Leto Vili., štev. 20 („Jutro" xvi., st. usa) Ljubljana, ponedeljek 20. maja 19JS
Cena 2 Din
kv^ii^vi iiäivu. ujuoijtuui, tkJiafljeva ullca — relefon fit. 3122, 3123, (124, 3125, 8126.
Inaeratnl oddelek: LJubljana, Selen* burgova uL — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. IL — Telefon fit. 2455.
Podružnica Celje: K. ocen o va ulica fit. 2. — Telefon fit. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru It. 100,
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gnrtnerja.
		
		fl I
d	i	b
Ponedeljska izdaja
UreamStvo:
Ljubljana: KnaHjeva ulica 6. Tele«« fit. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 312«
Ponedeljska L-daja »Jutra« txba> vsa v ponedeljek zjutraj. — N* roča se posebej in velja po pošt ■prejcmana Din 4.-, po raznafial-cih dostavi iena Din 5.- mesečno
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefoi fit. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt ta rifu.
Volilna nedelja ¥ ČSR
Volitve so potekle mirno - Volilna udeležba je bila zelo velika — Vpliv krize se kaže v porastu opozicijskih glasov
Praga, 19. maja. db. Danes so bile po vsej Češkoslovaški volitve v poslansko zbornico in senat. Zadnje volitve so bile 27. oktobra 1. 1929. Zakonodajna doba dosedanje poslanske zbornice, ki znaša po ustavi 6 let, je bila skrajšana za pol leta. Volitve ▼ senat so se vršile tretjič skupno z volitvami v poslansko zbornico, čeprav traja njegova zakonodajna doba po ustavi 8 let, je bil vendar razpuščen skupno s poslansko zbornico z odlokom predsednika republike, da Be omogočijo istočasne volitve.
Doslej je bila številčno in politično najmočnejša stranka, ki ji je načeloval ministrski predsednik Malypetr, namreč republikanska stranka kmetskega in malega podeželskega ljudstva, druga najmočnejša stranka pa so bili češkoslovaški socialni demokrati. Po moči so jim sledili češkoslo-vašld. narodni socialisti in komunisti, ki so bili v zadnji zakonodajni dobi ves čas v brezplodni opoziciji. Na petem mestu je bila češkoslovaška ljudska stranka. Sledili so jim nemški socialni demokrati, narodni demokrati, slovaška ljud. stranka Hlinke, zve!» poljedelcev, češkoslovaška obrtniška stranka in nemški krščanski socialci. — Ostale v poslanski zbornici po volitvah leta 1929 zastopane stranke so imele manj kakor 10 mandatov.
Nobena izmed strank, zastopanih v dosedanji poslanski zbornici, ki je štela 300 poslancev, ni imela nad 50 mandatov. Republikanci so jih imeli 46, češkoslovaški socialni demokrati, pri katerih sta hospitirala dva Poljaka in dva Žida, 44 mandatov, češkoslovaški narodni socialisti 33, komunisti 28, češkoslovaška ljudska stranka 25, nemški socialni demokrati 21, slovaška ljudska stranka Hlinke 19, narodni demokrati 13, češkoslovaška obrtniška stranka 12, zveza poljedelcev 12, nemški krščanski socialci pa 11 mandatov .
Nad 50 mandatov ali šestino vseh so imeli doslej samo v prvi poslanski zbornici češkoslovaški socialni demokrati, ki so imeli tedaj 74 poslancev. Njihovo število pa se je kmalu skrčilo, ko se je ločilo 1. 1920 od njih 27 komunističnih poslancev. Druga najmočnejša stranka so bili v zakonodajni dobi od 1. 1£)20 do 1. 1925 republikanci s 40 mandati, aakar je sledila češkoslovaška s slovaško ljudsko stranko Hlinke s 33 mandati, nato nemški socialni demokrati z 32, češkoslovaški narodni socialisti s 24, narodni demokrati z 19, zveza poljedelcev z 12, nemški krščanski socialci z 11 in nemška narodna stranka z 10 mandati.
Pri volitvah 1. 1925 so socialistični glasovi nazadovali, vendar pa so si socialisti pri zadnjih volitvah znatno opomogli, število glasov komunistov je ostalo približno isto, kakor je bilo po volitvah 1. 1920.
Včerajšnji zadnji dan pred volitvami je potekel v Pragi povsem mirno. Izpreme-njeno sliko je nudilo le notranje mesto Prage, ki je bilo povsod prelepljeno z volilnimi proglasi posameznih strank, ki so se borile za zaupanje volilcev.
Devet milijonov volilcev
Skoraj devet milijonov volilcev se je danes podalo na volišče, da se posluži svoje najvišje državljanske pravice. Volilna borba je bila letos živahnejša kakor v prejšnjih letih, vendar pa nikjer ni prekoračila meje pravice in zakorva. Javnost je to pot posvečala volitvam glede na resni gospodarski in zunanji politični položaj mnogo večjo pozornost kakor v prejšnjih letih, nihče pa ni pričakoval radikalnih izprememb. Volilna kampanja je jasno dokazala, da je javnost točno razumela po-trebo koalicijskega principa v češkoslovaški demokraciji. Volitve pomenijo samo etapo v nadaljnjem sodelovanju koalicije. Še nikoli koalicijske stranke niso nastopale tako enotno kakor danes. Inozemstvo je zasledovalo volilno kampanjo z velikim zanimanjem, s katerim pričakuje tudi volilne rezultate, čeprav je bilo znano, da ee v češkoslovaški zunanji politiki ne bo ničesar izpremenilo, ker niso za sedanjo zunanjo politiko zgolj vladne stranke, temveč tudi velik del opozicije. Letošnje volitve bodo bistvene izipremembe prinesle samo v nemškem taboru, ker gre tukaj do gotove mere za usodo nemškega aktivizma.
Prvi volilni rezultati
Že okol'i poldneva so prispeli v Prago prvi volilni rezultati iz nekaterih manjših provinci jalnih krajev. Praški listi eo že ob 3. popoldne pričeli objavljati prve rezultate. Pred uredništvi so se zbirali pristaši raznih strank, ki so živahno komentirali dospele rezultate. Uredništva so prispele rezultate razglašala tudi po zvočnikih.
Iz rezultatov, dospelih do 7. zvečer, se še ne more sklepat'!, kakšna bo definitivna slika poslanske zbornice, zlasti ker so bili »neni najprej rezultati iz manjših krajev. Volitve so v vsej rupubliki potekle popolnoma mirno. V naslednjem nekateri rezultati, ki »o bili mani ob 7. zvečer:
Pisek: Republikanska agTarna stranka 776 glasov, 5sl. socialno-demokratska stranka 1.534, čsl. narodna socialistična stranka 2001. komunistična stranka 1242, čsl. ljudska stranka 878. nemška eocialno-demokrat-ska stranka 4. Hlinkov blok 6. nemški aerarci' 3, čsl. obrtniška stranka 1137. Henleinova stranka 6. fašisti 502, narodno združenje uradnikov 241. narodno združenje dr. Kramama 1686.
Val. Memrici: republ. aerarci 255. čsl. soc. dem. str. 854. čsil. nar. soc. 606. komunisti 279. ljudska sitrinka 1124, nemški sr>c. demokrati 22, nemški aerar. 3. nemški kršč. eocialci 11, čsl. obrtniška stranka 920,
Hlinkov blok 16, Henlein 25, fašisti 44, nar. združenje dr. Kramafa 210.
Vvškov: republ. agraroi 292, 5sl. soc. demokrati 283, čsl. nar. soc ist i 532, komunisti 145. ljudska stranka 8391, nemški soc. dem. 5, nemški kršč. socialci 6, čsl. obrtniška 700, Henlein 5, fašisti 15, narodno združenje uradnikov 27, narodno združenje dr. Kramafa 483.
Prvi vtisi
Praga, 19. maja. (Ob 22.30). Ker je treba po končanih volitvah rsako glasovnico posebej odpreti in nato seštevati glasove, oddane za posamezne liste, je ugotavljanje volilnih rezultatov zelo zamudno. Zaradi teca so do sedaj znani skupni izidi šele iz kakih 12 okrajev, od drugod pa le posamezni izidi, ki ne nudijo nikake pregledne slike. Tudi končni rezultat za mesto Prago do tega trenutka še ni znan.
Po prvih vtisih, ki jih naredijo do sedaj znani volilni rezultati, je gospodarska in socialna kriza precej močno vplivala na volitve. Zato kažejo porast vse one stranke in skupine, ki temelje pretežno na kritiki in negaciji, dočim kažejo nazadovanje, čeprav razmeroma malenkostno.«one češke in nemške stranke, ki so v dobi po zadnjih volitvah sodelovale v vladni koaliciji in so bile zato izpostavljene koncentričnemu bombardiranju vseh opozicijskih frakcij.
V nemških okrajih je dobil, kakor se je splošno že naprej napovedovalo in pričakovalo, največ glasov Henleinov blok. Izšel bo iz volilne borbe kot daleč najjačja nemška stranka. Pritegnil je predvsem nove volilce. torej mladino, poleg tega pa vzel precej glasov tudi rsem starim nemškim strankam, zlasti socialistični in krščansko socialni. V slovaških okrajih bo najmočnejši Hlinkov opozicijski blok. ki pa je očividno pridobil manj, icakor so pričakovali njegovi voditelji. Med češkimi strankami se do sedaj ne kažejo bistvene izpremembe.
Nekateri rezultati
Prinec (šlezija): 5sl. agrarci 32, čsl. soc. demokrati 506, 5al. nar. socialisti 379, komunisti 497, osi. ljudska stranka 46. nemški soc. demokrati 44, Hlinka 814, nemški agrarci 2, nemški krščanski socialci 59, čsl. obrtna stranka 131, Henlein 466, fašisti 24, Kramar 215.
Bohumin: čsl. agrarci 9, čsl. soc. demokrati 235, Ssl. nar. socialisti 201, komunisti
164, čsl. ljudska stranka 73, nemški socialni demokrati 36, Hlinka 264, nemški agrarci 12, nemški kršč. 60c:alci 47, Henlein 504, obrtna stranka 59, fašisti 28, Kramar 120.
Češki Tešin: čsl. agrarci 151, čsl. eoe. demokrati 76, čsl. nar. socialisti 600, komunisti 206, ljudska stranka 171, nemški soc. demokrati 219, Hlinka 637, nemški agrarci 4, nemški kršč. socialci 472, čsl. obntna stranka 338, madžarske stranke in 6udetsko-nem-ški volilni blok 101, Henlein 2024, fašisti 61, Krama? 295.
Fulnek (Šlezija): osi. agrarci 31, čsl. soc. demokraiti 118, čsl. narodni socialisti 52, komunisti 65. csl. ljudska stranka 43, nemški soc. demokrati 300. nemški agrarci 9, nemški kršč. socialci 332, čsl. obrtna stranka 6, madžarske stranke in sudetsko-nemski volilni blok 61. Henlein 1163. fašisti 4, dr. Krama? 20.
Mistek (Šlezija): osi. agrarci 303. čsl. soc. demokrati 795, čsl. narodni socialisti 548, komunisti 532, čsl. ljudska sitranka 799, nemški eoe. demokrati 60. Hlinka 1, nemški agrarci 6. nemški kršč. socialci 24, čsl. obrtna stranka 959. madžarske stranke in sudetsko-nemški volilni blok 200, Henlein 407. fašisti 160, Krama? 525.
Volilni okraj Vrchlabi: (severna Češka): f»l. agrarci 88 (pri prejšnjih volitvah 68), čsl. soc. dem. 161 (161), čsl. nar. soc. 218 (166), komunisti 588 (996), čsl. ljudska stranka 49 (54), nemški soc. demokrati 2028 (3228), nemški agrarci 1281 (1988), nemški krščanski soc. 1472 (2892), čsl. obrtna stranka 18 (18), Henlein 5949, fašisti 12, stranka dolžnikov 34, Krama? 103.
Volilni okraj Malacky (Slovaška): čsl. agraroi 269Q (3839), čsl. soc. demokrati 4968 (6396), òsi. nar. soc. 761 (775), komunisti 1191 (991), esL ljudska stranka 418 (297), nemški soc. demokrati 18 (44), Hlinka 10.176 (9.141), nemški agrarci 15, (63), Čsl. obrtna stranka 986 (827), madžarske stranke in nemški blok 119, Henlein 47, fašisti 4754, dr. Krama? 533 (70).
Volilni okraj Kyjov (Moravska): čsL agr. 7849 (5677), čsl. soc. dem. 4759 (4915), čsl. nar. eoe. 2613 (2616), komunisti 2274 (2636), čsl. ljudska stranka 8521 (9354), nemški soc. demokrati 45 (48), nemški krše. soc. 13 (23), čsl. obrtna stranka 2375 (1719), Henlein 12, fašisti 2366, dr. Krama? 501.
Volilni okraj Rymafov: (Severna Moravska): čsl. socialni demokrati 57, čsl. nacionalni eocialisti 56, komunisti 1373, nemški eoe. demokrati 5162, nemški agrarci (Bund der Landwirte) 3346, nemški kršč. socialci 3156, Henlein 7865, Hlinka 18, Krama? 42.
Pred odločitvijo v sporu med A Itesm! j o In Italijo
Italija bo zahtevala v Društvu narodov preiskavo o
suženjstvu v Abesiniji
Pariz, 19. maja. AA. V Parizu vlada za razvoj odnošajev med Abesinijo in Italijo še vedno veliko zanimanje. Glede italijansko - abesinske razsodiščne komisije še ni znano, ali bo italijanska vlada pristala na pogajanja z delegati, ki jih je imenovala Abesinija.
»Matin« poroča namreč iz Rima, da po mnenju tamošnjih krogov italijanska vlada ne bo potrdila predlaganih abesinskih delegatov, ker je med njimi Francoz. To dejstvo bi utegnilo postati francoski vladi neprijetno, v Italiji sami pa bi lahko povzročilo slabo razpoloženje, ki ne bi bilo na mestu.
»Ternps«, ki piše o zasedanju v ženevi, pravi, da bo Italija, če bo svet Društva narodov razpravljal o abesinsko - italijanskem sporu, pojasnila vse svoje razloge in utemeljila svoje stališče proti Abesiniji. Italijanska vlada bo zahtevala preiskavo o su-
ženjstvu v Abesiniji in o raznih drugih političnih in moralnih ustanovah te dežele, ki so po mnenju italijanske vlade prava pega na sodobni civilizaciji.
če bi navzlic temu italijansko stališče v ženevi naletelo na težkoče, potem ni izključeno, pravi list dalje, da bo italijanska vlada sklepala tudi o svojem nadaljnjem sodelovanju v tej mednarodni ustanovi.
Na podlagi teh in podobnih poročil iz Rima prihajajo pariški listi do zaključka, da je oboroženi spopad med Abesinijo in Italijo neizbežen.
Rim, 19. maja. AA. »Giornale d' Italia« priobčuje vest iz Addis Abebe, da je abe-sinska vlada naročila nov vojni materijal in da ga neprestano prevzema. Abesinija najema v tujini tudi strokovno osobje. List pristavlja, da je abesinska vlada zadnje dni sprejela tri nemške državljane. Kakšno bo njihovo delo, javnost ne ve.
Izid naknadnih volitev v Narodno skupščino
Beograd, 19. maja. AA. Naši javnosti je bilo sporočeno, da se bodo ponovne volitve vršile na 13 voliščih. Glavni volilni odbor je kot pristojna ustanova dognal, da so se na sedmih voliščih izmed teh trinajstih vršile volitve v popolnem redu in da je treba ponoviti volitve samo na šestih voliščih. Zaradi tega so se te volitve ponovile na teh voliščih 12. t. m., ki pa v nobenem pogledu niso vplivale na že znano razmerje med posameznimi listami. Vpisanih volilcev je bilo na teh 6 voliščih 3482. Glasovalo je 3136 volilcev. Za listo g. Bogoljuba Jevtiča je bilo oddanih 1847 glasov, za vse tri opozicijske liste pa 1289 glasov.
Ni. Vel. kralj Peter II.
pokrovitelj skavtov
Beograd, 19. maja. p. Nj. Vel. kralj Peter n. je prevzel* pokroviteljstvo nad zveznim skavtskim taborom, ki bo na njegov rojstni dan 6. septembra v Beogradu.
Železniška nezgoda
Sušak, 19. maja. n. Nedaleč od postaje Podvežice je skočil s tira vagon brzega vlaka, ki je vozil proti SuSaku. Zato so imeli na tej progi vsi vlaki daljšo zamudo.
Pomembna dijaška svečanost v Beogradu
Beograd, 19. maja. AA. Ob 11.30 je bila v Dijaškem domu kralja Aleksandra I. slovesna posvetitev zastave, ki jo je njegovemu pevskemu zboru poklonil Nj. kr. Vis. knez Pavle.
Cerkvene obrede in posvetitev zastave je opravil episkop Vicentije. Po končanem ob-redu je odposlanec Nj. Vis. kneza-nameetni-ka polkovnik Milorad Radovič privezal trak na zastavo in sporočil prisotnim pozdrave visokega kuma. Upravnik doma g. Mirkovič se je v svojem govoru toplo zahvalil knezu-namestniku za naklonjenost in pozornost, ki jo je izkazal pevskemu ziboru dijaškega doma. Zastovo je izročil pravniku Momčilu Djuričiču, ki je v imenu pevskega zbora obljubil, da bodo ostali zvesti domu Kara-djordjevičev in do bodo čuvali Jueoslavijo.
Nato je imel predsednik pevskega zbora pravnik Zalar kratek govor. Med svečanostjo sta pevski zbor pod vodstvom dirigenta Bandure, dirigenta beograjske opere, in akademski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Marolta odpela več pesmi. ki so jih prisotni nagradili z obilnim ploskanjem.
Svečanosti so prisostvovali rektor vseučilišča dr Cerovič. minister za šume in nid-nikp Sv^tislav Popovič. vzgoiiteli Ni. Vel. kralja Petra g J^r^m'ia Živanov'č. 5ef Centralnega presbiroja g- Teofil Djurovič
Paul-Boncour o svoji misiji
Izid preiskave o marsejskem atentatu mora vnovič potrditi solidarnost in prijateljstvo Francije in Jugoslavije
Pariz, 19. maja. Avdijenca Paul Boncour-ja pri Nj. VeL jugoslovenski kraljici Mariji, ki jo ba zastopal pri razpravi proti morilcem pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedimitelja, kakor tudi njegova avdijenca pri Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu in njegov sestanek 6 predsednikom ministrskega 6veta in zunanjim ministrom g. Bogoljubom Jevtičem, eo zbudili živahno zanimanje tukajšnje javnosti. Po včerajšnji avdijenci pri Nj. Vel. kraljici Mariji je Paul Boncour sprejel poročevalca agencije Ha-vas, ki mu je podal krajšo izjavo o svojem bivanju v Beogradu.
V svoji izjavi priznava Paul Boncour, da je bil njegov glavni cilj sprejem pri njegovi vzvišeni klijentki, v ostalem pa tudi to pot ni hotel prekiniti svojega dosedanjega molka o tej zadevi, ker mora upoštevati pravice in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov odvetniški stan in ki se popolnoma strinjajo z željami Nj. Vel. kraljice Marije. Navzlic temu je g. Paul Boncour poudaril dopisniku agencije Havas, da je za svojega sedanjega bivanja v Beogradu dobil vtis, da mora sodna razprava o marsejskem atentatu, čigar priprave spremlja jugo«lovenska javnost z najživahnejšim zanimanjem, dati Franciji priložnost, da na posebno viden način pokaže 6voj gnus nad zločinom, ki je njeno zemljo in gostoljubnost omadeževal s krvjo. Jugoslovenski narod spremlja zelo doleo preiskavo o marsejskem zločinu z izrednim potrpljenjem. Zato razume, da se je preiskava zavlekla pred vsem zato, ker so se morale z mnogoštevilnimi zaslišanji s strani poeebne francoske komisije
(Te izsledke so sporočali prizadetim po redni diplomatski poti.) dognati vse podrobnosti mnogostransko razpredenega in organiziranega napada mednarodnega terorizma, ki mu umor pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ni bilo prvo niti edino delo.
G. Paul. Boncour misli, da bo jugoslovenski narod brezpogojno dobil svojo pravico. Nj. Vel. kraljica Marija, ki je s tem zločinom neposredno prizadeta, je dokazala tako dostojanstveno potrpljenje, da se zanesljivo pričakuje, da bo sodna razprava, čeprav bi se še zavlekla, pokazala Francijo, da hoče ugotoviti vso odgovornost.
Prišedši v Beograd se je g. Paul Boncour podvizal, da se vživi v okolje, v katerem je živel pokojni kralj Aleksander I. Uedr nitelj, in da si izpopolni svoje neposredne vtise, dobro vedoč, da morajo razprava, način njenega poteka in vse izjave, ki bodo na njej padle, vnovič potrditi solidarnost in orijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo. Slavni odvetnik, ki je koit bivši zunanji minister in stalni delegat Francije v Društvu narodov od nekdaj poklanjal veliko pozornost mednarodnim vprašanjem, je izkoristil svoje bivanje v Beogradu za konferenco z e- Bogoljubom Jevtičem, s katerim sta si prijatelja in s katerim sita pogostokrat v Ženevi in Parizu sodelovale.
Beograd, 19. maja. p. Bivši predsednik francoske vlade ter zunanji minister Paul Boncour je dopoldne odpotoval na Ople-nac, kjer se je poklonil grobu pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Zvečer jo odpotoval v Pariz.
Francozi na Cetinju
Prisrčen sprejem poveljnika francoskega brodovja v rojstnem kraju kralja Uedinitelja
Cetinje, 19. maja. Včeraj je Cetinje slovesno sprejelo francoskega admirala Mougeta z njegovim štabom in admirala Lacorda, ki sta prispela v spremstvu generala Petroviča iz Boke Botorske. Pri sprejemu pred banskim dvorom se je bila zbrala velika množica ljudi, ki je živahno pozdravljala zastopnike francoske mornarice. V dvoru bana zetske banovine so bili zbrani vsi načelniki banske uprave in občinski odborniki Cetinja, oblečeni v slikovite črnogorska narodne noše. Pred vrati je ban poveljnika francoskega brodovja prisrčno sprejel in izrekel zadovoljstvo, ker more v kraju, kjer se je rodil naš največji kralj, pozdraviti zastopnike velikega in hrabrega francoskega brodovja.
Francoski admiral Mouget, ki se je zahvalil za prisrčni pozdrav bana, je izrazil svoje zadovoljstvo, ker mu je bila dana prilika za obisk domovine junakov in po-bornikov za svobodo in zedinjenje.
Francoski gosti so se mudili v banskem dvoru v kar najprijetnejšem razpoloženju skoraj celo uro, pri čemer so jih domačini po narodnem običaju pogostili. Admiral Mouget je dolgo ostal v razgovoru s starejšimi Črnogorci, ki so imeli na pnsih mnogoštevilna odlikovanja.
Po obisku pri banu so gosti obiskali čr-nogorsko-primorskega mitropolita Dožiča, nato pa so si ogledali cetinjski samostan in odšli v Oficirski dom, kjer jim je divi-zijski general Petrovič priredil obed. Med obedom je poveljnik zetske divizije general Petrovič pozdravil svoje goste in posebno poudaril, kako je srečen, da jih more pozdraviti v zgodovinskem Cetinju in v isti dvorani, kjer je užival prve solnčne žarke naš največji kralj Aleksander I. Uedinitelj.
Danes opoldne so priredili francoskemu admiralu in njegovemu spremstvu slovesen obed v Kumboru, francoski mornar-
ji in častniki pa 'so si ogledali Boko Ko-torsko. Skupina francoskih častnikov je obiskala tudi Dubrovnik.
Hercegnovi, 19. maja. AA, Danes so francoski gosti izkoristili za ogled Bok« Kotor-ske. Na naših in francoskih čolnih eo ves dan križarili ob obali in si ogledovaJi znamenitosti naših krajev.
Admiral Mouget in admiral Laborde «rta se s svojima štaboma odpeljala v Kumibor, kjer jima je priredil banket poveljnik obale kapetan vojne ladje Luteroti. Na banketu je bil tudi poveljnik Boke Kotoneke general Petrovič s svojim štabom.
Med banketom je francoske gosto poadra-vil poveljnik Luteroti, ki je na kraju napil predsedniku francoske republike Lebnmu.
Admiral Mouget, ki se je zahvalil za lepi sprejem v Boki Kotorski, je izjavil mod drugim: »Vedel sem, da bomo v Jugoslaviji našli iskrene in bratske prijatelje in prijateljstvo. ki sta ga zapečatila s svojo veliko žrtvijo veliki jugoslovenski kralj in eden izmed velikih francoskih državnikov. To prijateljstvo je bilo in bo trajalo stoletja.« Admiral Mouget je konöno napil na zdravje našega vzvišenega kralja, kneza-namestnika in za napredek jugoslovenskega naroda, njeeove vojisike in mornarice.
Gosti so se po banketu odpeljali v Ti-vat, kjer so prisostvovali nogometni tekmi med francoskimi in jugoslovenskimi mornarji. Množica je francoske goste pozdravila z živahnimi ovacijami. V tekmi eo bili naši mornarji v veliki premoči in so zmagali g 7:1. Po tekmi se je admiral Mouget z ostalimi francoskimi crosti odpeljal na svojo admiralsko ladjo, kjer je za zastopnike naših oblastev in povabljene goste priredil čajanko. Del gostov 6e je ob 7. zvečer vrnil v Tivat, drugi pa so ostali na ladji, kjer jim je admiral Mouget priredil svečano večerjo.
Sestanek dr. Beneša z avstr. zunanjim ministrom
Praga, 19. maja. d. Avstrijski zunanji minister Berger-Waiden egg bo jutri prispel v spremstvu sekcijskega šefa v zunanjem ministrstvu Hornbostla na Češkoslovaško, kjer se bo sestal z zunanjim min strom dr. Bene-šem na njegovem posestvu v Seqinovem Ustju pri Taboru. Do tega sestanka, tik pred odhodom dr. Beneša na zasedan je sveta Društva narodov v Ženevi bo prišlo, ker smatrata oba državnika za potrebno, da ee osebno razeovorita pred bližnjimi mednarodnimi odločitvami, zlasti pred podunav-sko konferenco v Rimu.
Tihrlescu na poti v Ženevo
Budimpešta, 19. maja. AA. Opoldne je prispel v Budimpešto rumunski zunanji minister Titulescu. ki potuje v Ženevo. Na postaji so ga pozdravili rumunski poslanik Grigorco. češkoslovaški poslanik Kobra in jugoslovenski poslan k dr. Vukčevič. Po kratkem postanku je minister Titulewu nadaljeval pot v Ženevo. Z istim vlakom se je odpeljal v Ženevo tudi madžarski zunanji min'ster Kanva
Dečji dan v Beogradu
Beograd, 19. maja. p. Danes so v Beogradu slovesno proslavili dečji dan. Več tisoč šolskih otrok je priredilo sprevod po mestnih ulicah Pozornost so vzbujale zlasti skupine otrok v narodnih nošah. Posebna skupina otrok v ju gosi oven skih, češkoslovaških in bolgarskih narodnih nošah je predstavljala Malo antanto.
Obletnica novega bolgarskega režima
Sofija, 19. maja. p. Danes so v Bolgariji
proslavili obletnico novega režima, uvedenega lani 19. maja. Bolgarski listi so za to priliko objavili obširne članke, v katerih pozdravljajo preokret v bolgarski notranji politiki. Med drugimi so prinesli tudi članke ministrskega predsednika Toše-va, notranjega ministra Atanasova ter bivšega predsednika vlade Georgijeva, ki poveličujejo preokret 19. maja kot dogodek, ki je izpremenil politično strukturo Bolgarije in prinesel reformo ne. samo v notranji politiki, temveč tudi v mednarodnem položaju. Direktor za družabno obnovo je organiziral za današnji dan po vsej Bolgariji predavanja o pomenu 19. maja in novi Bolgariji. Istočasno poročajo listi, da so bili razrešeni dolžnosti dosedanji direktorji sofijske, plovdivske in burgaske oblasti.
Nova beograjska borza
Beograd, 19. maja. p. V prisotnosti kraljevega odposlanca podpolkovnika Naumo-viča, zastopnika predsednika viade, finančnega ministra, trgovinskega ministra, predsednika beograjske občine in drugih odličnikov je bilo danes slovesno otvorje-no novo poslopje beograjske borze, ki je bilo zgrajeno na lepem trgu nasproti univerze in ki je ena izmed najlepših beograjskih palač.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Naš mladi kralj je kumoval
prvemu praporu sokolske dece
Prisrčna manifestacija čeških in naših Sokoličev — Dve lepi akademiji
Ljubljana, 19. maja.
Češki sokolski tisk je nad mesec dni z velikimi simpatijami obveščal javnost o vseh pripravah dece Sokola na Kräl. vino-bradih v Pragi, ki se je odpravljala na prvo pot preko mej svoje domovine, da ponese pozdrave bratcem in sestricam v Jugoslaviji in jim pokloni v znak svoje ljubezni prvi dečji prapor. Deca velike slovanske sokolske družine se je pripravila za svoj obisk prav z resnostjo starejših vzornikov. Celo posebno akademijo so priredili že v začetku aprila z istim programom, ki so ga zdaj na ljubljanskih slav-nostih izvajali. Vodnike dece, načelnika br Cvreka načelnico s. Skalicko, dalje br. Slavička, 'iniciatorja zamisli poklonitve prapora in vse, ki so deco pripravili za njen prvi veliki življenjski nastop m jo privedli v belo Ljubljano, je za ves njihov trud obilno nagradila deca sama, ki zare-čih ličic in iskrečih se oči z nepotvorjeno otroško radostjo kar ne more dati zadostnega izraza za mogočne vtiske, ki jih doživlja te dni. Mladim dušam se je odprl nov svet, poln svetlobe, vedrosti in rožnih barv, katere bo življenje morda prekmalu potopilo v silno realnost.
Vsem, ki so bili te dni priča otroško prisrčnim iizlivom ljubezni, ki veže tudi najmlajše sokolske brate in sestre, je iskrenost mladine vlila novih upov v lepšo in boljšo bodočnost, ki jo bo, upajmo, znala zgraditi le mladina, številni obisk pri vseh prireditvah slavnosti razvitja dečjega prapora Sokola I. na Taboru je pokazal polno razumevanje naše javnosti za delo najmlajših, gotovo najbolj idealnih Sokolov in Jugoslovenov.
Obširen program je obsegal poleg razvitja prapora kar dve akademiji, člansko in mladinsko, kar se redko zgodi celo na večjih sokolskih prireditvah.
članska akademija Sokola I
je privabila v soboto zvečer na sokolski Tabor toliko prijateljev naše mladine, da je bila prostorna dvorana natrpano polna. Mile češke goste — deco iz Prage — so namestili v gornjih ložah, kjer je s svojimi vodniki z živim zanimanjem sledila nastopom na odru, kjer so visi članski in naraščaj ski oddelki prireditelja, Sokola I., izvajali v luči reflektorjev in ob spremljavi klavirja svoje lepe točke, po večini posebej za ta večer sestavljene od članov društvenega vaditeljskega zbora.
Odličen obisk akademije je potrdil, da se pravilno upošteva delo naših Sokolov, ki še vedno idealno pojmujejo veliko idejo dr. Tyrsa in delajo na njeni dovršitvi nesebično kljub materialističnemu pojmovanju današnje dobe. ki je začela vtihotap-ljati svoje vplive tudi v močno organizacijo Sokola.
Med odličnimi udeleženci akademije so bili češkoslovaški konzul inž. Sevčik, zastopnik bana načelnik prof. Breznik, župan Ljubljane g. dr. Ravnihar, zastopniki SKJ prvi namestnik staroste br. Engelbert Gangl, načelnik br. dr. Pihler in namestnik načelnika br. Vojinovič, za So-kolsko župo ljubljansko starosta br. dr. Pipenbacher, zastopnik univerze in rektorja profesor dr. Mavricij Rebek, predsednik višjega sodišča g. dr. Vrančič, za J ČL g. dr. Stare, za češko obec br. Ryška Rudolf, za Zvezo naprednih akad. starešin predsednik dr. A. Zalpkar, za ZKD br. Hiter Boleslav, za JS tajnik g. Pogačnik, poslanec dr. Fux in namestnik br. Rajko Türk, magistratni direktor g. Jančigaj Fran, zastopnik sokolske župe za Sušak-Reko br. Janko Prelovec, starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogo Kajzelj in še mnogi drugi, ki so v imenu svojih društev prihiteli čestitat Sokolu L na redkem slavju.
Posebne pozornosti je bila seveda deležna delegacija Sokola s Kräl. vinohradov. Načelnik br. Cyrek Rudolf, br. Jirsak Miroslav, s. Skalicka Marija, br. Slaviček Fràne in poleg njih še neoficijelno br. Jan Strakaty, urednik praških »Narodnih listov«, so bili skupno s češko deco ves večer živahno aklamirani.
V svoji uvodni besedi je br. Engelbert Gangl kot predsednik slavnostnega odbora za razvitje prapora v zanosnem pozdravu odličnim zastopnikom in dragim gostom naslovil posebno prisrčno dobrodošlico deci, ki je prinesla mladost in svežost v naš sivi dan. živobarvno cvetje češke in naše mladine nas navdaja z novimi upi v povečano silo aktivnosti Sokolstva, ki kliče svoj prvi pozdrav mlademu kralju.
Po odigranju državne himne je začel telovadni del akademije. Vse točke so se vrstile hitro druga za drugo brez običajnih vmesnih odmorov, tako da je bil ves ob- j širni spored izčrpan v dobri poldrugi uri. j
Prve so nastopile naraščajnice v belih j svilenih oblekcah in so na srbohrvatsko recitacijsko spremljavo načelnice s. Tra-tarjeve prav dobro izvedle simbolične proste vaje, ki so po sestavi načelnice sarajevske župe prinesle nekaj novega za nastope, kakor so prav akademije.
Vrsta 9 bratov na bradlji in kasneje na drogu je pokazala nekaj posrečenih sestav, vendar je motila precejšnja nezanesljivost na orodju. Dohod in odhod pa je bil obakrat izvajan strumno. Delno je motilo morda tudi naglo prekinjenje spremljave godbe, ki je sicer pridno in marljivo sodelovala ves večer ob otvoritvi in zaključku akademije.
Vaje s kiji v sestavi s. Jugove je izvedlo 6 članic dobro in zanesljivo. Prav tako devetorica ženskega naraščaja (s. Jorda-nove). Moški naraščaj, ki ga vodi br. Pro-senc, je izvajal preskoke preko dveh konj
na šir dobro, vendar premalo enotno. _
članska osmorica ki je izvajala novo sestavljeno telovadno skladbo br. Poliča, je bila deležna za težke, toda vzorno izvajane proste vaje zasluženo priznanje. Enako velja za simbolične proste vaje »Moč volje in hrepenenja«, točko br. Nahlika, ki jo je izvajalo pet naraščajnikov zelo lepo in mirno, morda le s premalo elegance, ki jo sestava zahteva.
Proste vaje s. Trdinove, sestavljene za tekme v Budimpešti 1. 1934, je šest članic izvedlo v vzornem kritju in skladnosti.
Akademijo so zaključili telovadni plesi br. Pirca. ki so jih izvajali obe članstvi in naraščaj. Ogromen trud, ki je bil vložen v pripravo te točke, je bil poplačan z viharnim priznanjem polne dvorane.* S so-
kolsko koračnico, ki jo je zaigrala godba Sokola I., je bila akademija zaključena.
Današnje dopoldanske svečanosti so dale vrsti prireditev tako mogočen izraz, kakršnega le redko dosežejo mnoge večje, odlično organizirane prireditve.
Slavje mladine na Taboru
ze mnogo pred 10. uro so se pričele zgrinjati na Tabor številne skupine sokol-skega članstva, naraščaja in dece ljubljanskih in okoliških društev, vsi v slavnostnih krojih in večina od njih s prapori na čelu.
Dvoraiid. j t olia zelo okusno opremljena z državnimi zastavami bratske češkoslovaške republike in z našimi trobojkami. Slike velikih sokolskih delavcev dr. Tyrsa, Fügnerja, dalje Gangla in predsednika dr. Masaryka so poleg učinkovitega simboličnega okrasa — dvoglavega orla — krasile zavese nad odrom, kjer je bil v sredini na visokem podstavku najnovejši kip mladega kralja Petra n., delo br. arh. Dušana Bla-ganjeta. Na odru je bila zbrana skoro vsa moška in ženska deca Sokola I„ v sredini pa je bilo določeno mesto za male in drage goste iz češkoslovaške. Lože so bile natrpano polne sokolske mladine. Dvorano samo je zasedlo poleg mnogih zastopnikov oblastev in društev številno sokolsko članstvo in ostalo občinstvo.
Pred odrom so se razvrstili prapori Sokola I. (članski in naraščajski), Ljubljanskega Sokola (dva prapora), Sokola n, Viča in šiške (vsi po dva prapora), dalje Sokolov m in IV, štepanje vasi, Most, št. Vida nad Ljubljano in prapor ruskih Sokolov.
Razvitja so se udeležili skoro vsi oni zastopniki, ki so posetili tudi večerno akademijo; poleg njih omenjamo še podpolkovnika br. dr. Birčanina v zastopstvu komandanta divizije, francoskega konzula g. Reméranda, sreskega načelnika g. žnidaršiča, predsednika Notarske zbornice br. dr. Kuharja, načelnika sokolske župe novomeške br. Papeža in številne zastopnice narodnega ženstva.
Prihod in pozdrav zastopnika Nj. Vel. kralja
Ob 10.15 je najavil starosta Sokola L br. inž. Beve prihod kraljevega zastopnika brigadnega generala g. Jovanovióa, ki je vstopil pozdravljen s sokolsko koračnico med živim vzklikanjem mlademu kralju in Jugoslaviji.
Deklica Jugova mu je izročila šopek nagel jčkev in mu v imenu hvaležne dece izrekla prisrčno dobrodošlico.
Takoj za tem je stopil pred mikrofon starosta br. inž. Beve in nagovoril kraljevega zastopnika:
Gospod zastopnik Nj. Ved. kralja, blagovolite tolmačiti izraze naše iskrene in neomajne vdanosti Nj. Vel kralju, pre-vzvišenemu lcumu našega dečjega prapora. Sokolska družina na Taboru je neizmerno ponosna, da more ob svojem največjem prazniku dece zagotoviti mlademu vladarju, da mu bo vedno sledila z iskreno ljubeznijo na vseh potih njegovega vladarskega življenja in mu bo na razpolago ob vsaki priliki, da mu ponovno zagotovi žarko ljubezen, v kateri se zbira okrog njega pri svojem sokolskem delu. V spomin na današnji praznik smo skovali plaketo s pomembnimi gesli darovanega nam prapora: ljuibezen za ljubezen, zvestobo za zvestobo. Prosimo Vas, da izročite Nj. Vel. kralju ta skromen dar, ki mu ga poklanjamo v sipomin na njegovo kuimovanje prvemu jugoslovensikemu dečjemu sokol-skemiu praporu. Mlademu kralju naš sokolski Zdravo!
G. zastopnik se je kratko zahvalil za prisrčen sprejem im zagotovil br. starosti in vsej deci, da bo mlademu vladarju točno in enako iskreno predal želje Sokoli-čev, kakor so mu jih oni izročili.
Po izročitvi plakete kraljevemu zastopniku je javil starosta, da je pismeno pozdravil svečanost minister za telesno vzgojo br. dr. Auer, minister g. dr. Marušič pa je poslal brzojavni pozdrav. Enako je pismeno čestital tudi minister v pokoju g. dr. Kramer.
Ko je pozdravil odposlanstvo Bratskega Sokola s Kräl. Vinohradov je bil prekinjen z viharnim aplavzom. V govoru je ponovno poudaril velik ponos Sokola L, ki je toliko srečen, da bo njegova deca dobila prva v naši državi prapor. Tudi gostom in njihovi miili deci je poklonil Sokol I. enako plaketo v trajen spomin na današnji dan, obenem pa še himno na prapor v rokopisu skladatelja br. Rožanca.
Predlog br. staroste, da se odpošljejo brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru H., kot izraz globoke hvaležnosti, dalje bratski ÖOS v Prago, SKJ v Beograd m bratskemu Sokohi na Kräl. Vinohradih, je bil sprejet z viharnim navdušenjem.
Br. starosti inž. Bevcu je odgovoril v imenu češkoslovaške delegacije in njihove dece načelnik br. Rudolf Cyrek, ki se je ganjen zahvalil za iskrene izraze bratstva, in za poklonjeno plaketo. V svojem zanos-nem govoru je ponovno naglašal radost češke dece, s katero se je ta pripravljala na svoj obisk v Jugoslaviji. Prapor, ki ga poklanja danes njihova deca jugosloven-ski, naj ne bo samo simbolični izraz vezi, s katerimi je češko in naše sokolstvo trdno povezano, temveč naj bo nov dokaz, da tudi najmlajši pripadniki obojnega sokolstva žele enakega sožitia kakor njihovi starejši vzorniki
Po končanih nagovorih zastopnikov je sledil najsvečanejšd del prireditve. Zastopniki čeških Sokoličev, trije dečki so izročili našim novi prapor, pri čemer je imel deček Miloš Reichert prisrčen nagovor v češčini, ki ga je končal v slovenskem jeziku z izrazi sočustvovanja češke sokolske mladine mlademu kralju Jugoslavije Petru II. ob izgubi velikega očeta, kralja Uedi-nitelja. Mnogi odlično sestavljeni govori starejših govornikov na najrazličnejših prireditvah niso mogli doseči tolikega spontanega navdušenja, kakršnega je bil deležen češki Sokolič za svoj možat nastop, posebno ob koncu, ko se je obrnil do naših Sokoličev s prošnjo: »Dragi bratci in sestrice, naj Vam bo prapor, ki ga danes sprejemate iz naših rok, v trajen
spomin bratstva, ki ga gojimo do Vas mi, češka deca. Čuvajte Jugoslavijol Slava viteškemu kralju Uedfinitelju!
Enako samozavestno je nastopila tudi deklica Dagmar Lehovcova, ki je v imenu ženske dece z nič manjšo iskrenostjo in otroško prisrčnostjo pozdravila svoje družice Jugoslovenke.
Ko je čeSka deca zapela obe himni, 90 narasle ovacije navzočnih do viška. Vse je pozdravljalo male govornike in pevce, ki so bili zbrani na odru. Deca pa, ki ji je veljalo navdušeno priznavanje, se je zadržala tako disciplinirano in samozavestno, kakor bi se zavedala, da je to eden najpomembnejših trenutkov njenega mladega življenja.
Kraljev zastopnik
razvije prapor
Svečani akt razvitja prapora je opravil zastopnik Nj. VeL kralja v najgloblji tišini. Ko je pripel na prapor krasen trak, dar visokega pokrovitelja, ga >e izročil br. starosti z željo, da ga bo mladd praporščak, ki mu bo poverjena častna naloga, nositi ga, čuval in oddal neomadeževane-ga v vsej tisti lepoti, kakršnega je danes prejel iz rok bratcev iz Prage.
Mladi praporščak Bojan Lubej je položil v roke br. staroste prisego, da bo prapor varoval neustrašno in ga izročil svojemu nasledniku na enako zaobljubo, kakršno je moral položiti sam.
Malokatero oko je ostalo suho v trenutku, ko je br. starosta dajal novi prapor v roke prvemu praporščaku.
Mladega praporščaka, češko in našo deco je nagovoril zatem še v pesniško zasnovanih besedah br. Engelbert Gangl, ki je na njemu lasten način povedal deci, kako zelo radostni so stari borci Sokoli, ki imajo tako deco, nato se je sklonil nad prapor in ga poljubil, naša deca pa je za-
fela v odgovor pozdravu češke dece obe
imni in novo himno praporu.
Zaključni prizor, ki ga je naštudiral br. profesor Sest, je dvignil razpoloženje občinstva do svečane višine.
Ko je odigrala godba Sokola L zaključno sokolsko koračnico, so se vpisali odlični gostje v spominsko knjigo, nato pa se je na letnem telovadišču zbralo v sprevodu številno članstvo v krojih in kljub dežju odkorakalo po bližnjih ulicah z godbo na čelu. Na stopnišču Sokolskega doma so se zbrali vsi zastopniki, mimo njih pa je v najhujšem nalivu korakala sokolska deca in veselo vzklikala. V sporedu je sodelovala tudi godba Sloge.
Mladinska akademija
kjer je nastopila izključno deca, je enako kakor članska uspela v največje zadovoljstvo. Češka deca je nastopila s petimi točkami, ki jih je vse izvajala s tolikšno eleganco, zanesljivostjo in lepoto, da je upravičeno bila deležna največjega priznanja. Ponovno smo mogli ugotoviti, da nam bodo bratje Čehi še dolgo ostali učitelji v sokolski telovadbi. Posamezne točke češke dece so bile izvajane z resnostjo, kakršne smo vajeni pri nas morda niti ne pri vseh članskih nastopih. Tudi naša deca je bila pripravljena zelo dobro in je svoje točke, zlasti »Borce« izvedla v polno zadovoljstvo. Češka beseda, ki so jo plesali mali češki gostje v slikovitih narodnih nošah, je dala kot zadnja točka vseh slovesnosti zadnji najlepši in najbolj prisrčni izraz v vrsti številnih nepozabnih vtis-kov, ki jih je doživela te dni sokolska mladina
Po končani akademiji je bila češka deca pogoščena in se je zelo nerada poslovila od dragega Tabora, ki ga je v kratkih urah bivanja v Ljubljani vzljubila kot svoj drugi dom, ponovno zatrjujoč: »Velmy heske, krasivo«.
Sokol I. je priredil zvečer gostom v čast družabni večer, ki je potekel v najlepšem razpoloženju.
Upamo, da so mali češki gostje odnesli iz Ljubljane tiste najlepše vtiske, ki si jih mladina želi v svojih mladostnih sanjah.
f Ivan Ravnikar
Celje, 19. maja
Danes dopoldne je prispela iz Gradca vest, da je tam umrl znani in ugledni celjski podžupan in veletrgovec gosp. Ivan Ravnikar, ki je pred dnevi odšel v Gradec iskat leka svoji dolgotrajni bolezni. Na magistratu. Celjskem domu in Mestni hranilnici so razobešene žalne zastave. Truplo so prepeljali v Celje, čas pogreba še ni določen.
Pokojnik se je rodil 24. julija 1374 v Ljubljani, kjer se je izučil v trgovinski stroki. Pozneje je postal poslovodja Per-danove tvrdke v Ljubljani. Leta 1901 se je preselil v Celje, k j dr si je v teku let ustvaril ugledno veletrgovinsko podjetje. Bil je priznan gospodarski, narodni in napredni delavec, ki je hodil v življenju vedno ravno pot. Tudi v najhujših časih se ni strašil kazati svojega odločnega narodnega prepričanja Bil je dolga leta član mestnega sveta in podžupan mesta Celje, predsednik Združenja trgovcev v Celju, član upravnega odbora celjske Mestne hranilnice in agilen član mnogih narodnih in kulturnih društev.
Zapušča soprogo go. Amalijo, sina Bo-židara, ki bo sledil očetu v vodstvu podjetja to hčerko Pavlo, soprogo ravnatelja cinkarne g. Lazareviča. Plemenitemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Smrt francoskega znanstvenika
Pariz, 19. maja. AA Včeraj je umrl v 78. letu življenja znani roman ist Antoine Thomas. profesor filoloeije na Sorbon: 'n član Francoskega instituta. Pokojnik je napisal veliko število razprav o francoskem jeziku in o romanskih iezikih sploh. Sodeloval je tudi pri znanem slovarju »Dictionnaire de la langue francaiset.
Iz šolske službe
Beograd. 19. maja. p. Imenovan je za
profesorja državne trgovske akademije v Ljublja^ dosedanji i^^dn^ki ""!T>mvnik Vladimir černe.
Katastrofa največjega
ruskega letala
Pri nesreči največjega ruskega letala „Maksim Gorki44
je našlo smrt si ljudi
Moskva, 19. maja. d. Pri nesreči največjega ruskega letala »Maksima Gorkega«, ki se je včeraj razbil, so našli smrt poveljnik letala Bašin in 47 ljudi, ki so bili t letalu. Med ponesrečenci je bilo 11 članov posadke, 36 pa je bilo nameščencev aerodinamičnega zavoda.
Letalo »Maksim Gorki« je startelo skupaj z drugim lovskim letalom, ki ga je imelo pri rezanega. Kmalu po startu je pilot lovskega letala kljub prepovedi pričel izvajati akrobacije, pri te>m pa je zadel v krilo velikega letala »Maksima Gorkega«, kar je povzročilo nesrečo. Obe letali sta treščili na tla. O nesreči poročajo naslednje podrobnosti:
Piloti »Gorkega« so skušali še po trčenju z lovskim letalom pristati. Ker pa se je veleletalo razbilo v zraku na več delov, je padlo na vas Sokoli.
Pilot lovskega letala, ki je spremljalo »Maksima Gorkega«, je vršil akrobacije proti predpisom in je v višini 700 m zadel
v krilo veleletala, ki je takoj nato treščilo v globino. Tudi pilot lovskega letala se je takisto ubil.
V trenutku, ko se je pripetila nesreča, so
na veleletalu pravkar oddajali koncert po radiu.
Veleletalo se je v hipu razbilo na tri dele m 90 se od trupa ločila krila ter rep. Zaradi eksplozije rezervarja z bencinom so bili potniki takoj mrtvi. Ostanki letala so padli na neko hišo. ki se je nato vnela in v kateri jta zgoreli dre osebi.
Legalo »Maksim Gorki« je imelo osjm motorjev in 7000 konjskih sil. Letalo j« lahko nosilo 75 ljudi, med njimi 25 mož posadke. Letelo je lahko 2500 km brez postanka.
Pogreb žrtev bo jutri na državne stroške.
Moskva, 19. maja. AA. Z velel et alom >Maksim Gorki« ee je po uradnih podatkih emrtno ponesrečilo 4S oseb; med njimi 11 članov posadke, 37 pa potnikov. Med potniki je bilo 8 žensk in 6 otrok.
Maribor preko nedelje
Maribor, 19. maja.
Večer primorske matere
ki se je vršil snoči v Narodnem domu, je bil iskrena manifestacija našega zavednega primorskega ženstva za ideale naroda in domovine. Na večer, ki ga je priredil ženski krožek društva »Nanosa«, je prihitela predsednica ljubljanskega Kluba Primork ga Maša Gromova, M so ji navzočne ddeleženke večera dajale priznanje s toplim aplavzom. Prišle so tudi celjske, murskosoboške in zagrebške delegatke zavednega primorskega ženstva. V središču sporeda je bila topla proslavna beseda učiteljice pomožne šole ge. Druškovi-čeve. Na sporedu »so bile tudi številne in lepo izbrane deklamacijske in recitacij-ske točke in pa pevske točke, ki jih je izvajal odlični pevski zbor »Jadran«. Vtisk večera je povzdignil »Nanosov« mandoli-nistični odsek.
Prva prireditev
Ruske matice
je bila snoči v Kazini O smotrih in namenu Ruske matice v Mariboru, ki je po številu članstva zelo močna, je izpregovoril v pozdravnem govoru predsednik profesor g. Sokolov, ki je naglašal, da hoče Ruska matica v Mariboru strniti rusko kolonijo, pa tudi seznanjati jugoslovensko javnost z rusko kulturo. Sledilo je izvajanje pestrega sporeda, na katerem so bile razne uspele solistične pevske, deklamacijske, klavirske, harfistične in čelistične točke.
Pedagoška vprašanja
so se obravnavala najprej včeraj ob predavanju uni v. profesorja dr. Ozvalda, ki ga je imel na učiteljišču o snovi, kako je možno uspešno spoznavati duševno strukturo otrok in pa o otrokovem razvoju od prvih detinskih let do mladostnika. V zve-
Alpinizem ni modni sport
Ljubljana, 18. maja
Zaradi številnih po nepremišljenosti povzročenih nesreč na Turn cu in na naših gorah je odlbor turistovskega k hiba »Skale« izdal vsega uvaževanja vredno spomenico pod naslovom »Turne in alpinizem«. Današnji »Slovenski Narod« je to spomenico objavil v celoti, mi pa navajamo njene glavne misli.
Alpinizem ni modni sport, ni atrakcija, ni poprišče za senzacije in rekorde, marveč je stvar prepričanja in stvar čuvstvo-vanja, ugotovljenega in utemeljenega na podlagi globokih doživetij. Med alpiniste se ne morejo prištevati ljudje, ki v nedeljo premagajo Turne, ali če preplezajo tudi Triglavsko steno in storijo še kaj bolj nenavadnega, ker vsi taki podvigi niso v nobeni zvezi s skrivnostjo in čarom gorske prirode. Brez alpinističnega čuvstvovanja in etike ni alpinizma, kakor ga tudi ni brez alpinistične tehnike. Sele človeka, ki si je z večletnim potovanjem po gorah pridobil čuvstvo prirode in dosegel neko stopnjo v tehniki, lahko imenujemo alpinista. Klub apelira na vso trezno in uvidevno javnost, zlasti pa na vse alpiniste, da z vsemi sredstvi nastopijo proti nepravilnemu pojmovanju in izvrševanju planinstva in da odvračajo ljudi od naivnega ogražanja lastne varnosti in zlorabljanja naših gora, ki naj bodo vir novih, svežih sil in idej, ne pa grobnica mladih ljudi.
Vlomilska družba šolarjev
Stara Loka, 18. maja
Predvčerajšnjim se je v Bihklju pri Stari Loki sredi popoldneva prismukala k Lov-ričkovi hiši skupina šolarjev, starih okrog 10 let. Otročad se je nekaj časa igrala na travi, zdajci pa ji pade na um zločinska misel. Kakor na dano znamenje so pričeli otroci metati v okna omenjene hiše kamenje, in sicer kakor se je pozneje ugotovilo z namenom, da preženejo in nje priletno ženico Omanovo Marijo, ki jo pozna vsa soseščina pod imenom tetka. Starica se je res prikazala pri vratih in začela grajati mladež. Ker pa to ni nič zaleglo, je pohitela na bližno njivo, da pokliče svojo nečakinjo Langerholčevo Marijo.
Med tem je seveda ostala hiša prazna in dva poniglavca sta jo ubrala v sobo. kjer sta stikala za denarjem, češ: starka tako ne bo vedela da ji je kaj zmanjkalo, ker ne zna računati. Mlada vlomilca sta odnesla 150 Din. ves denar, kar ga je imela ženica abranega od Mohorjevih knjig. Otroci so jo ubrali potem v Staro Loko in tam začeli zapravljati ukradeni denar. Privoščili so si malirovca, nakupili so si otroških samokresov, čokolade in drugih takih reči...
Odprta omara in pa okoliščine so pokvarjene otroke kajpak takoj izdale. Mati enega izmed mladih nepridipravov se je skoro onezavestila, ko so ji povedali za gr-
zi s predavanjem, ki so se ga udeležili mariborski profesorji, učitelji in učiteljiščni-ki, se je razvila živaima debata ter je nekatera vprašanja predavatelj posameznim udeležencem razgovora in debate sproti pojasnjeval. Danes dopoldne pa je bil v državni učiteljski šoli redni letni otožni zbor agnino delujoče Pedagoške centrale. V uvodu se je predsednik profesor Šilih spomnil mučeniške smrti velikega kralja Uedinitelja. Iz podanih poročil predsednika in ostalih funkcionarjev je bila razvidna živahna delavnost Pedagoške centrale, ki ima tudi lepo strokovno knjižnico. Pedagoški centrali bo tudi v novem poslovnem letu stal na čelu v glavnem dosedanji odbor.
Iz kriminalne malhe
Osem nemirnih mariborskih, občanov se je v noči na nedeljo preselilo v Ključavničarsko 2. Bilo je tudi nekaj manjših tatvin. Kolesi sta izginili pekovskemu pomočniku Karlu Laneggerju izpred Velike kavarne (evidenčna št. 10237) to zasebniku Blažu širniku iz Dobrave iz veže tukajšnjega frančiškanskega samostana (evidenčna št. 91807). Mizarskemu mojstru Cirilu Razboršku pa so neznani storilci odpeljali z dvorišča v Dravski uüci 11 ročni voziček. Isto se je pripetilo tudi trgovcu Ernesta Gertu, ki so mu odpeljali ročni voziček z dvorišča hiše v Gosposki ulici 13.
Lahkomiselnost
Blizu naše mejne črte pri Dravogradu je hotel prekoračiti našo mejo 29-letni delavec Miha Dolinšek. Opazil ga je grani-čar in mu zaklical »Stoj!« Ker se pa Dolinšek ni hotel ustaviti, temveč začel bežati, ga je graničar s strelom zadel v trebuh. Ranjenec se zdravi v bolnišnici. Po ozdravitvi sledi zasliševanje.
do dejanje njenega otroka. Delali so pokoro seveda vsi, ko je šiba pela svojo pesem, toda črni madež na dušah teh otrok le ostane, čeprav so prizadeti škodo poravnali.
Vremenski pregled
Daleč smo že v pomladi, pa se nam vendarle nikakor noče prav segreti. Za sredino maja je to prav hladno vreme, temperatura pod normalo, kakor je že domala dva meseca. Zato ni čuda, če je vse rastje v zastanku. Slano smo imeli v letošnjem maju že precejkrat.
Podobno kot pri nas je vreme domala v vsej Evropi. Povsod je razmeroma hladno, znatno premalo toplo. Neposredni vzrok temu je v dejstvu, da je oni anticiklon, ki se je ob zaključku prejšnjega tad-na umaknil nazaj proti Oceanu, vztrajal ves čas na zapadnem obrobju Evrope ter spričo tega pospeševal nad celino zračni tok od severa. Ker so se istočasno motale depresije preko celinske Evrope od zapa-dia proti vzhodu, ves čas tako. da se je njihovo jedro pomikalo čez srednje predele, se je dotok zraka od severa še oja-čil. In tako se je zgodilo, da je domala ves teden prevladovala severna zračna struja, ki je hladila ozračje, dovajajoč zrak od polarnih predelov. Res da se je po poti do naših krajev že prccej ogrel, ali vendarle premalo, da bi se mogle preprečiti slane in pozeba. Ponekod na severni strani Alp se je celo tako shladilo, da s« je temperatura ob oblačnem nebu znižala pod ničlo. Snežilo je na novo ta teden ne le v severnih ruskih krajih ter na Finskem, marveč tudi v Skandinaviji in na Danskem, pa celo na Škotskem in Angleškem. Zlasti ima tedaj hladno vreme zapadna Evropa in severna Francija s Parizom kaže domala stanovitno nižjo toplino nego osrednja Rusija z Moskvo. Tu samo na sebi še ni nič posebnega, saj je hkrati znamenje. da kljub zakasnitvi vendarle prehajamo v poletni značaj vremenskega dogajanja.
Niti v južni Evropi ni posebno toni o. tudi tamkaj prevladuje slabo vreme z dežjem in oblačnimi dnevi, zato se temperature držijo nizko, dasi so seveda še vedno najvišje v vsej celini.
Značilno za evropsko vreme je še vtem, da se ne more razviti večja, širša in mogočnejša depresija, ki bo potegnila nase vremensko usodo v večjem stilu ter odločila kak temeljiteje prevrat. Imamo le majhna slabotna depresijska jedra s plitvimi ciklonskimi območji, ki počasi potujejo cez celino od zapada pr- vzhodu, tako da povzročajo le nepiestano menjavo vremenskih razmer, po večini celo ia-ko pogosto.
Ob zaključku tedna se še ne napoveduje siprememba večjega značaia.
Naročite — čitafte „ŽIVLJENJE IN SVET"
Zmagoslavje naše pesmi
med brati Bolgari
Pevski zbor naših učiteljev je dosegel velike uspehe — Pesem utrjuje bratstvo med obema slovanskima narodoma
Sofija, 16. maja.
Pevski zibor naših učiteljev je snoči po dovolj dolgi poti brez vsakih pomembnih nevšečnosti prispel v Sofijo. Kljub utrujenosti od vožnje v dveh Puilmanovih vozovih, ki nisrta mogla nuiditi osemdesetim potnikom udobnosti, sta pevce na mah prevzela radost in dobra volja, ko so imeli takoj na jugoslovensko-bolgarski meji priliko spoznati, da je ta meja kamenja, ki razipada, žična mreža, ki jo razjeda rja. Meja deli dve bratski kraljestvi, nikakor pa ne slovanskega bratstva, ponosa in ljubezni, ki je vse močneje pričela osvajati srca vseh nas in naših sosedov Bolgarov.
2iaprav se je ta pevska turneja, ki bo nedvomno v več pogledih rodila dobre sadove, začela pod dobro zvezdo. Pevcev sta sama radost in navdušenje nad vso to prisrčno pozornost, brez vsakih predsodkov sproščeno pozornost in uslu-žnost do njih, kar je bilo opaziti tudi pri dopoldanskih izkušnjah za koncert v Oficirskem domu. Peli so tako, da niso bili vzradošče-ni le domačini, ki so poizkušnji prisostvovali, temveč smo bili prijetno iznenadeni tudi mi, ki spremljamo zbor in poznamo njegove zmožnosti od vsega začetka.
Doma bržkone tudi niste brezbrižni za to pot naših učiteljev. Želite gotovo, da bi rodala uspehe, kakršne je dosegel pred nekaj meseci pevsiki zbor Glasbene Matice. Mnoge, posebno iz vzgojiteljskih vrst in pa sorodnike udeležencev zanimajo nekatere podrobnosti s poti.
Ne udobnost potovanja v vagonih, ki smo jih dobili v Ljubljani, je prvo noč iz Ljubljane do Beograda povečal mraz, ki je bil tako hud, da v vagonih, ki jih več ne kurijo, ni bilo mogoče spati. Tako je bilo za vse odrešenje, ko smo zjutraj stopili na beograjske ulice, ki so v toplem solncu. Z raiZgledovanjem in sprehajanjem po mestu smo si segreli premražene kosti in ob 11. smo se s pospešenim osebnim vlakom odpeljali dalje proti Nišu, kjer so nekateri izrabili daljši postanek vlaka in se v kočijah odpeljali občudovat niSko kaldrmo.
Kakor je pokrajina že ob »zlati« Moravi pestra, se ta pestrost od Niša dalje ob Ni-šavi stalno stopnjuje. Struga reke je ponekod divje razdrapana, drugod pa spet utesnjena od obeh strani s strmimi pečinami v ozek tok, da bi ga skoraj preskočil. Velike, moderne elektrarne in vsepovsod razpredeno žično omrežje pričajo, da je ta dobrota civilizacije našega stoletja našla pota tudi v te kraje naše mile domovine.
Carinsko poslovanje v Caribrodu je bilo naglo opravljeno. Pevci so izstopili in zapeli svoje geslo in nekaj pesmi. Ljudje so bili na moč hvaležni in bi radi še. Pa je bilo treba naprej, z nami so bili tudi že bolgarski železničarji. Večerilo se je. Vsi smo bili ob oknih, čakali smo, kako se bo svet izipremenil onstran meje. Nebo je bilo čisto, debela, svetla luna je sijala na pokrajino, ki jo je poslednja luč zarje Spreminjala v čudovitih žametnih barvah. Železničar nas je opozoril na nekaj belih ka-menjev, ki smo jih minili in že smo se vozili po sosedni državi.
Na postaji v Ka loti naj polno ljudi. Cve.t" je pada skozi okna v vagone; pet majhnih otrok postajnega načelnika, vsi oblečeni v kosmate ovčje kožuiščke, ga meče. Podoba veselja, s katerim sprejemajo nas in našo pesem.
V Dragomanu nas pričaka Drago Supan-čič, ki je imel že nekaj dni pred nami dovolj dela, da je pripravil vse potrebno za pevce in spremljevalce. Vse, kar leze ino gre, je bilo na peronu velike, lepe in snažne postaje, morda le nekaj manjše od ljubljanske. Tu nas je prvi oficielno pozdravil podpredsednik Bolgarske prosvetne zveze, v kateri so včlanjeni vsi (26.000) nameščenci prosvetnega ministrstva, g. Georgijev s tajnikom g. Epitropovom in odbornikom g. dr. Tumparovom, za Zvezo narodnih zborov pa tajnik g. Aleksejev. Prisrčno nas je pozdravil tudi komandant mesta in obmejnih čet major g. Cankov. Na postaji je bil zbran ves učiteljski zbor mesta in so govorniki posebno poudarjali važnosrt in pomen medsebojnih učiteljskih stikov. Naši so razdelili precej Putnikovih prospektov o Ljubljani in se mi zdii tak način propagande za naše kraje prav primeren in uspešen. Pred odhodom smo zapeli bolgarsko himno in naše geslo, fantovski zbor pa nekaj narodnih. Zastopnica učiteljskega ženskega pevskega zbora prof. Vasiljeva, ki je tudi prišla nasproti, je bila našim zvedavim dekletom v vseh pogledih na razpolago. Gospodične so nam vserm pripele dišeče bele rože z bolgarskimi trobojkami. Hitro so bile opravljene carinske zadeve in med potjo do Sofije smo bili obdarovani z najboljšimi bonboni in cigaretami. Tudi brezplačne vozovnice za sofijsko električno cestno železnico so nam dali. Mi pa smo za toliko pozornost dobrotnike oblegali in se skušali v pičli uri od njih naučiti bolgarskega jezika. Toda v tem besednem vojskovanju smo fantje podlegli. Dekliška zgovornost, vztrajnost, gorečnost in radovednost so bile tolike, da nas dekleta zdaj v bolgarščini daleč prekašajo in se nameravam odslej zmerom poslužiti njihovega znanja.
Uro pred polnočjo (Bolgari so za uro zgodnejši od nas) smo bili v Sofiji. Kljub
poznemu času je bil peron poln. Ko smo izstopili, je učiteljski ženski zbor iz Sofije pod vodstvom g. Boedjijeva zapel našo himno. Govorili so v pozdrav za odsotnega ministra prosvete pomočnik g. Slavcev, g. Vasilev za Prosvetno zvezo, g. Lekarski za občino, g. Teofilov za Zvezo narodnih zborov. Kratko se jim je zahvalil g. Adamič, posebno tudi našemu poslaniku ministru g. dr. Cincar-Markoviču, ki je bil osebno pri sprejemu. 200 pevcev narodnih zborov iz Sofije je zapelo geslo »Rodne pesmi«: »Rodna pesem nas druži na vek«, nasd pa »Sumi Marica« in geslo.
Med gromkimi klici hura smo skozi gost špalir številnega občinstva prišli pred postajo: Poraizdelili smo se v štiri avtobuse in se odpeljali, dekleta v hotel Koop, fantje "pa v Učiteljski dom in v hotel Elit. 0>d vsepovsod so nas, vozeče se po ulicah, veselo pozdravljali. Na Ulici Mariaje Lui-ze nam je zastopila pot množica ljudi. Kljub pretekli polnoči so na ves glas zapeli: »Rodna pesem nas na vek ...« in nam spet napravili prosto pot
Drugo jutro smo se ob 9. zbrali pred Koopom in šli polagat venec pred spomenik narodnega junaka Levskega. Velik venec ima trakove v naših barvah: Narodnemu heroju UPZ 16. y. 1935.« Kratko je izpregovoril o junaku šolski upravitelj g. Tavčar, zapeli so »Šumi Marica« in »Bože pravde«, zibralo se je mnogo naroda, re-porterji so nas oblegali. Nato smo si ogledali spomenik carja Osvoboditelja, cerkev Aleksandra Nevskega, ki je zaprav hram bolgarske likovne umetnosti in stavbarstva, saj je v njej vsaka ped čista umetnost Toliko lepega hkratu v eni cerkvi ni kmalu videti. Bili smo tudi v novi univerzi, etnografskem muzeju, ki je sotrpin našega — ker se oba Borita za prostor, v ruski cerkvi in drugod. Ta čas se je po-mudila posebna deputacija zbora na našem poslaništvu in ministrstvu prosvete ter se zahvalila za pokroviteljstvo nad vso turnejo.
Popoldne so vsi spali, da bodo zvečer na koncertu spočiti. Dekleta prosijo, da sporočimo preko »Jutra« njihovim domačim, da so vse vesele in zdrave, naj nihče ne zameri, če bo dobil premalo pisanih pozdravov. Razglednica s poštnino velja osem levov, in ti bi mogli s pogostim pisanjem močno narasti. Zato pošiljajo po »Jutru« pozdravov in poljubov vsakemu en jerbas in še nekaj za dobro vago.
Koncert v nabito polni dvorani Oficirskega doma je bil prelepa manifestacija
ideje, v katere imenu je vsa turneja; t pesmijo je brat segel bratu ▼ roko. Razpoloženje je bilo tako, da so naši krasno pedi in je bila poslušavcev sama pobožnoet, ki se je po vsaki pesmi prelila v prisrčno, glasno priznanje. Naša pesem je na mah osvojila srca vseh.
Med odmorom seveda oficdetoo pozdravljanje in poklanjanje. Za Prosvetno zvezo je govoril g. Undžijev, ki je izročil za spomin prekrasno vazo z bolgarskimi narodnimi motivi in umetno vezan album s posvetilom, gdč. Vasiljeva je v imenu ženskega učiteljskega zbora izročila lepo vezan prapor, g. Šefan Vlkanov je v imenu zbora »Gusle« izročil prave, obilno orna-mentirane narodne gusle, g. Bojan Sokolov pa v imenu pevskega društva »Kavala« prav tako kaval (piščal), narodni instrument, ves zrezljan v narodnem ornamentu. G. Aleksijev, tajnik Zveze narodnih zborov, je poklonil s trobojnioo okrašeno mapo skladlb bolgarskih mešanih zborov. Od »Kavala« so izročili pevovodji g. Pertotu in skladatelju g. Adamiču, ki je bil na koncertu deležen prav posebne pozornosti, častna znaka društva. Naši so se zahvalili z geslom, po kratkem odmoru pa ao nadaljevali spored. Po zaključku je občinstvo tako vztrajno in glasno zahtevalo dodatkov, da jim ni bilo mogoče odreči. Niso mogli z odra, preden niso ponovili in dodali nekaj narodnih, posebno Adamičev »Potrkan ples«. Koncert so oddajali po radiu; morda ga je tudi doma kdo ujel v svoj aparat
Od oficielnih so bili med drugimi prisotni naš poslanik g. Cincar^Markovič, glavni sekretar prosvetnega ministrstva g. Kazan-djijev, predsednik Prosvetne zveze profesor g. Konzulov, predsednik Zveze bolgarskih ^zborov slepi komponist g. Petko Staj-nov, največji sodobni bolgarski skladatelj g. Dobri Hristov, številni visoki oficirji, vse osebje našega poslaništva in drugi. Organizatorno je bila prireditev v rokah ge. Čerdafonove.
Na banketu v Koopovi dvorani ao govorili Kazandjijev, Konzulov, Supančič, Stajnov, Adamič, Asen Zlatarov za Bolgarsko-jugoslovensiko ligo, peli so geslo in »Hej Slovani«. Bilo je navdušenja, da ga ni mogoče popisati. Moraš biti prisoten, da spoznaš, da vidiš in slišiš, kakšen val navdušenja sproži lepa beseda.
Ker nisem glasbeni poročevalec, naj navedem izjavo g. Stajnova, da so pevci odlično predvajali težaven spored. Iz njega je dobil jasno sliko jugoslovenske, posebno slovenske umetne in narodne pesmi v tako zmiselni obliki, da si boljše zamisliti ne more. Po njegovi sodbi je to najboljši zbor, kar jih je čul peti, in je »a prelepi večer pevcem iz srca hvaležen.
Po vsem doživi jenem bodo naši s težkimi srci zapustili Sofijq, tisto Sofijo, o kateri so slišali včasih toliko hudih vesti, pa so jo spoznali za veliko, snažno, čisto zapadnoevropsko velemesto s srcem, ki ne zna biti drugače kakor slovansko.
Nasi slavisti se pritožujejo zaradi slabega naraščaja, ki prihaja iz srednjih šol
Ljubljana, 19. maja
V slovanskem seminarju na univerzi je dopoldne zborovalo Slavistično društvo. Predsednik univ. profesor dr. Rajko Nahti-gal je pozdravil vse navzoče in nato poročal o strokovnem delu društva, katerega namen je znanstveno izpopolnjevanje članov. Potrebno je dvigniti znanstveno zanimanje, posebno pa tudi strokovni nivo pri srednješolskih profesorjih. Društvo mora tako biti tudi univerzi na pomoč. Od leta do leta prihaja na univerzo slabši, strokovno nezadostno pripravljen naraščaj, ki tlači k tlom vse delo in tudi izpite. Slušatelji zlasti v jezikovnem pogledu enostavno ne morejo več z razumevanjem slediti predavanj >rn in vajam ter zadostiti zahtevam vseučilišča, pa se jih zato, kolikor le morejo, izogiblje-jo. Tako je umeti neverjetno veliko po-manjkajne lingvistično izobraženih sloveni-stov. Da se vsemu temu odpomore, bi bilo morda dobro, prirediti vsako leto vsaj nekaj dni kratke pooiitniške kurze za absolvi-rane slaviste v službi ali brez službe, kakor se je to prirejalo in se prireja na mnogih univerzah v tujini.
Predsednik je nato še v svojem obširnem programatičnem govoru iznesel razne zahteve in potrebe društva. Odborje po daljšem razmotrivanju sklenil, da čimprej oži-votvori lastno glasilo, in sicer s »Časopisom
za slovenski jezik, književnost in jjgodovr no«, ki ga bo društvo prevzelo. Obrnil se je tudi na učiteljsko organizacijo glede seznama vseh veljavnih učnih knjig za slovenščino po srednjih, meščanskih in osnovnih šolah, ki ga pa še ni dobiL
Podpredsednik g. dr. Kolariè je poročal o raznih akcijah, ki jih je društvo dozdaj pokrenilo in ki >iih še namerava pokreniti, a tajnik g. Bun« je podal sistematičen pregled odborovega delovanj«, O stanju blagajne je poročala gdč. Vida Vrtovéera ter podala tudi proračun za prihodnje leto. Društvo je štelo 53 članov in 3 ustanovnike. Po poročilu knjižničarja je g. Petre razpravljal o virih za izdajo lastnega glas la in naglašal, da bi morale država, banovina m mestna občina prispevati znatnejše zneske. Odbor naj pred pričetkom proračunske kampanje na vseh treh mestih sito ri potrebno, da si zagotovi primerno podporo.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika univ. profesor dr. Nahtigai, v odbor pa ravnatelj dr. Šlebimger, dr. Kola-rič, Vrtovčeva, Kolar, Trdinove in Logar, a za revizorja Bune in Tomšič. Pri slučajnostih je ravnatelj dr. Šlebinger omenil, da je iicealna biblioteka pripravljena društvu odstopiti več duplikatov slovenskih učnih in drugih knjig. Društvena pravila so bila nekoliko izpremenjeoa.
Diplomati« vlaki in meja
v luci podeželskega poročevalca
Rakek, v maju. i/redstavljaj-te si čisto navadno, bajtar-sko notranjsko vas, ki je bila še pred nekaj desetletji polna neke starinske, fevdalne graščinske preteklosti ob vznožju javorniškega grebena, koder je svoj čas gospodaril presvitli knez Windischgrätz, danes pa je tu ob nekdanji slavni Južni železnici Dunaj-Trst važna obmejna postaja, važna središčna točka vse Notranjske. h kateri se steka vse njeno gospodarsko, prosvetno in politično življenje in je kakor malo prometno pristanišče in — okno v svet.
V tem, nekdaj neznatnem brezpomembnem notranjskem kraju, v katerem se ni kdaj prej nikdar ustavljal brzi vlak ali simplonorient ekspres, se danes križa io in ustavljajo mednarodni vlaki, v katerih potujejo inkognito razni člani vladarskih hiš, diolomati in ljudje najrazličnejših pokli-vseh kontinentov sveta: ameriški
cev 7.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Danes ob 4., l.yA in 9. Vi premiera sijajnega velefilma
IPOT IDO §]RCA\
CHARLOTTA SUSA — HANS SÖHNKER — KURT VESPERMANN
To delo je polno razkošnega veselja, smeha, zabave, petja in šale. Dopolnilo: Paramountov žurnal prinaša svečanosti v Londonu in zaključek svetega leta v Lourdu.	Miška Micky
bankirji, ministrski predsedniki od danes in jutri s svojimi tajniki, madžarski veleposestniki, industrijci, baroni, grofje, mednarodni pustolovci, delničarji, filmski zvezdniki, direktorja, izseljenci, profesorji, kirurgi, imženjerji, trgovci in mlledo poročenci kam v Benetke.
Taka obmejna postaja pa je samo bežna, trenutna točka v filmu, kakršnega sne-ma spomin internacionalnega potnika na progi Paris-Milano-Trst-Ljub 1 jana-B eogradr Sophia-Stambul, ki se ustavi tu samo za deset ali dvajset minut, da mu obmejni finančni in policijski organi pregledajo prtljago in potni list, ali da mu natakar bufeta take obmejne postaje prinese na pladnju: vino, pivo, cigarete in črno kavo in potem spet vse izgine nekam v ns-znano z vsemi svojimi tisočerimi usodami in zanimanji. Tu gre vse mimo in se morda nikdar več ne povrne. Vee gre točno, kakor kaže vozni red na steni postajne čakalnice. Vse to odhajanje in prihajanje pa natanko beleži samo statistika obmejnega komisarijata.
V mesecu maju se v potniškem prometu začenja prav za prav že prava letna sezona, ko se razgiblje mednarodni turizem in se zbude iz zimskega spanja petič-ni letoviščniki in izletniki, da potem po-romajo po svetu in si takole za pomirjanje živcev, ki jim jih preti uničiti današnja civilizacija, in za oddih privoščijo riviero ali kako letovišče. Že v aprilu ie bil znatno opazen porast v potniškem prometu, ko je potovalo za 6000 več potnikov kakor v marcu. V tem pogledu je obmejna postaja, kakršna je Rakek, pravo merilo o dviganju in padanju potniškega prometa
Poleg Jugoslovenov je potovalo skozi
obmejni konrfsarijat na Rakeku največ
Avstrijcev, Cehoslovakov, Francozov, Italijanov, Nemcev in Madžarov, najmanj pa Belgijcev, Bolgarov, Grkov in Holandcev. Vseh potnikov, ki so prišli, odšli ali tran-zitirali je bilo 17.949. Od teh jih je tranzitno potovalo 7074 in sicer na progah: na progi Rakek-Maribor 1122, na progi Ra-kek-Kotoriba 2217, na progi Maribor-Ra-kek 1299, na progi Kotoriba-kakek 2436 potnikov. Potnikov, ki so prišli ali odšli iz države skozi Rakek, > bilo vseh skupaj 10.875, od katerih je bilo po narodnosti: Jugoslovenov 2291, Avstrijcev 554, Belgijcev 34, Bolgarov 179, Čehoslovakov 1023, Angležev 283, Francozov 388, Grkov 81, Holandcev 17, Italijanov 1707, Madžarov 1826, Nemcev 240, Nordijcev 59, Švicarjev 121, Poljakov 81, Rumunov 671, iz ostale Evrope jih je bilo 66, iz Severne m Južne Amerike 158 in z ostalih kontinentov 86 potnikov.
V teh zadnjih dneh je skozi Rakek potovalo tudi nekaj znamenitejših osebnosti: 6. maja je s simplonom potoval skozi Rakek v Bukarešto bivši francoski ministrski predsednik in zunanji minister Paul-Bonoour, 7. maja zjutraj sta potovali » simplonom v Italijo bolgarska kraljica Ivana in italijanska princesa Mafalda, a zvečer se je s simplonom vračal iz Žene ve v Beograd naš delegat v Ženevi g. Fo-tič.
Takole potujejo, prihajajo in odhajajo vlaki in ljudje, malokdo se zmeni za vse to, vse je zase kakor meja ie samo budno pero poročevalca beleži vse te drobne zanimivosti in čaka boljših vesti.
Akademija pomladka Jadranske straže s prve realne gimnazije
Ljubljana, 19. maja.
Kako vsestransko in plodovi to je prizadevanje pomledkarjev JS., so danes popoldne pokazali dijaki in dijakinje I. državne realne gimnazije v dvorani Kazine, kjer so priredili res lepo uspelo akademijo pod pokroviteljstvom podbana g. dr. Otmarja Pirkmajer ja in častnega damskega komiteja. Prireditev je otvoril z lepim pozdravnim nagovorom dijak Breznik Igor. V uvodu je pozdravil zastopnike podbana prosvetnega šefa g. Josipa Breznika, predsednico častnega damskega komiteja go. Pirkmajerjevo, senatorja g. Gregorina, prosvetnega inšpektorja g. Vrhovnika in gospode profesorje. Poudarjajoč veliki napredek pomladki JS in prizadevanje mladih čuvarjev Jadrana za veliko in močno Jugoslavijo, se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k današnji prireditvi. katere čisti izkupiček pojde v social-ja.ne namene siromašnih pomladkarjev.
Prva točka bi morala biti razvitje prapora. Zaradi odsotnosti g. podbana je pa izostala in je prvi nastopil moški oktet, ki je krepko in ubrano zapel Hajdrihovo »Jadransko morje« in Kocijančičevo >Vinski brate, nato je Stritarjeva Nada zapela Adamičevi »Jezdece in »Uspavanko« in dosegla vse, sicer ne preštevilne publike, zasluženo priznanje. Prav tako Sever Marko, ki je ob spremljevanju klavirja zaigral na violino Drdlovo >Serenadoc v A-duru. V predzadnji točki je spet nastopil moški oktet, nato eo pa zavzeli svoje prostore že težko pričakovani mladi harmonikarji, ki so, izpopolnjeni z violinami, klarineti in klavirjem, sestavljali kar cel orkester pod vodstvom priznanega glasbenega pedagoga profesorja g. Pavla Bani-igaja, ki je za to akademijo naštudiral prav vse glasbene točke.
Naj je mnenje tega ali onega o harmoniki kakorkoli omalovažujoče, profesor Ran-čigaj je že nekajkrat nesporno dokazal, da je ta ljudski instrument izvrstno vzgojno sredstvo v glasbenem pouku in da v nika-kem pogledu ne škoduje »umetnosti«, temveč jo celo pospešuje. To so pokazali prav danes pomladkarji JS a I. državne realne gimnazije, ki goje pod vodstvom svojega profesorja glasbe poleg petja in harmonike prav vse instrumente in je marsikomu bila harmonika nekakšen most do težkega instrumenta. Vee pesmi, narodne kakor umetne, ki so jih izvajali na današnji akademiji Rančigajevi harmonikarji, so bile sijajno podane in priznanje, s katerim niso varčevali ne mladine ne odrasli, je prof. Ran-čigaj, prav tako kakor igralci, v polni meri zaslužili Tako se je ta zbor harmonikarjev predstavil kot vsega upoštevanja vredno muzikaino telo, ki podobnim prireditvam, kakršna je bik današnja, povsem ustreza. Treba je pripomniti, da uživa danes I. drž. realna gimnazija po zaslugi profesorja Ran-čigaja nedvomno prvenstvo glede muzi kalne razgibanosti dijakov, med katerimi je nekaj resnih talentov. Med harmonikarji sta zlasti ugajala solista petletni Cekada Andre jček, ki je gostoval, in trinajstleni dijak Kosec Pavel. Kljub mladosti instrument sijajno obvlada in sta vsak s svojo harmoniko nudila vsem izreden užitek. — Za vzgojno delo kot profesorju glasbe je treba Rančigaju iskreno čestitati, zlasti še za njegov današnji uspeh.
Po zadnji točki se je razvila lepa dijaška zabava s plesom, ki so se je udeležili tudi nekateri vzgojitelji in zastopniki prosvetnih ohlastev in JS.
Bitka medberači
škofja Loka, 19. maja.
To je zgodba prav posebne vrate. škof-jeločanom se je nudil v soboto zjutraj čuden prizor. Orožniki a Poljan so privedli v zapore okrajnega sodišča v èkofji Loki kar šest možakov, samih beračev, šepavih in z drugimi telesnimi napakami.
Zadeva je bila takale: V četrtek so imeli v Poljanah birmanje. Kakor je ob takih prilikah običajno, se je zbralo tamkaj, osobito pa okrog cerkve tudi dovolj pro-
sjakov, Id 80 na ta ali oni način trkali na dobrotna srca botrov in botre Dan se je že nagibal h kraju, ko sta zavist in nevoščljiv oet izzvali med berači prepir in pretep, ki se je izpremenil v pravcato bitko.
Berači so 3e spoprijeli na odprti cesti in se pošteno obdelavali. V akcijo so stopile berglje, palice in vse, kar je bilo pri roki. Zaušnice so padale na desno in levo. Vso tragikomično produkcijo pa je obenem spremljalo silno vpitje. Beraški bratci so bili videti vsi skupaj pošteno nasekani. Pač znamenje, da dobrota na svetu še ni izumrla
Bogve, kako bi se bilo to nenavadno be-raško >binmovanje« končalo, da ni nastopila splošna reakcija. Enega pretepačev bodo morali najbrž prepeljati v bolnišnico. Tudi drugi junaki so dobili znatne poškodbe in so prispeli vsi povezani z buškami in ranami v škofjo Loko, ki jim bo razsodila njihove pravice.
Koncert najboljšega bolgarskega zbora
Ljubljana, 19. maja.
V torek ob 20. bo v dvorani Uniona koncert najboljšega bolgarskega pevskega zbora, ki nastopa pod imenom Naroden bor pri katedralni cerkvi sv. Trojice iz Ruse. Pod vodstvom dirigenta Ivana Soro-kina, ki je eden izmed najboljših ruskih zborovskih dirigentov, bo izvajal vrsto bolgarskih in ruskih umetnih in narodnih pesmi. Posebno opozarjamo na venec bolgarskih narodnih pesmi, ki ga je napisal Vukorešljev. Skladatelj Vukorešljev je bil lani ob binkoštih s Plovdivčani v Ljubljani. Je eden izmed prvih in največjih zbirateljev bolgarske narodne pesmi ter je sam zapisal in izdal preko 3000 bolgarskih narodnih napevov. Dalja opozarjamo tudi na izvajanje ruske narodne pesmi Dvanajst razbojnikov. Ta narodna pesem je vsem v najboljšem spominu izza koncertov donskih kozakov pod vodstvom Sergija Jarova. Bolgarski koncert bo izredno zanimiv, saj so pevci na najboljšem glasu. Zato pričakujemo, da bo ljubljansko koncertno občinstvo napolnilo veliko koncertno dvorano Unina. Prodaja vstopnic v naprej po običajnih cenah v Matični knjigarni.
ìz vlaka je padla
Ljubljana, 19. maja.
Tik postaje na Brezovici pri Ljubljani se je danes popoldne pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala 19-letna hči pro-govnega čuvaja Jelka čotova. Mladenka se je peljala z vlakom, ki odhaja popoldne iz Ljubljane, domov. Stala je zunaj na hodniku in se pred postajo pomaknila tik do vrat. Ko je bil vlak še v polnem diru, se je čotova naslonila na vrata, ki so bila le priprta, in je zdajci v loku zletela iz drvečega vlaka na tla kraj proge. Pozneje, ko se je vlak ustavil, so našli mlado ponesrečenko s hudo razbito glavo in še drugimi poškodbami.
Z reševalnim avtom so jo, kar se je dalo hitro, prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo zdravniki takoj pregledali. Ugotovili so, da ima poleg zunanjih tudi hude notranje poškodbe. Njeno stanje je tako nevarno, da se je bati najresnejšega.
Iz Pariza v Madrid v 3 urah 40 minutah
Na pariškem letališču Le Bourgetu so te dni otvorili novo zračno progo Pariz— Madrid. Dvomotorno letalo Douglasovega tipa je preletelo razdaljo med francosko in špansko prestolnico v 3 urah 40 minutah. Promet na tej progi je vzel v zakup neki francosko-španski letalski konsorcij.
Maill®
Ponedeljek 20. maja
LJUBLJANA 12: Magistrov trio na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13: čas, vreme, obvestila. — 13.15: Magistrov trio na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Zvoki iz Ukrajine (plošče). — 18.20: Zdravniška ura (dr. B. Magajna). — 18.40: Cas, poročila, spored obvestila. — 19: Schu-mannove pesmi poje ga. Josipina Sivec. — 19.30: Nacionalna ura: Kako negujemo in zdravimo tuberkuloznega otroka (dr. Matija Ambrožič, iz Beograda). — 20: Prenos iz beograjske opere. V 1. odmoru: Poročilo akademske akcije za izpopolnitev univerze, v 2. odmoru: čas, poročila, spored.
BEOGRAD 16.30: Klavirski koncert. — 17: Orkester. — 19: Plošče. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Pevski koncert. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19.30: Kabaretni program. — 20.45: Pevski koncert. — 21: Radio montaža po Hugojevem romanu »Notre Dame de Paris«. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Lahka in plesna muzika. — 21.10 : Sodobna komorna glasba.
—	22.15: Orkester. — 23.05: Plošče. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17.40: Majski dan v pesmi. — 19.30: Program po napovedi. — 20: Lahka godba. — 20.50: Nove francoske skladbe za orkester. — 22.10: Suppéjev spominski koncert. — 23.45: Jazz. — BERLIN 19: Plesne melodije. — 20.20: Zabaven program. — 21.30: Recitacije. — 22.30: Melodije za lahko noč. — KÖNIGSBERG 20.15: Operetni večer. — 22.45: Koncert orkestra
—	STUTTGART 19: Skladbe za violino ir klavir. — 20.10: Zvočne raritete. — 22.30:
I Lahka in plesna muzika. — 23.30: Melo-J dije o spanju in sanjah. — 24.: Nočni kon-| cert. — RIM 17.30: Vokalen in instrumen-i talen koncert. — 20.50: Koncert po željah.
Blago srce naše ljube soproge, mamice, tašče, sestre, svakinje in
AD0LF1NE ZOR
tete, gospe
roj. Jakše
je po kratki in mučni bolezni prenehalo biti dne 19. t. m. ob 5. zjutraj. Pokopljemo jo danes 20. t. m. ob 17. uri in jo spremimo iz mrtvaške veže splošne bolnišnice.
Žalufoci.
Dogodki po širnem svetu
General Denain v Italiji
letalski minister general Denain je obiskal Italijo, kjer je podpisal konvencijo o francosko-italijanskem civilnem letalskem prometu. Na sliki vidimo sprejem Denaina, ki ga je sprejel italijanski general Valle
Gasilci ob plinskem napadu
vprizorili te dni fingiran napad iz zraka s plinskimi bombami. Sodelovali so tudi gasilci, ki so nastopali v plinskih maskah
Orožje iz svetovne vojne
Ob zaključku
Neki Anglež, ki ima veselje, dovolj časa in sredstev za takšne reči, je sestavil muzej orožja, ki so ga uporabljali v svetovni vojni. Zbirka je zelo poučna
Ženitveni slepar
Izdajal se Je za vse, kar nikoli ni bil: za Švicarja, Jugoslovana, novinarja in doktorja
Teden dni so trajale angleške svečanosti ob srebrnem vladarskem jubileju kralja Jurija V, ki je slavilcem na koncu dejal z veseljem »Zbogom!«
Kljukasti križ, tehtnica in meč
so simbolični znaki nemških junstov sedanjega režima
HolandSka kraljica v Belgiji
Holandska kraljica Viljemina je prispela s svojo hčerko, prestolonaslednico Julij ano v Bruselj, kjer bosta obe gostji belgijskega kralja in kraljice. Na kolodvoru v Bruslju se je ob njunem prihodu zbrala množica ljudstva, ki jima je vzklikala v pozdrav. Belgijski kralj in kraljica sta takoj sprejela kraljico in prestolonaslednico Holand-ske v dvoru.
Skesani tat
V predmestju Prage je te dni neznan vlomilec izpraznil ordinacijsko sobo nekega zdravnika, kateremu je odnesel vse, kar je mogel ukrasti. Dober dan po tatvini je neznan moški glas poklical zdravnika po telefonu in mu javil, da se tat kesa svojega dejanja. Zdravnika je prosil, naj gre kakšnih 150 korakov daleč od svoje vile, kjer bo našel vse ukradene predmete. Zdravnik je to storil in našel na označenem kraju vse, kaT mu je prejnšij dan odnesel neznani prijatelj.
Moč in ideali
Francoski zunanji minister Lavai je zadnjič v nekem govoru dejal, da bi bila ljudstva, ki so ustvarila različne kulture, še vedno živa, če bi ne pozabljala tolikokrat na svojo dvojno dolžnost: biti močna, da se lahko ohranijo, in človeška, da si lahko pridobe simpatije. Današnje krize so samo posledica tega, da ljudje zanemarjajo eno ali drugo teh dolžnosti. Ljudstvo niso velika samo po svoji oborožitvi, kajti materialno moč je mogoče uničiti. Treba je namreč, da izpolnijo svoje poslanstvo z nadvlado idealov in nesebičnih čuvstev nad slepimi strastmi in sebičnimi nagoni. Ljudstva imajo vsa isto pravico do življenja in varnosti, a tudi do bogastva in lepote.
Pustolovcem so danes vrata v svet široko odprta. V neki dunajski kavarni se je pred kratkim neka vdova seznanila s čednim, da-si revno oblečenim moškim, ki se ji je predstavil za dr. Franza Lembacherja, novinarja in urednika dveh
velikih švicarskih listov. Znanje se je poglabljalo, vdova je novemu znancu prepustila vse obleke svojega moža in kmalu jo je namestu raztrganega partnerja spremljal po kavarnah eleganten moški. Ker pa je bil Lembacher brez denarja, ga je morala vdova podpirati tudi z denarjem. Spremljevalec ji je na ta način porabil skoro 30.000 Din.
Ko je bri oblečen in sit, se je začel Lem-bacher
ÌAH
Priprave za match med reprezentancama dravske in savske banovine, ki se bo vršil dne 2. junija v Ljubljani, so v polnem teku. Tekme se bodo na prvih deskah udeležili tudi naši mednarodni mojstri. Sestavo moštva savske banovine je prevzel odbor Jug.
šah. saveza v Zagrebu.
*
V	kopališču Zoppot, na ozemlju svobodnega mesta Gdanska, se bo vršila v juliju zanimiva tekma med reprezentancami Nemčije, Poljske in Švedske. Vsaka država bo postavila moštvo po 10 do 12 igralcev, med katerimi bodo tudi vsi vodilni mojstri sodelujočih držav.
*
Pariški mojster Snosko-Borovski namerava na svoji turneji po vzhodni Evropi v
juniju obiskati tudi Jugoslavijo.
*
V	Curihu je v teku majhen mojstrski turnir, ki se ga udeležujeta tudi gosta Eli-skases in dr. Seitz. Dva kola pred koncem vodi Eliskases z 8 točkami (100%). Slede Grob 6y7, dr. Seitz 6, dr. Stähelin, Henssler 5 itd
Prvenstvo Moravske Ostrave je osvojil mladi češki mojster Jan Foltys, ki je dosegel 10 točk iz 11 možnih.
•
Na turnirju za prvenstvo Prage je stanje po 12. kolu: Pelikan 9(2), Opoòensky 8 (3), Runza 6% (2), Grgurič 6 itd. Prvak Prage bo igral koncem maja na »Kraljici Mariji« ob priliki vožnje po Sredozemskem morju match s prvakom Splita. Splitsko prvenstvo si je na nedavno končanem turnirju oridobil g. Popovič.
*
Na turnirju v Margateu se je Capablanri posrečila proti Thomasu revanža za poraz, ki ga je o božiču v Hanstingsu po angleškem prvaku utrpel. Partija je bila igrana v zadnjem kolu in Capablanca je zmagal šele po zanimivi, trdovratni borbi.
Pol-indijska obramba. Beli: Capablanca.	Črni: Thomas.
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sgl—f3	L!8—b4+
Teorija otvoritev na podlagi analiz često
izpreminja mnenje o vrednosti posameznih variant. Sedaj velja ta poteza kot dovolj dobra za izenačenje.
4.	Lcl—d2
Tudi Sbd2 se često igra.	.
4	.------Dd8—e7
5.	g2—g3	b7—b6
6.	Lfl—g2	Lc8—b7
7.	0—0	Lb4 : d2
Sedaj črni mora vzeti, ker sicer beli igra
Lg5 in začne potem z a3 nadlegovati črnega lovca.
8.	Sbl : d2
Dolgo časa je veljalo Dd2 : kot bolje, da pride lahko beli damski skakač na c3. Vendar ni razvidno, kakšne nevarnosti naj bi črnemu po 8. Dd2 :. 0-0. 9. Sc3, Se4 grozile. Zato beli poskuša zopet starejšo potezo, ki vodi vsaj do zapletljajev v srednji igri
8	.------d7—d6
To pa je majhna neprevidnost, ki jo Capablanca na zanimiv način izkoristi. Pravilno je bilo 0—0, 9. Dc2, d6, 10. e4, Sbd7, 11. e5, de5 :, 12. Sg4!
9.	Ddl—a4+!
Važna vmesna poteza, preden gre dama na odrejeno polje c2.
9.------c7—c6
Izbka je bila težka. Na Dd7 ali Lc6 igra beli Dc2. V prvem slučaju se bo morala črna dama zopet umikati, da napravi ska-
ozirati po drugih ženskah. Vdovi to seveda ni bilo prav. Nekega dne ga je srečala na cesti in poklicala stražnika. Na policiji je dr. Lembacher izjaviL da ni Švicar, marveč jugoslovenski državljan in tudi dopisnik jugoslovenskih listov. Priznal je pa, da je izvabil vdovi par tisoč šilingov z obljubo, da jo bo vzel za ženo.
Ko je prišel slepar kmalu nato pred sodnike, ki so mu temeljito izprašali vest, se je izkazalo, da ni niti doktor, niti Lemba-cher. Piše se Laibacher in
ni bil nikoli novinar. Nikoli ni videl Švice, niti Jugoslavije, na Dunaj se je pripeljal iz Steina ob Donavi, živel pa je od tega, kar je prisleparil pri lahkovernih dušicah, ki so si želele prijetnega možička.
kaču prostor, v drugem bo dal lovec ob priliki tempo za napredovanje belih kmetov. Najzanimivejše bi bile variante po Sbd7. Sledilo bi 10. c5!, dc5 :, bc5 :. bc5 : (Dc5 :?, 12. Tel itd.), 12. Da5. Beli bi imel majhno pozicijsko prednost, vendar bi bila to za črnega še najugodnejša možnost. Po igrani potezi pa prevzame res beli incijativo.
10.	e2—e4	0—0
11.	e4—e5	Sf6—08 Izsiljeno, ker bi po zamenjavi na e5 postalo polje d6 preslabo, ko je črni že vlekel c7—c6.
12.	Tfl—el	c6—c5
13.	e5 : d6
Bolje bi bilo pač 13. d4—d5!, na pr. ed5 :?, ed6 : in beli zaradi ogrožene pozicije Se8 prodre. Tudi de5 : bi bilo zaradi Se5 : in eventuelno Sc6 slabo. In na Sbd7 bi že enostavno Tadi delalo črnemu preglavice.
13	.------SeB : dó
14.	d4 : c5	bó : c5 13. Da4—a5
Mesto prej omenjenih zapletljajev si je Capablanca izbral varianto, ki mu zasdgura majtino pozicijsko prednost. Točka c5 je seveda slaba, bela dama pa ogroža tudi črno damsko krilo, ki je še malo razvito.
15	.------Sb8—d7
16.	b2—b3	Tf8—d8
17.	Tal—dl	Ta8—c8 Črnemu zmanjkuje potez. Beli sedaj sicer
res ne sme vzeti na a7 zaradi Ta8, lahko pa z mirno igro svojo pozicijo še ojačL
18.	Sd2—fl	a7—a6 Prej ali slej bi bila ta nova slabitev le
potrebna, grozi na pr. Sh4.
19.	Sfl—e3	Sd7—b8 Neprijetni grožnji Sd5 se z Df8 tudi ni
bilo mogoče prav izogniti, ker bi beli potem prišel s podvojitvijo trdnjav do oblasti nad d-linijo.
20.	Se3—d5	De7—f8
21.	Sd5—b6	Tc8—c7
22.	Sb6—a4	Td8—c8 Ravno je črni še mogel braniti ogroženega kmeta.
23.	Sf3—e5!
Tudi drugi skakač gre nad kmeta.
23	.------Lb7 : g2
24.	Kgl : g2	Sdó—f5
25.	Se5—d3	Df8~d6?
Doslej se je črni v težki poziciji dobro branil. To pa je napaka, ki izgubi kmeta in partijo. Pravilno je bilo Sd4 in beli niti ne bi mogel vzeti na c5, niti ne bi s 26. Sb6, Td8, 27. Sd5, Tc<5 mogel takoj odločiti partije.
26.	Sd3 : c5	Dd6—c6+ Ni šlo več Tc5 :, ker bi po 27. Sc5 :, Tc5 :
(Dc5 :?, 28. Td8+) 28. Tdó, Ta5 : sedaj prišlo 29. Td8 mat.
27.	Kg2—gl	h7—h5 Zadnji poskus obupnega napada,
28.	Sc5—d3	h5—h4
29.	Sd3—e5	Dc6—b7
30.	Da5—b6	h4 : g3
31.	h2 : g3	Db7—a8
32.	Tdl—d8 +! Odloči hitro.
32	.------Tc8 : d8
33.	Db6 : c7	Td&—f8
34.	Sa4—b6 Črni se vda.
Lep mat dami, kakor se ga v praktični partiji redko vidi.	Vasja Pire.
S podmornico na severni tečaj
Sir Hubert Wilkins je potrdil vesti, da pripravlja novo ekspedicijo na severni tečaj s podmornico. Izjavil je, da bo absol-viral to vožnjo v popolnoma novi podmor-ci, ki bo napravljena po njegovih načrtih. Podmornica ob dograjena do prihodnjega poletja.
Anton Čehov:
Ženo je našel
Nekega dne, ko višji sprevodnik Nikolaj Nikolajevič Stičkin ni imel službe, je bila pri njem v stanovanju Ljubova Grigorjevna, primerno rejena, okroglo štiridesetletna dama, ki se je pečala z ženitovanjskim posredovanjem in raznimi drugimi posli, o katerih ljudje ne govorijo radi glasno. Stičkin je stopal po sobi gor in dol nekoliko v zadregi, vendar z resnim, odločnim in strogim obrazom; kadil je cigaro in govoril:
»Prav zadovoljen sem da sem se seznanil z vami. Semjon Ivanovič vas mi je priporočil, češ da mi boste mogli pomagati v delikatni, a zelo važni zadevi, ki se tiče moje življenjske sreče. Štejem že dvainpetde set let, Ljubova Grigorjevna: to je starost ko imajo zelo mnogi ljudje že odrasle otroke. Imam dobro državno službo Čeprav moji dohodki niso hudo veliki, vendar bi lahko ob svoji strani preživljal še ljubljeno bitje in nekaj otrok. Zaupam vam, da imam ne glede na plačo še denar v banki — prihranek mojega solidnega življenja Sem trezen mož in ljubim red, da bi mogel biti mnogim za zgled Samo dve reči mi nedo »tajata: lastno ognjišče in življenjska družica. Živim življenje nemirno po svetu se potikajočega cigana- zdaj sem tu, zdaj sem tam; ne poznam zadovol inosti in nimam nikogar, s komeT bi se lahko porazgovoril Če zbolim. ne bo pri meni nikogar ki bi mi prinesel vsaj kozarec vode Razen tega bolj spoštujejo oženjenega moža... Spadam med izobražence in denarnih težav nimam, a vendar sem samotar, prav kakor katoliški
duhovnik. Zato je moja srčna želja, da bi se zvezal z žensko, to se pravi, da bi se oženil z dostojno, spoštovano osebo.«
»Prav je tako!« je z vzdihom pripomnila ženitovanjska posredovalka.
»Živim sam zase in ne poznam ljudi v mestu. Kam naj torej grem in koga naj vprašam za svet, če so mi vsi ljudje tuji? Zavoljo tega mi je svetoval Semjon Ivanovič. da se posvetujem z ženo ki deluje na tem področju kot specialistka in izvršuje poklic, ki ustanavlja soljudem srečo. Zato vas iskreno prosim. Ljubova Grigorjevna, da mi nudite svojo pomoč pri oblikovanju moje življenske usode. Poznate vse za možitev sposobna ženska bitja v mestu, zato vam ne bo težavno, priskrbeti mi nekaj primernega.«
»To bi že mogla ..«
»Pijte vendar! Prosim vas najprijazneje.«
Z živahnim gibom je ponesla ženitovanjska posredovalka kozarec k ustom in izpila. ne da bi skremžila obraz
»To bi že mogla.« je ponovila »Toda kakšno nevesto si želite. Nikolaj Nikola-ievič?«
»No. kakršno mi prinese usoda.«
»Gotovo, to je odvisno od usode: a vendar ima vsak moški svoj okus Enemu so všeč črnolaske. drugemu olavolaske.«
»Poslušajte Ljubova Grigorjevna.« je menil Stičkin meH rocnirr) vzdihom, »soliden mož z utrjenim značajem sem Zame prideta lepota in sploh zunaniost šele v drugi vrsti v poštev. zakaj, recite mi, kaj imate
j od lutkastega obrazka. In z lepo ženo imate zmerom nevšečnosti. Prepričan sem, da pri ženi ni glavno to, kar je zunaj, nego tisto, kar je znotraj, to se pravi: imeti mora lepo dušo in druge dobre lastnosti. Pijte vendar, prosim vas, najprijazneje ... Razume se, da je prav prijetno, če je žena v telesnem oziru tako nekoliko polna in okrogla, a za srečno življenje obeh to ni bistven pogoj. Glavno je zmerom razum. Sicer pa, če natančneje pomislite, žena sploh ne potrebuje razuma, zakaj razum jo samo zavaja k temu. da si preveč domišljuje o svoji lastni osebi m stika za raznimi fantastičnimi ideali. Brez izobrazbe danes ne izhajate, to je res. a obstojajo različne vrste izobrazbe. Prijetno je. če zna žena francoski in nemški; znanje jezikov je nekaj zelo zaželenega. A kaj vse to koristi, če ne zna, recimo, prišiti gumba na suknjiču? Spadam med izobražence; lahko trdim, da bi se mogel razgovarjati s knezom Kanitelinom prav tako dobro, kakor se zdajle z vami, toda jaz sem čisto preprostega značaja. Rad bi prav enostavno dekle Najvažnejše je. da bi me spoštovala in čutila, da jo osrečujem.«
»To se razume.«
»Kar se pa materialne strani tiče... Bo-gatinke ne maram. Prostaštva da bi se ženil zaradi denarja, ne poznam Želel bi da ne bi jaz jedel kruh^ svoje žene, temveč, da bi žena jedla moj kruh in da bi se tega zavedala Pa tudi siromašne ženske ne bi vzel. Nisem brez sredstev, kakor sem že povedal, in se ne ženim zaradi denarja temveč iz ljubezni, a 7 ubožico se ne morem oženiti, saj veste, da se je vse podražilo in da bodo prišli tudi otroci«
»Saj se lahko dobi takšna z doto,« je me-
nila ženitovanjska posredovalka.
»Pijte vendar! Prosim vas najprijazneje.«
Molčala sta kakih pet minut. Ženitovanjska posredovalka je vzdihovala in pogledovala višjega sprevodnika postrani Zdajci je vprašala:
»Kaj sem že hotela reči... hm, hm ... Ali imate še kakšne druge želje, dragi gospod? Ponudim vam lahko izvrstno blago. Recimo Francozinjo, tudi Grkinjo. Obe sta nekaj finega.«
Višji sprevodnik je trenutek premišljeval, potem je rekel:
»Ne, hvala. Ker vidim, kako zelo mi želite ustreči, mi dovolite vprašanje: koliko pa dobite za prizadevanje pri nabavi neveste?«
»Ne zahtevam mnogo. Dajte mi petindvajset rabljev in blago za eno obleko, kakor je to v navadi, pa bom zadovoljna. Za doto pa se posebej plača; to pride na drug račun.«
Stičkin je sklenil roke nad prsmi in molče premislil. Nato je vzdihnil in dejal:
»Zelo drago je.«
»Prav nič ni drago. Nikolaj Nikolajevič! Prej, ko je bilo še mnogo porok, je bilo zdaj pa zdaj tudi cenejše: a v današnjih časih — koliko zaslužimo? Če v kakšnem srečnem meseou znaša dohodek petdeset rubljev. se lahko zahvalim svojemu Stvarniku A ta dohodek potem on večini niti ne izvira od porok, dragi gospod!«
Stičkin ie presenečen pogledal ženito-vanjsko posredovalko in skomignil z ramami.
»Hm ... Petdeset rabljev. Pravite, da je to malo9« je vprašal
»Seveda je malo! V preišniih časih sem zaslužila pogosto po več kakor sto rabljev.«
»Hm... Ne bi nikdar mislil, da se s takimi opravili da zaslužiti tak znesek. Petdeset rubljev! Mnogo mož ne zasluži toliko. Pijte vendari Prosim vas najprijazneje ...«
Ženitovanjska posredovalka je izpila, Stičkin jo je molče ogledoval od glave do nog in naposled rekel:
»Petdeset rubljev... To je šest sto rabljev na leto... Pijte vendar! Prosim vas najprijazneje... Veste, Ljubova Grigorjevna. s takimi pogoji bi vam ne bilo težavno, svoji lastni osebi priskrbeti moža.«
»Sebi?« je odvrnila ženitovanjska posredovalka. »Jaz sem že stara žena...«
»Ne, ne ... Kakšno lepo postavo imate... in poln, bel obraz... in vse drugo.«
ženitovanjska posredovalka je prišla v zadrego. Tudi Stičkin je bil v zadregi. Vsedel se je poleg nje.
»Prav zelo ste še lahko všeč kakemu moškemu«, je rekel. »Ce dobite resnobnega, poštenega varčnega moža, mu pri njegovi plači z dodatkom vašega zaslužka celo lahko zelo ugajate in živite z njim v najlepši duševni skladnosti...«
»Cesa mi vsega ne poveste, Nikolaj Nikolajevič . . .«
»Zakaj ne? Res ne vem...«
Sledil je kratek molk. Stičkin se je šum-no vsekaval. ženitovanjska posredovalka je zardela, ga sramežljivo pogledala m vprašala:
»Koliko pa dobivate plače, Nikolaj Nikolajevič.«
»Jaz? Petinsedemdeset rubljev ne upoštevaje darov. Razen tega imamo dohodke še od lojevih sveč in od zajcev.«
»Kaj hodite na lov?«
»Ne. Zajce imenujemo pri nas potnike,
Primorje si Je priborilo
- dve točki
Kljub zmagi nad sarajevsko Slavijo ostanejo črao-befi na zadnjem mestu — Po dve točki sta odpadli tudi na Baska, Hajduka in BSK, po eno pa na Gradjanskega in
Concordio
Osmo kolo v nacionalni ligi je bilo kompletno. Na petih igriščih se je deset moštev potegovalo in borilo za važne točke, štiri moštva so zmagala, od teh tri na domačih tleh: Primorje . Slavija 3:1, BASK : HAŠK 3:2, Hajduk : Jugoslavija 5:2, BSK je šel na tuje po pike in jih srečno prinesel domov (Slavija O. : BSK 1:3); Concordia je na svojem igrišču z lokalnim rivalom podelila piki 1:1.
Upoštevajoč tudi rezultat BSK : BASK 4:3, ki je bil dosežen med tednom, se je tablica le malo spremenila. Vrh je ostal nespremenjen, prav tako tudi dno. Spremembe so nastale le od tretjega do petega mesta.
Čmo-beli se s svojo zmago niso pomaknili z zadnjega mesta, ker je z ene strani odnesel Gradjanski Concordiji eno točko in je z istim številom točk, toda z boljšim količnikom pred našimi; z druge strani pa je državni prvak zmagal v Osijeku in obranil distanco. Vendar so naši ohranili stik s svojimi »predniki« in ko bodo imeli za sabo deset tekem, kot jih imata obe Slaviji, se utegns še marsikaj spremeniti.
Hajduk je prepričevalno potolkel tudi Jugoslavijo in se z eno piko več odtrgal od
Concordije, tako da je zdaj gladko v vodstvu. ima pa že devet tekem za seboj.
Concordia je ostala tudi s samo eno piko na svojem drugem mestu. Vendar je dosegljiva celo še za BSK in za svojega rivala Gradjanskega, ker imata tri tekme manj od nje.
Jugoslavija je morala s tretjega na četrto mesto, Hašk s četrtega na peto. Prehitel ju je BASK z boljšim količnikom.
Obe Slaviji sta ostali na svojih mestih, im^ta pa največ odigranih tekem in ni verjetno, da se bosta do konca držali tako visoko. Ob prvi priliki jo bosta prehitela i BSK i Gradjanski. še Primorju se lahko posreči, da v treh tekmah izgladi razliko
Do prihodnjih borb je tablica sedaj taka:
Hajduk	9	5	2	2	35:12	12
Concordia	9	3	5	1	13: 8	11
BASK	8	4	1	3	22:16	9
Jugoslavija	7	4	1	2	16:12	9
Hašk	8	4	1	3	14:12	9
Slavija S.	10	3	1	6	16:25	7
Slavija O.	10	3	1	6	13:32	7
BSK	6	3	0	3	13:10	6
Gradjanski	6	2	1	3	6:10	5
Primorje	7	2	1	4	8:19	5
Primarie s Slavija S 3sl (0:1)
ne noter — in 3:1!
Sodil je g. Podupsiki sprva z dobrim pregledom, pozneje je delal napake in izgubil živce. Ostremu tempu ni bil dorasel.
Bask : Hašk 3:2 (3:1)
Gradjanski : Concordia 1:1 (IM)
Hajduk : Jugoslavija S» (2:2)
BSK : Slavija (O) 3:1 (1:1)
Prvorazredno prvenstvo
samo v Mariboru
Senzacija dneva zmaga Celja nad Mariborom — Svoboda je dobila v mrežo 7 golov
Primorje: Logar—Hassl, Bertoncelj I— Zemljak, Slamič, Boncelj—Janežič, Pupo, Makovec, Bertoncelj H, Zemljič.
Slavija: Bosnič—Paviič, Spajič—Euge-nič, Djurovič, Kranjc—Stankovič, Marič SI-, Rajlič, Marič M., Dugonjič.
Pred 1500 gledalci je šla v sceno borba, o kateri se ni moglo vnaprej reči ne to ne ano. Kislo vreme je prireditvi pogodovalo, saj se ljudje niso imeli kam dati; tako so prišli gledat borbo za državne točke tudi arti, ki pridejo samo na največje nogometne praznike. Nemara pa je marsikoga privlekla tudi trdna zavest, da bodo tokrat domači zmagali. Ljudje hočejo videti uspeh. Toda, kakor rečeno, o tej borbi so mogli le največji optimisti domnevati, da jo bo naše moštvo spravilo srečno pod streho. Pred dvema letoma je isti protiv-nik našemu moštvu odnesel obe točki iz Ljubljane. Morda bi bila tudi letos našim predla bolj trda, ako bi bili prišli Sarajlije v Ljubljano s svojo kompletno prvo četo. Neglede na vse to — točki sta ostali doma^ so imeli prav oni, ki so bili trdno prepričani o uspehu.
Tekom igre pa dolgo ni kazalo, da se bo borba uspešno zaključila za črno-bele. Zlasti je bilo v poteku prvega polčasa marsikaj po tem, da je kazalo na negativen izid tekme. Moštvo je sicer nastopilo, kakor se pravi, »kompletno«, t. j. v moštvu so igrali tudi tisti igralci, ki so jih zadnje borbe bile začasno izločile iz aktivnih vrst. Skoro vsem tem »maroder-jem« pa se je poznalo, ali da so dalje časa počivali ali da svojih blesur še niso popolnoma preboleli. Od te strani je bilo morda naše moštvo še bolj handicapirano kot gost, ki je privedel s seboj nekatere rezervne ' moči. Omeniti je tu pred vsem Bertonclja v obrambi, ki je sicer zanesljiv steber moštva. Roke še vedno ni mogel svobodno gibati in torej ni mogel biti polnovreden partner. Drugi izmed te skupine je bil Slamič, ki je iz tega ali onega vzroka tokrat povsem odpovedal. Boljše sta se vigrala napadalca Bertoncelj n in Pupo. Glavna vrzel se je moštvu ves čas kazala v sredi. Slamič ne samo da ni utegnil povezati moštvo, bil je enako malo koristen napadu kot obrambi. Precej šibak je bil tudi Zemljak, ki je za svoje krilo vse prepočasi operiral. Boncelj je sicer igral skoro v svoji običajni formi, vendar je bila srednja vrsta razbita in s tem je razpadlo tudi moštvo v poedine enote, v napadu se Makovec nikakor ni mogel uveljaviti kot vodja napada. Kar je tekom prvega polčasa počenjal, se je le malokrat posrečilo. Potem je šel na krilo in se je ostali del napadalne vrste potisnil proti sredi in stvar je za mnogo odstotkov boljše funkcionirala. Od kril je bil gotovo Zemljič boljši, celo najboljši od vseh štirih. Posredno ali neposredno so padli vsi trije goli z njegove strani. Toda od svoje nekdanje forme je tudi on še precej oddaljen. Zadovoljil je Janežič v desni zvezi; bil je prodorna sila. vedno pred golom v potrebnem trenutku, iz ene takih pozi-
ki se vozijo brez voznih listkov.«
Potekla še ena minuta molka. Stičkin je vstal in v vznemirjenosti začel hoditi po sobi gor in dol.
»Mlada žena ne bi bila zame«, je rekel. jV letih sem in potrebujem ženo ustrezne
starosti___nekako takšno, kakor ste vi ...
pošteno in resnobno... in tako vaše postave ..
»česa mi vsega ne poveste ...« se je krčevito zasmejala ženitovanjska posredovalka in skrila svoj obraz, ki ji je bil živo zardel, v žepnem robcu.
»Kaj bi še dolgo okleval! Vi čisto ustrezate mojemu okusu in ste po svojih lastnostih popolnoma primerna zame. Sem resnoben. trezen mož. če sem vam všeč. torej... Brez ovinkov: dovolite, da vam ponudim svojo roko za življenje.«
ženitovanjska posredovalka se je jokala in smejala vse križem in trknila s Stički-nom kar je pomenilo, da sprejme ponudbo.
»Tako torej!« je rekel srečni višji sprevodnik. ■»Zdaj mi dovolite, da vam obrazložim. kakšnega obnašanja in načina živ-ijenia bi si želel od vas. Sem resen, soliden, pošten mož. v vsakem oziru sem plemenitega mišljenja in želim, da tudi moja žena misli resno o življenju, spozna v meni ustva-ritelia svoje sreče in me smatra za svoje vse.«
Vsedel se ie in začel rloboko vzdihnivši ra.zlaeati svoii nevesti svoie nazore o rodbinskim življenjem in o ženinih dolžnostih.
cij je dal drugi gol. Pepček in Pupo sta igrala vsak po svoje konbinatorno dobro, streljala sta iz vsake pozicije, mnogokrat precizno, enemu kot drugemu pa se mora očitati nekaka počasnost, obiranje, tako da mnogokrat ne oddajata žoge v pravem trenutku. V obrambi je imel najmanj posla Logar. Gola ni mogel ubraniti, ker mu je bil branilec na poti do žoge, koncem prvega polčasa pa je imel opravka s silno sumljivo zadevo: žoga je bila že skoro preko črte, po njegovi krivdi. Skratka, ni imel prilike, da bi se izkazal. Branilca sta delala žilavo, vztrajno in požrtvovalno, pred močnejšim napadom pa bi bila nemara kapitulirala
Slavijaši opravičujejo svoj poraz z nekaterimi rezervami. Rezervna je bila pred vsem obramba, razen vratarja. Videti je bilo tekom igre, da tista branilca nista prvorazredna. V prvem polčasu je Spajič še precej sigurno držal svojo stran, v drugem delu igre pa je igral enako kot njegov partner precej nesigurno in je nasprotni napad prehajal često preko branil-ske vrste. Imela sta pa branilca v vratarju dobro oporo. Ta je imel posla več ko dovolj in je držal tudi neverjetno težke strele. S svojo naravnost mačjo gibčnostjo je spravljal nasprotne napadalce v obup. V moštvu sta bila opasna še stranska krilca, ki sta bila močnejša od svojega tovariša na sredi. Ta je sicer dober tehni-čar, je pa bolj usmerjen naprej kot v obrambo, v celoti pa srednja vrsta ni bila slaba in je svojemu napadu pošiljala mnogo uporabljivih žog. v napadu je bilo nevarno levo krilo, notranji trio je v polju dobro kombiniral. Napadalci niso mnogo streljali, par žog je šlo v prečko. Pred golom si niso umeli ustvariti toliko zrelih pozicij kot nasprotnik, vendar je bilo prilik tudi za večji score.
Igra je bila lepa v prvem polčasu, ko sta si bila protivnika enakovredna. Z boljšim startom a s skromnejšimi tehničnimi sredstvi so si gostje mestoma ostvarili tudi terensko premoč, dasi ni mogoče govoriti v tem delu igre o izraziti premoči enega ali drugega moštva. Drugi del igre pa je bil mestoma zelo dober. Sodniku se je igra izmuznila iz roke, kar so nekateri igralci izkoristili, tako da je prišlo v igro precej ostrosti in surovosti. K temu so Slavijaši zaprli igro, hoteč ves polčas držati rezultat, pa so jih domači potisnili povsem v defen-zivo. Ker dolgo ni hotelo biti uspeha in je sodnik parkrat opustil diktiranje enajstke, ko bi bila gotovo na mestu, se je polastila nervoza i publike i igralcev in težka atmosfera je bila ustvarjena.
K sreči so se dogodki zaokrenili v ugodno smer za domače moštvo, trije efektni in težko pri'borjeni goli so duhove pomirili, toda kljuib temu je bila potrebna še dvojna izključitev, da je sodnik zopet postal gospodar položaja.
Igro otvori Slavija, toda prvi napad izvede Pr. in že si izdela napad šanso, pa ostane samo pri njej. Prvi se znajdejo gostje in uveljavijo svoj start. Napadi se hitro menjavajo, streli gredo tik mimo ali na prečko, a do 22. min. ni večjih dogodkov. Tedaj bije desno krilo Slavije žogo s kota, žoga prileti v lepem polvisokem loku pred Logarja in levi Marič jo z glavo pošlje neubranljivo v kot. Po tem uspehu gostov se igra razgiblje in počasi se razvije terenska premoč črno-belih, ne da bi Slavijaši prestali biti nevarni. Proti koncu polčasa so domači v nasprotnikovem kazenskem prostoru, sodnik dveh rok ne piska, od katerih je bila vsaj druga izrazita enajstka. Tik pred končnim piskom pobegne desno krilo, žoga se sumljivo suče okoli Logarja in Slavijaši reklamirajo gol; vendar sodnik da z druge polovice igrišča out.
Drugi del igre poteče v izraziti premoči domačih. Napad je dolgo v kazenskem prostoru. Slavijaši so vsi v obrambi, ne izbirajo sredstev in par težjih foulov ostane brez kazni, ali jih pa sodnik povleče ven na kazensko črto. Po seriji neuspelih kotov strelja v 26 min. Pepček kot z leve strani, v napadu je starejši Bertoncelj. ki žogo z gla efektno prestreže in neubranljivo potrese mrežo Dolgo pričakovano izenačenje! V 31. min. prejme Zemljič lep prenos, njegov strel se ostro odbije izpod prečke na tla in že ie Janežič na mestu ter s črte z glavo potisne v mrežo, vodstvo 2:1! Tn končno v 4t) min strelia ienčeV ostro pod prečko, zopet se žoga odbije na tla. tokrat pristavi Pupo svojo glavo in potis-
Podsavezno prvenstveno tekmovanje se je danes nadaljevalo v Mariboru z dvema tekmama, in sicer sta se STečala Rapid in Svoboda in Celje ter Maribor. Tekma med Rapidom in Svobodo sicer ni bila na sporedu, vendar sta se oba nasprotnika dogovorila, da je bila odigrana pred določenim terminom, da cV)bita tako proste termine za druge tekme. Zmaga Rapida se je gotovo pričakovala, vendar pa je visoki score neikoliko iznenadil. Senzacijo pa gotovo pomeni zmaga Celja nad Mariborom.
Tablica se je po vrstnem redu le v toliko izpremenila, da je Celje potisnilo Svobodo na predzadnje mesto. Do prihodnjih tekem bo tabela naslednja: Železničar 12 8 2 2 33:23 18 Ilirija	10 6 2 2 38:12 14
ÖSK	10 5 4 1 27:14 14
Rapid	10 6 0 4 30:14 12
Maribor 12 4 1 7 15:32 9 Celje	10 3 2 5 16:19 8
Svoboda 11 2 3 6 12:55 7 ZS K	11 2 0 9 23:33 4
Rapid : Svoboda 7:0 (3:0)
Maribor, 19. maja. Z ozirom na prvenstveno tekmo med Mariborom im Celjem se je srečanje -'d Rapidom in Svobodo vršilo dopofdne na igrišču v Magdalenskem parku. Ohisk ni bil velik, zbralo se je okrog 300 gledalcev, pristašev obeh klubov. Oba nasprotnika sta t nastopila v precej spremenjenih postavah in z več rezervami. Rezervisti pa se niso obnesli in tako so bili gledalci priča precej skromne igre, ki ni bila re borbena, ne napeta.
Rapid je v polju prevladoval od začetka do konca, dočim se je Svo-boda zadovoljila s prodori, ki so bili vedno nevarni, zlasti ker je bil Rapidov vratar zelo slab in nesiguren. Med branilci je bil Barlovič da-leko boljša od svojega partnerja, med krilci pa je bil gonilna sila Seiffert, ki je stalno pošiljal žoge svojemu napadu, poleg tega pa se je tudi defenzivno uspešno udejstvoval. Ta dva igrača sta bila edina, ki sta se trudila. Napad je bil dober le do kazenskega prostora, tu pa se je spušal v hiiperkombinacije, da je ostalo nebroj zrelih pozicij neizrabljenih. Da je pri vsem tem zabil sedem golov, ni toliko njegova zasluga, kakor šibke obrambe Svobode, zlasti vratarja. Svoboda je imela sploh slab dan, igrala je brez elana in požrtvovalnosti. Krilci so bili defenzivno dobri, za podpiranje napada pa so imeli malo zmisla. Napad se ie sicer trudil, toda pozna se mu, da mu manjka Tičar. Sodil je g. Nemec objektivno in dobro.
Celje : Maribor 3:1 (1:0)
Druga prvenstvena tekma se odigrala na igrišču v Ljudskem vrtu pred 500 gledalci, a končala se je z veliko senzacijo: Celju se je posrečilo odvzeti Mariboru dve točki. Današnji poraz Maribora po poteku igre ni bil popolnoma upravičen, vendar si je Celje zmago pošteno zaslužilo, ker je igralo tako požrtvovalno, kot se redkokdaj vidi katero moštvo.
Celjani so postavili v polje izredno borbeno moštvo, ki je tehnično premoč nasprotnika nadomestilo s svežim startom in velikim elanom. Ves čas tekme so sicer igrali v polju podrejeno vlogo t~r se omejili zlasti v prvem polčasu bolj na obrambo, vendar so mimogrede uprizarjali izlete v nasprotno polovico. Taki prodori so bili vedno uspešni in so dali obrambi Maribora mnogo posla. Najbolj uspešna je bila krik k a vrsta in to v obeh smereh. Obramba je sicer na trenutke kazala znake slabosti, a v splošnem je opravila svoj posel dobro. V napadu je imelo Celje najmočnejše orožje v desnem krilu, ki je ustvarjalo lepe situacije. Tudi vodja napada in njegov tovariš na levi strani sta pokazala precej znanja. V splošnem Celjani niso predvajali prvorazrednega nogometa in tudi gledalci niso bili vzhičeni nad igro.
ki se jim je nudila, toda točke so točke in žoga je okrogla
Maribor ni igral tako slabo, kakor pravi rezultat. Nasprotno, v polju so domačini dominirali in če bi bil napad nekoliko več streljal, bi bil rezultat povsem drugačen. Prilike je bilo dovolj, toda napad je še tako zrele prilike klavrno zastreljal. V tem pogledu so bili vsi enakovredni. Napad je bil najslabša formacija moštva, pokazal ni nobene smiselne akcije in igral tja v en dan, ne da bi se gledalo, kam gre žoga. Tako se je mnogokrat zgodilo, da so streljali iz bližine 3 do 5 m v out. Krilci so bili tudi pri Mariboru zelo dobri, toda vse njihovo prizadevanje je bilo brezuspešno, ker se je vsaka žoga z matematično natančnostjo vrnila v njihovo območje. To zlasti v drugem polčasu. Obramba je mnogo grešila in je bila tudi nesi-gurna.
Igra sama je bila precej živahna, toda pravi ljubitelji nogometa niso prišli na svoj račun. Poleg tega sta se obe moštvi privoščili razne neprijaznosti — bila je pač ogorčena borba za točke.
Sodil je objektivno in dobro g. Ramovš iz Ljubljane
V predtekmi so juniorji iz Maribora, porazili juniorje Celja s 4:1, v Ptuju je pa rezerva Železničarjev zmagala nad Ptujem s 3:1.
Drugorazredno prvenstvo v Ljubljani
Drugorazredno prvenstvo v Ljubljani
Mars : Korotan 3:1 (3:0).
Jadran : Slovan 3:1 (0:0).
Sloga : Svoboda 2:0 (2:0).
Grafika : Mladika 5:0.
Reka : Slavija 7:0.
Olimp : Jugoslavija 3:2 (1:2)
Celje, 19. maja.
Danes popoldne je bila na G lazi ji pred 300 gledalci odigrana med Olimpom in Jugoslavijo zaključena drugorazredna tekma za prvenstvo celjskega nogometnega okrožja. Olimp je zasluženo zmagal in dosegel 10 točk, toliko kakor Atletiki. Zaradi boljše razlike golov pa so Atletiki postali okrožni prvak.
Tekma je bila živahna in napeta, na obeh straneh pa se je igralo preostro. Olimp je bil tehnično in kombinatorno nekoliko boljši. Jugoslavija je zlasti v prvem polčasu igrala smotreno in požrtvovalno ter jè že vodila 2:1. Po odmoru je Olimp igral zelo učinkovito. V 17. minuti prvega polčasa sta treščila desna zveza Olimpa Grega Trdkovic in levi krilec Jugoslavije Nikolič s tako silo drug v drugega, da si je Trdkovič zlomil desno nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. Olimp je igral ves čas nato samo z 10 igralci. Goli so padli v 25. min. prvega in 19. min. drugega polčasa za Olimp, za Jugoslavijo pa v 20. in 23. min. prvega polčasa.
Sodil je s. Veble točno in objektivno.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Primorje jun. : Hermes rez. 1:1, Primorje rez. : Bratstvo (Jesenice) 3:0 (1:0).
Dunaj: V soboto: Liberias : Austria 4:2 (2:1). V nedeljo: Hakoah : Wae 2:1 (1:1), Rapid : Vienna 1:1 (1:0), FAC : FC Wien 1:1 (1:0), Wacker : Favoritner FC 2:2 (2:1), Admira : Sportklub 4:1 (3:0).
Praga: Kladno : Bohemians 3:1, Slavija : židenice 3:1, Prostejov : Plzen 3:2, Viktorija Plzen : Kolin 3:1, D FC : Teplitzer FC 2:0.
Pariz: Francija : Madžarska 2:0.
Rim: Milano : Juventus 3:0, Ambrosiana : Sanpierdarena 0:0, Firenze : Bologna 1:0, Brescia : Triestina 2:1, Napoli: Livorno 1:1, Pro Vercelli : Alessandria 1:0, Torino : Lazio 2:1, Roma : Palermo 5:1.
Amsterdam: Anglija: Nizozemska 1:0 (0:0).
Lahkoatletski miting
Primorja
Propagandni miting je bil tudi izbirni za sestavo ljubljanske reprezentance — Nekaj prav dobrih rezultatov
Sobotni lahkoatletski miting Primorja, ki je istočasno veljal kot izbirni za postavitev reprezentance Ljubljane, ki nastopi proti reprezentanci Beograda v Beogradu 36. t. m., ni izpolnil vseh nad, ki so se polagale vanj. Predvsem je treba omeniti zelo razmehčano in mokro tekališče ter skakalne naprave, ki jih je deževje zadnjih dni močno pokvarilo; neprijeten veter, ki je močno oviral tekmovalce na srednje in dolge proge. Odsotnost Kovačiča. Skoka in Sodnika, na kratke proge. Zorge A. na srednje proge, Stepišnika. Putin je, Dečma-na, Slaparja in Orehka v metih. Martinija. Zgurja, Korčeta, Putinje itd v skokih je povzročila, da ni bilo v vseh disciplinah one napetosti, ki smo jo vajeni videti na prireditvah večje vrste. V metu kopja se je celo zgodila majhna nezgoda, da se je v pričetku tekmovanja zlomilo kopje in. ker ni bilo pri roki drugega, smo v tei disci plini ostali brez pravega merila z<> Rrune ta. brez dvoma sedaj narboljšegg našega metalca kopja, ki je tudi lani proti Beo-
gradu izvojeval krasno zmago. V mnogih disciplinah so bili doseženi dobri, v nekaterih zelo dobri rezultati. Rezultat Cerar-jev, akoravno dosežen z vetrom, dokazuje veliki njegov napredek. Rezultata Gaber-ška na 400 m in 800 sta zadovoljila, zlasti ako upoštevamo, da ni imel nobene konkurence. Izredno lepa disciplina je bila tek 1500 m. V tej disciplini je sicer zmagal Krevs, toda šele po ostri borbi z Gorškom, ki napram lani zaznamuje velik napredek v stilu, vzdržljivosti in hitrosti. Tudi ostali plasiranci, Srakar F.. Pogačnik, zlasti junior Kotnik (Ilirija) so pokazali, da v disciplinah srednjih prog močno napredujemo.
Bručan v teku 5000 m zboljšuje stalno, akoravno brez konkurence, svoje odlične rezultate! Toda tudi pri ostalih, zlasti pri Starmanu Ivanu. Srakarju I. in Mersku se opažajo dobri sadovi resnega dela. Meti. krogla in disk. so bili slabši, kakor na zadnjih prireditvah vendar je treba delno upoštevati majhno konkurenco. Pri skokih
je bilo precej boljSe t izjemo skoka v višino, kjer je od močnejših nastopil samo Slanina. Bil je nekoliko slabši kakor na zadnji prireditvi, toda to gre v veliki večini na rovaš mehkemu odskočišču. Mnogo bolj so nas zadovoljile discipline troskok in skok v daljavo. Štirje atleti ^ez 6 m v skoku v daljavo, od tega trije 6JO in nad to marko potrjujejo, da smo našli dober kader skakačev.
Vodstvo, ki bo na temelju doseženih rezultatov določilo moštvo Ljubljane, ae ne nahaja ravno pred najlažjo nalogo. Brez dvoma bo naletelo na znatne ovire. Prepričani pa smo, da jih bo pravočasno odstranilo in da bomo v nedeljo v bortri proti Beogradu mogli na startu pozdraviti najboljše, kar danes naša lahka atletika premore.
V naslednjem doseženi rezultati:
100 m seniorji: 1. Cerar Drago (Pr.) 11.1, Z Zgur Mirko (Pr.) 11.7, 3. UAančič (Pr.) 11.8, 4. Sušteršič (Pr.) za dlan. 5. Pribyi (Pr.) za prsa, 6. Stok (Pr.) za prša.
100 m juniorji: C: 1. Main a riè Jože (Pr.) 12.3, 2. Malahovsky (Pr.) 13, 3. Baloh (Pr.) 13.2.
Met krogle: 1. Jeglič (I.) 12.58 m, Z Ser-še (Pr.) 11.52 m.
Met krogle juniorji C: 1. Pribošek (l.) 12-25 m, 2. Baloh (Pr.) 11.42 m, 3. Skaza (Pr.) 11.36 m.
Tek 400 m: 1. Gaiberšek (Pr.) 54.9. Brez konkurence, ker sta Weibl in Skušek izstopila po 200 m.
Skok v daljavo z zaletom sen.: 1. Slapar Boleslav (Pr.) 6.32, Z Požar (Pr.) 630, 3. Sušteršič (Pr.) 6.07, 4. Stok (Pr.) 5.85.
Skok v daljavo jun. C: 1. Malnarič (Pr.) 6.30, 2. Baloh (Pr.) 5.47, 3. Malahovsky (Pr.) 5.09.
Tek 5000 m: 1. Bručan (I.) 16:20 io ena petina. 2. Starman I. (Sloga) 16.44, 3. Srakar I. (Pr.) 16:48 in štiri petine, 4. Meršek (Pr.) 17:12 in štiri petine.
Skok v višino z zal. sen.: 1. Slanina (Pr.) 1.65, 2 Stegu (I.) 1.60, 3. Beranek (Korotan) 1.50.
Skok v višino z zaletom jun. C: 1. Pribošek (L) 135, 2. Baloh (Pr.) 130.
Tek 800 m: 1. Gaberšek (Pr.) 2:05.4, Z Ozurda (Pr.) 2:08.2, 3. Skušek (Pr.) 2:112. Gaiberšek sigurno zmagal v ležernem tempu, Czurda mnogo slabši kakor običajno.
Met diska: 1. Serše (Pr.) 36.01, Z Jeglič (I.) 35.37, 3. Banko (I.) 33.98.
Troskok jun. C: 1. Pribošek (L) 1130, 2. Baloh (Pr.) 11.18.
Troskok sen.: 1. Perpar (Pr.) 13.77, Z Slapar Boleslav (Pr.) 12.65. Perpar je v prvem svojem nastopu pokazal, da je znamka 14 m letos za njega ne samo dosegljiva, temveč da ima vse pogoje, da jo bo znatno prekoračil. Slapar je pokazal velik talent za skoke.
Tek 1500 m sen.: 1. Goršek (Pr.) 4:25, Z Z Lomibar, 3. Arčon (oba Sloga).
Tek 1500 m sen: 1. Goršek (Pr.) 4:24, Z Srakar F. (Pr.) 4:28.5, 3. Pogačnik (Pr.) 4:31, 4. Osterman (I.) 4:43, 5. Ogrin M (Pr.) isti rezultat. Krevs, ki se je vrnil v Primorje, je startal samo izbirno in zimagal v času 4:23.6. Izredno lepa borba, v kateri je začetkoma na čelu Pogačnik, toda takoj ga zamenja Krevs; po 800 m ga zamenja Goršek, ki vodi do 300 m pred ciljem. Tukaj se razvije krasna borba med Gorškom in Krevsom, v kateri se izkaže Krevs kot močnejši. Krasno se je držal vodilnih dveh Srakar. ki je odpadel šele zadnjih 200 m.
Lahkoatletski nastop srednješolcev
Včeraj dopoldne so se vršila na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola lahkoatletska izbirna tekmovanja za sestavo srednješolske reprezentance. Ker je dopoldne deževalo, je bil tudi teren precej razmočen. Deževno vreme je tudi povzročilo, da poset na mitingu ni bil ravno najboljši.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Tek 100 m: 1. m 2. Erbar (UL r. g.) in Jeločnik (ki. g.) 12, 3. Kosec (in. r. g.) 12.2.
Met krogle: 1. Kajfež (in. r. g.) 13.10, 2. Pogelšek (II. r. g.) 12.86, 3. Koser (in r. g.) 12.07.
Tek 200 m: 1. Bajda (HI. r. g.) 25.7, 2. čuk (III. r. g.) 26, 3. Jeločnik (ki. g.) 26.
Skok v daljavo: 1. Erbar (HI. r. g.) 5.79, 2. Malič (n. r. g.) 5.36, 3. Simnič (HI. r. g.) 5.36.
Tek 1500 m: 1. Djinovsky (H. r. g.) 4.55.3, 2. Poljšak (I. r. g.) 4.56, 3. Kogov-šek (in. r. g.) 4.59.8.
Met kopja: 1. Cerar (I. r. g.) 45.40, 2. Pogelšek (U. r. g.) 37.50, 3. Kosec (HL r. g.) 37.
Met diska: 1. Kajfež (m. r. g.) 39.52, 2. Kosec (in. r. g.) 35.20, 3. Pogelšek (IL r. g.) 32.44.
Skok v višino se zaradi razmočenega terena ni vršil.
V rokometu je zmagala zagrebška reprezentanca nad ljubljansko s 7:5.
Davisov pokal
Praga, 19. maja. b. V tekmovanju za Davisov pokal med češkoslovaško in Jugoslavijo sta se vršili danes zadnji dve single igri, ki so ju dobili čehoslovaki. Menzel je zmagal nad Pallado 6:0, 6:1, 6:1, časka pa nad Punčecem 6:4, 6:1, 4:6, 6:0.
Končno stanje je torej 4:1 za Češkoslovaško.
Meksiko, 19. maja. AA. V finalni tekmi ameriške cone za Davisov pokal so zmagale Zedinjene države nad Meksiko.
GOLF
Londončan in škot sta igrala golf.
Po prvi luknji je vprašal Londončan: Koliko udarcev je bilo?
—	Osem, je odgovoril Škot.
—	Jaz samo sedem, je zaključil Londončan, m je torej dobljena.
Po drugi luknji je spet vprašal Londončan, toda škot se je samo smehljal.
—	O ne, je dejal, zdaj bom pa vprašal jaz!
ČRN DAN
Desna zveza X. je imel slab dan. Nič mu ni šlo po sreči; publika je žvižgala nad njim, soigralci pa so ga gledali postrani. Mirno je prenašal vse, toda najhuje se mu je zgodilo, ko je zapuščal Igrišče.
Stopi predenj frkovec, ki je vso tekmo visel na plotu, in mu stisne v roko kos papirja s kratko izjavo:
—	Tu imate tudi vaš avtogram!
Monstre-proces pred posebnim trfbunalom
Doslej je bilo obsojenih 70 ljudi iz tržaške, goriške in videmske pokrajine skupno na 472 in pol leta ječe
Lani meseca junija je bilo v raznih krajih Julijske Krajine in videmske pokrajine aretiranih okrog 200 ljudi, ki jih je fašistična OVRA osumila, da so zlasti med delavstvom ustanavljali neko protirežimsko organizacijo in v to svrho prirejali tajne sestanke, delili prepovedane letake in brošure. Skoraj vse so po nekaj tednih prepeljali v R.im in jih izročili posebnemu sodišču za zaščito države. Preiskava je trajala celih 10 mesecev. Te dni se je pričel proti njim velik proces, ki so ga pa namenoma razdelili na več delov, da ne bi vzbudi prevelike pozornosti. Ugotoviti je treba, da so bili vsi obtoženi po §§ 110, 270-2 in 272 italijanskega kz, da so delovali skupno ob istem času in na istem ozemlju.
17 Slovencev obsojenih na 103 in pol leta ječe
Od 6. do 16. maja se je vršilo proti 70 ob-
Zavrnjen priziv kane nika Valentinčiča
Rimsko kasacijsko sodišče je v četrtek 15. maja zavrnilo priziv goriškega kanonika Ignacija Valentinčiča, ki je bil pred leti obsojen na 10 mesecev in 6 dni zapora. O procesu pred goriškim sodiščem smo tedaj obširno poročali. Po obtožnici si je g. kanonik v oktobru 1. 1928. ter leto dni pozneje neupravičeno prilastil dragocena duhovniška oblačila in srebrn kip Matere božje z detetom ter jih prodal beneškemu stari-narju Jakobu Zenniju za 38.000 lir. Zenni jih je skušal vtihotapiti v Švico, ker je izvoz starinskih dragocenosti iz Italije prepovedan. Oblasti so mu prišle na sled in tako je prišla vsa stvar pred sodišče. Poleg g. kanonika Valentinčiča je bil obsojen tudi Zenni na 22.000 lir denarne in še neke druge kazni. Oba sta proti sodbi v prvi instanci vložila priziv na tržaško apelacijsko in končno na kasacijsko sodišče v Rimu. Zanimivo je, da je rimsko sodišče ugodilo Benečanu, tako da mu ne bo treba plačati omenjene denarne kazni. Zastopnika kanonika Valentinčiča pa nista uspela s svojim zagovorom, dasi sta dokazala na podlagi strokovno vodenih poslovnih knjig, da je obtoženec ves denar, ki ga je izkupil za oblačila in Marijin kip, porabil za obnovo po vojni hudo razdejane goriške stolnice in da je mnogo založil celo iz svojih lastnih prihrankov. Dokazala sta tudi, da je užival pri svojih cerkvenih predstojnikih popolno zaupanje, tako da je smel na lastno odgovornost odtujiti omenjene predmete, ki so bili cerkvena last.
Goriški tramvajski promet ukinjen
Gorica, pričetkom maja.
2e vsa poslednja leta je imelo goriško mestno podjetje s tramvajem velike finančne težave. Promet je zmerom bolj upadal, na drugi strani pa si tudi niso nič kaj prizadevali, da bi obnovili vozni park, pospešili vožnjo rn razširili omrežje prog na nove mestne okraje. Spričo takih razmer, je bilo vsakomur jasno, da bo goriškemu tramvaju prej ali slej odklenkalo. Dejansko se je mestno podjetje že dolgo pripravljalo na ta koTak, ko pa se je bilanca o lanskem prometu spet zaključila z znatnim primanjkljajem, je padla odločitev.
Nastalo je tedaj vprašanje, kako nadomestiti tramvajske vozove z drugimi modernejšimi in cenejšimi prometnimi sredstvi. Ljudje so se zelo zavzemali za brez-motorne avtobuse, ki bi črpali gonilno silo iz akumulatorjev. Menili so, da bi promet s takimi vozili ne povzročal tolikega ropota, kakoT so ga stari tramvajski vozovi ali kakor bi ga običajni avtobusi. Kljub temu in celo proti tozadevnim zakonskim določilom pa se je mestno podjetje odločilo za običajni avtobusni promet, za katerega se je zlasti potegovalo tudi znano avtobusno podjetje Ribi & Comp. Mestni svet je temu podjetju zares podelil koncesijo za vzdrževanje vsega mestnega potniškega prometa. S 1. majem t. 1. je bil končno tramvajski promet definitivno ukinjen. Podjetje Ribi prevaža sedaj ljudi na sedmih progah, na katerih pa avtobusi ne vozijo vsakih pet minut kakor tramvaji marveč vsakih 30 minut ali celo vsako uro.
Drobne vesti iz Goriške
p— Goriško sodišče je obsodilo zaradi bega čez mejo Franja Pičulina iz Čepovana na 4 mesece zapora in 3000 lir denarne kazni, 25-letnega Štefana Bertoča iz Dola pri čepovanu pa na 6 mesecev ječe in 400 lir denarne kazni. Oba sta bila sojena v kon-tumaciji.
p— Tudi iz Slovenske Benečije bežijo.
Pred sodiščem v Tarčentu se je te dni vršil proces proti 20 letnemu Francetu Lovu, ker je zbežal čez mejo v Avstrijo. Njegovi starši so sicer že pred leti odšli v Francijo s trebuhom za kruhom in se tam tudi za stalno naselili, ostali pa so pristojni v neko občino v tarčentski okolici. Tudi sin France se je rodil v Franciji. Pred kratkim pa se je zaradi nezaposlenosti preko Nemčije, kjer je nekaj časa delal, vrnil v domovino Ko pa se je prepričal, da tudi v Italiji ne bo našel zaslužka, se je brez potnega lista odpravil čez mejo v Avstrijo. ZaTadi tega ga je sodišče obsodilo na tri mesece zapora in 200 lir denarne kazni.
p— Fašistična disciplina peša. V poslednjem času ima disciplinska komisija fašistične zveze za goriško pokrajino zmerom več posla. Zlasti prihaja iz podeželskih krajev mnogo prijav proti mladim fašistom, med katerimi je še največ Slovencev, ki so bili prisilno vpisani v njihovo organizacijo. Prijave se v splošnem glasijo, da poedini člani ne izpolnjujejo dane prisege, da zanemarjajo svoje dolžnosti, da se ne udeležujejo sestankov, vaj in parad itd. Po poslednjem uradnem poročilu je bilo iz organizacije trajno izključenih 13, začasno pa 24 mladih fašistov večinoma iz Tolmina, Mirna, Ajdovščine, Sv. Križa pri Ajdovščini, Komna, Idrije in drugod.
tožencem že pet takih delnih procesov. Skupno so bili obsojeni na 472 in pol leta
težke ječe. Najmilejša obsodba se je glasila na 2, najstrožja na 20 let. Med obsojenimi je tudi 17 Slovencev, ki so bili obsojeni skupno na 103 in pol leta. Na procesu 6. t. m. so bili obsojeni Angel Komar na 16 let, Srečko Golja na 6, Ivan Grubiša na 6, Ivan Malič na 5 in Josip Mohorič na 4 leta, 8. maja Filip Belič na 6, Josip Bürger na 5, Josip Cotič na 5, Karel Krajni-ger na 4 leta, 10. maja Ivan Pertot na 8 let, 14. maja Josip Gruden na 7, Angel Furlan na 7, Viljem Peternič na 6, Bojan Bogateč na 6 in Albin Pertot na 5 let ter končno 16. maja Albert Pahor na 5, njegov brat Marij Pahor pa 2 leti in 6 mesecev težke ječe.
Vse kaže, da veliki proces še vedno ni zaključen, ker čaka v zaporih še mnogo ljudi, da pridejo pred sodnike.
p— Goriški pokrajinski tajnik Luraschi je bil pričetkom preteklega tedna na kratkem inšpekcijskem potovanju po gornji soški dolini. Na Logu pri čezsoči so mu priredili posebno velik sprejem. Poleg obmejne fašistične milice, financarjev in ka-rabinjerjev ter nekaj italijansikh priseljencev se je moralo sprejema udeležiti tudi domače ljudstvo. Nekaj protifašistično orijen-tiranih ljudi je bilo aretiranih. Luraschi je imel na prostoru pred cerkvijo govor, v katerem je navduševal ljudstvo za fašizem in italijanstvo. Med potjo nazaj se je ustavil tudi v Desklah in v Anhovem, kjer je bil med delavci tamkajšnje tovarne cementa.
p— V Renčah je nastal v torek 14. t. m. pri Mozetičevih požar, ki je upepelil hišo in hlev. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gorice, ki pa niso mogli rešiti ničesar več. Škoda, ki jo je ogenj prizadejal posestniku Ivanu Mozetiču, znaša okrog 20.000 lir in je le deloma krita z zavarovalnino.
p— Na Goriškem, kjer živi nekaj nad 207.000 prebivalcev, je meseca aprila rodilo 300 otrok, umrlo je 255 ljudi, tako da je znašal naravni prirastek 45 duš. Zanimivo je, da je v Gorici število prebivalstva na osnovi naravnega prirastka prav za prav nazadovalo za 15 ljudi. Na deželi, ki je pretežno slovenska, pa je znašal prirastek 98 oseb.
p— Blizu Godoviča se je v torek 14. t. m. zgodila težka nesreča. 23-letni Mihael Mikuž iz Štanjela na Krasu se je z moto-ciklom vozil iz Podkraja v Hrušici proti Godoviču. Sredi gozda je na nekem ovinku nenadoma zadel v 42-letnega mehanika Ivana Torkarja iz Podkraja, ki je pešačil po samotni cesti. Torkar je dobil hude zunanje in notranje poškodbe ter so ga prepeljali v idrijsko bolnico.
p— žrtve granat. Granate, ki jih je po Soški dolini, na Krasu in drugih nekdanjih bojiščih še zmerom mnogo, zahtevajo skoraj dan za dnem nove žrtve. V povojnih letih je bilo najmanj tisoč ljudi ubitih in pohabljenih. V poslednjem času je število takih nesreč spet zelo naraslo, ker je pričelo zaradi bede zelo mnogo ljudi iskati staro orožje in strelivo, ki ju prodajo za lep denar. V četrtek 9. t. m. je eksplodirala granata 13-letnemu Avgustu Vodopiv-cu iz Kostanjevice na Krasu, ki jo je našel na Goljevki. Dva dni pozneje je bil v Velikem Dolu pri Komnu ranjen 11-letni Friderik Trobec, ki mu je v rokah eksplodirala tuba želatine. Enaka nesreča se je naslednjo sredo pripetila 13-letnemu Oskarju Jenku iz Nabrežine, in istega dne tudi 27-letnemu Josipu Berlotu iz Levpe nad Av-čami. Vse štiri nesrečneže so morali prepeljati v razne bolnišnice. Zdravniki dvomijo, da jih bodo mogli ohraniti pri življenju.
Drobne vesti iz Tržaške
p— Zaradi postojnske jame je spadala Postojna do letos med kraje, ki so kot letovišča, zdravilišča in turistični centri uživali izvestne davčne in druge privilegije. Ker pa v zadnjih treh letih uprava Postojnske jame ni dosegla letnega dohodka po 20.000 lir, je Postojna po določilih zakona iz leta 1934. izpadla iz vrste teh favorizi-ranih mest.
p— Rižanski vodovod. 2e desetletja stara je bila ideja, da bi se eksploatiral bogati rižanski studenec ob vznožju čičarije za vodovod, ki bi se z njim okoristili ne le kraji ob morju, kakor Koper, Izola, Piran, Strunjan in drugi, nego tudi čisto slovenske vasi na bližnjem gričevju, kakor sta Dekani Marezige. šele lani je konzorcij prizadetih občin in korporacij pričel z delom. Napeljali so dvojen vodovod za kraje v tako zva-ni gornji in spodnji coni. Studenec daje ob času suše po 300 1 vode na sekundo. Utilizzali pa so za enkrat le 901, kar naj bi omenjenim krajem docela zadostovalo. Ostalih 2101 na sekundo bodo porabili bržkone v agrarne svrhe na izsušenih koperskih solinah. Stroški za vodovod so znašali okrog 22 milijonov lir.
p— Po demografskih podatkih za tržaško pokrajino je mogoče vedno znova ugotoviti kako naravno narašča le slovensko prebivalstvo na deželi, medtem ko se število Italijanov, če ne upoštevamo njihovega priseljevanja iz italijanskih pokrajin, stalno manjša. Tako je v mesecu aprilu Trat nazadoval za 19 ljudi, da deželi pa je po naravnem prirastku število prebivalstva naraslo za 78. V vsej pokrajini se je rodilo 451 otrok, umrlo pa je 392 ljudi.
p— V tržaški pokrajini je bilo po podatkih pokrajinskega gospodarskega sveta meseca aprila 7484 trgovcev, od teh 1785 na deželi. V zvezi trgovskih sindikatov, v katerih so trgovci organizirani po posameznih panogah in ki jih je 34, je bilo včlanjenih 6428 trgovcev, odnosno 85.9%.
p— Pri bolniški blagajni v Trstu in njenih podružnicah v tržaški pokrajini je bilo meseca aprila zavarovanih 58.740 delavcev in drugih nameščencev. Napram preteklemu letu se je to število sorazmerno znatno znižalo.
p— Promet v tržaški luki je meseca aprila znatno porastel. Po železnici je znašal 152.000, po morju 233.000, skupno torej 385.000 ton. Lani meseca aprila je bil malone za 100.000 ton manjši.
FILATELIJÄ
žalne znamke
Te dni smo čitali v časopisih, da dobi ob smrti maršala Pilsudskega tudi Poljska svoje žalne znamke. Ne glede na druge predhodnice (na primer Lenin) je z njimi prednjačila Nemčija s Hindenburgovo plaketo, ki jo je pri nekaterih vrednotah opremila z žalnim robom. Sledila je Jugoslavija, ki je črni rob pritisnila na prav vse frankovne vrednote (14) z likom kralja Aleksandra. Podrobnosti poljskih žalnih znamk pa še niso znane, ve se le toliko, da ne izidejo vse tekoče vrednote kot žalne.
Naše znamke zbujajo pri filatelistih spe-cijalistih od dne do dne večje zanimanje, in to upravičeno, ker ne gre za narejenosti, marveč za izdelke, ki so utemeljeni v naravnem, tehničnem ustrojstvu pretiskava-nja znamk s črnim robom.
Tako smo dobili pri nas kar tri različne vrste žalnih znamk, ki jih hočemo v naslednjem imenovati kot prva, druga in tretja naklada.
Prva naklada (vseh 14 vrednot) je nastala na ta način, da so se tiskale sicer po starem vzorcu, pa povsem nove znamke, tako da se je tiskal najprej žalni rob (z eno ploščo ali matrico), potem pa se je v ta rob natiskala znamka sama. Spoznamo to naklado na tem, da so barve nasproti redni izdaji (velja to posebno za znamki po 10 in 15 Din) v niansi dokaj drugačne, da je tisk manj skrben in izrazit in da se črni rob in rob znamke krijeta, žalna znamka zračne pošte po 3 Din je izšla samo v tej (prvi nakladi), ima pa to posebnost, da je 12Y2 linijsko zobčana, medtem ko so vse druge znamke (žalne in nežalne) od tekoče izdaje česljasto zobčane 12%.
Druga naklada (vse vrednote razen one po 1.75 Din) je posebno zanimiva. V prvem depoju so bile velike množine znamk tekoče izdaje že zobčane in gumirane in je poštna uprava sklenila, da opremi te ostanke zalog, katerih sicer ne bi bilo mogoče uporabiti, s črnim robom. Gumirane znamke se kakor znano tako posamične kakor posebno v polah rade krivijo in niso zato za pretiske, odnosno tiskarske manipulacije prav nič prikladne. Treba je bilo za te pole pripraviti posebno tiskarsko proceduro, ki se je dosegla s tem, da sta se napravili dve matrici (plošči) za tiskanje črnega roba. Petdesetprvo (51) in stoto (100) znamko v poli so pritrdili s sponko (Klemmfeder) na podlogo, potem pa s prvo ploščo najprej pretisnili s črnim robom vse prve znamke leve in zadnje spodnje vrste v poli, pri čemer 51. in 100. znamka zaradi sponke nista mogli dobiti popolnega črnega okvira na vse štiri strani. Ostanek pole, njen večji del (81 znamk), pa so potem pretiskali z drugo posebno ploščo. Zaradi
te tiskarsko tehnične nujnosti je nastalo kar enajst tipov, m sicer 64 znamk z enkratnim robom, 7 znamk z dvojnim črnim robom na levi strani, 8 takih znamk z dvojnim robom na desni strani, 7 znamk spodaj in 8 znamk zgoraj z dvojnim robom, potem
4	tipe z znaki končnic prve plošče in pa še dva posebna tipa, to je 51. in 100. znamka. Ti znamki sta posebno zanimivi, dasi 100. prav za prav ne poznamo. Tiskarna je namreč iz pol odstranila 51. in 100. znam. ko in ju nadomestila (mehanično) s pravilno na vseh štirih straneh črno obrobljeno znamko iz drugih pol. 51. znamka je pa vendar v velikem številu pol ostala na svojem mestu in tako spoznamo to znamko kot veliko rariteto na tem, da levi rob te znamke (radi sponke) sploh nima žalnega roba. Poleg teh rednih tipov imamo pa radi ugotovljenih dvotiskov in preobr-njenega tiska črnega roba še dolgo vrsto izrednih tipov. Naklade žalnih znamk so v Ljubljani že skoro pošle in si interesenti zato ne bodo mogli brez posebnega stroška in truda pribaviti vseh enajst, odnosno deset tipov, ki bi bili sicer v primernih blokih najnižje vrednote po 25 par z lahkoto in za majhen denar pribavljive.
Razen navedenih posebnosti označuje to drugo naklado okolnost, da se črni rob in rob znamke vedno ne krijeta, zaradi česar najdemo pogosto bele presledke na vseh štirih krajih znamke. Razume se, da so nianse barv te naklade in tudi tisk točno taki kakor pri znamkah brez črnega roba.
V	tretji nakladi so izšle samo znamke po 0.50, 0.75 in 1.50 Din. Od teh vrednot je imela poštna uprava precejšnje količine napol izgotovljenih. nezobčanih in negumi-ranih pol, katere je bilo mogoče pretiskati s črnim robom s tisto ploščo, ki je služila za priredbo prve naklade. Tretja naklada se na zunaj razločuje od prve po barvi, jasnem preciznem tisku v izdelavi, tehnično pa s tem, da je pri prvi nakladi bil tiskan najprej črni rob in potem znamka, pri tretji pa črni rob tiskan na že obstoječo znamko.
Naše žalne znamke nam prikazujejo še druge zanimivosti razen tu opisanih, o tem
pa prihodnjič.	M. G.
*
V	podeželskih trafikah so gotovo še cele pole žalnih znamk nižjih vrednot (25, 50, 75 par), na kar opozarjamo interesente. Morda se najde tudi ominozna stota znamka druge naklade.
Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani prosi, da se posebnosti žalnih izdaj, ki bi jih kdo po naključju zasledil, sporoče njegovemu tajništvu: Tyrševa cesta 15-1. Tu se tudi dobe proti plačilu poštnine in
5	Din shematični obrazci pol druge naklade, brez katerih se laik težavno orientira glede vseh tipov.
TEDEN DNI FILMA
Konstantinova
in Ullrichova
Liebe dumme Mama (Draga neumna mamica). Tako se imenuje nov film, ki se nam v kratkem obljublja v Ljubljani. Naslovno vlogo igra Leopoldina Konstantinova. Kritiki pravijo, da prav zaradi Konstantinove film nima dobrega naslova, ker je ta igralka očarljiva modra mamica. Konstantinova je šarmantna, a ne spada med lutke, ki so danes še vse preveč upoštevane pri filmu; je to resničen talent, ki se zna v svojo vlogo vživeti, kakor je treba. Prav v omenjenem filmu, ki so mu pri nas, to se pravi v Zagrebu, dali malo neroden naslov »Mamica, dete moje«, se je pokazala Konstantinova, kako visoko je nad svojimi to-varišicami. Občinstvo je vsak dan bolj kritično in zahteva od filmskih igralcev in igralk čedalje več resnične umetnosti in resničnega znanja. Zvezde lutkam zmerom bolj zahajajo.
Hčerko Konstantinove igra Luiza Ullrichova, ki se je počasi zelo uveljavila kot dobra igralka. Njena igra je prisrčna, kar smo imeli v Ljubljani že večkrat priliko ugotoviti. Poleg Konstantinove in Ullricho-ve se druge osebe v filmu manj uveljavljajo.
Hermann Thimig je prav dobro pogodil ton brezskrbnega mladega ljubimca, Gustav Waldau zbuja pozornost v svoji sicer manjši vlogi, a Theo Lingen skrbi za to, da pride na svoj račun tudi občinstvo, ki se rado smeji.
Po snovi je film prisrčna komedija, ki je povsod dosegla lepe uspehe, saj dobrega veselega blaga manjka na filmskem trgu.
Ljubezen je treba razumeti
Morda bi bü nasiov »Dekle, ki postavi vse na glavo« bolj umesten kakor ta nekoliko po modrovanju duh teči naslov. Lepa, temperamentna Madžarka Roza Bar-sonyjeva je jedro te komedije, v kateri se komične situacije čedalje veseleje zapletajo in se naposled miroljubno razpletejo v srečen konec.
Poleg Barsonyjeve ima veliko vlogo — poseben radijski aparat. Iznajditelj aparata izgubi zaradi temperamentne Madžar-ke svojo nevesto in bi zaradi nevarnih spletk skoro doživel veliko blamažo. Pa reši Roza (v filmu imenovana Margita Radayjeva) njegovo čast, poveča njegov uspeh in ga napravi spet za srečnega ženina. Georg Alexander podaja vlogo taže-njerja iznajditelja zelo simpatično, Max Gülstorff odlično igra podjetnega šefa Margite. Wolf Albach-Retty kot mlad lomilec src in Hilda Hildebrandova kot maščevalna nevesta sta prav dobra. Režija Hansa Steinhoffa je navila vse strune napetosti in humorja, da je filmu uspeh povsod zagotovljen.
Filmski drobiž
Stevenson dvakrat filrnan. še ni dolgo, ko so Nemci prenesli na filmski trak Ste-vensonov roman »Ljubezen, smrt in vrag«. Prav tako je podlaga ameriškemu filmu »Otok z zakladom« Stevensonov roman, poln roparske romantike in pustolovščin. Režiral je »Otok z zakladom« Victor Flem-ming.
Käthe von Nagy bo igrala v Mondialo-vem filmu »Pompadour«. — Režiser je Schmidt-Gentner. Za drugi Mondialov film, »Vražji dečko«, so angažirani med drugimi Gustav Fröhlich, Lida Baarova, Georg
Alexander, Lizzi Holzschuhova in Adela Sandrockova.
Budimpeštanski atelje Hunnia je izdelal film »štirje in pol mušketirja*. Režijo je vodil Ladislaus Kardos. V glavnih vlogah nastopajo Felix Bressart, Otto Wallburg. Szöke Szakall, Ernst Verebes in Annemarie Sörensenova.
»Človeštvo, kam?« se imenuje angleški utopistični film, ki ga izdeluje londonski Wortow-Hall-Studio. Film, ki ima malo dialogov, bo narejen v angleški, nemški, francoski, italijanski in španski verziji. Najučinkovitejši prizor v njem bo plinski napad iz zraka na London.
Film Z. K. D.
v Elitnem kinu Matici
Samo še danes ob pol 3. uri popolne kolosalna ruska drama
TIHI DON
V glavni vlogi slavna Cezarskaja Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din
Iz akvaristove torbe
O lovljenju žive hrane in o postranici
Ribiškolovski vestnik prinaša v štev. 3.—i. med ostalim poročilo, da je bil predlog glede letošnje jesenske razstave rib na velesejmu odklonjen, baje pa namerava neka zasebna skupina razstaviti ribe, kar bo gotovo godilo ljubiteljem vodožitja. Upajmo, da se ob priliki te razstave ne bodo dobili ljudje kakor v Zagrebu na letošnji pomladni razstavi, ki so prerezali vodo dova-jajočo cev. Taka sirovost priča o pomanjkanju vsake kulture. Na srečo moramo priznati, da so taki pojavi zmerom bolj redki, da rase zanimanje za prirodoslovne vede zmerom bolj in da se veča število ljubiteljev prirode, ki vpliva s svojimi krasotami blagodejno na človeško srce. Zlasti plemeniti sport akvaristovstva si je v zadnjih časih utrl pot po deželi in zavzel tudi mladino.
Prav zabavno je poslušati mlajše akva-
riste, ko pripovedujejo o svojih izkušnjah. Marsikaj se jim pripeti, marsikaj jim spodleti. Mnogi ne pridejo v roke ljudem, ki bi jih temeljito poučili, ker navadno sami mnogo ne vedo. Tako je na primer neki akvarist čisto resno razlagal začetniku zanimiv lov na nitkarje (tubifeks). »Nitkar-ji«, je rekel, se lovijo z roko; če se pa za-rijejo v blato, greš v blato z roko, in kjer čutiš, da je blato mastno, blato zagrabiš in izvlečeš.« Kdor ve, da bivajo tubifeksi najrajši v kanalih s fekalijami, v lužah, kamor se izliva gnojnica, si bo gotovo premislil, kopati svoje roke v takih vodicah in brskati s prsti v blatu, napojenem s sumljivimi tekočinami. Ko lovimo nitkarje, vzamemo s seboj majhno lopato. Oprezno se približamo jarku, ker izginejo črvi pri vsakem manjšem tresljaju v blato. Z lopatico sunemo pod niktarje in jih denemo z blatom vred v kanglo. Doma denemo nekaj prinesenega blata na plitko posodo (krožnik iz pločevine) in ga zalijemo, če je presuho, z vodo, da se omehča. Posodo postavimo na ne prevroč štedilnik, a nitkarji, umikajoč se toploti, se zberejo zgoraj in sestavijo kepice, ki jih poberemo z žličico ali pa z zobotrebcem. Kepice denemo v etaminasto mrežico in jih pod curkom operemo ter jih zvrnemo na krožnik, tako da gleda ena tretjina kepice združenih nitkarjev iz vode. Ce bi vso kepico pokrili z vodo, bi zmanjkalo nitkarjem kisika in bi poginili.
Zanimivo je tudi, kako je akvarist poučeval začetnika o prehrani vodnih bolh. Priporočal mu je namreč wawil za bolhe (kar je hrana za ribe). Wawil je predrag za bolhe, ki se hranijo v glavnem z algami in močelkami. Bolhe in samooke je hraniti z največ tremi do štirimi žličicami vode, v kateri se opere meso. To je najboljša hrana za bolhe in ostale račiče. Ce bi vlili več žličic, bi začela voda smrdeti, bolhe bi pa poginile. Dalje mu je svetoval, naj ne nosi bolh v kanglici, temveč naj jih vsuje na mokro cunjo. Storivši tako je začetniku udaril smrad v nos, kajti za časa prenosa v vročini so se vse bolhe zadušile.
Poleg omenjene žive hrane imamo še druge za hrano prav primerne živalce. Kdor goji 6 do 8 cm dolge roparice (ščuke, postrvi, naše in tuje ostriže) in ki je tenkočuten dovolj, da jim ne nudi majhnih ribic, si pomaga ali z majhnimi deževniki, bolhami, nitkarji in s — postranicaml. Ce pogledamo v skupino členonožcev (Arthro-poda), jih najdemo na četrtem mestu med raki (Crustäcea), spadajo pa v red obroč-karjev. Postranic (Gammarus pulex = rak-bolha) najdemo na tisoče v čistih tekočih barskih jarkih, a tudi v studencih. Živalca je raku podobna, samo škarij nima, a tudi koša ne, temveč se vrste obročki, ki tvorijo skromne oklepčke od glave do zadka. Mnogo nožic ima, spredaj pa daljše tipalke. Največje so 12 do 15 mm dolge. Kakor že ime pove, plava in leze živalca po strani, pri čemer se poganja z zadnjimi nožicami naprej. Ce vidi živalca v akvariju večje ribe, se skriva, zaradi tega je treba često podregati z letvico med rastline. Pod milim nebom, kjer vidimo otoke bobovnika, nam je treba mrežo postaviti pod bobovnik in malo stres ti, pa dobimo zmerom mnogo postranic v mrežo. Med najmanjši ribji zarod jih ne kaže spuščati, ker se ga lotijo. Ena sama živalca utegne povzročiti mnogo škode.
Objave
+ Dr. Stanko Tavčar. Predsedstvo SK Ilirije poziva članstvo, da spremi velezasluž-nega preminulega športnega tovariša na njegovi zadnji poti danes ob 16. iz državne bolnice.
SK Ilirija (nogometna sekcija). I. meštvo
se opozarja na današnjo objavo v »Evropic. Trening I. skupine bo ta teden danes, t e redo in v petek ob 17. D revi ob 20.30 redna seja nacelstva v hotelu Štrukel.
Ljudska univerza v Ljubljani. Dr evi ob
20.	bo predaval g. dr. Jiri Horàk, univerzitetni profesor iz Prage, o vplivu srbske narodne pesmi na slovansko literaturo. Predavanje bo na državni trgovski akademiji na Bleiwei&ovi cesti. Vstop prost.
Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, opozarja na koncert, ki ga priredi v torek
21.	t. m. ob 20. v dvorani Uniona v Ljubljani bolgarski narodni zbor iz Ruse ta poziva učiteljstvo ljubljanskih ta okoliških šol, da se koncerta polnoštevilno udeleži.
Poziv Kola jugosdovenskih sester. V torek dopoldne ob pol 11. prispe v Ljubljano bolgarski mešani zbor iz Ruse. Da bo sprejem dragih nam gostov čim veličast-nejši, poziva Kolo jugoslovenskih sester vse lastnice narodnih noš, da se v njih udeleže sprejema. Enako prosimo, da bi bile tudi zvečer pri koncertu naše žene ta dekleta v narodnih nošah. Upamo, da bo tudi to pot ljubljansko narodno ženstvo pokazalo vso svojo gostoljubnost nasproti sestram ta bratom iz Bolgarije. Pokažimo, da so nam dobro došli v beli Ljubljani!
j/fjumjJ^^M^
Purizem na Turškem
Turškemu parlamentu so predložili zakonski načrt za obvezno uvedbo nove, prečiščene turščine, kakor jo je določil ke-malistični odbor za očiščenje jezika. Ta jezik se v 75 odst. razlikuje od turščine, kakršno danes govore in znaten del prebivalstva ga sploh ne razume.
4
Društvo zobozdravnikov za dravsko banovino naznanja preža-lostno vest, da je umrl njegov dolgoletni član in bivši podpredsednik, gospod
Dr. STANE TAVČAR
zobozdravnik
Zemske ostanke predragega tovariša spremimo k večnemu počitku v ponedeljek dne 20. maja ob 16. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Prane Jezeréek. — Za inaeratnl del je odgovoren Alo Ji Novak. — Val 9 LJubljani.