45. štev.
Pavlami franke v tfrisvl SHS.
V Llubllani, v petek 25. februarla 1921.
Poiamasna itov. i k.
Lete V.
Izhaja razen nedelj 1» praznikov w % b k dan ob 10. url depoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod« pisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust.
-
Glasilo jugostav. sodialno - demokratične stranke.
Telefonska it, 312«
Naročnina; Po poSti ali ■ dostavljanjem na dom ea celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt ieto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, ca ostalo tujino in Amerika K 360.
R ekl ama ei j e .za list ao poštnine proste.
UpravniStvo ie t Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Mednarodni socijalistični kongres
na Dunaju.
LDU. Dunaj, 24. febr. V današnji seji mednarodne socialistične konference se je pričela generalna debata o poročilu dr. Adlerja (organizacija razrednega boja). Skoro vsi govorniki so se zavzeli za mednarodno delovno skupnost socialističnih strank.
Zastopnik revolucionarnih socialistov Rusije Šrajder je, trdil, da je popolnoma napačno misliti, da predstavlja terorizem neizogiben sestavni del sovjetske moči in je želel, da se da socialstičniin državam oblika sovjetov.
Crispien (neodvisna socialistična stranka Nemčije) je izrazil prepričanje, da se pri prehodu gospodštva kapitalizma k socializmu ne bo možno izogniti diktaturi, pri čemer pa razume pod diktaturo izvrševanje moči po vladi, ki obstoja iz najbolj.-■ ših socialistov, in ki postopa po na-, ročilu proletariata ali odločujoči! i: slojev proletariata. Ta diktatura ne pomenja strahovlade, temveč smo-treno delo.
Dr, Topalovie (Beograd) je polemiziral proti mnenju delegata Šrajder ja, ki želi uveljaviti sovjete. On želi. da se v nameravano resolucijo sprejme namesto ieraza »delovno ljudstvo« izraz »proletariat«. In da se tam obrazloži, da morejo iTlti dani pogoji za udejstvovanje Socializma le tam, kjer ni le govora
o	katerikoli večini, temveč o večini proletariata kot organiziranega, socialistično discipliniranega razreda. Opozarjal je na neugodno stanje socialnih demokratov v malih državah. kakor v Jugoslaviji In jc označil za potrebno, da se osnuje cela vrsta novih delovnih skupin, ki bodo enotno postopale. Ta misel se bliža socialistični federaciji. More se ustanoviti balkanska federacija, ki bi segala do Dunaja. Govornik je želel,
i se...tudi ta predlog zabeleži v resoluciji. On ni za to, da se vzame Pravica vsem meščanskim slojem in
nastopa proti temu, da se'je dr Za d brezpogojno določenih oblik, kar bi posebno v malih državah raz orno vplivalo.
Shin\vair(Glasgo\v) jc omenil, da je naloga kongresa, da sc zedinijo vsi živiii razruvanega mednarodnega delavskega pokreta. Neodvisna angleška delavska stranka ne želi soditi Rusije in meni, da sl morejo Rusi svojo državo sami vzpostaviti, dokler ne puste, da jim pridejo do živega pustolovske Imperialistične vlade.
Govornik je zahteval pravico samoodločevanja za delavstvo vsega sveta.
Kunfy (Madžarska) je priznal, da je bila uvedba sovjetske diktature na Madžarskem velika napaka, ker ne zadošča le volja za revoln-cjjo, ako niso za to dani pogoji. — Nastopil le proti uvajanju komunistično boljševlžfcih metod na proletariat zapadne Evrope.
Faure (Pariz) je govoril o raz-Kolu in needinosti francoskih socialistov in o posledicah stavke. Nastopil je odločno za enotnost proletariata. Problemi mirovnih pogodb v Versaillesu in St. Germainu se ne dajo rešiti z resolucijami, temveč s skupnim nastopanjem.
Abramovič, zastopnik socialistično demokratske stranke Rusije (nienjševik), je oporekal, da bi bil sovjetski sistem edino sredstvo, s katerim more proletarijat doseči moč.
Snloh pa prvi nosilec sovjetske niso bili boljševiki,- temveč menjševiki in boljševiki so bili oni, ki so sc leta 1905 borili proti sovjetski misli.
Grimm (Švica) je dejal: Pri ustanovitvi nove internacionale moramo zahtevati, da mednarodna razredna solidarnost delovnega ljudstva daleko prekaša narodno solidarnost. Seja se je nato zaključila in sc nadaljuje jutri.
ideje
Tiskovna svoboda v ustavotvornem
odboru.
LDU. Beograd, 23. februarja. Današnjo 17. sejo ustavnega odseka otvori predsednik dr. Ninčič ob 9.30. — Posl. Ljuba Jovanovič (radikalec) Drcdlaga, da sc z ozirom na to. da glede člena 13 še ni dosežen popoln sporazum, razprava o tem členu odloži, dokler se stranke ne sporazumejo. Predlog se sprejme. Gds^k preide nato na razpravo Člena 14, ki se bavi s svobodo tiska.
Dr. Vošnjak (zemljoragnikV zahteva v mejah zakona popolno svobodo izražanja misli, in sicer v besedi, tisku m slikah. Tudi umetnost in znanost morata biti svobodni ter morata imeti zaščito in pomoč države.
Predsednik dr. Ninčič veli, da se lo o tem predlogu razpravljalo kasneje.
Posl. Jovan Ojonovjč (republikanec) zahteva svobodo tiska kot po-gci za politično in državljansko svobodo in kulturni napredek, ker je tisk populariziral in socializiral znanstvo. Tisku je treba dati po-Dohio svobodo, ker le na ta način je njegov razvoj mogoč. Ako napravimo bilanco med škodo in koristjo tiska, vidimo, da jc njegova bilanca Oua vedno aktivna. Proti vi se te-mu, da se uvede cenzura časopisja v slučaju mobilizacije, ker mobilizacija ne pomenja vedno tudi vojno. Na ta način bi vlada lahko udušit«, tisk. ako ii ne bi bil po volji.
Govornik se protivl odredbi, da Se morajo časopisi prepovedati, ako Posredno ali neposredno pozlvljejo,
naj se s silo Izpremenl ustava ali važni zakoni, ali ako netijo plemenske spore in mržnjo do države. Ako
bi se to sprejelo, potem se ne more govoriti o tiskovni svobodi, ker bi se vsak članek v Časopisih, ki se ne-povoljno izraža o ustavi ali o zako-M nih, veri, plemenu ah državi, mogel tolmačiti tako, da posredno pozivlje narod k nasilni izpremenltvi ustave ali zakonov itd. Pri takih odredbah se ne bi moglo govoriti niti o kaki plemenski svobodi. Ako bi se n. pr. hvalila živina ali konji iz ene pokrajine, bi se moglo tolmačiti, da se s tem širi plemenska mržnja.
Dr. Vošnjak (zemljoradnik) dokazuje. da so te zahteve absurdne in da se morajo izločiti.
Glede kolektivne odgovornosti meni, da mora iistavodajec nadzorovati pisca. —
Života Milojkovič (komunist) pravi, da jc tiskovna svoboda najvišje načelo demokracije, ki sta ga ! že v XVII. veku postavila Spinozza
i	in Milton, ki sta zahtevala načelo popolne svobode tiska. Omenja Ro-bespierra, ki je v nacionalnem kon-ventu in v jakobinskem klubu vedno zastopal najpopolnejšo tiskovno svo-! bodo in se glede časopisja izražal, da mora biti tiskovna svoboda brezpogojna in neomejena, ali pa da je sploh ne sme biti. Prvo tiskovno svobodo kakor tudi sploh vsako drugo načelo svobode vidimo v francoski revoluciji.	Kasneje so
tiskovno svobodo izpremenili v korist kapitalističnega razreda, ki je vzel vso posest jl svoje roke. Pri
nas je bila pred 40 leti stranka, ki sc je nazivala radikalno. Zahtevala je načelo svobode tiska ter druge politične in državljanske pravice v svoji popolnosti. Toda to je bilo tedaj. ko je bila stranka še v opoziciji. Sedaj pa, ko je na krmilu, postopa drugače. Prvi idejni in politični bankrot je doživela leta 1SS8, in od tedaj postaja vedno bolj reakcijo-narna. Zaradi tega predlaga govornik, naj se člen 14 ustavnega načrta izloči in sprejme v redakciji, kakor jo je predložila njegova stranka.
Dr. Ante Dulibič vpraša, ali je beseda »splošna mobilizacija« prišla slučajno v redakcijo tega člena. — Ravnotako je treba pojasniti točko, da se more zabraniti razširjanje listov, ako povzročajo boj in mržnjo proti državi. Glede prepovedi razpečavanja listov predlaga, da je po izvršeni prepovedi oblast dolžna, predati celo stvar v 24 urah sodišču. Sodišče pa mora zopet v 24 urah ali prepoved razveljaviti, ali potrditi. V nasprotnem slučaju se smatra za potrebno, da je odgovoren le pisec, tiskar pa samo takrat, ako jc pisec nepoznan, nesposoben za odgovornost ali pa če biva zunaj države. Govori narodnih poslancev, objavljeni v listih, se ne bi smeli cenzurirati. —
Posl. dr. Tomljenovie misli, da
jc ustava izraz razmer v državi. V imenu radikalno - demokratske skupine predloži, novo redakcijo člena 14.
Dr. Sima Markovič: Ker .ie v redakciji posl. dr. Tomljenoviča „ predvidena cenzura v primeru vojne in mobilizacije, menim, da ta cenzura ne sme biti politična, ker jc razumljivo, da se zabrani pisati o vojaških stvareh; toda narod ima pravico, da govori o politiki vlade v kritičnih momentih. Govornik zahteva odredbo, da morajo politični organi prevzeti vso škodo, ako sodišče razveljavi prepoved razširjanja kakega lista. Na koncu svojega govora opozarja opozicijo, da se hoče izvesti trik in manever, ter upa, da bo znala opozicija ta manever pari-rati. —
Minister za pravosodje dr. Gjurl-čič Izjavlja, da sprejme dopolnilo poslanca Vujičiča (radikalec), toda tudi v tem primeru je oblast dolžna izročiti v roku 24 ur po prepovedi delo sodišču. Sodišče pa je dolžno tudi v 24 urah potrditi ali razveljaviti prepoved. Minister Gjuričič izjavlja dalje, da ni to nikak trik. To je del redakcije, ki ga je predlagal dr. Tomljenovič, in ki je sprejet v prehodno naredbo. Kar je v prehodnih naredbah, ima zakonski, a ne ustavni značaj. Z ozirom na to ni to nikak trik, temveč stvar posebne važnosti. Izjavlja, ' da se tukaj ne mere izčrpati vse, kar je treba, da pride v zakon o lisku, ■—
Socljalni demokrat Divac pravi, da je redakcija poslanca dr Tomljenoviča mnogo slabša, kakor redakcija vlade. Pravosodni minister dr Gjuričič izjavlja, da je bila v predlogu vlade predvidena odgovornost za žalitve potom tiska samo zoper tri osebe, dočim se govori v tem pri-n eru o vseh deliktih potom tiska._____
Posl. Divac: Tem slabše! Nova redakcija bo omogočila nove raznovrstne zlorabe. —
Posl. Avramovič (zemljoradnk) smatra tisk za važno funkcijo družbe. Zaradi tega zahteva, da mora biti zadržanje zakonodajalca napram tisku točno precizirano. Zahteva, da se mora točno odrediti, proti komu ie tisk odgovoren in v katerih me-jah. —
Posl. Sahib Korkut (musliman) meni. da predlog dr. Tomljenoviča ne zajamči zadostne svobode tiska. Navaja primer, da je cenzura v Bosni zaplenila tudi to, kar je bilo tiskano v službenem listu vlade In to, kar je Izdal presbiro. Med drugim zahteva tudi odregbo, da se ne/
smejo žaliti priznane vere. Sicer pa je z ozirom na naše razmere za omejitev tiska.
Dr. Ivan Pavičič (Narodni klub) zahteva za tiskovne delikte porotno sodišče in se prolivi vsem prehodnim naredbam.
Pravosodni minister dr. Gjuri-čie odgovarja na posamezne opazke. — Nato se čita dr. Tornljeno-vičeva redakcija z dodatkom g. Vu jičiča. Z večino glasov se sprejme tale redakcija: »Tisk je svoboden. Ne morejo se ustanoviti nikake preventivne odredbe, ki prepredajo izhajanje. prodajo in razpečavanje tiskovin in časopisov. Cenzura se more vpeljati le za čas vojne in mobilizacije. in to za čas. ki ga zakon v naprej določa. Prepove se razpečavanje in prodaja časopisov ali tiskovin. ki vsebujejo žalitve vladarja ali članov kraljevske hiše, tujih državnih poglavarjev, narodnega predstavništva, neposredne pozive ua državljane, naj s silo Izpremene ustavo ali deželne zakone, ali ki vsebujejo težke kršitve javne morale. Toda v tem primeru mora oblast v 21 urah po prepovedi izročiti celo stvar sodišču. Tudi sodišče mora v 24 urah prepoved ali potrditi ali razveljaviti. Za prestopke potom liska so odgovorni pisec, urednik, tiskar, izdajatelj, lastnik in razpečevalec. S posebnim zakonom o tisku se odredi obseg In način odgovornosti. Vse prestopke potem tiska bo sodilo redno sodišče.«
Seja je bila končana ob trinajstih. Prihodnja seja je jutri ob devetih dopoldne.
j Tiskovna svoboda je lepa stvar — drugod! Toda pri nas je ni in je tudi ne bo še tako kmalu. Pri nas velja sledeča tiskovna svoboda: Piši vse, karkoli hočeš, ampak če zapišeš eno besedo preveč, te bodo zaprli!
To je dejansko stanje in tudi drtt« gače biti ne more. Naša država do« sedaj še ni demokratična v resnici, ampak je demokratična samo na papirju. Govoriti in pisati se sme lo to, kar je po volji gospodujoči strani ki in gospodujočemu razredu.
človek bi mislil, da sme v svo« bodni demokratični državi tudi svo« bodno izražati svoje misli. Zato je vendar svoboden državljan, ali ne? In če smem z usti povedati svoje misli svojemu sosedu, in drugemu sosedu, in tretjemu sosedu, zakaj jih no bi smel povedati z usti tiska —* vsem sosedom — državljanom? —< Zakaj ne smem povedati svojih misli tako glasno, da me slišijo vsi? Če potem ljudje soglašajo z mojimi mislimi, dobro — potem bomo pač pri volitvah državni ustroj nekoliko izpremenili kot svobodni državljani, ki tvorimo državo. Če pa ne sogla« šajo, bomo pa že utihnili!
Najboljša reforma današnjega stanja bi bila sledeča: V ustavi naj se proglasi in garantira namesto tN skovne svobode tiskovna steklina, ki je jako nevarna. Zato morajo vsi ljudje, katerim je zrastel jezik, no-, siti »Maulkorba, časopisi pa dva. —* Dovoljeno je izhajati le tistim II* stov, katere izdaja slučajno na krmi« lu nahajajoča se stranka! Vse drugo naj se prepove in zatre. Ali nismo dovolj svobodoljubni?
Poljaki in Francozje.
LDU Varšava. 24. febr. V državni zbornici je izjavil ministrski predsednik \Vitos: Odpor sovjetske delegacije dokazuje, da je sovjetska vlada sama kriva, ako sc pogajanja niso'mogla zaključiti v prvi polovici meseca februarja. Sovjetska vlada stremi po tem* da se zmanjšajo obveznosti. ki so bile že sprejete v predhodnem miru. Naša vlada dela z vsemi močmi na to, da pospeši sklep miru, toda ne more odstopiti od svojih legitimnih in pravičnih zahtev. Po zadnjih poročilih sc pogajanja uspešneje nadaljujejo.
Glede poseta državnega predsednika v Parizu jc dejal ministrski predsednik: Razgovor z zastopniki francoske vlade in francoske javnosti je postavil bajke o našem lm-perijallzmu in šovinizmu In o naši nestrpnosti v pravo luč. Poljska hoče ožjih stikov s sosednjimi državami. —
LDU. Varšava, 23. febr. S posebno vladno odredbo so se podredile vse državne in zasebne železnice vojaški oblasti.
*
Druga vest je mnogo važnejša kot prva, Ta vest nam kaže, da se Poljaki zopet pripravljajo na neke vojaške avanture, ampak ne iz svo-
/ega nagiba in ne iz razlogov državi ne obrambe, ampak pod vplivom francoskih bankirskih krogov.
Stiki med Poljaki in Francozi so stari. Ko je poljska država vsled ne* sposobnosti takrat na Poljskem v)a* d a joči h slojev propadla in so si polj-* sko ozemlje razdelile Prusija, Rusija in Avstrija, so borci za svobodo polj« skega naroda ali pravzaprav borci za svobodo poljskega plemstva po« begnili na Francosko, kjer so našli gospodje »šlahčiči« v pariških salo« nih odprta gostoljubna vrata na ste« žaj. Ta tradicija sc je ohranila do današnjega dne in danes najdejo se« veda Francozje pri poljskem vele« posestvu odprta vrata na dva steža« ja. Veže jih pač skupen gospodarski interes: Poljaki, to se pravi poljski veleposestniki, ki nosijo danes na Poljskem veliki zvonec, se boje za svoja veleposestva, da jim jih ne razdele kakšni »boljševiki«, Franco« zoni se pa gre za njihove milijarde. Zato si leže danes bratske duše v. bratskem objemu. Eni bi radi izmoz« gavali kmete in dclavce na Poljskem, drugi pa v Rusiji. Ako Bog da in sreča junaška ne bo uspelo ne enim ne drugim. Delajo naj, pa bo« do živeli!
Politična svoboda v ustavi.
LDIJ. Beograd, 24. febr. Na današnji seji ustavnega odseka so razpravljali o Členu 16 ustavnega načrta. ki se tiče državljanskih in političnih pravic, zborovanja in razpravljanja. Sprejet je bil vladni predlog z dvema dopolnitvama.
*	v
Dokler bodo sklepali o politični svobodi taki gospodje, kakor so danes na vladi, ne bo politične svobode- Če je pa absolutizem »politična svoboda«, potem pa že!,
Vlada trdno stoji...
LDU. Beograd, 24. febr. Danes je g. Pašič pozval muslimanski klub, naj pošlje k njemu svoje zastopnike v svrho dogovorov radi podpiranja’ vlade pri ustavnem načrtu. Na ta poziv so prišli štirje muslimanski poslanci in razpravljali z g. Pašičem o notranji ureditvi države in o muslimanskih zahtevah, ki se tičejo ustave. Razgovori so bili informativnega značaja. Kakor se doznava, sporazum še ni dosežen. V soboto se sestane plenum muslimanske parlamentarne organizacije, • da konkretizira svoje zahteve. Vsi člani kluba «0 poklicani v Beograd. O vv£topu muslimanov, v vlado. Se
Stran 2.
n------------
NAPREJ,
Stev. 46.
  —o-'-'
niso govorili, ker g. Pašič ni pristal na avtonomijo Bosne in Hercegovine z lastnim deželnim zborom, ki bi imel prave legislative, kakor to zan-tevajo muslimani. Omenjena konferenca je trajala tri ure. Nadaljevala se bo še ta teden, ko klub naznani svoje konkretno stališče.
LDU. Beograd, 24. febr. Danes popoldne se bodo vršila z zemljo-radniškim klubom pogajanja o vladnih protipredlogih. Jutri se bodo razgovori nadaljevali. Kar se tiče tega, da bi zemljoradniki podpirali vlado, se nazori cepijo. Končna odločitev tega pade na pojutrišnji plenarni seji kluba. Cujejo se verzije, da preti klubu formalni razkol, ker je večina članov z ustavnim klubom nezadovoljna.
LDU. Zagreb, 24. febr. »Riječ« priobčuje iz Beograda, da bo imel zemljoradnički klub 1. marca plenarno sejo. na kateri bo padla odločitev o deklaraciji glede podpiranja vlade pri sprejetju ustave.
V Ljubljani je silno dolgočasno. Kakor pa vse izgleda, mora bti v — Belgradu — še dolgočasnejše.
To sklepamo iz tega, ker nam iz Belgrada dan za dnem ne vedo dru-zega pripovedovati kakor o pogajanjih Pašiča s Turki in kmeti...
Ali res nimajo v Belgradu nikogar več, ki bi se znal nekoliko zlagati? Tak dolgčas!
„Radikaln*“ vseučili-ščniki.
LDU Zagreb, 2L M»r. Danes se io Imela tu vriltl skupščina akademske ornla* dl ne radi volitve delegatov za internacij »• nstnl dijaški kongres v Pragi. Skupščina se al mogla vršiti, ker skupina komunistov ped vodstvom narodnega poslanca Mll]uše, katero so podpirali nekateri frankovd, za-(edaičarjl, Radičeve! in republikanci, ul pri-pustila nikomur besede. Skupščina le bila na to odgodena na nedeljo. Komunisti so utemeljevali svoje postopanje s tem, da ni treba buriujske dijaške Internacijonale, ker Imajo oni svojo lastno, dalje, da delajo v odgovor na vladne odredbe proti komunistom.
•
Akademska mladina je bila vedno zelo radikalna, kar tudi ni čudno. Ce se ne bndo mladi fantje oprijemali novih idej, kdo se jih naj? Tudi če so bile oziroma če so te ideje nekoliko nerazumljive nam »starima, smo vendar imeli vedno dobro besedo za mladinski radikalizem, ker smo vedeli, da se sčasoma take radikalne stvari precej unesejo in ule te.
Zato se nam pa zelo čudno zdi, tla se deklarirajo fantje v Zagrebu za »komuniste«. Če bi ti dečki rekli, da so vsaj anarhisti, bi jih razumeli in bi rekli: To so fantje! Ampak komunisti? — Ta struja ne odgovarja več modernim pojmom, ampak je že popolnoma zastarela in za to nj več za vseučiliščnike. Komunizem je danes nekaj za nas »starce«, ne pa za mlade ljudi, ki hočejo biti moderni. Moderni so ljudje z »bombami« in moderne so »električne žoge«, ne pa zastareli komunizem. Ali so vse-učiliščniki res že taki »starci«?
Radie in dr. Korošec.
LDU. Beograd, 24. febr. Radičev odposlanec dr. Walter je konferiral z zastopniki raznih parlamentarnih klubov. Te dni bi imel priti v Beograd Radič na zborovanje srbske republikanske stranke in bi se ob tei priliki imel vršiti v njegovi navzočnosti sestanek vseh opozicijal-nih klubov. Dr. Walter je posetil dr. Korošca, s katerim se je dalje časa razgovarjal.
Požrtvovalni minister.
Usoda našega plovnega parka.
V »Beogradskem dnevniku« je v torek 22. tm. objavil g. Krsta Cičvarič spomenico na ustavotvomo skupščino, vlado SHS -n na tisk v Jugoslaviji, v kateri popisuje usodo našega trgovskega brodovja na Donavi Naj sledi v naslednjem bistvo spomenice:
Takoj po osvobojenju je hotel angleški admiral Troubridge ustanoviti srbsko-an-gleško družbo, Id naj organizira naš rečni promet. Bill so že pozvani angleški inženirji, ki so pregledali obale všJed zgradbe modernih pristanišč.	-	*
Nekemu se je posrečio »prepričati« naše odgovorne lak tor Je, kako nam hočem Angleži odvzeU naš plovni park, nakar je naše vrhovno poveljstvo zahtevalo od Trou-brldgeja izročitev zaplenjenih brodov. Končno je prešel ves zaplenjeni park v roke naše vrhovne komande, in država bi morala sedaj organizirali brodarski promet kakor Je organizirala železniškega.
Naenkrat pa se je pojavil sindikat več belgrajsklh bank in zahteval od vrhovne komande Izročitev celega plovnega parka! Razumete, ne da mu ga proda, nego da mu ga predal
Višje brodarsko osobje se je uprlo tej zahtevi združenih bank. Zastopajo je stališče, da je ta najugodnejša prilika, da preide brodarski promet v državno režijo, kar bi bilo v interesu trgovlue in državnega fis-kusa.
Tedaj je bankirski sindikat imel svojega človeka na merodajnem mestu, namreč v osebi prometnega ministra. In prometni minister je Izdal odlok, da se belgrajskema bankarskemu sindikatu izroči ves plovni park — nad sto ladij iu okrog tisoč spla-vovl To predstavlja hnovino dve In pot milijarde kron in za pol milijarde raznega drugega materljaia od državnega plena,
To je dobU bankarski sindikat, da uporabi na korist narodnega gospodarstva in da deli dohodek z državo. Toda bankarski sindikat navajen ropati Je neverjetno viso-ba zvišal prevozne tarife, tako da je vožnja na ladji dražja kot z železnico.
Bankarski sindikat je Istočasno vodil dvojno knjigovodstvo, eno zase In drugo za državo, da je Istočasno oropat državo.
Bankarski sindikat razpolaga z državno hnovino več milijard dinarjev in ne predloži državi nobenih računov. D asi Je sindikat dolžan po pogodbi z državo zaključiti račune vsake tri mesece in izročiti državi njej pripadajoči det dobička, še za februar 1930 ni napravil bilance.
In Če še omenimo, da Je država vse to Izročila bankarskemu sindikatu brez predhodne precenitve, tako da država ne ve, kaj je dala, potem lahko sodite kak zločin je izvršen naprain državi in narodnemu gospodarstvu.
To Je storil oni minister, ki je sistiral sklep svojega predhodnika dr. Stojanoviča, s katerim je bila odbita zahteva bank po sladkornem monopolu..
Ta minister je g. Mllorad Draškovlč, na žalost danes minister notranjih zadev.«
In »Jutro« ne vpije »au«!
Politične vesti.
+ Vseučiilški profesorji pri regentu.
Prestolonaslednik regent je včeraj sprejel v avdijenci profesorje poljedelske, medicinske ta teološke fakultete belgrajskega vseučilišča. — To le od gospodov profesorjev prav lepo, da so šli k regentu. Lepo je tudi od njega, da jih je sprejel.
+ Baroška luka je bila dehiltlvno prisojena Jugoslaviji. Grof Sforza Je izjavil, da je Italijanska vlada popolnoma na tem stališču, da se to vprašanje reši po rapalski pogodbi.
+ General W rang el je detnteljoniral, ker je ententa sklenila, da ne bo več podpirala NVranglovih čet, ki se nahajajo ofcntd Carigrada. — General VVrangel je torej dobit od svojih lastnih kapitalističnih pajdašev brco, ker se trni ni posrečilo, da Iz voj u, e milijone za francoske čifirte. Sedaj Francozi »čelo drugega Wrangla, ki bi šel po njihovo ziato v boljševiško Rusijo. V Jugoslavl-ji naj ga nikar ne iščejo!
+ Volitve v Berlinu znočijo lep uspeh soclalstičnih strank. Neodvisni sociaistt so dobili 200.000 glasov, večinski 220.000, komunisti 113.000, a vse buržujske stranke skupaj 442.000, torej veliko manj kot soc:-jalistične.
+ Angleži dovažalo čete v Indijo. Listi poročajo, da so Angleži v minulem mesecu dovedli mnogo svojih čet v Indijo, kjer so jih porazmestHi po postojankah. Ko je dne 3. tm. izbruhnila v Kalkuti 11 dnevna generalna stavka, le prišlo med angleškimi čhaml tn domačini do hudega spopada, pri katerem je bilo mnogo mrtvih In ranjenih.
f Razkol v romunski socialistični stranki. V Bukarešti je bU pred 14 dnevi kongres socialistične stranke. Glavna točka razprave je bilo 21. točk moskovskih pogojev za vstop v III. Internacionalo. Za moskovske poboje je glasovalo 8 delegatov, za socialne demokrate pa 9 delegatov.
Komunisti so sc takoj ločili Ih osnovali svojo lastno stranko.
+ V najmočnejši državi Evrope, v repu-bilki San Marino, so ustanovili 8. t. m. sekcijo italijanske komunistične stranke — ko-mnistično stranko San Marino »Umanita Nuova«, nično glasilo, je prineslo te dni po-polen seznam strankinih članov (je jih sto); obljublja še fotografije in k temu popoka popis vsakega člana, da se bedo lahko drug drugega poznali, ni dvoma. In to šele bo prva, res komunistična stranka sveta.
Sijajna zmaga. Kakor izvemo iz dobro .poučenih krogov, bo v kratkem zapusta svoje službeno mesto šef montanisUčnesa urada v Ljubljani g. dvorni svetnik Herina-gor Pirnat. Kakor doznavamo od več strani, trna upanje, da postane upravni svetnik Trboveljske premogkopne družbe. Zidovska firma Lissauer bo pa razobesila žalno zastavo.
Zastopniki ministra za trgovino na velesejmu v Pragi. Minister za trgovino ta industrijo dr. Vekoslav Kukovec je pooblasti! ministra na razp. dr. Alberta Kramerja ta načelnika oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani dr. Rudolia Mama, da ga zastopata pri ottcLjaini otvoritvi vzorčnega velesejma v Pragi.
»Narodna« Industrija v Zagrebu. Te dni so osnovati v Zagrebu sindikat, bi ima namen »opljankati* naše železnice. Imenuje se »Travenz d. d. za industriju, promet željezničkim progovima. V ravnateljstvo so izvoljeni: Ferdinand Braurner, Aleks. Ehr-mamt, Adolf Heim, Josef Kobn, Geza Ko-vacz. R. Pilepič in E. Sever — sami »narodni« naši ludt — seve vsi general direktorji delniških družb Slavja, Slavonia, Croatia, Narodna etc etc.
Državni uradniki in opcija. V zadevi opcije uradnikov je zavzelo poverjeništvo za notranje zadeve sledeče stališče: Vsi pragmatični uradniki, poduradnlki in sluge, sploh vsi, ki spadajo k onim v § 10 zakona z dne 5. decembra 1896, drž. zak. št. 222, označenim nameščencem ta ki so bili definitivno imenovani, so naši državljani, neglede na to, so II po plemenu in Je-zku Srbi, Hrvati ali Slovenci ali ne, ter neglede na to, če so si pridobili domovinsko pravico na našem ozemiju po ali pred 1 januarjem 1910. Navedenim ni treba op-tirati ta tudi ne potrebujejo v § 2 cit. uredbe navedene pritrditve — To velja tudi za vse v § 13 zakona z dne 15. aprila 1873, drž. zak. št. 47, navedene nameščence, katerim se prizna značaj državnih uradnikov pod pogojem, da so že v smislu tega določila prisegli. — Vse ostalo pragmatično ter | vse nepragmatično osobje pa mora odirati, ta sicer vsak s posebno vlogo.
Tatvina dragocenih knjig. V skladišču vseučiliške knjižnice na Dunaju je bilo •vlomljeno v zaboj z dragocenimi knjigami, katere so tatovi deloma odnesli. Knjige so bde Izročene vseučilišču v varstvo. Ceno j ukradenih. Izredno redlclh knjig, cenlio na pol milijona kron.
Pomanjkanje zaslužka v Ameriki. Ministrstvo socijalne politike svari najresnejše vsakogar pred izseljenjem, bodisi v Severno, bodisi v Južno Ameriko, ker soglašajo vsa poročila o gospodarskih razmerah v Ameriki v tem, da je možnost zaslužka v Ameriki padla na minimum ln da čaka vsakogar, ki se danes izseli v Ameriko brez večjega lastnega premoženja, beda in siromaštvo.
Prebivalstvo Belgrada. Po zadjem ljudskem štetju ima mesto Bclgrad z vojaštvom vred 110319 prebivalcev In sicer 60.658 moških in 49.661 žensk.
Zopet stekel pes v Ljubljani? Na Viču se je včeraj popoldne pojavil srednje velik, rjav pes volčje pasme, kateremu so se iz gobca cedile goste sline. Na Viču je popadel 60 letnega nezaposlenega monterja Vinko Jeraja, ko je bil na cesti proti domu v Novovas 45. Ugriznil ga je v levo stegno. Pes se je priklatil tudi v mesto. V Vegovi ulici pri »Panju« je popadel 15 letnega dijaka III. realke Borisa Ostana iu ga ugrizna v desno stegno. Pes je na to dirjal dalje v Trnovo in od tam na Gmajno. Na Viču ln v Trnovem ie pes popadel tudi več kokoši ta petelinov, ki so na mestu obležali crknjeni. Policija je uprizorila lov na psa. Popadeni osebi sta bili predstavljeni sod. In pol. zdravniku dr. Lesjaku
Ljubljanska porota. (Tatvina pri »Samopomoči«), Na štiri mesece težke Ječe je bil obsojen Matija Domanjko, ki Je bil pri »Samopomoči« zaposlen kot dninar. Omenjeni zadrug! in trgovcema Ivanu Kavčiču ta de Gregoriju Je Domanjko v družbi tovarišev začetkom decembra 1. I. vzel večjo
+ Brezposelnost na Angleškem. Delavska konferenca se je zopet sestala v Londonu, da proučuje odredbe, ki bi mogle odpraviti brezposelnost, Z veliko večino Je bil sprejet dnevni red, ki priporoča noro j parlamentarno delavnost, da se na ta način ; izvede na vlado pritisk. Anieiidement v prid stavke ni bil dan na glasovanje. Ekstremist; so priporočali 24 urno stavko, toda glav-ni govorniki so bili proti njej, ker bi mogla po njihovem mnenju le poostriti sedanjo krizo.
množino špecerijskega in manufakturoega blsga. Domanjko se je zagovarjal, da je j storil to z ozirom a bedni položaj svoje družine. Imel je 40 K dnevne dnine. Doslej še ni bil kaznovan. — (Nezakonski sin iu varuh). Pravo sliko o razmerju med varuhom in varovancem nam Je podala porotna razprava proti ljubljanskemu zapuščenemu fantetu Jožetu Sepicii. Varuh ga je opisoval pred porotniki kot nekak izmeček človeške družbe. Lep donesek k varstvu zapuščene dece. Šepic je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe zaradi goljufije, kor ta na zvit način znal ogoljufati tvrdko Bunc ln drug za večjo množino vrvi in Jugoslovansko knjigarno za 50 koledarjev, kar vse je presegalo svoto 4000 K. Zanimiva io abotnost, da je neki uslužbenec Jugoslovanske knjigarne priznal, da stanejo koledarji, navadni in običajni, knjigarno 22 K 50 vin. ta da jih druge knjigarne prodajajo potem na drobno po 30 K.
Poneverba. Anton Flandcr, sluga pri livarni železa v Zvonarski ulici, Je neznano kam pobegnil, najbrže v zasedeno ozemlje. Vodja livarne Ing. Eberhardt ga je bil pred dnevi poslal v centralo na Dunajsko cesto, da bi tam prevzel za livarno 20.000 K gotovine. Ffander jc znesek pri centrali sprejel tn odšel. Ni se pa povrnil nazaj v livarno, ampak Jo Je popihal iz Ljubljane. Doslej so ostale vse poizvedbe brezuspešne.
Nagnani aristokrat. Grof Bobrinski, dosedanji glavni upravitelj na bivših posestvih nadvojvode Friderika v Fdherccglaku, je bil odstavljen, ker se je domače ljudstvo pritoževalo nad carističnimi manirami tega modrolcrvnega Rusa. Sedaj se je plemeniti gospod lahko prepričal, da nismo kar tako dovzetni vsem reformam.
— Tedenski zdravstveni izkaz IJublJan-ske občine. V dobi od 13. do 19. L m. je bilo v Ljubljani 31 porodov, mod temi sta bila dva otroka mrtvorojena. Po spolu je bilo 13 dečkov ln 18 deklic. Umrlo je v tem času 26 oseb, in sicer 14 moških in 12 žensk. Med mrtvimi je bilo 14 domačinov,
12 tujcev in 14 v zavodih. Smrtnj vzrok! so bili:	življenska slabost 2, jetika 4,
pljučnica 2, nalezljive bolezni 1, srčna hiba 3, rak 2, drugi vzroki 9, vsled smrtnih poškodeb 3. — Nalezljive bolezni so bita prijavljene: škrlatinka 3, trebušni logar 1 (neki vojak).
V javnih in zasebnih bolnicah Slovenije se Je zdravilo v letu 1920 30 924 oseb (16 tisoč 5 moških ta 14.919 ženskih). Od teh se jc zdravilo še Iz leta 1919 1443 oseb. V letu 1920 je bilo odpuščenih 27.923 oseb (14352 m. in 13571 ž.) in umrlo je 1534 oseb (832 m. tn 702 ž.). Koncem leta je ostalo v bolnicah še 1467 oseb. Umrljivost je znašala slabih 5 od sto.
Zahvala. Podpisana rodbina se najis-kreneje zahvaljuje za obilno sožalje od strani delavstva Pollakove tovarne v Ljubljani ter vsem drugim znancem ta prijateljem ob priliki zadnje poti tako našlo preminulega ta ljubljenega soproga Ivana Nov-šaka. Obenem se zahvaljuje osrednjemu odboru društva usnjarjev ter drugim društvom za podarjene vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujem se tudi najtopleje tvrdki Pollakovi, ki je obenem z vencem darovala večjo vsoto. — N. Nov-šak.
Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Petek, Školjka. A.
Sobota, Razvalina življenja. Slavnostna predstava v proslavo petdesetletnice avtorjeve. Izven.
Nedelja, Golgota. Izven.
Opera:
Petek, Baletni večer. Izven.
Sobota, Tosca. D.
Nedelja, Fra Piavolo. Mladinska
predstava ob 3. pop. Izv.
#
Is stranke«
V iiodeljo 27. t. m. sc bo vršil v Strnišču pri Ptuju javen shod, na katerem bo poročal poslanec sodro g Golouh. Sh>4 se bo vršil ob 2. popoldne v prostorih ' Svobode«. Sodrugom priporočamo, da se udeležijo shoda v velikem številu.
V®stsitk Svobode.
Pevski odsek »Svobode« v Ljubljani Ima Jutri vajo ob pol S. zvečer v Šel. uk Pridite brezpogojno vsi vpisane!, da se poraagovorimo! Sprejemajo se I. ten. in H, basi,
S. K. Svoboda poziva elane svojega nogometnega odseka na prvi traluing, Id se bo vi šil med prvim moštvom in rezervo v nedeljo 27. tm. ob 3. pop, na klubovem igrišču. Udeležba vseh članov: dolžnosti
Strnlšče pri Ptuju. Podružnica Svobode pripravlja za velikonočni ponedeljek veliko veselico z dramatično predstavo in oo-širnim programom, Opozarjamo na to prireditev naše kulturne organizacije, vse so* druge v ptujskem okraju In tudi one iz Maribora.
Gospodarstvo.
= Železnice v Jugoslaviji. Ob
koncu minulega leta je bilo v naši državi skupaj 9158 km državnih la privatnih železniških prog. Od tega števila odpade na ozkotirno železnico 2763 km. — V državni eksploataciji se nahaja 7574 km, in sicer 5656 km normalnotirne, 1617 ozkotirne 76 cm širine in 295 km ozkotirne železnice 60 cm širine (v Južni Srbiji.) Od gornjega števila pripada belgrajskemu železniškemu ravnateljstvu 1422 km normalnotirne železnice, 485 km ozkotirne 76 cm itt 295 km ozkotirne železnice 60 cm širine; skupaj torej 2202 km. Zagrebškemu ravnateljstvu pripada 2580 km normalnotirne ln 45 km ozkotirne železnice 76 cm širine. — Subotiškemu ravnateljstvu pripada 1653 km normalnotirne in 68 km ozkotirne železnice in sarajevskemu ravnateljstvu 1019 km ozkotirne železnice. — Privatne železnice so v Jugoslaviji naslednje:	1. Družba
Južnih železnic z 712 km normalno-, lirne železniške proge in 21 km ozkotirne; 2. Grška železnica proga Solun-Bitolf 20 km; 3. Slavonsko-podravska železnica 153 km 1 m široka; 4. hrvaška proga Zagreb-Sombor 20 km; 5. podrinska okrožna železnica 58 km; 6. požarevačka okrožna železnica 54 km; 7. železnica francoske družbe gorskih rudni-! kov (Metovnica-Bor 23 km, ozkotirna; 8. Štajnbeisova gozdna ozkotirna železnica v Bosni 347 km; 9. V Crni gori ozkotirna proga Bar-Vir-pazar 42 km, last neke italijanske družbe K tem moramo prišteti še železniške proge naše Dalmacije, ki so vse državna last, in sicer 123 km normalnotirne in 45 km vzkotirne proge
— Industrija stekla v Jugoslaviji. Ruski inženir Evgen Socijevič je našel v Fojnici,, Visokem in v Kiseljaku v Bosni mnogo rude, ki jc potrebna za izdelovanje, stekla.
— Vagoni za Češkoslovaško. Ropava* cljska komisija na Dunaju Je dodelila Češkoslovaški 33.000 vogonov, ki so prtpadatt bivšemu avstroogrskemu parku.
— Vrednost govcic živine v Združenih državah znaša glasom poročit ameriškega poljedelskega departemeta 6 milijard dolarjev.
Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih širok razpisuje službo
strokovnega tajnika.
Kompetenti morajo pripadati usnjarski ali čevljarski stroki ter biti vešči korektne slovenščine ter imeti veseije do poklica in vsaj nekaj govorniške zmožnosti.
Ponudbe naj se vlaga do 10. marca 1921 na zgoraj navedeno društvo v Ljubljani, Šeleiiburgova ulica 6-11.
v Ljubljani s solidno postrežbo išče za marec neki gospod. Ponudbe naj se izvolijo poslati na naslov: Ljubljana, poštni preda! St.. 13.
•n stara tudi pokvarjena dvo-—»K kolesa, iivalni, pisalni in razni stroji, p. Batjel, Ljubljana. Stari trg it. 28.
Mr ftiojii pinti
za veliko delo se sprejme takoj pri Mihaelu Mohorko, krojaškem mojstru v Trbovljah II., žt. 68. Slanovanje in brana v hiši, delo fino in lahko, plača nad tarifom.
JOHT. Visla inisliija t ga Biesu pri
išče dobro izvežbane in izučene
preddelavce
ca Stancerlfo (Stanserei), cvik arijo (Zwfckerel) In mojstra sa izdelovanje tal (Bodenfabrikation),
ki se pod dobrimi pogoji in plačila takoj sprejmejo.
f
Iščemo strojevodje
Reflektira se ssmo na take moči, ki so bile zaposlene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnevnih kopov ali stavbenih obratov. Neoženjeni reflek-::	tanti naj pošljejo svoje ponudbe	-
rudniškemu vodstvu v Kočevju.
Priporoča se na čisto urejena
novo
Celje, Prešernova ul. 19.
Sodrugi, posečajte jo!
1 Znižane cene !
Dnevna kronika.
Izdaiateli: Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne f. v. Ljubljani,,
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec;