedanji veljavnosti. Sprejemajo se pa tudi pismene ponudbe (ofert)^ ako dospe zapečatene in poštnine proste v roke ces. kr. okr. šolskega sveta do 10. ure dražbenega dne in ako je priložen določeni vadij s kolekom 50 kr. V ponudbi mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan ponujalca, kakor tudi najnižja cena se številkami in besedami razločno zapisana, ter mora biti še dostavljeno, da se ponujalec vsem splošnim in posebnim pogojem brez pridržka podvrže. Potr-jenje licitacije pridrži si ces. kr. okr. šolski svet v Črnomlji. C. k. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 20. aprila 1884. «LII0V]\0 SloTCiiskim bogoslovcem in maSnikom spisal -A-iitoii 5Cii.i»nii«i