Banka Italije o gospodarstvu v FJK Devinski princ zadovoljen z razsodbo Učenci italijanskih šol v Krminu spoznavali slovensko kulturo Primorski št. 1B7 (20.765) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 zanimiva napoved SandorTence Navzočnost dveh manjšin na sestanku predsednikov vlad Italije in Slovenije je gotovo neobičajen dogodek. Zgodilo se je prvič in upamo ne zadnjič, je dejal Enrico Letta, medtem ko je Alenka Bra-tušek dodala, da si ne predstavlja dobrih odnosov med Rimom in Ljubljano brez aktivnega doprinosa slovenske in italijanske manjšine. Glavni pogoj za to je dobro počutje obeh manjšinskih skupnosti, katerih usoda je posebno v tem kriznem času življenjsko vezana na dogajanja v obeh državah. Z gospodarskega, družbenega in političnega vidika se Italija in Slovenija nahajata v podobnem položaju, ki ni ravno spodbuden, izhoda iz krize pa žal še ni videti na obzorju, ne v Rimu in niti v Ljubljani. V takšni situaciji je realizem na mestu, kot je izpadlo povsem normalno, da je slovenska manjšina v Palači Chigi nastopila enotno in brez kakšnih visokodo-nečih proglasov ali zahtev, ki ne vodijo nikamor. Novinarje in najbrž tudi člane slovenske delegacije je presenetila izjava predsednika Lette, da se Italija namerava aktivno angažirati v postopke, ki bodo sledili privatizaciji nekaterih velikih slovenskih državnih podjetij. Premier je bil videti še kar odločen in je napovedal celo ustanovitev posebnega vladnega telesa, ki se bo ukvarjalo s temi vprašanji. Zadeva ni od muh in bo gotovo predmet pomislekov in različnih tolmačenj. Še posebno, ker je bilo v preteklosti slišati očitke, da Italija premalo investira v Sloveniji, slednja pa, da se itak preveč naslanja na Nemčijo in Avstrijo. »Novo« stopnišče za kriški Mul Na 4. strani Požar pri Sv. Jakobu Na 5. strani V Števerjanu nov sedež civilne zaščite Na 12. strani Vila Vipolže bo zasijala v novi podobi Na 14. strani Umrl je igralec Stane Leban Na 15. strani Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 13. JUNIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Slovenska premierka Alenka Bratušek na dvodnevnem obisku v Italiji Manjšini sestavni del odnosov med sosedi RIM - Strateško zavezništvo na evropski ravni za učinkovitejši boj proti brezposelnosti in veliko zanimanje Italije za investicije v državna podjetja, ki jih bo Slovenija prej ali slej privatizirala. To sta glavna poudarka s približno dve uri trajajočega srečanja predsednikov vlad Italije in Slovenije - Enrica Lette in Alenke Bratušek. Odnosi med državama so odlični, sta soglašala premierja, ki sta se osebno spoznala na zadnjem vrhu Evropske unije, včerajšnje pa je bilo prvo njuno uradno srečanje. Drugega dela srečanja med Enricom Letto in Alenko Bratušek so se udeležili tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. To se je zgodilo prvič na takšni ravni in upamo ne zadnjič, je dejal Letta, po katerem sta obe manjšinski skupnosti sestavni del ne le obeh držav, temveč tudi odnosov med njima. Predsednik vlade je napovedal bližnji sklic vladnega omizja za slovensko manjšino ter tudi imenovanje vladnega podtajnika, ki bo vodil omizje in vzdrževal stike s slovensko manjšino namesto Saveria Ruperta, ki ni več član vlade. Drago Štoka (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) in poslanka Tamara Blaži-na so se dogovorili, da je slednja nastopila v imenu tričlanske delegacije. Na 3. strani turčija Še vedno demonstranti na trgu Taksim CARIGRAD - Po pozivu protestnega gibanja so se tisoči Turkov sinoči vnovič zbrali na carigrajskem trgu Taksim in v bližnjem parku Ge-zi. Nekaj protivladnih protestnikov je okrog protestnega tabora v parku Gezi postavilo barikade, medtem ko je policija ostale barikade v okolici podnevi odstranila. Prav upor proti pozidavi parka je nato tudi v luči policijskega nasilja prerasel v pro-tivladne proteste. Protest se nadaljuje kljub temu, da je premier Recep Tay-yip Erdogan včeraj sprejel nekatere predstavnike demonstrantov. Na 11. strani italija - Premier na kongresu sindikata CISL Letta: Brez dela se Italija ne bo rešila RIM - »Brez dela se Italija ne bo rešila.« Tako je dejal predsednik vlade Enrico Letta, ko je včeraj nastopil na 27. kongresu zveznega sindikata CISL v Rimu. V središču pozornosti kongresa je seveda dramatična gospodarska kriza, ki je odžrla ogromnih delovnih mest. Generalni tajnik CISL Raffaele Bonani je v svojem uvodnem poročilu menil, da je Italija na robu kolapsa, in predlagal »šok terapijo« z odločnim znižanjem davkov na delo in na produktivne dejavnosti ter z uvedbo novih davčnih spodbud za zaposlovanje. Medtem pa so včeraj trgovci, zbrani na letni skupščini združenja Confcommercio, izžvižgali ministra za gospodarski razvoj Flavia Zanonata, ker v svojem priložnostnem nagovoru ni hotel sprejeti nobene obveze glede možnosti, da bi vlada na začetku julija zvišala davek na dodano vrednot IVA. Na 11. strani trst - Priznanje »Hvaležni smo profesorju Pahorju« TRST - Občinski odbor župana Roberta Cosolinija je včeraj odobril podelitev naziva zaslužni občan 99-letnemu pisatelju Borisu Pahorju. Odlikovanje naj bi mu župan vročil v prvi polovici julija. Župan Cosolini je v pogovoru za Primorski dnevnik dejal, da je Trst hvaležen profesorju Pahorju, ker je s svojimi deli iztrgal pozabi del zgodovine, predvsem tragedijo tržaških Slovencev. V odlikovanju se po njegovem mnenju prepoznava večina prebivalstva. Na 5. strani 9771124666007 2 Četrtek, 13. junija 2013 ALPE-JADRAN / železna kapla - Priznanje, ki ga podeljuje SKS Kugyjeva nagrada dr. Ernestu Petriču LJUBLJANA - Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je v torek v Železni Kapli prejel Kugyjevo nagrado, ki jo podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS). »Pot prihodnosti je pot sodelovanja, povezovanja in spoštovanja drug drugega ne glede na jezikovno ali pa ideološko pripadnost,« je ob podelitvi poudaril predsednik SKS Bernard Sadov-nik.Odlikovanje je Petrič prejel za »zaslužno prizadevanje na mednarodnem, alp-sko-jadranskem, družbeno-političnem, diplomatskem in pravnem področju«. Sedmi prejemnik Kugyjeve nagrade in nekdanji veleposlanik Slovenije v Avstriji, ki se je že med študijem na univerzi posebej zanimal za mednarodno pravo, je objavil številna znanstvena dela in razprave v domačih in tujih strokovnih publikacijah in pet knjig, od tega tri s področja mednarodnega prava in manjšinske tematike, pojasnjujejo v skupnosti. »Nesebično delo nagrajenca ni bilo samo opaženo, ampak je zapustilo bogate sadove in trdne temelje, ki soomogočajo nov zagon in uveljavljanje dejanskih evropskih vrednot,» je poudaril Sadovnik. Po njegovem mnenju se vse bolj širi spoznanje, da sta dvo- in večjezičnost ter ohranitev bogate kulturne dediščine posebni vrednoti, ki omogočata še posebno Koroški in širši alpsko-jadranski regiji skupno prihodnost, trajnosten razvoj in mir. Slavnostni govornik, svetovalec predsednika države Boštjan Žekš pa je poudaril, da v Petriču vidi »človeka, ki z odprtimi očmi išče tisto, kar je prav«. Petrič je ob zahvali za nagrado izrekel tudi zahvalo vsem koroškim Slovencem in Slovenkam, ki so bili zaslužni za ohranitev slovenskega naroda na Koroškem. Koroško je izpostavil kot enega od lepih primerov uspešnega sožitja v Evropi. Čeprav je bila preteklost za pripadnike manjšin v Evropi težka, gre po njegovih besedah svet danes v smer tolerance in dialoga. Podelitve nagrade so se med drugim udeležili ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, Tina Ko-mel, deželni glavar Koroške Peter Kaiser, generalni sekretar na avstrijskem ministrstvu za evropske in mednarodne zadeve Johannes Kyrle ter slovenska generalna konzulka Dragica Urtelj. Komelova in Kaiser sta podelitev izkoristila tudi za dvostransko srečanje. Govorila sta o predlaganih rešitvah za glasbeno šolo, o vprašanjih, povezanih z zapiranjem nekaterih manjših dvojezičnih šol, in načela vprašanja nesorazmernega financiranja dejavnosti slovenskih društev in organizacij kot tudi in-frastrukturnih objektov slovenske manjšine, so sporočili iz urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Pogovor je potekal v dobrem vzdušju, oba sogovornika sta se dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala,« so dodali. Kugyjeva nagrada, ki jo SKS podeljuje vsako leto, je poimenovana po znanem večjezičnem in multikulturnem pravniku, alpinistu in avtorju knjig s področja gorništva Juliusu Kugyju. Odlikovanje Posnetek s podelitve priznanja v Železni Kapli na Koroškem sloni na zamisli o zbliževanju narodov v trikotniku Koroška-Slovenija-Furlanija, na želji po znanju jezikov tega prostora in na spoznavanju kultur na stičišču treh evropskih jezikovnih družin. (STA) Mirco Sacher umrl zaradi zadušitve VIDEM - Mirco Sacher je umrl zaradi zadušitve. Takšen je rezultat sodno medicinske ekspertize na truplu moškega, ki sta ga 8. aprila letos v Vidmu domnevno ubili mladoletnici. Ekspertiza je ugotovila tri mikroskopske zlome traheje in zlom reber. Nobenega dvoma ni, da je Sacher umrl nasilne smrti. Toksikološke analize niso pokazale nobenih nenavadnih vrednosti. Preiskava je s tem v bistvu končana, mladoletnici pa se bosta morali, kot kaže,na sodišču zagovarjati zaradi namernega umora. Prijeli Koprčana, ki je gojil konopljo KOPER - Koprski kriminalisti so prejšnji teden pri predaji zavojčka s konopljo zalotili 21-letnega Koprčana, ki so ga že aprila obravnavali zaradi suma kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Koprčanu so zasegli še manjšo količino kokaina, med hišno preiskavo pa so odkrili tudi prostor, prilagojen za gojenje konoplje, kjer je imel 146 sadik.Že konec aprila je policija v postopku in med hišno preiskavo 21-letnemu mladeniču zasegla skupno 18,25 grama konoplje, ki jo je imel že pripravljeno za nadaljnjo preprodajo in pakirano v manjših zavitkih, so danes sporočili s Policijske uprave Koper. Prejšnji četrtek pa so kriminalisti Koprčana zalotili, ko je 23-letniku prav tako iz Kopra predal zavojček s konopljo. V postopku so mu zasegli še skupno 47,79 grama iste substance in manjšo količino kokaina. Mladeniča so pridržali in v nadaljevanju s koprskimi policisti opravili hišni preiskavi. Mladenič je eno od stanovanj v Kopru, v katerem sicer ni stanoval, preuredil v posebej prirejen prostor za hidroponično gojenje, v njem pa je gojil 146 sadik konoplje. Policija mu je pripomočke in sadike zasegla, prav tako tudi 45,76 grama že posušene konoplje ter več drugih pripomočkov, namenjenih preprodaji, ki so jih odkrili v istem prostoru. Zoper Koprčana so podali kazensko ovadbo za tri kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog ter ovadbo za kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. V soboto so mladeniča privedli na zaslišanje na Okrožno sodišče v Kopru, kjer je preiskovalna sodnica zanj odredila pripor. Sicer so 21-letnika glede istih kaznivih dejanj v marcu in maju obravnavali tudi piranski in izolski policisti, so še zapisali na policiji. gospodarstvo - Letno poročilo Banke Italije o stanju deželnega gospodarstva v letu 2012 Brez kisika in brez perspektiv Edini pozitivni predznak pri pretovoru v tržaškem pristanišču - 49 odstotkov mladih našlo zaposlitev eno leto po univerzitetni diplomi Podatke so včeraj predstavili tudi v Narodnem domu kroma »Za nami je težko leto, v katerem se je gospodarska rast še dodatno upočasnila, na nekaterih področjih pa se skorajda ustavila. Tako notranje kot zunanje povpraševanje sta v primerjavi z letom 2011 upadla, posledično pa je tudi proizvodnja krepko zdrknila pod zaželeno mero.« Na tržaškem sedežu Banke Italije je direktor sedeža Pietro Sambati novinarje pričakal z nič kaj rožnatimi podatki o stanju deželnega gospodarstva v FJK v letu 2012 in v prvih mesecih letošnjega leta. Tako domače kot zunanje povpraševanje je upadlo za celih 7%, tako da se je naša dežela uvrstila na sam rep državne lestvice glede notranjega izvažanja. V dejanske podatke sta se nato poglobila Achille Puggioni in Tiziana Sida-no iz urada tržaškega sedeža banke za ekonomske ozemeljske analize in raziskave. Industrijska proizvodnja oz. prodaja je po rahlem, spodbudnem nihanju naposled padla za 6,7%, trend pa se v prvem ljubljana - Med 5. in 7. julijem Festival Rock Otočec bo letos na novi lokaciji v ljubljanski Laguni LJUBLJANA - Festival Rock Otočec, ki bo letos med 5. in 7. julijem potekal na novi lokaciji v ljubljanski Laguni, bo v 17. izdaji postregel z glasbenimi imeni, kot so Papa Roach, Billy Talent in Dubio-za kolektiv. Med slovenskimi zasedbami bodo nastopili Hamo & Tribute 2 Love, Eskobars, Elvis Jackson, Mi2 in Niet.Festivalsko dogajanje bo osredotočeno na petek in soboto, 5. in 6. julij. Nosilec petkovega večera bo ena najpomembnejših zasedb z območja nekdanje Jugoslavije Dubio-za kolektiv, ki prepleta punk, reggae, dub, ska in rock. Za ska-punk ritme bodo pred njimi poskrbeli goriški Elvis Jackson, za bluesovsko- rockerski pridih pa Hamo & Tribute 2 Love. Sobota bo rezervirana za priljubljeno kalifornijsko zasedbo Papa Roach, ki skuša razbiti mejo med metalom, hardcorom, punkrockom in popom. Na turneji predstavljajo svoj aktualni studijski izdelek »The Connection«. Na sporedu bosta med drugimi še nastopa slovenskih punkerjev Niet ter provokativno-atraktivnih Hrvatov Let 3. Festival bodo sklenili kanadski melodični punkrockerji Billy Talent. Za zasluge se bodo v sklopu festivala poklonili novomeški skupini Rudolfovo, ki je nastopila na prvem Rock Otočcu leta 1976, oder pa bodo zasedli tudi zmago- valci letošnjih festivalskih prediz-borov DreamOn ter dodatno izbrane zasedbe Alice Blue, Bottomline in Adaun. Po koncertih na glavnem odru bo v zimsko-letnem vrtu sledilo rockotoško druženje z rockerskimi uspešnicami, ob bazenih bo odmevala umirjena, chill out glasba, v podzemni dvorani pa bo poskrbljeno za elektronski party. Čez dan se bodo obiskovalci festivala lahko sproščali v družbi improgledališč-nikov in stand-up komikov, dogajanje pa bodo popestrili tudi številni artisti. Kampiranje bo mogoče v kam-pu Ljubljana Resort, ki se nahaja v neposredni bližini prizorišča. trimesečju tega leta ni spremenil, pač pa se celo poslabšal (-8,9%). Na področju zunanje trgovine so v primerjavi z letom 2011 zabeležili 8,9% padec (-13% v primerjavi z letom 2008), kar je v nasprotju s trendom severo-vzhodne Italije (+1,1%). Zaposlenost se je nasploh zmanjšala za 0,8%, stopnja brezposelnosti pa se je povzpela na 6,8% (+1,6% v primerjavi z letom 2011); 37 tisoč delavcev išče zaposlitev (9 tisoč več kot leta 2011), 10.200 pa jih je na seznamih mobilnosti. Vsakoletno poročilo bančnega inštituta se je med drugim poglobilo v vprašanje vstopa mladih na trg dela po opravljeni univerzitetni diplomi. Iz podatkov, ki izhajajo iz raziskav v sodelovanju z univerzami, lahko zabeležimo, da je eno leto po diplomi zaposlitev našlo 49% mladih (v obdobju 2008-2012). Sicer velja zabeležiti, da je bila zaposlitev povečini za določen čas. V povprečju zaslužijo mladi 1015 evrov mesečno (z magistrsko diplomo 1088 evrov). Kar se kupoprodaj v nepremičninskem sektorju tiče, velja opozoriti, da je povpraševanje strmoglavilo (-31,8% v primerjavi z letom 2011) in stanovanja so od leta 2007 do danes izgubila 13% svoje vrednosti. Posledice zastoja v gradbeništvu oz. pri nakupu bivališča je občutila tudi pohištvena industrija. Na področju turizma naj opozorimo, da je našo deželo lani obiskalo 8,8 milijona turistov, letos naj bi jih bilo manj (-1,6%), predvsem iz ostalih italijanskih dežel, medtem ko ostaja število tujcev nespremenjeno. Edina pozitivna novica prihaja iz pristanišča, kjer se je pretovor kontejnerjev povečal za 2%. Kriza je povzročila tudi močno zmanjšanje kreditne dejavnosti, kar se kaže v zmanjšanju izdajanja bančnih posojil podjetjem in družinam (-1,6%). Mala podjetja so lani prejela 2,3 % manj posojil, družine pa 0,4%. Podoben trend se je nadaljeval tudi v prvem trimesečju letošnjega leta. Sicer se tako družine kot podjetja vse manj odločajo za bančna posojila, predvsem zaradi prevelikih tveganj: število posojil za nakup nepremičnin se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za 40%, depoziti pa so se lani dvignili za 7%. (sas) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 13. junija 2013 3 rim - Slovenska premierka Alenka Bratušek včeraj na pogovorih z Letto in Napolitanom Odnosi med državama odlični, v ospredju gospodarsko sodelovanje RIM - Strateško zavezništvo na evropski ravni za učinkovitejši boj proti brezposelnosti in veliko zanimanje Italije za investicije v državna podjetja, ki jih bo Slovenija prej ali slej privatizi-rala. To sta glavna poudarka s približno dve uri trajajočega srečanja predsednikov vlad Italije in Slovenije - Enrica Lette in Alenke Bratušek. Odnosi med državama so odlični, sta soglašala pre-mierja, ki sta se osebno spoznala na zadnjem vrhu Evropske unije, včerajšnje pa je bilo prvo njuno uradno srečanje. Rim in Ljubljana podpirata ukrepe, ki bodo v sklopu EU privedli do oblikovanja bančne unije, bolj nujni pa so ukrepi za zajezitev mladinske brezposelnosti, ki v večini evropskih državah zadobiva dramatične razsežnosti. Letta je na novinarski konferenci po sestanku presenetil z izjavo, da je Italija zelo zainteresirana za napovedane privatizacije slovenskih državnih podjetij, zato bo vlada naredila vse, da se italijanski investitorji-podjetja čim aktivneje vključijo v ta proces. Premier je izrecno omenil letališča, pošto in bančništvo, ter s tem v zvezi celo napovedal ustanovitev posebne strukture, ki se bo v sklopu predsedstva vlade ukvarjala s to zadevo, torej s Slovenijo. Premierka Bratušek je bila glede načrtovanega drugega paketa privatizacije zelo previdna, kot se tudi ni odzvala na besede svojega sogovornika. Kot je dejala, ima njena vlada narejeno oceno, koliko pričakuje od prodaje državnih podjetij, da pa o tem ne želi javno govoriti. Glede nadaljnje privatizacije je pojasnila, da je v pripravi celotna strategija upravljanja javnega premoženja, ki naj bi bila pripravljena do jeseni, septembra ali oktobra, in da dokler ne bo pripravljena, ne želi špekulirati o tem, katera podjetja bodo v resnici prodali. Poudarila je še, da bo v tej strategiji »zelo natančno določeno, kaj je strateško premoženje za državo, ki ga ne bomo prodajali, kaj bomo v celoti prodali, kje pa bomo mogoče ostali delni lastniki«. Predsednika sta se dogovorila za ustanovitev italijansko-slovenskega poslovnega sveta, kjer bomo manj govorili in več realizirali, je dejala Bratuškova. Glede gospodarskega sodelovanja je Letta še pozdravil izraženo pripravljenost Slovenije za sodelovanje na Expo 2015 v Milanu. Italijanska vlada ne vidi nobenih protislovij v zamislih t.i. Jadransko-jon-ske in Podonavske evroregije, ki sta sicer še v povojih. Na sestanku niso izrecno govorili ne o plinskih terminalih in tudi ne o železniških povezavah med državama. Ob robu srečanja sta predsednika Javne agencije RS za spodbuja- nje investicij (Spirit) Boštjan Skalar in vodja Italijanskega zavoda za zunanjo trgovine (ICE) Riccardo Maria Monti podpisala listino o nadgradnji sodelovanja dveh ustanov. Na fotografiji levo Bratuškova z Letto ob prihodu na dvorišče palače Chigi; desno srečanje s predsednikom Giorgiom Napolitanom na Kvirinalu ansa Predsednico slovenske vlade, ki se je dopoldne sestala s kardinalom Francem Rodetom, je na Kvirinalu sprejel predsednik Giorgio Napolitano. V neformalnem pogovoru sta izmenjala mne- nja o gospodarski krizi ter o odnosih med državama, od konkretnih vprašanj sta obravnavala le položaj Primorskega dnevnika v luči znanih zamud pri izplačevanju državnih prispevkov. Bratuško- vo čaka danes v Vatikanu srečanje s papežem Frančiškom in z vatikanskim državnim tajnikom-zunanjim ministrom, kardinalom Tarcisiom Bertonejem. Sandor Tence rim - V drugem delu srečanja med premieroma Enricom Letto in Alenko Bratušek Predstavniki obeh manjšin tokrat prvič neposredno vključeni v pogovore med državama RIM - Drugega dela srečanja med Enricom Letto in Alenko Bratušek so se udeležili tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. To se je zgodilo prvič na taki ravni in upamo ne zadnjič, je dejal Letta, po katerem sta obe manjšinski skupnosti sestavni del ne le obeh držav, temveč tudi odnosov med njima. Predsednik vlade je napovedal bližnji sklic vladnega omizja za slovensko manjšino ter tudi imenovanje vladnega podtajnika, ki bo vodil omizje in vzdrževal stike s slovensko manjšino namesto Saveria Ruperta, ki ni več član vlade. Drago Štoka (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) in poslanka Tamara Blažina so se dogovorili, da je slednja nastopila v imenu tričlanske delegacije. Izpostavila je nerešena vprašanja slovenske šole v Italiji ter potrebo, da se v institucionalni reformah, ki jih napoveduje Lettova koalicija, upoštevajo potrebe slovenske manjšine. Gre predvsem za volilno zakonodajo, ki bi morala vsebovati mehanizme za olajšano izvolitev Slovencev v rimski parlament. Štoka je sestanek v Palači Chigi ocenil ne kot zgodovinski dogodek, temveč kot velik korak naprej v odnosih med manjšinama, Rimom in Ljubljano. Pavšič je prepričan, da gre za novo poglavje, v katerem bosta imeli manjšinski skupnosti vse več besede tudi v odnosih med državama. Prisotnost manjšinskih zastopnikov na srečanju predsednikov vlad ni prišla sama od sebe, temveč je sad potrpežljivih pogajanj, telefonskih pogovorov in diplomatskih prizadevanj. Zaslugo za ta dogodek nosita sodelavec poslanke Blažine Livio Semolič in tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo, sicer osebni prijatelj predsednika Lette, ki je bil navzoč na srečanju. Na slovenski strani se je zelo potrudil Posnetek s srečanja Lette in Bratuškove s predstavniki manjšin sta veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, medtem ko je na srečanju bila tudi italijanska veleposlanica v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis. Italijansko manjšino v Sloveniji so zastopali poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli ter voditelja Italijanske unije Maurizio Tre-mul in Furio Radin, ki je tudi poslanec v hrvaškem saboru. Za razliko od slovenske manjšine, ki je nastopila enotno, sta v imenu italijanske skupnosti govorila Battelli in Tremul, ki sta sicer oba pozvala Italijo, naj z globalnim zakonom uredi svoje odnose do Italijanov v Istri in na Reki. S.T. Russo: Jeseni v Trstu srečanje Letta - Putin RIM - Včerajšnjih pogovorov med premierjema Bratuškovo in Letto se je udeležil tudi tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo. V tiskovni noti je izrazil zadovoljstvo, da sta bili v pogovore med predsednikoma vlad vključeni tudi manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Istri. V tem okviru je Russo poudaril pomen čezmejnih evropskih projektov, ki naj dodatno prispevajo h krepitvi sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Ocenil je tudi, da je interes obeh partnerskih držav uresničiti projekte, ki so obema v korist, še zlasti kar zadeva infrastrukrute. Gre tudi za to, da se pospeši medsebojna integracija obmejnih teritorijev, na katerih lahko projekti za gospodarski razvoj pospešijo ustvarjanje novih delovnih mest. Russo je v pogovoru z novinarji tudi napovedal, da bo jeseni v Trstu bilateralno srečanje Italija - Rusija, ki naj bi se ga udeležila Enrico Letta in Vladimir Putin. 4 Četrtek, 13. junija 2013 Primorski Trst Vladimir Kukanja Devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja je »vzel na znanje« razsodbo, s katero je deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine ugodilo prizivu devinskega princa Carla Thurn und Taxisa in razveljavilo županovo odredbo o odstranitvi pregrad z vhoda na Rilkejevo pešpot, ki jih je bil devinski princ dal postaviti sredi aprila letos. Za Carla Thurn und Taxisa pa je bila to »zmaga pravice z veliko začetnico nad aroganco.« Kukanja je dan po izdaji razsodbe najavil, da bo treba sedaj »preveriti, kaj piše v razsodbi.« O morebitnih nadaljnjih sklepih občinske uprave (na primer prizivu na državni svet) je še prerano govoriti. »Če bo dostop na pešpot kot sedaj odprt, ne bo problemov, v drugačnem primeru pa gotovo ne bomo molčali,« je le namignil Kukanja. Župan je ob tem izrecno podčrtal, da njegova odredba ni bila uperjena proti zasebni lastnini in ni nameravala kratiti zakonitih pravic zasebnikov, temveč je hotela le zagotoviti varen dostop na tisto območje ob primeru požarne ali kake druge nevarnosti. Devinski princ ni hotel »razkriti«, kaj bo storil po ugodni razsodbi deželnega upravnega sodišča. Omenil je le, da bo vsak njegov nadaljnji korak »v skladu z zakonom« in da »bo občina pravočasno obveščena o njegovih morebitnih odločitvah.« Izrazil je upanje, da bo Ril-kejeva pešpot še nadalje odprta javnosti, ob tem pa se je obregnil ob gradbeni načrt za nove gradnje na območju grada, ki ga je občinski svet zavrnil. Pojasnil je, da deželna vlada ni izdala negativnega mnenja o tem načrtu. Devinski princ je dal z ograjo zapreti Rilkejevo pešpot po izteku koncesije, s katero je tržaška pokrajina prev- zela upravljanje pešpoti. Tako je nastal spor z občinsko upravo, ki je včeraj odjeknil tudi na sodišču. Tržaški javni tožilec Federico Frezza je povabil na pogovor župana Kukanjo, da bi - kot oseba, seznanjena s potekom dogodkov -pojasnil svoj pogled na zadevo. M.K. Bo vhod na Rilkejevo pešpot kmalu spet zaprt? kroma vzhodni kras - Razprava o odprtju občinskih izpostav na Krasu Prosek da, a ne na škodo Opčin Na Vzhodnem Krasu podpirajo dva dni odprtja izpostave na Proseku, a zaradi tega ne sme biti oškodovana izpostava na Opčinah Prav je, da je občinska izpostava na Zahodnem Krasu odprta v poletnih mesecih več kot en dan tedensko, povečanje delovanja pa ne sme prizadeti občinske izpostave na Vzhodnem Krasu. Ali z drugimi besedami: podpiramo odprtje občinskega urada na Proseku vsaj dva dni tedensko, nočemo pa, da bi se zaradi tega skrčilo delovanje urada na Opčinah od sedanjih štiri dni na tri dni tedensko. Tako je na torkovi seji ocenil vzhodnokraški rajonski svet. Na sestanku je predsednik Marko Mil-kovič seznanil prisotne svetnike s pismom, v katerem ga je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza pozval, naj podpre odprtje izpostave na Proseku najmanj dva dni v tednu. Catta-ruzza je predlagal, naj bi podaljšano odprtje omogočilo osebje openske izpostave, kar pa bi dejansko po- menilo en dan delovanja manj urada na Opčinah. Na Vzhodnem Krasu zavračajo to možnost, ker menijo, da je štiridnevno odprtje izpostave na Opči-nah že itak premalo glede na povpraševanje občanov, pa tudi drugih (na primer turistov), ki se poslužujejo uslug tega urada. Milkovič je ob tem dodal še dve zahtevi. Prvič: občinska uprava bi morala zagotoviti v izpostavi stalno prisotnost osebja z znanjem slovenskega jezika. Slovenščino obvlada en uslužbenec, ko pa le-temu uprava dodeli druge zadolžitve, ostane urad brez osebja, ki govori domači jezik. Druga zahteva se nanaša na popoldansko odprtje. Izpostava na Opčinah je sedaj odprta popoldne le ob ponedeljkih, in sicer od 14. do 16. ure. Tak urnik ne ustreza zaposlenim občanom, kvečjemu bi bil potreben zamik, na primer odprtje od 17. do 19. ure, je ocenil Milkovič. »Na ta način bi urad odgovarjal potrebam javnosti,« je menil rajonski predsednik. M.K. Poletni urnik Urada za odnose s slovensko manjšino Občina Trst sporoča, da bo od 10. junija do 2. avgusta 2013 Urad za odnose s slovensko manjšino pri Občinski izpostavi v ul. Giotto, v skladu z novimi poletnimi urniki občinskih izpostav, odprt z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.45 do 12.15 ure in ob ponedeljkih in sredah tudi v popoldanskih urah od 14.00 do 16.30 ure. križ - Končno ureditev stopnišča do kriškega portiča »Novo« stopnišče za Mul Stopnišče za kriški Mul je končno urejeno in varno kroma Stopnišče, ki se spušča z Obalne ceste do kriškega portiča, je - končno! - varno. Tržaška levosredinska občinska uprava ga je popolnoma prenovila. Zamenjala je razbite in poškodovane stopnice iz laporjevih kamnitih kosov z novimi, namestila nove na odsekih, kjer stopnic ni bilo več. Dotrajane kose tlaka je dala odstraniti in na njihovo mesto namestila nove tlakovce, ki se harmonično ujemajo s starim stopniščem. Delavci so tudi uredili zidke ob stopnišču, kjer je bilo potrebno pa so namestili novo železno ograjo, ki tudi spoštuje izvirno tipologijo. Kopalci, ki bodo letošnje poletje izbrali obalo kriškega Mula - kot pravijo domačini svojemu portiču - za oddih ob morju, se bodo tako lahko varno spustili z Obalne ceste (pri restavraciji Tenda rossa) navzdol. Luknje in druge nevšečnosti, ki so pretekla leta s svojimi pastmi zaznamovale stopnišče, so končno izginile. Prenova stopnišča za Mul ima za sabo svojevrstno zgodbo, dolgo celih deset let in pol, zaznamovano z vrsto upravnih zapletov, zamud in prelaganj. Teklo je leto 2002, ko je 14. oktobra takratna prva Dipiazzova uprava uvrstila prenovo stopnišča za Mul v triletni občinski načrt javnih del za obdobje 2003-2005. Po tem načrtu bi morali delo opraviti leta 2004. Kar pa se ni zgodilo. Namesto, da bi delo začela, ga je Dipiazzova uprava v triletnem načrtu javnih del za obdobje 2004-2006 preložila za dve leti. Zahodnokraški rajonski svet je protestiral. Pod vodstvom takratnega rajonskega predsednika Bruna Rupla je obnovo stopnišča za kriški portič vključil med prioritetna javna dela, ki bi jih morala občinska uprava izpeljati na območju Zahodnega Krasa. Rupel je deset let predsedoval rajonskemu svetu, a ni dočakal, da bi občina v tem času opravila obljubljeni poseg. Prvi Dipiazzovi upravi je sledila druga, ki je nadaljevala po že utečeni poti prelaganja dela iz enega leta v drugo. V triletnem načrtu 2007-2009 je bilo zapisano, da bo poseg opravljen leta 2008. Delo je bilo spet preloženo, na leto 2009. Medtem se je stanje stopnišča iz leta v leto slabšalo, dostop z Obalne ceste do Mula je postajal vedno bolj nevaren, za kar pa se občinski možje niso zmenili. Preprosto: poseg so povsem zamrznili, načrt je obležal v predalu. Namesto da bi občina stopnišče obnovila, je dala namestiti opozorilne napise o nevarnosti poti do obale ... Poleti 2011, potem ko je Roberto Cosoli-ni prevzel župansko mesto, se je nekaj vendarle spremenilo. Občinska geometra Filippo Pri-vitera in Alessandro Loy sta slab mesec po Co-solinijevemu prihodu v občinsko palačo potegnila načrt o obnovi stopnišča iz predala, dokončala sta izvršni načrt in ves postopek za izvedbo posega je lahko stekel. Sredi julija je občinski odbor načrt dokončno odobril, oktobra je bilo delo oddano v zakup, kar je nato omogočilo začetek popravila stopnišča. Dela, vredna 150 tisoč evrov, so se pred nekaj tedni končala, stopnišče ima sedaj novo podobo, predvsem pa je varno. V kratkem naj bi tu namestili tudi dvojezične napise. Vsaj tako je napovedal občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto. M.K. / TRST Četrtek, 13. junija 2013 5 naš pogovor - Odbor župana Cosolinija odobril odlikovanje Borisa Pahorja »Pomembno se nam zdi zaceliti tudi to rano« Občinski odbor je med včerajšnjim zasedanjem odobril županov predlog, da se tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju podeli naziv zaslužnega občana. Župan Cosolini, ste zadovoljni? Zadovoljen sem, da bo mesto končno odlikovalo profesorja Pahorja, potem ko je bil deležen že številnih, rekel bi, evropskih priznanj. In potem ko je bil iz ideološke koherence pred nekaj leti prisiljen to isto priznanje odkloniti: ni ga, kot trdijo nekateri, zaničljivo zavrnil, ampak je le vprašal, naj v utemeljitvah ne pozabijo na fašistično krivdo. V trenutku, ko je mesto v vseh smislih stopilo na novo pot, se nam je zdelo pomembno zaceliti tudi to rano. Nekateri predstavniki desne sredine so vas kritizirali Polemike so me začudile, k sreči pa lahko rečem, da so bile redke in tudi precej nesmiselne. Mislim, da se velika večina občanov in tudi velika večina desne sredine prepoznavata v tem odlikovanju. Svojemu predhodniku Dipiazzi moram priznati, da je profesorju Pahorju odprl vrata Verdijevega gledališča in mu želel podeliti občinsko odlikovanje. Večina njegove desne sredine pa ne ... Je del utemeljitve, ki je mimogrede zelo dobro napisana, na katerega ste posebno ponosni? Ne bi rekel, celotna utemeljitev se mi zdi jasna, popolna, koherentna in spoštljiva do nove faze, v katero je vstopilo naše mesto. Z njo jemljemo tudi na znanje, da med nami obstajajo razlike. Tudi sam se ne strinjam z vsem, kar je izjavil Boris Pahor, prepričan pa sem, da so njegova človeška, intelektualna in literarna veličina pomembnejše. Pahor je v intervjuju za naš dnevnik dejal, da vidi svojo »zaslužnost« predvsem v tem, da je spregovoril o delu nepoznane tržaške zgodovine. Strinjam se. V tem mestu so ideološki zidovi vsaj štirideset let po vojni zakrivali razne strani polpretekle zgodovine. Hvaležni moramo biti tistim, ki so vztrajno gojili spomin na te pozabljene dogodke. Tudi na primer tistim, ki so gojili spomin na antifašistično vstajo, ki je v Trstu potekala 30. aprila 1945 in je bi- Roberto Cosolini kroma k\ la dolga leta zamolčana. In seveda profesorju Pahorju, ki je s svojimi knjigami odlično osvetlil slovensko tragedijo. Kdaj mu boste vročili zaslužno občanstvo? Tega še ne vem, kljub zavidljivi starosti, je profesor Pahor zelo zaseden. V prihodnjih dneh se bomo dogovorili za termin, mislim, da bo to v prvi polovici julija. Poljanka Dolhar Praznovanje ob 40-letnici pobratenja z Gradcem 40-letnico pobratenja med občino Trst in občino Gradec bo jutri zvečer zaznamoval koncert v mali dvorani Operne hiše Verdi. Na sporedu bo komorna glasba, ki jo bo zaigrala zasedba Musikabende Graz, v repertoar pa bodo vključili melodije Franza Schuberta, Richarda Straussa, Manuela de Falle in Leo-ša Janaceka. To je včeraj v družbi častnega konzula Avstrije Franca Gropaiza in nadzornika Operne hiše Verdi Claudia Orazia napovedal tržaški župan Roberto Cosolini, ki je spomnil, da želijo z različnimi pobudami promovirati in širiti vrednote sodelovanja in partnerstva med mestoma. Župan je tudi dejal, da sta obe mesti z leti svojo podobo zgradili na znanosti, saj danes obe občini slovita po znanstvenih ustanovah. Ideja za pobratenje med mestoma je pred štirimi desetletji prišla s strani tržaškega župana Marcella Spaccinija (županoval je med letoma 1967 in 1978), ki je želel okrepiti zanimanje za sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. To sodelovanje se je v zadnjem času preneslo tudi na turistično področje, saj tako tržaški kot graški turisti radi obiskujejo ti dve pobrateni mesti. Okroglo obletnico pobratenja dveh mest pa bodo s prireditvami obeležili tudi v Gradcu, kjer bo med drugim na ogled tudi razstava, na kateri bo slika Thomasa En-derja, ki jo je Gradcu ob tej priložnostni posodil tržaški muzej Revoltella. Jutrišnji koncert v Operni hiši Verdi bo brezplačen, začel pa se bo ob 20. uri. (sč) solidarnostni projekt - Predstavili so ga na tržaški občini Ponujali bodo »pravično« kavo Ob podpori občine sta nosilki zadrugi iz Trsta in Gvatemale s pomočjo podjetja Primo Aroma Na prodajne police tržaških trgovin in kavarn bo v naslednjih tednih prišla nova kavna blagovna znamka z oznako pravične trgovine. TS Caffe - Caffe Trieste Solidale je ime nove znamke, ki jo ponuja tržaška socialna zadruga La Melagrana v sodelovanju z gvatemalsko zadrugo La Nueva Esperanza, ki prideluje to kavo. Njunemu vabilu pa se je odzvalo tržaško podjetje Primo Aroma, ki je podprlo solidarnostni projekt. Več o njem sta včeraj na novinarski konferenci povedala podžupanja Fabiana Martini in predsednik zadruge La Me-lagrana Salvatore Pilato. Podžupanja je poudarila, da je občinska uprava projekt podprla zato, ker lepo dopolnjuje kampanjo, s katero Občina Trst podpira pravične trgovine. Več o kavi, njeni ceni na svetovnem trgu ter poslanstvu pravičnih trgovin je povedal predsednik zadruge La Melagrana, ki je dejal, da je njihov cilj vzpostavitev učinkovite in pravične mreže za distribucijo kave. V sodelovanju s pražarno Primo Aroma so pripravili tri mešanice, ki se ločijo po okusu. Kava Barcola je mešanica, ki ima sladek okus s fino aromo, Proseko je kava z bogato aromo in polnega okusa, Servola pa je kava z močnim okusom. črna kronika - Sv. Jakob Požar uničil »novo« stanovanje Ironija usode se včasih kruto poigra z ljudmi. Včeraj je bila na vrsti družina Sponza, ki živi v bloku družbe Ater v Ulici Mulino a Vento 75. Okrog 7. ure se je v njenem stanovanju v drugem nadstropju vnel požar in povsem uničil dnevne prostore, v katerih so bili samo 24 ur prej zamenjali zavese, preproge, divan in vhodna vrata. Ogenj se zanje žal ni zmenil. Za požar naj bil kriv predolgo prižgan televizor, ki je okrog 7. ure nepričakovano eksplodiral. V stanovanju sta takrat bila Alfonso in Francesca Sponza, medtem ko je bil njun sin že v službi. Moškega so sprejeli v katinarsko bolnišnico Stanovanje bo dalj zaradi lažje zastrupitve in opeklin, po po-časa neuporabno, moč pa sta se morala zateči tudi drug mo-saj so zublji uničili ški in 17-letnik, ki živita v stanovanju nad njegove dnevne Sponzevim. Hujšega k sreči ni bilo. prostore; Na delu je bilo okrog 20 gasilcev, ki gasilci so bili na so evakuirali vsa stanovanja in pogasili delu dobre štiri ure požar. Stanovanje družine Sponza bo dalj časa neuporabno, zato ji je podjetje Ater gasilci dalo na razpolago drugo. (pd) Lažna občinska delavca okradla 90-letnico Priletni gospe sta se približala včeraj dopoldne, ko se je vračala na svoj dom v Ulici del Ronco, v neposredni bližini Ljudskega vrta. Dejala sta, da sta občinska delavca, zadolžena za odnašanje smeti, nosila sta rumena odsevna brezrokavnika. Gospe sta sporočila, da so njeno stanovanje obiskali tatovi (»Romuni«) in da morata fotografirati kraj dogodka in zlatnino, ki jo nosi. Prestrašena 90-le-tnica je snela uhane, ogrlico in prstane, medtem pa je eden od dveh moških smuknil v njeno spalnico. Po nekaj minutah sta odšla, gospa pa je ugotovila, da sta ji, poleg draguljev, ki jih je imela na sebi, odnesla še tiste v spalnici. Skupna vrednost ukradenega blaga: okrog 10.000 evrov. Telefonirala je hčerki, ta pa je zavrtela številko 113. Posegli so agentje open-ske policijske postaje in v okolici iskali tatova - Italijana - v rumenih odsevnih brezrokavnikih. Neuspešno. Kvestura še enkrat opozarja prebivalce, predvsem starejše in osamljene, naj nemudoma pokličejo 113, če so priča neobičajni ali sumljivi situaciji. Zaključna produkcija gledališke šole Studio Art Društvo Slovensko gledališče vabi drevi ob 20.30 v Kulturni dom v Trstu na zaključno produkcijo gledališke šole Studio art »Odvznoter - navzven«. Nekaj o pridelavi dotične gvatemalske kave je povedal direktor podjetja Primo Aroma Fabrizio Polojaz, ki je izpostavil, da so solidarnostni projekt podprli, ker verjamejo v boljši, čistejši in pravičnejši svet. Kavo z zadružne plantaže Nueva Esperanza v podjetju spražijo, v sodelovanju z naročnikom pa so sestavili tri omenjene mešanice, za katere bo zadruga La Me-lagrana poiskala zanimive trgovinske kanale. Sogovornik nam je tudi zaupal, da je njihovo podjetje zelo dovzetno za nove projekte, s katerimi pomagajo avtohtonim pridelovalcem kave. In, ker ima celoten projekt solidarnostno noto, je zadruga La Melagrana sklenila, da del pravičnega plačila nameni tudi Fundaciji Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. Naj še povemo, da bo 250 gramska kavna embalaža stala 3,90 evra, izkupiček od prodanih embalaž pa bo namenjen kritju cene dela in proizvodnje, prevozu in carinjenju, podjetju Primo Aroma, Fundaciji Luchetta in zadrugi, ki bo skrbela za distribucijo. Če potegnemo črto pod povedano, lahko zaključimo, da želijo s tem projektom tako socialno kot tudi gospodarsko krepiti šibke proizvajalce in jim prek dolgoročnega partnerstva ter primernih delovnih razmer dati upanje v boljšo prihodnost. (sč) Predstavitev knjige »Med drugim in tujim jezikom« V okviru projekta Jezik-Lingua o večjezičnosti kot bogastvu in vrednoti čezmejnega slovensko-italijanskega območja bodo jutri ob 16.30 v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) predstavili knjigo »Med drugim in tujim jezikom. Poučevanje in učenje slovenščine pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije-Julijske krajine,« ki sta jo uredila Devan Jagodic in Štefan Čok. Na srečanju, ki ga bo vodila znanstvena koordinatorka projekta Susanna Pertot, bodo svoje referate občinstvu predstavili Štefan Čok, Devan Jagodic, Maja Mezgec in Sara Brezigar. Jutri stavka avtobusov Tržaško prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da so sindikalna predstavništva delavcev oklicala za jutrišnji dan stavko avtobusov. Stavka bo jutri na državni ravni, kot vselej pa bo zagotovljen avtobusni prevoz zgodaj dopoldne in zgodaj popoldne, in sicer med 6. in 9. uro in med 13. in 16. uro. Kakšna prihodnost se piše papirnici Burgo? »Kakšna prihodnost se piše papirnici Burgo?« je naslov srečanja, ki ga danes ob 17.30 v Kamnarski hiši v Na-brežini prireja tržaški sindikat Cgil. Srečanje bo priložnost za pogovor o vlogi institucionalnih akterjev in podjetnikov v zvezi s Štivansko papirnico, ki se ni izognila negativnim vplivom gospodarske krize. Za govorniško mizo bodo sedeli Mirella Iacone (Cgil), Maurizio Goat in Simone Cumin (predstavnika RSU), nabrežinski župan Vladimir Kukanja, direktor tržaške zveze Confindustria Paolo Battilana, goriški sekretar Cgil Paolo Liva, njegov tržaški kolega Adriano Sincovich in državni tajnik SLC Cgil Gianluca Carrega. Četrtki posvečeni okolju V ekološko in energetsko varčnem poslopju Panorama Giustinelli (v istoimenski ulici pri hišni številki 13) se drevi ob 18.30 začenja niz treh filmskih, pravzaprav dokumentarnih večerov »Il verde in una stanza« posvečenih okolju. Prvi bo danes na sporedu dokumentarec »The 11th Hour« Nadie in Leile Conners (ZDA, 2007). Vstop je prost, svojo udeležbo pa je treba predhodno potrditi na tel. 040/371437 oz. po elektronski pošti na naslovu ufficiostampa@panora-magiustinelli.it. Skupščina o gospodarski krizi V Ul. Tarabocchi 3 bo drevi ob 18. uri javna skupščina posvečena gospodarski krizi. Prirejajo jo delavci in občani, ki se prepoznavajo v levici ter v njenih sindikalnih zvezah. Beseda bo tekla o brezposelnosti in delu, industrializaciji in okolju, javnih dobrinah, referendumih in demokraciji ter javnemu dolgu. V Rižarni o evtanaziji V tržaški Rižarni bo danes ob 16.30 okrogla miza o »Projektu evtanazija: pokončajte invalide!,« ki želi osvetliti nacistično genetsko politiko ustvarjanja čiste rase in odpravljanja »nenormalnih« ljudi. Do nedelje je na ogled tudi istoimenska razstava. 6 Četrtek, 13. junija 2013 TRST nagrada luchetta - Podelitev 3. julija Florisu nagrada pričevalec zgodovine Giovanni Floris, voditelj priljubljene televizijske oddaje Ballaro, je prejemnik nagrade FriulAdria pričevalec zgodovine, ki jo podeljujejo v okviru novinarske nagrade Luchetta, nastala pa je na pobudo omenjena furlanske banka in v sodelovanju s festivaloma Pordenonelegge ter goriškim eStoria. Nagrado mu bodo izročili 3. julija v gledališču Rossetti. Kot so zapisali v utemeljitvi, bo Floris nagrajen zato, ker »nam je zadnjih deset let olikano, zanesljivo in učinkovito pripovedoval o ekonomski, družbeni in politični zgodovini naše države«. gropada - Ob koncu meseca šmarnic Tudi nadškof Uran na procesiji in maši v • Že dolgo let je v navadi, da Marijin mesec-mesec šmarnic zaključimo z Marijino mašo in procesijo v Gropadi. Letos je bila ta maša nekaj posebnega, saj jo je vodil in pridigal ljubljanski upokojeni nadškof Alojz Uran. Večina pesmi je bilo ljudskih, nekaj pa so jih zapele deklice otroškega zbora Slomšek pod vodstvom Zdenke Kavčič por. Križ-mančič. Nadškof je vse navzoče spodbujal k zaupanju k nebeški Materi Mariji. Po končani maši smo šli v procesijo po vasi, medtem pa molili in prepevali Marijine pesmi. Na koncu je domači župnik Žarko Škerlj nagradil otroke, ki so vztrajno obiskovali šmarnice in jim podaril spominski pokal. Gospod nadškof je vse razveselil s solopesmijo Mama. Zaradi nevarnosti dežja smo družabnost imeli v prostorih soseda Karlota Grgiča, ki se mu prijazno zahvaljujemo za gostoljubje. Nazdravili smo in še tam prepevali vse dokler se vsak ni vrnil v domač kraj. kroglje - Ob praznovanju sv. Trojice Slovesna maša v cerkvici in nastop malih kitaristov Tudi v Krogljah so vaščani priredili v nedeljo, 26.maja, veliko praznovanje v čast sv.Trojice, kateri je posvečena majhna cerkvica ob robu ceste. Praznovanje je v majhno cerkvico privabilo tudi veliko vernikov iz sosednjih vasi. V nabito polni cerkvici je bila najprej slovesna maša, ki jo je daroval domači župnik g. Metod Lampe ob petju cerkvenega zbora. Med mašo je bil blagoslov novega čipkastega mašniškega prta, ki ga je izdelala domačinka Laura Goich, maši pa je sledil tudi kratek kulturni program. Na prekrasnem dvorišču gospe Gabrielle Zubelli so oblikovali program nadarjeni Mali kitaristi iz Brega (na sliki) pod vodstvom prof. Lorenza Buona, ki so obogatili slovesno praznovanje. Iskrena zahvala gre vsem, ki so sodelovali pri prirejanju praznovanja in domačinkama Lauri Goich in Gabrielli Zubelli. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 13. junija 2013 ANTON Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 9.46 in zatone ob 23.40 Jutri, PETEK, 14. junija 2013 VASILIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,4 stopinje C, zračni tlak 1015,8 mb raste, vlaga 55-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21,4 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 3«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quan-do meno te lo aspetti«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Fedele alla linea«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hates - House at the end of the street«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nien-te puo' fermarci«; 16.30, 18.30, 19.10, 21.50 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 18.50, 21.30 »Fast & Furious 6«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; 16.20 »Epic«; 16.20 »Monster & Co. 3D«. FELLINI - 16.00, 19.20 »Paulette«; 17.30, 21.00 »Tutti pazzi per Rose«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Il fondamentalista riluttante«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40 »Epic«; 18.15, 20.00, 21.40 »Killer in viaggio«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.05, 20.20 »Čas po zemlji«; 18.20, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 16.30, 20.10 »Izhod«; 18.15, 20.40 »Mojstri iluzij«; 17.30 »Najboljša ponudba«; 18.10, 19.00, 21.10 »Prekrokana noč 3«; 16.00, 18.10 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 15.20, 16.50 »Skrivnostni varuhi gozda«; 20.30 »Veliki Gatsby 3D«; 16.10 »Zambezija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »After earth«; Dvorana 3: 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«; 18.40, 20.20, 22.15 »Niente puo' fermarci«; Dvorana 4: 15.30, 17.00 »Monster & Co.«16.30, 20.30, 22.15 »Hates - House at the end of the street«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; Dvorana 2: 17.30 »Monster & Co. 3D«; 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 3«; Dvorana 3: 18.00, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.15 »Solo Dio perdona - Only god forgives«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Quando meno te lo aspetti«. H Šolske vesti SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). @ Izleti MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 29. junija. Po-vratek v poznih večernih urah, saj se na ta dan podaljša odprtje. Prijave do 15. junija preko facebook profila, e-maila mtk.trebce@gmail.com ali pa pokličite tel. št. 348-3288130 (17.0019.00). Pohitite s prijavo, ker so mesta omejena. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Anagrafskem uradu od torka, 18., do petka, 28. junija. Urnik: to-rek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na izlet v Celje v sredo, 26. junija: ogled mestnih znamenitosti in Starega gradu, kosilo v domu sv. Jožefa z ogledom kraja. Info in vpisovanje do 20. junija: 040225468 (zvečer), 347-1444057 (Vera), 347-5469662 (Ivica). KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija sta na razpolago enoposteljna in dvoposteljna soba. Zainteresirani naj čimprej pokličejo na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi v nedeljo, 7. julija, na voden izlet na odkrivanje malih skrivnosti Sevnice in okolice. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi na avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na po-vratku postanek s krajšim ogledom sa-voiskega Chambery. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. B Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 08 (S? Društvo Slovensko gledališče ul. Petronio, 4 - Trat - tel. 040.632665 STUDIO ART vabi na zaključno produkcijo 0DVZN0TER - NAVZVEN danes, 13.6.2013, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. S Poslovni oglasi KMETIJSKO PODJETJE OTA Boljunec 600 nudi ekstradeviško oljčno olje. Urnik: petek 16.00-18.00, sobota 10.00-12.00. Tel.333-8487255, 333-5450076 IŠČEM V NAJEM STANOVANJE, tudi majhno, področje Bazovica, Dolina, Opčine. Cinzia 333-3230236 SEŽANA, oddam GARSONJERO! Kontakt 0038651768023 DVA MESECA stare kužke, pasme Border Collie z rodovnikom, prodajamo. Oddani bodo z mikročipom, prvim cepljenjem in z veterinarsko knjižico. Poklicati na tel. št.328-1528830. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490. MAJHNO STANOVANJE v Ul. Galilei dajem v najem: soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 470,00 evrov, vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. 329-8012528. PODARIMO mucke. Tel. št. 040213701. PRODAM FIAT 600, letnik 2000, bele barve, v dobrem stanju. Cena 800 evrov. Tel. 335-6002920. PRODAM STANOVANJE v celoti opremljeno in dobro ohranjeno, 70 kv.m., v lepem zelenem okolju (Pod-lonjer). Plačilo po dogovoru. Tel. št.: 338-1464643. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete, nudi pomoč pri učenju osnovnošolskim otrokom. Tel. 340-9732328. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križ-man. Toplo vabljeni! V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak, na ogled razstava Čarobna nitka. Tel. 040-200782. V REPNU na Orešju je odprta osmica. Toplo vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. / TRST Četrtek, 13. junija 2013 7 ii Čestitke Tatkov in nonotov imamo na pretek, punčke rojevajo se vse vprek. Zdaj še ISABEL je prišla, naj ji bo življenjska pot prelepa vsa! Maurizio, pa nono si postal ti, srečno vsem želimo na Občini Zgonik prav vsi! Dobrodošla mala ISABEL. Čestitamo mami, tatku in naši noni Silvi. SKD in MePZ Rdeča zvezda. V Samatorci hiša stoji, tam ONDINA rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želijo prijatelji Šempolaj - Praprot. Ü3 Obvestila OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.0018.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): srečanje bo danes, 13. junija, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda). ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI 2013 sklicujejo informativni sestanek v zvezi z odprtjem osmic ob priliki kraške ohceti 2013 (od 22. do 25. avgusta) danes, 13. junija, ob 20. uri v domu Albina Bubniča v Repnu. Vabljena društva in krajevni kmetovalci. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane in priletne občane na srečanje/predavanje openskih karabinjerjev na temo »Goljufije starih oseb«, ki se bo vršilo danes, 13. junija, ob 18.30 v sejni dvorani banke ZKB na Opčinah. ZSKD vabi člane društev na srečanje ob zaključku sezone danes, 13. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 14. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v soboto, 15. junija, ob 13.00 iz Padrič odhod avtobusa za nastop v Podbrdu; v torek, 18. junija, ob 20.45 redna pevska vaja. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor v soboto, 15. junija, ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost. TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje »Nazaj v taborniški raj 2013«. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti taborniski-raj@gmail.com ali na telefonskih številkah 339-4120280 (Andrej), 3355316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel). LEICESTER od 3. do 10. avgusta: znan-stveno-kulturni inštitut Mandala, v okviru projekta 4.3 Mladi v Akciji, vabi mladega udeleženca/ko (20-35 let) na seminar o socialnih pravicah manjšin, ki bo potekal v angleščini. Zain-teresirani/e naj pošljejo CV in motivacijsko pismo na mandalainstitu-te@gmail.com najkasneje do 16. junija. prej do novice www.primorski.eu] POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD za osnovnošolce »Mala akademija estetske vzgoje« bodo od 27. do 31. avgusta v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču (SLO). Za informacije in vpisovanja so na razpolago uradi ZSKD (040-635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.0018.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki bo od 1. julija do 7. septembra v Bazovici, v sodelovanju z ZSŠDI- jem. Vpišete se lahko v uradu (Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 13.00 in ob sredah od 12.30 do 16.00) ali preko spletne strani www. melanie-klein.org. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 19. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Op-činah. ONAV - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina, vabi na večer posvečen Lambruscom, ki bo potekal v sredo, 19. junija, ob 20.00 v restavraciji v pristanišču Sv. Roka v Miljah. Informacije in vpis na tel.: 333-9857776 in trieste@onav.it. ORATORIJ V MARIJANIŠČU: za osnovno šolo počitniški dnevi bodo potekali od ponedeljka 1., do vključno petka, 5. julija. Začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden dan kopanja na morju, dan izleta v planine in 3 dni dejavnosti v Marijanišču. Ostale informacije in vpisovanje do 20. junija na tel. 3358186940. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v drugem sklicanju v četrtek, 20. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 23. junija, od 20.30 v Šempolaj (pri kalu) na tradicionalno kresovanje. FOTOVIDEO TRST 80 organizira »Za-četniški tečaj fotografije«, od 24. junija do 6. julija. Informacije na www.trst80.com ali na tel. 3477937748 (Mirna). Vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira 10-dne-vne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 24. junij-5. julij; 8.-19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuo-le-solstvo@sandorligo-dolina.it. SSO sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Zasedanje Deželnega sveta pa bo vedno v sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev. KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, poletno delavnico »V naravi se radi igramo! Z igro, petjem, glasbo, plesom, itd... se skupaj naučimo kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi otroci poskrbimo« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempolaju. Mentorji: Kim Furlan, Jelka Bogatec, Serena Picco in Aljoša Saksida. Urnik: od 07.45 do 13.30. Prijave in info na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580. ŠOLA POLETNEGA OBREZOVANJA: 6 ur tečaja pod mojstrsko taktiko izvedenke Nataše Riggi. Spoznali boste osnovne tehnike zelenega obrezovanja sadnih dreves ter šli v vrt in se sami preizkusili v obrezovanju - direktno v sadovnjaku v živo! Uvod v šolo obrezovanja bo 1. julija, ob 18.00. Prijave na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org). MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in oderske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 3471621659, info@accademialiricasan-tacroce.com. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. 0 Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE »Fortunato Pavisi«, Ul. Mazzini 30, organizira konferenci na temo »V imenu očeta« v petek, 14. in soboto, 15. junija, ob 20. uri. Predaval bo Sergio Maria Francardo. KRIŠKI TEDEN 2013 SKD Vesna v sodelovanju z ZSKD vabi na niz prireditev. V petek, 14. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi koncert MoPZ Scho-la Cantorum Aristotele Pacini, Atri (Abruci) v sodelovanju s Slomškovim društvom in župnijsko skupnostjo. V soboto, 15. junija, ob 19.30 v Ljudskem domu Zborovska revija Pesem ne pozna meja, nastopajo zbori iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske. V sredo, 19. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu »Podobe Križa« - fotografska razstava Lorenza Bogatca -Bruži in pokušnja vin kriških vinogradnikov. Katalogi fotografij na ogled v gostilni La Lampara, v barih Andre, pri Bojani in v Bennigan's pubu 1902. V nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š. D. Mladina, pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Ka-la, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Pro-cesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade. SKD V. VODNIK vabi v petek, 14. junija, ob 21.00 na Šarnekovo domačijo na drugi Junijski večer. Zapela bosta MoPZ Rogaška Slatina in V. Vodnik. V primeru slabega vremena bo večer v centru na Dolgi Kroni. FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita na premierno uprizoritev komedije Krojač za dame. Izvaja mladinska dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba pod mentorstvom Maruške Guštin in Patrizie Jurinčič. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v soboto, 15. junija, ob 20. uri. GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert s flavto v poletno noč, ki bo v soboto, 15. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-letnice godbe, vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: sobota, 15. junija, ob 20. uri Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave v kavarni Gruden v soboto, 15. junija, ob 18. uri; svoje bakrene slike razstavlja Nivea Mislei, predstavil jo bo Deziderij Švara. ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni. RIBICE klekljarska skupina SKD Lipa iz Bazovice obvešča, da je v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici do nedelje, 16. junija, odprta razstava »Ples v maskah« s sledečim urnikom: sobota in nedelja 9.00-12.30 in 17.0020.30, ostali dnevi 17.00-20.30. SKD LIPA iz Bazovice prireja v nedeljo, 16. junija, ob 20.45 na vaškem trgu M'zarju zaključni koncert »Pesem na M'zarju«. Sodelujejo otroški zbor Slomšek, MePZ in MoVS Lipa ter pihalni orkester Kraška pihalna godba iz Sežane. V slučaju slabega vremena bo koncert v dvorani Športnega centra Zarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 17. junija, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev knjige Pavleta Merkuja »Nomi di persone e luog-hi nei registri medioevali del Capito-lo di San Giusto in Trieste«. O delu bo spregovorila prof. Dragica Čeč z Univerze na Primorskem. DUHOVSKA ZVEZA vabi na predavanje dr. Jožeta Bajzeka »Moj boj za osebno vero« v sredo, 19. junija, ob 20. uri v domu v Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu. SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija -Toccata&fuga. Dirigent Simon Perčič. V nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist; dirigent - Aljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positi- vo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Gi-rotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. Prispevki V spomin na moža, starša in brata daruje Justi Hrovatin 150,00 evrov za Tabornike R.M.V. t Življenjsko pot je sklenila naša draga mama, nona in tašča Marija Jazbec vd. Ferluga Za njo žalujejo otroci Silvano, Vinko in Neva z družinami Pogreb bo v soboto, 15. junija, ob 11.00 iz ulice Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Lajnarji, 13. junija 2013 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) Adijo, mama. Tvoja Neva. t Ob smrti drage mame sočustvuje z Nevo in svojci Franka Zapustila nas je naša draga Sofia Gustin vd. Petrincich (Julka) Žalostno vest sporočajo hčerki Ondina in Mara z Lucom, vnukinji Cristina, Daniela in Daniel Pogreb bo v soboto, 15. junija, ob 10.30 iz ulice Costalunga v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 13. junija 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček pranoni! Sara in Gaia 8 Torek, 11. junija 2013 ŠPORT / kava s knjigo - Gost zadnje matineje pisatelj Tone Frelih Tokrat o kriminalkah Ob sončnem vremenu je včerajšnja matineja potekala na vrtu Tržaške knjigarne kroma sv. ivan - DSŠ Sv. Cirila in Metoda Optimistična šola Za konec šolskega leta pripravili sproščeno prireditev Motiv iz scene veseloigre Radio Optimist V petek, 7. junija, zvečer se je v Marijinem domu odvijala zaključna prireditev DSŠ Sv. Cirila in Metoda pri V Tržaški knjigarni se je včeraj zaključil letošnji cikel literarnih srečanj Na kavi s knjigo, ki so bila skoraj vsako sredo odlično obiskana. Dober obisk je zaznamoval tudi včerajšnjo matinejo, katere gost je bil izjemno zanimiv slovenski avtor, ki se je zvestim obiskovalcem sredinih matinej zagotovo vtisnil v spomin. Ponovno nas je obiskal Tone Frelih, režiser, dramaturg, avtor številnih dokumentarnih filmov ter nekaj knjig o filmu, tržaška publika pa ga pozna predvsem kot izvrstnega pisca kriminalnih romanov. Na prijetno sproščenem srečanju, ki je potekalo na dvorišču knjigarne, je Tone Frelih govoril o ustaljeni strukturi kriminalke, o klišejih, ki so značilni zanjo ter o tem, kaj slovensko krimi-nalko loči od drugih. In ne nazadnje tudi o tem, kaj je značilno za četrto kri-minalko Toneta Freliha. Avtor je zbrane spomnil, da se je podpisal že pod tri kriminalke: Usodna laž, Truplo ob progi in Zamolčana resnica. Nov roman je avtor naslovil Grožnja s smrtjo, v primerjavi s prvimi tremi pa ima ta roman nekaj novosti. V njem namreč ni več legendarnega inšpektorja Ceneta Dornika, ki ni bil več zadovoljen s svojim poklicem, bil je tudi bolan, zaradi česar se je upokojil. Avtor nam je namignil, da je nov vodja ekipe postal mladi Boštjan, ki je prevetril odnose v tej kriminalistični ekipi, vendar pa se rade volje obrne na Ceneta, ki se le ni povsem umaknil v zasebno življenje. Ker je gost med občinstvom videl tudi nekaj novih obrazov, jih je spomnil, na katera vprašanja mora odgovoriti vsaka kriminalka. Poleg osnovnih vprašanj kdo, kaj, kako in kdaj avtorja najbolj zanima vprašanje zakaj. Po njegovem mnenju so najboljše zgodbe vedno postavljene v relativno majhno družbeno okolje, najbolj pogosto kar v družinski krog. Občinstvo je tudi izvedelo, da se Frelihove zgodbe dogajajo predvsem v Ljubljani, občasno pa zaidejo tudi v druga mesta. Avtor nam je namignil, da se njegova peta knjiga, ki jo še piše, dogaja tudi v Trstu. Prijeten pogovor s Tonetom Frelihom je nanesel tudi na jezik, ki je po njegovi oceni fundament vsakega pisanja. Zgodbo je namreč treba ubesediti, je dejal gost in dodal, da svojim knjigam daje pestrost tudi z različnimi načini govorjenja. Povedal je tudi, da pri pisanju kriminalk upošteva nekaj tehnik, s katerimi ima bralca v negotovosti do konca. Zgodba pa po njegovem mnenju mora imeti relativno realen potek dogajanja. Tudi včerajšnji pogovor s Tonetom Frelihom bi se lahko nadaljeval v nedogled, a avtor štirih uspešnic nam je obljubil, da bo na knjižne police kmalu prišla še peta zgodba iz zbirke Umori. Njen naslov bo najbrž Ukradena slika, je še napovedal avtor. (sč) prosek - Na osnovni šoli Avgusta Černigoja Ustvarjalni z glino Mali obrtniki so na razstavi prikazali, kaj vse so se naučili od učiteljice Beti Starc Na proseški osnovni šoli Avgusta Černigoja si neprestano prizadevajo za kvalitetno šolsko in obšolsko ponudbo. V organizaciji Združenja staršev so učenci poleg tečaja šaha in pisanja nalog v popoldanskem času skozi celo šolsko leto imeli vsak torek ustvarjalno delavnico oblikovanja gline. Pod vodstvom izkušene upokojene učiteljice Beti Starc, ki jo otroci poznajo že iz otroškega vrtca, so spoznavali različne tehnike oblikovanja gline in osnove ter pomen lončarstva. Otroci so redno in z veseljem obiskovali tečaj, kjer so gnetili, valjali, raztezali, se učili pravilnega lepljenja in oblikovanja gline ter uporabo različnih pripomočkov. Izpod rok mladih umetnikov je tako nastalo veliko lepih in prikupnih izdelkov. Mali obrtniki so tako izoblikovali hišne številke in tablice z družinskimi imeni, razne obeske in okraske, a tudi uporabne predmete kot vaze, krožnike in kozarce. Na zadnjem srečanju so tudi pripravili presenečenje: postavili so razstavo glinenih ročnih del in prijetno pre-sentili svoje starše in sorodnike. Sv. Ivanu. Prireditev je otvoril prvi razred, ki prikazal dva izvirna poučna dokumentarca na temo bulizma. Kratko-metražna filma sta nastala pod mentorstvom prof. Fičur in g. Pina Rudeža. Isti projekt je bil izveden tudi na podružnični šoli. Tretji razred letošnjih maturantov je pripravil recital duhovitih misli in afor-izmov. Zaigrali in zapeli so tudi pesem Johna Lennona Let it be z naslovom Gremo mi. Besedilo pesmi je napisala prof. Širec, glasbeno prilagodil pa učenec Raffaele Ficiur. V sklopu izvenšolske dejavnosti so pripravili presenečenje za profesorje in starše - igrico v režiji Vide Skerk »Ne avaro ne spendaccione«, ki so jo že uprizorili na srednji šoli Dante. Nato je šolski orkester je pod taktirko prof. Marchesicha v odlični sestavi zaigral »Jesus Christ superstar«. Drugi razred je pripravil izvirno veseloigro »Radio Optimist«, ki je nastala med urami alternativnega pouka pod mentorstvom prof. Lie Legiša. Zgledujoč se po »X Factorju« je nastal bogat scenarij. Na odru so se zvrstili razni sodobni liki: vedeževalec, vremeno-slovec, kuhar, dve oglaševalki, filozof, pesnica, prevajalka, dva glasbenika, športni reporter z letečim reporterjem. Komisijo so sestavljali trije ekscentrični kritiki in DJ, ob nadzorstvu čistilke in osebnega stražarja. Uprizoritev je dodatno popestrila plesna točka, petje in glasba. Pri pripravi scene nam je pomagal poklicni scenograf Aleksander Starc. Ob tej priložnosti je bil tudi na voljo šolski časopis Adrenalin. škedenj - Učenci osnovne šole I. Grbec - M.G. Stepančič Poučna ekskurzija za slovo od šole Pri Črni jami odkrivali prazgodovino, ob mlaki dvoživke in naravo, v Sinhrotronu pa čudesa najsodobnejših dosežkov znanosti Učenci osnovne šole I. Grbec -M.G. Stepančič iz Škednja so zaključili šolsko leto z zanimivo in poučno ekskurzijo. Predzadnji dan pouka so se v jutranjih urah sprehodili po gozdu Bazzoni do vhoda v Črno jamo. Tam jih je čakal speleolog, ki jih je z nazorno razlago popeljal v daljni svet in življenje pračloveka. V jami so spoznali, kako je pračlovek skozi milijone let razvijal spretnost in razum. V bližini jame so se nato približali mlaki in opazovali neštete paglavce, male krastače in pupke. Zanimivo je bilo videti, kako samica odložena jajčeca ovije vsako posebej v list vodne rastline. Po prijetnem sprehodu v naravi so se odpeljali v »mesto znanosti«. V raziskovalnem centru Sinhrotron sta učence sprejela g. Luca Petaccia, oče učenca, ki obiskuje škedenjsko šolo in njegov sodelavec g. Sandi Grulja. Najprej so učenci na preprost način spoznali, kaj je atom in kaj nje- govi sestavni delci nevtroni. Sledil je ogled tridimenzionalnega dokumentarca s predstavitvijo centra »Elettra«. V centralni sobi so videli, kako raziskovalci preko računalniških ekranov nadzorujejo in opazujejo kroženje elektronov v »obroču svetlobe«. Zanimiv je bil tudi sprehod po notranjosti te zanimive znanstvene strukture. Učenci so tako spoznali center za raziskave v biologiji, kemiji, medicini in fiziki, s katerim sodelujejo znanstveniki s celega sveta. Letošnje šolsko leto je bilo za škedenjske učence zelo bogato. Aktivni so bili na vseh področjih. Sodelovali so pri raznih pobudah in projektih z nastopi, obiski, izleti ter poučnimi ekskurzijami. V maju so se posebno izkazali v Ukmarjevem domu na zaključni prireditvi. Skupaj z bodočimi šolarčki otroškega vrtca iz Škednja so se spremenili v žabice in žabce. V Žabji šoli so zaigrali kar nekaj prisrčnih in zabavnih prizorov. Sedaj pa jih čakajo zaslužene počitnice. Učitelji se toplo zahvaljujejo vsem staršem, ki so med šolskim letom s šolo sodelovali, jim pomagali in jih podpirali. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 13. junija 2013 9 GLOSA V Moskvi o Slovencih v prvi svetovni vojni JoZe Pirjevec_ V Moskvi je sedaj čas petunij. Prodajajo jih na vsakem koraku in v metroju srečuješ ljudi, ki se vračajo s svojih dač z ogromnimi šopi v naročju. Že iz soocialističnega obdobja vem, kako Rusi ljubijo cvetje. Takrat sem mislil, da zato, ker je edino razkošje, ki si ga lahko privoščijo. Ker so bili v tistem času letalski prevozi smešno nizki, so v polni zimi iz Zakavkazja ali s Krima vsak dan v prestolnico prihajali branjevci, ki so na trgih, na postajah podzemske ali pred gledališči ponujali svoje nageljne, vrtnice ali druge cvetice. Ni si bilo mogoče predstavljati gledališke predstave, na koncu katere bi gledalci ne zasuli svojih priljubljenih igralcev ali pevcev z bolj ali manj razkošnimi šopki. Zdaj, ko je življenje lagodnejše, opažam, da se je ta lepa navada ohranila, le da so šopki bolj košati in lepše aranžirani. Očitno je govorica cvetja močno zasidrana v kulturni tradiciji ruskega človeka, ki rad izpoveduje svoja čustva predvsem s takšnim poklonom. V Moskvo sem šel prejšnji teden s svojima mlajšima kolegoma in bivšima študentoma Gorazdom Bajcem in Borutom Klabjanom, ker so na inštitutu »Slavjanovedenija« Ruske Akademije Znanosti, organizirali manjši posvet o Slovencih v prvi svetovni vojni. S tem inštitutom Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem že vrsto let goji tesne stike, saj se nam zdi potrebno, da smo v intelektualnem dialogu z enim od najpomembnejših centrov, kjer gojijo študije, vezane na slovanski svet, na Balkan in Srednjo Evropo. Kako intenzivno je to delo, mi je potrdil tudi dan, ki sem ga prebil na omenjeni ustanovi. Istočasno z našim je teklo tudi srečanje z raziskovalci, ki so prihajali z madžarske akademije znanosti, in skupino zgodovinarjev iz Bolgarije. Direktor inštituta, živahni in vedno prijazno razpoloženi Konstantin V. Nikiforov, ni vedel, kako naj se raz-da med številne obiskovalce. Dejstvo, da je našel toliko časa in se udeležil uvodnih referatov naše sekcije ter se po koncu razprav z nami ustavil v nekajurnem prijateljskem pogovoru, sem še posebno ce- nil kot znak osebne naklonjenosti. Duša peščice slovenistov na Ruski akademiji je osemdesetletna Iskra V. Čurkina. Majhna in fizično nekoliko betežna, z nenavadno energijo nadaljujuje svoje raziskovalno delo na področju slovenske zgodovine predvsem 19. in 20. stoletja, pri čemer nas vedno znova preseneča z rezultati svojega dela, ki razkrivajo še neraziskana ali manj znana poglavja ru-sko-slovenskih odnosov. Na našem simpoziju je predstavila referat o Janku Lavrinu, našem znanem filo-logu in literarnem zgodovinarju, ki je večino svojega dolgega življenja predaval na univerzah v Angliji, a se je na začetku prejšnjega stoletja izobrazil v St. Peterburgu. V času balkanskih vojn in prve svetovne vojne je za ruske časopise poročal z Balkana, pri čemer je bil posredno tudi v zvezi s carskim general-štabom, ki je pač želel imeti informacije iz našega prostora iz prve roke. Toda pustimo Akademijo znanosti, ki me s svojo faraonsko in bizarno arhitekturo vedno spravi v zadrego, ker so jo zgradili Črnogorci (ne vem zakaj, a nekako se čutim krivega za ta monster iz betona in medeninaste kovine), in se oglejmo po Moskvi. V tem letnem času je čudovito zelena in vsa v sneženju kosmičev, ki odletavajo z drevesnih krošenj. Če človek pozabi na kaotični mestni promet, je treba tudi reči, da je kot vedno očarljiva zaradi svoje bogate kulturne ponudbe. Ker na balet »Silfida« v Bol-šoju nismo mogli iti, saj je bila predstava razprodana, smo se zatekli v bližnje Operetno gledališče, kjer je bila na sporedu Leharjeva »Vesela vdova«. Tu sem prišel v stik z izrazom sodobne ljudske kulture v Rusiji, ki sem ga slutil, a nikoli tako neposredno občutil. Namreč z manijo posnemanja zahodne pop-glas-be. Iskrivo Leharjevo mojstrovino so spremenili v musical, jo otežili z ad hoc napisanimi melodijami, preoblikovali in pokvarili zgodbo ter želi navdušen aplavz občinstva. Jaz sem upal, da se v novi verziji vesela vdova, ki je zgledala dokaj emancipirana ženska, na koncu vsaj ne bo poročila z razuzdanim in očitno debilnim knezom Danilom. Zastonj. VREME OB KONCU TEDNA Prihaja poletje Darko Bradassi_ Pred nami je občutna vremenska sprememba, ki nas bo popeljala v poletje. Že v tem koncu tedna bo povečini prevladovalo sončno in toplejše vreme, v začetku prihodnjega pa pričakujemo pravo poletno vročino in temperature, ki bodo ponekod občutno presegale mejo 30 stopinj Celzija. Vremenska slika se bo končno vendarle umirila, potem ko je bila v zadnjem obdobju pogosto, zlasti v popoldanskih urah, zelo nestanovitna in spreminjajoča, verjetno boste soglašali, da ponekod kar nevrotična. Nastajale so tudi močne nevihte, vremenska stanja pa so se naglo spreminjala. Tako veliko tur-bulentnost je povzročal hladnejši in bolj vlažen višinski zrak, ki se je zadrževal povečini nad Balkanom in ki je občasno vzvratno s severnimi in severovzhodnimi vetrovi pronical do naših krajev. Višji sloji ozračja so bili za ta čas nenavadno mrzli, prizemne temperature pa ob že močnem sončnem žarčenju vsaj občasno skoraj v normalnosti. To je bil vzrok za veliko nestanovitnost. Ko se je prizemlje segrevalo, so nastajali kopasti oblaki in iz njih plohe in nevihte, ponekod tudi močne s krajevnimi neurji ali točo. To se je, kljub drugačnim pričakovanjem, ponavljalo tudi pretekli konec tedna, ko se je nad nami krepil anticiklon, ki pa ni uspel še povsem umiriti ozračja. Tokratna slika bo drugačna. V zadnjih dneh so se otoplili tudi višji sloji, toplotna advekci-ja pa se bo postopno, toda občutno, nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. Nad večjim delom Sredozemlja in osrednje Evrope se bo okrepil soliden in obsežen anticiklon, kateremu se bo iz dneva v dan v višjih slojih pridružil vse toplejši severnoafriški zrak. Greben subtropskega višinskega zraka bo mogočen in nas bo povečini obvaroval pred vremenskimi motnjami ter pred pronicanji morebitnega severnega zraka. Otoplitev bo občutna. Temperatura se bo v višjih slojih ozračja v primerjavi s preteklimi dnevi do ponedeljka ali torka dvignila za skoraj 10 stopinj Celzija. Radiosonda iz Campoformida «fe pri Vidmu je še v torek na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila 11 stopinj Celzija, v začetku prihodnjega tedna jih bo namerila približno 20. Ozračje je bilo v zadnjih dneh v glavnem normalno toplo, v začetku prihodnjega tedna pa bodo temperature za okrog 8 stopinj Celzija presegale dolgoletno povprečje. V prizem-lju se bo živo srebro že v tem koncu tedna ponekod lahko povzpelo do okrog 30 stopinj Celzija, najtopleje bo po vsej verjetnosti na Goriškem, ob morju pa bomo zaradi dnevnega morskega vetra namerili kakšno stopinjo manj. V začetku prihodnjega tedna pa gre v nižinah pričakovati najvišje dnevne temperature do okrog 33 ali 34 stopinj Celzija, živo srebro pa bo predvidoma presegalo mejo 30 stopinj Celzija tudi ob morju. Občutno se bo povečal občutek sopare, toplotni indeks bo izrazit. Po daljšem času nestanovitnega in povečini svežega vremena se bomo torej naenkrat znašli sredi vročega poletja. Vse te dni bo prevladovalo sončno vreme, le danes in jutri bo v popoldanskih urah zlasti v goratem svetu, le izjemoma tudi drugod, možna kakšna nevihta. V soboto in nedeljo bo povečini sončno, le v goratem svetu bo v popoldanskih urah lahko nekaj kopaste oblačnosti. Najvišje dnevne tempeature bodo do okrog 30 stopinj Celzija, ob morju do 27. PISMA UREDNIŠTVU »Mal položi dar domu na oltar« Zelo me je zadelo to, kar sem, poleg drugega, brala na četrti strani Primorskega dnevnika v petek, 31. maja t.l. Pod naslovom Arhiv se seli k sv. Jakobu (NŠK) novinar af piše, da so prostori v ulici Petronio, tj. naš Kulturni dom, last družbe Dom, stavba v ulici Montecchi, kjer domuje Primorski dnevnik, pa last Jadranske finančne družbe. Vedno sem mislila, da je Kulturni dom skupna last vse slovenske narodne skupnosti. Še se spominjam, kako smo kot študentje, v organizaciji Akademskega kluba Jadran, v deževnem nedeljskem dopoldnevu obiskali v spremstvu vodiča gradbišče bodočega Kulturnega doma. In kakšno je bilo navdušenje in pričakovanje vseh nas in vse slovenske tržaške javnosti! Takrat je bilo povedano, da sta denar zanj založili Italija, kot reparacijo za zažgani Narodni dom, in FLRJ, gradnjo pa so omogočili tudi prostovoljni prispevki mnogih pripadnikov naše skupnosti (med temi je deček Samo prispeval 1.200 lir in hrani še danes potrdila, od tega dva rdeča listka po 100 lir za opeko na strehi Kulturnega doma). Ob podpisu Posebnega statuta 1954 se je v priloženem pismu namreč Italija obvezala za finančno pomoč pri gradnji in opremi Kulturnega doma. Kulturni dom je imel na začetku poseben upravni odbor, ki mu je predsedoval odv. Frane Tončič. Dogovorjeno je bilo, da se poslopje vpiše formalno na družbo Dom. Za tržaške Slovence je bila družba Dom simbolno nekaj svetega. Kot pišeta J.Kosovel in B.Race v Jadranskem koledarju za leto 1952, je Slovensko hrvatska prosvetna zveza 8. oktobra 1950 predlagala drugim slovenskim organizacijam, da Slovenci zgradimo Kulturni dom z lastnimi sredstvi. Dne 7. februarja 1951 je bil ustanovljen »Odbor za zgraditev Kulturnega doma«, ki naj bi upravljal to skupno imovino. Do konca leta 1951 so zbrali 8.000.000 lir prostovoljnih prispevkov. Zemljišče je 20. februarja 1951 kupila »DOM immobiliare triestina S.p.A.« (zemljiškoknjižni vložek št. 32.615 v k.o. Trst). Tudi zemljišče pri igrišču Sokola v Nabrežini je kupila družba Dom od domačinov pred vrsto desetletij, zato da bi na njem zgradila Kulturni dom. Načrt je bil napravljen, dela pa niso nikoli stekla. Z novo varjanto regulacijskega načrta, ki je na Deželi za zaključno odobritev, pa postaja na prošnjo lastnikov 7000 kvadratnih metrov tega zemljišča zazidljivih za nove reziden-čne hiše, v katere se gotovo ne bodo vselili domačini, tamkajšnja cesta, ki je danes zaprta za promet in kjer stoji kip Iga Grudna bo, najmanj, postala parkirišče za mnoge desetine avtov in prinesla tudi novo onesnaženje, izgubljen bo tako najbolj idilični del vasi in sprehajališče za domačine in turiste. Povsod javne uprave stremijo za tem, da ustvarijo cone za pešce, v slovenskih vaseh pa obratno! Stavbo na ulici Montecchi je zgradila Ciril Metodova družba, ki je podpirala razvoj slovenskega šolstva v narodno ogroženih krajih. Kot mi je pripovedovala teta Marija, ki je tam napravila le prvi razred, ker so zasebno šolo prvi dan novega šolskega leta zasedli črnosrajčniki, so si slovenske družine v Trstu odtegovale kruh od ust, da so lahko dale prispevek za njeno gradnjo. V bombardiranju med 2. svetovno vojno je bila porušena. Po vojni jo je obnovil odv. Josip Abram, kot predstavnik Družbe sv. Cirila in Metoda, in mnogo posameznikov je sodelovalo pri prostovoljnem odstranjevanju ruševin. V stavbi je dobil sedež Primorski dnevnik, v njej je delovalo šentjakobsko prosvetno društvo Ivan Cankar, in morda še kaj. Družba sv. Cirila in Metoda je bila pred par desetletji še živa v Ljubljani, član odbora je bil tudi Bogo Grafenauer. Kot so mi povedali, si jo je nato priposestvovalo Založništvo tržaškega tiska z razsodbo št. 1226/88 ((zemljiškoknjižni vložek št. 2204k.o. Trst), baje nezakonito, ker naj bi vsaj ena priča izjavila, da so redno plačevali najemnino. Kdaj in kako ZTT nastopa pod ime- nom Jadranska finančna družba pa ne razumem in prosim za točno pojasnilo, saj je navsezadnje tudi ta stavba last nas vseh in naše skupnosti. Sesljan, 7.6.2013 Živka Marc Iz emocije do racionalnosti? Ustvarjalci za TK. Lep večer. Toliko ljudi marsikdaj še v teatru ni. Z emocijo proti odmiranju. Bo koristilo? Bo doseglo učinek? Da se osvestimo o problemu vsekakor. Kako pa nato racionalno rešuješ problem? Tako da »nosilec« racionalnosti ni niti fizično prisoten? Da osveščenost o problemu ostane samo v kulturni sferi? Tu nekaj ali nekdo ne štima. O krizi knjigarn v današnjem času ni potrebno dosti razglabljati. Ko sem majhen bil, so bili moji starši na mnogo nižjem ma-tarialnem statusu kakor danes jaz. Police za knjige so bile kar iz desk zbite. Polne knjig. Takrat so knjige kakor kulturno blago stale manj kakor vetrine. Danes je obratno. Če hočeš v slovensko knjigarno moraš v Koper, Gorico ali Postojno. V Sežani je bila, ni je več. V Trstu izgleda da je ne bo več. Italijanskih (ki seveda ne prodajajo knjig slovenskega jezika) pa je kar nekaj. Celo cene so bolj dostopne. Tudi te so v krizi, pa jih je še vedno nekaj. Spada kriza TK v tok splošne krize in amen? Ne bi rekel. Ta knjigarna v svoji zgodovini ni nikoli bila »komercialna« (da bi ustvarjala profit lastniku). Enostavno ker nima osnovnih tržnih pogojev. V določenih obdobjih je bila kvečjemu »samozadostna« (pokrivala lastne stroške). Ob marljivem navdušenju trenutnih delavcev. In jasnem priznanju družbene vloge od vseh ostalih. Vedno je bila tudi stična točka v tistem delu mestnega središča, kjer imajo sedež skoraj vse manjšinske organizacije, institucije , v diagonali med šolskim in športnim centrom pri sv. Ivanu, Dijaškim domom, do prometnega stičišča na trgu Oberdan. Za lastne uporabnike in odjemalce na kar pravem mestu. Je teh »odjemalcev« premalo, imajo premajhno kupno moč? Nič novega, le da je danes zaostreno. Če jo želi kdo usmeriti v »komercialni« krog se mora odločiti in nuditi italijanske knjige, stopiti v konkurenco vsaj z naj-bljižjimi uspešnimi kakor »Fenice« ali »Einaudi«. Vsekakor pa najprej točno izbrati kaj bo ponujal. Vse ali morda le določen segment - podobno kakor specializirana za zemljevide v terezijanski četrti? Vedno je potrebna najprej točna usmeritev. Kaj pa dosedanja »nekomercialna« vloga ? Če ni več priznana kakor potrebna, bo seveda izginila. Kakor kaže je to priznanje omejeno le v kulturni sferi ne v »racionalni«. Pred leti je v manjšini štartal projekt. Na tej osnovi naj bi se razvil »slovenski kulturni center«. Okno drugim v slovenski svet in obenem stična točka med Slovenci, med slovenskim in italijanskim svetom. V matici so bili mnenja, da tak center spada samo v Milan ali v Rim. Zato takratni poizkus, ki bi lahko naknadno razširil dejavnost TK, ni doživel podpore. Seveda takega »okna« ni ne v Rimu ne v Milanu. Še okenca v Trstu ne bo več. Racionalizacija. Sergij Lipovec Občinsko priznanje zaslužnemu občanu 1913 Zdi se, da se bo občina Trst ponovno izkazala kot občina 19. stoletja, ko je bila v rokah nacionalistične kamore. Spet napovedujejo polemike o podelitvi odlikovanja zaslužnega občanstva (civica benemeren-za ali cittadinanza benemerita) pisatelju Borisu Pahorju, ki je leta 2008 odklonil to odlikovanje, ker občina v utemeljitvi ni hotela omeniti fašizma. Bila bi čista hinavščina, ko bi kdo mislil, da se bo izkazal, če bo omenil fa-šizem, obenem pa prezrl vse zatiranje slovenskega prebivalstva pred fašizmon in po fašizmu. Če je britanski politični svetovalec ZVU leta 1948 zapisal, da v Trstu Italijani gledajo na Slovane tako kot južnjaki v ZDA gledajo na črnce, je očitno, da s koncem fa-šizma še ni bilo konec rasne nestrpnosti. In tudi pomisleki sedanje občinske uprave, ali bi postavila topografske table z napisom Trieste-Trst, kažejo, da še vedno prevladuje nestrpni duh nacionalistične ka-more. Italijanska ustava, deželni statut ter mednarodne pogodbe in konvencije predpisujejo enakopravnost (equality of rights and treatment - parita di diritti di tratta-mento), ki jo moramo še vedno iskati z lučjo pri belem dnevu. Če občinska uprava hoče dokazati, da sledi županovi prisegi, da bo lojalno spo-što-val italijansko ustavo, bo morala napraviti še marsikaj v nasprotju z nacionalističnim izročilom mesta, poskrbeti za globoko duhovno preobrazbo in navedba nepriznava-nja e-nakopravnosti slovenskega prebivalstva pred fašizmom, med fašizmom in po fašizmu, vse do današnjih dni v utemeljitvi odlikovanja, ki ga bo podelila Borisu Pahorju, državljanu Evrope, bo dobra popotnica na poti do vrednot, na katerih temelji Evropska zveza in naj bi bile lastne vsem državam članicam zveze. Nikakor nočemo pogojevati odločitve Borisa Pahorja, vendar smo prepričani, da bi bil nadvse zadovoljen s tako utemeljitvijo odlikovanja. Trst, 10. junija 2013, za družbeno politično društvo Edinost Samo Pahor UNO ZIP velike novosti v Centro SMART PROJECT READY LIGHT SPOT READY SPOT JUL 1 Cel mesec 20% popusta na vse usnjene torbice C:t / ITALIJA, SVET Četrtek, 13. junija 2013 1 1 italija - Poleg kongresa CISL se je premier včeraj udeležil prve seje komisije za ustavne reforme Letta: Brez dela se Italija ne bo rešila RIM - »Brez dela se Italija ne bo rešila.« Tako je dejal predsednik vlade Enrico Letta, ko je včeraj nastopil na 27. kongresu zveznega sindikata CISL v Rimu. V središču pozornosti kongresa je seveda dramatična gospodarska kriza, ki je od-žrla ogromnih delovnih mest. Generalni tajnik CISL Raffaele Bo-nani je v svojem uvodnem poročilu menil, da je Italija na robu kolapsa, in predlagal »šok terapijo« z odločnim znižanjem davkov na delo in na produktivne dejavnosti ter z uvedbo novih davčnih spodbud za zaposlovanje. Na to se je v svojem priložnostnem nagovoru odzval premier Letta, ki je spomnil, da bo prav reševanju dramatičnega problema brezposelnosti namenjen jutrišnji vrh v Rimu, na katerem se bodo sešli voditelji Nemčije, Francije, Španije in Italije. Po njegovih besedah gre namreč za problem evropskih razsežnosti, ki mora prodreti na vrh prioritet evropske Premier Enrico Letta (levo) skupno z voditelji CISL Raffaelejem Bonannijem, UIL Luigijem Angelettijem in CGIL Susanno Camusso ansa povezave. Tudi po prizadevanjih Italije bo tako problem dela osrednja tema evropskega vrha konec tega meseca v Bruslju. Medtem seveda vlada ne stoji križem rok. Še pred evropskim vrhom namerava sprejeti odlok z ukrepi davčne in druge narave za oživitev gospodarstva in spodbujanje zaposlovanja. Sicer pa si vladna večina ta čas tudi prizadeva, da bi vendarle stekle že ne- turčija - Potem ko je policija v noči na včeraj razgnala protestnike Na carigrajskem trgu Taksim se nadaljuje merjenje moči med vlado in demonstranti CARIGRAD - Po pozivu protestne- C^T ga gibanja so se tisoči Turkov sinoči vno- V^D^, vič zbrali na carigrajskem trgu Taksim in v bližnjem parku Gezi. Policijske enote na območju so bile v pripravljenosti, v okoliških ulicah pa so bili nameščeni vodni topovi. Podnevi je na trgu vladal mir, potem ko so ga v noči med torkom in sredo spet pretresali spopadi med policijo in protestniki. Nekaj protivladnih protestnikov je okrog protestnega tabora v parku Gezi postavilo barikade, medtem ko je policija ostale barikade v okolici podnevi odstranila, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prav upor proti pozidavi parka je nato tudi v luči policijskega nasilja prerasel v pro-tivladne proteste. Na trgu Taksim, ki je bil doslej žarišče protestov, je bilo sicer včeraj pretežno mirno, potem ko so ga v noči na sredo spet pretresali spopadi med policijo in protestniki. Po več kot desetih dneh so na trg znova zapeljali avtomobili in avtobusi. Kljub temu so ga ves dan nadzorovale policijske enote. Premier Recep Tayyip Erdogan je sicer za včeraj napovedoval srečanje s predstavniki protestnikov. A številni protestniki pravijo, da so po nepričakovanem zatr-tju demonstracij na trgu Taksim izgubili zaupanje v kakršen koli dialog. Erdogan je nato včeraj sicer sprejel delegacijo okoli desetih predstavnikov nevladnih organizacij in civilne družbe, ki naj bi predstavljali protestnike, a slednji dvomijo v njihovo legitimnost in poudarjajo, da so bile skupine, ki so vabljene na pogovore, skrbno izbrane s strani vlade. Medtem se večajo pritiski mednarodne skupnosti na turško vlado. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je včeraj v Evropskem parlamentu obsodila pretirano uporabo sile nad protestniki in kršitve svobode medijev v Turčiji, a ocenila, da odgovor ni v prekinitvi dialoga s to državo, ampak mora EU še okrepiti svoj angažma. Poslanci so bili ostri v kritikah, a so se s tem večinoma strinjali. "To ni trenutek, da se umaknemo, ampak se moramo še močneje angažirati," je v razpravi o dogodkih v Turčiji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta poudarila Ashtonova. Kot je opozorila, namreč prav "naš odnos s Turčijo EU predstavlja možnost vplivanja" nanjo, kar velja izkoristiti. štetokrat napovedane institucionalne reforme. Tako se je včeraj premier Letta udeležil prvega zasedanja komisije 35 »modrecev«, ki bo pripravila poročilo o ustavnih in volilni reformi. »Sedanje priložnosti nikakor ne smemo zapraviti,« je dejal Letta v svojem priložnostnem nagovoru. Poudaril je, da je izpeljava ustavnih in volilne reforme ključnega pomena tudi za prebroditev sedanje gospodarske krize. »Brez te reforme bomo tudi druge težko izpeljali,« je še povedal premier, ki je sicer dejal, da mora imeti pri tem glavno besedo parlament. Prvega zasedanja komisije 35 »modrecev« se je udeležil tudi minister za reforme Gaetano Quagliariello. Komisijo je pozval, naj svoje delo zaključi do sredine oktobra. »Potrebujemo skupno politično odločitev. Če je po štirih mesecih ne bomo dočakali, potem pomeni, da iz te moke ne bo kruha in da se moramo raziti,« je še dejal predstavnik Ljudstva svobode. rusija - V Moskvi Več tisoč ljudi demonstriralo proti Putinu MOSKVA - S protestnim shodom skozi Moskvo je več tisoč ljudi včeraj izrazilo nasprotovanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Shod je potekal pod geslom "Za našo in vašo svobodo', zbrali pa so se predvsem pripadniki levičarskih skupin in liberalcev. Demonstranti so zahtevali "Rusijo brez Putina" in izpustitev političnih zapornikov. Protest je bil organiziran na ruski praznik neodvisnosti. V svojem prazničnem nagovoru v Kremlju je Putin poudaril, da so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava del ruskega razvoja. "Te vrednote so za nas prioritetne," je zagotovil. grčija - Stavka novinarjev po nepričakovanem zaprtju ERT Vlada snuje novo javno radiotelevizijo z manj osebja ATENE - Po presenetljivi odločitvi grške vlade, da začasno ustavi delovanje javne radiotelevizije ERT, so včeraj začeli stavkati vsi grški novinarji. Od jutra dalje na grških radijih in televizijskih postajah ni bilo več novic. Medtem pa je grška vlada sporočila, da bo po načrtih ERT začel ponovno obratovati konec avgusta z manjšim številom zaposlenih. "Stavkali bomo tako dolgo, dokler vlada ne bo preklicala zaprtja," je povedal predsednik združenja atenskih časopisnih urednikov Dimitris Trimis. Zaradi stavke danes tudi ne bodo izšli časopisi. V noči na včeraj so druga za drugo prenehale oddajati postaje javne televizije, oddajati pa so prenehale tudi radijske postaje. Pred tem je grško finančno ministrstvo sporočilo, da ERT ne obstaja več. Kljub temu so včeraj uslužbenci ERT ostali v poslopju in protestno oddajali prek spleta. Pri tem so ostro kritizirali odločitev vlade. Po navedbah sindikata, ki zastopa uslužbence ERT, bo službo izgubilo 2656 ljudi. Podpora ERT medtem prihaja tudi od grških izseljencev v tujini, saj je ERT po- membna vez z domovino. Zaprtje javne ra-diotelevizije je ostro kritizirala tudi Grška pravoslavna cerkev, ki je sporočila, da je bilo več tisoč zaposlenih "žrtvovanih" za desetletja slabega vodenja. Ostro se je odzvala tudi grška opozicija. Opozicijski voditelj Aleksis Cipras je včeraj grškega predsednika Karolosa Papuljasa prosil, naj ne podpiše odredbe za zaprtje ERT. Poleg tega zaprtju nasprotujejo tudi nekatere koalicijske partnerice. Po navedbah vlade je sicer v načrtu, da se v prihodnjih mesecih vzpostavi nov okvir za ERT v manjšem obsegu, ki bi zaposloval približno 1000 ljudi. Včeraj je predstavnik vlade Simos Kedikoglou v Atenah dejal, da bo ERT začel ponovno delovati konec avgusta po sanaciji. "ERT ne zapira vrat. Kar se zapira, je na gnile temelje postavljena zgradba," je dejal predstavnik grške vlade. Ko bo ERT ponovno začel obratovati, bi imel le še okrog 1200 zaposlenih, imenoval pa se bo NERIT. Nova institucija naj bi bila neodvisna. "V Evropi ne obstaja novinar, ki bi bil državni uradnik," je dejal Kedikoglou. NERIT naj bi financirali z naročninami, račun pa naj bi drža- vljani dobili kar na položnici za elektriko. Na zaprtje ERT se je že odzvala tudi odzvala Evropska komisija. Kot je zatrdila, se ni zavzemala za zaprtje, ne postavlja pa pod vprašaj pooblastil grške vlade za upravljanje z javnim sektorjem. "Odločitev grških oblasti se mora obravnavati v kontekstu velikih in nujno potrebnih naporov, s katerimi želijo modernizirati grško gospodarstvo. Med te pa spada tudi zagotavljanje učinkovitosti javnega sektorja," so sporočili iz komisije in dodali, da sicer razumejo težko situacijo uslužbencev ERT. Že v torek je Evropska radiotelevizij-ska zveza (EBU) pozvala grško vlado k preklicu zaprtja ERT, saj da je to velik udarec za neodvisnost medijev. EBU je v sporočilu izrazila osuplost v imenu celotne evropske skupnosti javnih medijev. "Obstoj javnih medijev in njihove neodvisnosti od vlade leži v srcu demokratičnih družb. Zato bi morale biti spremembe sistema javnih medijev predmet javne demokratične razprave v parlamentu in ne bi smele temeljiti na odločitvi dveh vladnih ministrov," se glasi sporočilo EBU. (STA) Zaradi davka IVA trgovci izžvižgali ministra Zanonata RIM - Italijanski trgovci odločno nasprotujejo dvigu davka na dodano vrednost IVA, ki je napovedan za začetek julija. Predsednik združenja Confcommercio Carlo Sangalli je na včerajšnji letni skupščini svoje organizacije vlado pozval, naj prepreči dvig, češ da bi pomenil »bencin na ogenj recesije«. Minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato pa v svojem nastopu na skupščini ni hotel sprejeti nobene obveze. »Rad bi to storil, pa ne morem,« je dejal, s čimer si je zaslužil izžvižganje udeležencev. Podpredsednik vlade Angelino Alfano je potem skušal omiliti incident in poudaril, da si vlada z vsemi močmi prizadeva, da bi do dviga davka IVA ne prišlo. Senatorka Gambaro noče zapustiti Gibanja petih zvezd RIM - »Nimam najmanjšega namena zapustiti skupino Gibanja petih zvezd. V njej bom ostala, dokler me uradno ne izključijo.« Tako je včeraj povedala senatorka Adele Gambaro, ki jo je prvak gibanja Beppe Grillo v torek pozval, naj odide, potem ko ga je kritizirala, češ da je odgovoren za poraz na nedavnih krajevnih volitvah. Gam-barova je včeraj celo zahtevala, naj se ji Grillo opraviči zaradi žalitve. Medtem pa si v gibanju mnogi prizadevajo, da bi incident premostili s spravo. Papež obsodil izkoriščanje otrok pri pomoči na domu VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj ostro obsodil izkoriščanje otrok pri pomoči pri hišnih opravilih. Opozoril je, da v revnih državah narašča število otrok, ki morajo delati, še posebej pa je izpostavil položaj mladih deklet. "Na milijone mladoletnikov, še posebej mladih deklet, je žrtev tovrstnega prikritega izkoriščanja, ki pogosto vključuje tudi spolno zlorabo, slabo ravnanje in diskriminacijo," je ob svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu zapisal papež. Papež je mednarodno skupnost pozval, naj v boju zoper to 'kugo', kot je poimenoval otroško delo, izvaja učinkovitejše ukrepe. Ob tem je papež opomnil, da se število otrok, ki morajo delati, neprenehoma povečuje. "To je suženjstvo," je papež dejal okoli 60.000 vernikom na redni tedenski splošni av-dienci na Trgu sv. Petra. ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 33.451,43€ +240,97 SOD NAFTE (159 litrov) 102,96 $ +0,12 EVRO 1,3273 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. junija 2013 valute evro (povprečni tečaj) 12.6. 11.6. ameriški dolar 1,3277 1,3273 japonski jen 128,30 128,60 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,660 25,613 danska krona 7,4571 7,4575 britanski funt 0,84825 0,85390 madžarski forint 296,40 299,71 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7019 0,7020 poljski zlot 4,2532 4,2789 romunski lev 4,4910 4,5113 švedska krona 8,6808 8,7454 švicarski frank 1,2323 1,2305 norveška krona 7,6650 7,6860 hrvaška kuna 7,4705 7,4988 ruski rubel 42,8380 43,1010 turška lira 2,4906 2,5172 avstralski dolar 1,3489 1,4206 braziljski real 2,8243 2,8642 kanadski dolar 1,3489 1,3594 kitajski juan 8,1434 8,1410 indijska rupija 76,7610 77,5210 južnoafriški rand 13,2994 13,6365 12 Četrtek, 13. junija 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu števerjan - Civilna zaščita bo končno dobila svoj sedež Gradili bodo novo stavbo, kasarne pa bodo samevale V Števerjanu naj bi se še pred koncem letošnjega leta začela gradnja sedeža krajevne ekipe civilne zaščite, na katerega čakajo števerjanski prostovoljci že vrsto let. Nova stavba bo zrasla v bližini slovenske osnovne šole Alojza Gradnika, in sicer na občinskem zemljišču, ki se nahaja tik ob garažah šolskega središča. Predhodni projekt, ki ga je v minulih tednih sprejel občinski odbor, je vreden 350.000 evrov: občina zaenkrat razpolaga s 180.000 evri, računa pa na to, da bo v prihodnjih mesecih pridobila še preostali del zneska. »Za ureditev sedeža civilne zaščite se zavzemamo že vrsto let. Glede na to, da imamo na območju naše občine kar tri zapuščene in propadajoče kasarne, smo razmišljali, da bi eno prevzeli od države in jo obnovili, a nam dogovora žal ni uspelo doseči. Za bivšo kasarno finančne straže na Jazbinah smo celo pripravili projekt, ki pa smo ga morali naposled opustiti,« pravi pristojni odbornik in koordinator števerjanskih prostovoljcev Marjan Drufovka, po katerem se je uprava nato odločila za gradnjo nove stavbe ob osnovni šoli, ki so jo leta 2010 izbrali kot center za krizno upravljanje v primeru potresov in drugih naravnih nesreč. Načrt predvideva gradnjo enonad-stropne stavbe: v pritličju, ki bo merilo 60 kv. metrov, bodo uredili garažo za terensko vozilo civilne zaščite in opremo, v prvem nadstropju pa bo sejna soba. »Enajstčlanska ekipa, ki jo vodi Lojze Ju-retič, nujno potrebuje nove prostore, kjer bi se prostovoljci lahko sestajali in izvajali svoje dejavnosti. Vozilo imamo zdaj parkirano pri osnovni šoli, srečujemo pa se na županstvu,« pravi Drufovka, po katerem bodo z denarjem, ki ga imajo na razpolago, najprej zgradili garažo, nato pa bodo z dodatnim prispevkom uredili še prvo nadstropje. »Prvi sklop del se mora začeti v tem letu, saj bomo drugače izgubili 80.000 evrov oz. prvi del prispevka deželne civilne zaščite iz leta 2011,« je pojasnil odbornik, ki obžaluje, da se projekt obnove kasarne na Jazbinah ni ob-nesel: »Ob tem, da bi porabili manj denarja, bi tudi rešili pred propadanjem stavbo, ki že leta sameva in ne služi nikomur. Kljub temu, da smo tri leta romali od urada do urada in trkali na različna vrata, nam cilja ni uspelo doseči.« (Ale) Kasarna na Jazbinah bumbaca števerjan - Občinski svet sprejel lanski obračun Presežek manjši Pozna se naložba v fotovoltaiko, s katero pa bodo znižali tekoče stroške - Z novim proračunom možno povišanje davkov Števerjanska občina je lansko leto zaključila z upravnim presežkom 219.412,6 evra. Vezanih sredstev je 196.199,85 evra, nevezani ostanek pa znaša 23.212,75 evra. »Lanski presežek je nižji od predlanskega. Leto 2011 smo namreč zaključili s presežkom 297.000 evrov,« je povedal števerjanski odbornik Milko Di Bat-tista, ki je na zadnjem zasedanju občinskega sveta poročal o obračunu za leto 2012 in finančnih okvirih, v katerih deluje uprava. Občinski svet je obračun sprejel z glasovi večine, opozicija pa se je vzdržala. »Presežek je manjši, ker smo la- ni vložili kar nekaj denarja v foto-voltaične naprave, s katerimi smo opremili nekatera poslopja v občinski lasti. Ta naložba pa nam bo omogočila, da bomo znižali stroške za energijo. Tako bomo v letih nadoknadili vloženi denar,« je povedal odbornik, po katerem ostaja lanski presežek nerazporejen: uporabili ga bodo v izrednih primerih, npr. za kritje nujnih stroškov. Po odbornikovih besedah je imela lani občina od davka Imu manj prihodkov od pričakovanega. »Pristojni uradi bodo preverili, kdo ni plačal, in občane pozvali, naj poravnajo davek. Tudi pri plačilu davka na odpadke vsako leto prihaja do zamud, v sedanjih finančnih razmerah pa mora biti uprava bolj previdna oz. manj prizanesljiva kot nekoč, ko je bilo manj likvidnostnih težav,« pravi Di Battista, po katerem je skušala občina v zadnjih letih z rezanjem stroškov in varčevanjem kljub nižjemu prilivu državnih in deželnih sredstev čim manj bremeniti občane - davčni pritisk je v Števerjanu razmeroma nizek -, v letošnjem proračunu, ki ga bodo sprejeli julija, pa se po vsej verjetnosti povišanju nekaterih davkov in tarif ne bodo mogli izogniti. (Ale) gorica - Deželna odbornica Maria Sandra Telesca o porodnišnici »Vlagati je treba v storitve, ki so resnično potrebne« Deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca se je včeraj mudila na celodnevnem obisku na Goriškem, kamor jo je povabilo posoško zdravstveno podjetje. Obisk se je začel pri krajevnem bolničarju v Šlovrencu, nato pa si je odbornica na Prevali ogledala konjušnico, ki ponuja tudi terapijo s konji. Dalje se je udeležila dveh sestankov, na katerih jo je zdravstveno podjetje seznanilo z raznimi težavami, ki jih ima na primer pri krepitvi asistence na teritoriju zaradi potrebe po vzdrževanju dveh bolnišnic, govor pa je bil tudi o usodi goriške in tržiške porodnišnice. Telescova je poudarila, da bodo prisluhnili potrebam krajevnih ustanov, izpostavila pa je tudi, da je treba v času krize »vlagati v storitve, ki so resnično potrebne za zagotavljanje kakovosti in zdravja«, denar pa je mogoče pridobiti le z racionalizacijo storitev, ki te vloge ne odigravajo več. Glede na to, da beležijo v goriški in trži-ški porodnišnici zelo nizko število rojstev, lahko torej pričakujemo, da bo dežela oddelka združila, ni pa še jasno, kdaj bo do tega prišlo. Na pomen, ki ga ima za Gorico ohranitev porodnišnice, je odbornico opozoril goriški župan Ettore Romoli (le-ta se ji je pridružil med kosilom v menzi bolnišnice); Telescovi je izročil nekaj dokumentov o porodniškem oddelku, spomnil pa jo je tudi na problem doma Culot. Popoldne se je odbornica, ki sta jo spremljala direktor zdravstvenega podjetja Marco Bertoli in zdravstveni direktor FJK Gianni Cortiula, srečala s predstavniki kon-zulte za zdravje in centra Ceformed v Tržiču. Telescova in Bertoli ronke - Občina Plačila za podjetja Kljub velikim težavam, ki ju še vedno povzročata Pakt stabilnosti in rez državnih prispevkov, je v teh dneh prišla iz Ronk pozitivna novica. Občinska uprava, ki je morala kot ostale zamrzniti številna javna dela in plačila, je nedavno začela poravnavati del obveznosti do podjetij, ki so opravila javna dela in zagotovila občini različne storitve v letu 2012. Z dobrim milijonom evrov bo na primer krila obnovo stavbe v Ulici Duca DAo-sta in porušenje vrtca v Ulici Campi. »Zamude pri plačilih so žal ustvarjale velike težave podjetjem,« je povedal odbornik Livio Vecchiet, po katerem bodo skušali s prihodnjim mesecem deblokirati tudi sredstva, s katerimi bodo plačali za dela in storitve, ki so jih podjetja izvedla v prvih mesecih tega leta. Kradli oblačila in nakit V enem od novogoriških nakupovalnih centrov so v prejšnjih dneh pri kraji zasačili 54-letnega Madžara, nato pa še mladoletnici iz Italije. Madžar jo je hotel popihati z oblačili v vrednosti 200 evrov, a so ga zaustavili varnostniki. Ženski, ki je bila z njim v trgovini, pa je to uspelo. Odšla je z izdelki v vrednosti 130 evrov in se odpeljala z modrim fiatom z madžarsko registracijo. Mladoletnici iz Italije pa sta si zaželeli nakita. Iz ene od trgovin sta vzeli uhane v skupni vrednosti 30 evrov. Zalotila ju je uslužbenka. (km) Zaprtje ceste pri Štandrežu Zaradi del na krožišču pri Štandrežu so včeraj zaprli cesto, ki s krožišča prek tovornega postajališča pelje proti Sloveniji. Zaprta bo do 25. junija. Srečanje s prostovoljci Na goriškem županstvu bo drevi ob 20.30 srečanje z združenji prostovoljcev. Govor bo o uspehu projekta »Associazionismo sociale on line« in letaku za promocijo prostovoljnega dela. Praznik vrtnic v Novi Gorici Danes se v Novi Gorici začenja XV. praznik vrtnic in 65. praznik Krajevne skupnosti Nova Gorica. Do nedelje se bo v središču mesta zvrstilo več zabavnih dogodkov. Uvod v prireditvena dneva bo današnja otvoritev razstave cvetličnih aranžmajev na temo graditeljev Nove Gorice in razstava fotografij burbonk v prostorih Krajevne skupnosti. Petkov spored se začenja ob 10. uri z lutkovno razstavo za otroke, dogodki, ki se bodo zvrstili čez dan bodo v znamenju avtomobilov in tržnice, ob 21. uri bo na Bevkovem trgu nastopila dalmatinska klapa Cambi. Tudi sobotni program se bo odvijal na Bevkovem trgu, od 17. ure dalje se bodo tam zvrstili čarodej Maris, zbor OŠ Frana Erjavca, Goriški pihalni orkester, gledališka skupina Šo-ov in muzikantje izpod Vitovske gore, ob 20. uri se obeta zabava z ansamblom Megamix in Heleno Blagne, sledil bo izbor kraljice vrtnic in zabava z ansamblom Megamix. (km) Svetovno prvenstvo V solkanskem Kajak centru se danes začenja svetovno člansko prvenstvo v spustu kajaka in kanuja na divjih vodah, ki bo trajalo do nedelje. Gre za največji tovrstni dogodek, kar so jih v Solkanu kdaj gostili. Udeležilo se ga bo 180 tekmovalcev iz 23 držav. (km) ronke - Selex Odslovili bodo še dva delavca Problem obrata Selex v Ronkah dobiva vse večje razsežnosti. Po novici o odslovitvi 33 delavcev, ki je predvidena v industrijskem načrtu, je podjetje včeraj v Rimu napovedalo, da bo do dodatnih dveh odpustov prišlo v mali tovarni Muas, ki deluje znotraj ronškega obrata. Le-ta ima danes enajst uslužbencev. »Tudi tovarna Muas ima v tem trenutku veliko naročil in se pogosto poslužuje dodatne delovne sile, zato je napoved o dodatnih dveh odslovitvah ponoven dokaz, da želijo ronški obrat oši-biti,« pravijo sindikalni predstavniki delavcev, ki zahtevajo, naj dežela ukrepa in zaščiti ronški obrat. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. junija 2013 13 krmin - Izobraževalni projekt na italijanskih šolah Vm * ■ v v« • v i • v* italijanščini čebljajoči otroci so naenkrat zapeli Kekčevo pesem... nekaj točk, kjer izstopa javna večjezičnost (Puntarska plošča na Travniku, Katoliška knjigarna, trg pred Severno postajo, Gregorčičev kip v Ljudskem vrtu, KB center). Z učiteljicami in učitelji smo se dogovorili, da dejavnosti sicer ne sodijo v okvir jezikovnih tečajev, da pa za vsako dejavnost, za petje mnogo več, morajo učenci in učenke poznati in si zapomniti vsaj ducat slovenskih besed. Poglavje zase predstavlja sklop okrog petdesetih besed, ki so jih vsi oddelki v petih vrtcih in štirje prvi in drugi razredi osnovne šole vsrkali vase in jih glasno ponavljali v pogojih gibalnih dejavnosti. Vreme je bilo prizanesljivo med celodnevnim izletom na Bled. Dvakrat je sicer pokapljalo, a v mejah normalnosti. Sto dvajset otrok in dvajset spremljevalk je z Blejskega gradu dojelo delček Gorenjske, vožnja z vlakom po Soški dolini in Baški grapi je dodatno prispevala zaokroženemu formalnemu zaključku skoraj vseh delovnih izkušenj (razen pustnih mask in pirhov). Drugi potniki so se čudili, kako so v italijanščini čebljajoči otroci naenkrat zapeli Kekčevo pesem... Vsak projekt ima po uradnem zaključku še podaljške; slednji se bodo razpotegnili do konca šolskega leta v vrtcih. Oglašajo se spodbude in želje, da bi v pozni jeseni nadaljevali s takšno ali spremenjeno izkušnjo. Vse je odvisno od zadostnih sredstev. Letošnja ekipa je pripravljena na prihodnje izzive. V torek je vzporedno in neodvisno od opisanega projekta potekalo predvajanje dokumentarnega filma o delu, ki je bilo opravljeno na krminski nižji srednji šoli s podobno vsebino. Za tretje razrede so to zimo priredili štiri srečanja, ki jih je vodila Tatjana Rojc. V veliki osrednji predavalnici šole Pascoli so dijakinje in dijaki poslušali strnjeno informacijo o Slovencih, slovenskem slovstvu, jeziku, zgodovini... Šli so tudi na dva izleta, in sicer v Štivan in Repentabor, srečali so se z Miroslavom Košuto in Jurijem Paljkom. Povsod so se soočili s slovensko prisotnostjo, zgodovinskimi dogajanji in tudi podrobnostmi, ki jih po ekranizaciji ne bodo več mogli pozabiti. Aldo Rupel Zaključni celodnevni osnovnošolski izlet na Bledu Na Krminskem se na večstopenjskih šolah z italijanskim učnim jezikom zaključuje obsežen izobraževalni projekt. Namenjen je spoznavanju slovenske kulturne, zemljepisne, jezikovne, etnografske in drugačne stvarnosti. Ciljna publika so učenke in učenci vrtcev ter osnovnih šol v Krminu, Koprivnem, Moraru in Bračanu. Pridružili so se prvi razredi nižje srednje šole v Krminu. Izhodišče projekta je treba iskati v lanskem preverjanju na navedenih šolah o poznavanju večjezičnega prostora, v katerem šolska populacija vključno s starši prebiva. Izkazalo se je, da o Slovencih ne vedo prav veliko. Vodstvo šole, z novo ravnateljico na čelu, se je odločilo, da tolikšno nevednost zapolni z obširno potezo. Projekt z naslovom (v prevodu) »Nekoč je bila meja« so predložili deželni upravi FJK hkrati s podobno pobudo glede furlanskih stvarnost. Po odobritvi sredstev je večstopenjski šolski sistem zaradi os-veščanja učnega osebja najprej povabil izvedence, ki so opravili tri obsežna predavanja: Igor Devetak je govoril o slovenskih sredstvih obveščanja v Italiji, Saša Quinzi je seznanil poslušalce s primorsko likovno ustvarjalnostjo, Tatjana Rojc pa je govorila o našem slovstvu. Za vsesplošno ponudbo učencem in učenkam so ravnateljici svetovali, naj me poišče in se pogovori, kako bi projekt izpeljali. Pustila mi je polno svobodo načrtovanja s priporočilom, da morajo vsebine potekali posameznim starostim primerno, in opozorilom, da ne gre za jezikovne tečaje, temveč za spoznavanje slovenske stvarnosti na področju pripovedk, petja, izštevank, ljudskih navad -zlasti velikonočnih, etnografskih posebnosti, teritorija, poimenovanja krajev... Pravzaprav ni naštela vsega tega, a zasnova, ki je bila teden dni kasneje sredi decembra sprejeta, je obsegala vse navedene postavke. Dodatno se je celodnevna osnovna šola - deluje namreč tudi takšna z navadnim urnikom - že prej povsem neodvisno odločila, da gre na zaključni izlet z vlakom na Bled. In se je začelo. Potrebno je bilo zbrati ekipo verodostojnih izvedencev za navedena področja, jih prepričati in uskladiti posege. Imen je bilo kar nekaj na razpolago, manj pa so nekateri razpolagali s časom ob določenih urah dneva, saj je bila celotna dejavnost vključena v redni šolski urnik. Kdor pozna prepletanja predmetnikov in drugih pobud, ki potekajo na osnovnih šolah, kamor silijo številna združenja, javne uprave, prostovoljna društva itd., ve, da zadeve niso enostavne. Kljub vsemu bo nastavljeni načrt uresničen vsaj 80-odstotno. Manjkajoče od- stotke gre pripisati neizkušenosti nekaterih učnih moči, kajti niso vsi oziroma vse navajene dela z malčki v otroških vrtcih. Težava je bila tudi v tem, da je ta projekt stekel šele januarja letos, razpoložljive kadre pa »si prisvojijo« razne vzgojne strukture navadno že septembra ob začetku šolskega leta. Prof. Hijacint Iussa je sledil izdelavi risb o gorskem svetu in o slovenskih pustnih maskah, Martina Šolc je v osnovni šoli pripovedovala pravljice in v vrtcih predstavila velikonočne pirhe, Marina Cernetig je na izrecno željo pripovedovala in prikazala beneške Krivapete, Sara Bembi je za posredovanje slovenskih pesmi uporabila flavto in z njo celi razredi, Viljena Devetak je med šolske klopi prinesla aparaturo za slikovni prikaz značilnih slovenskih pustnih mask in šem, z Bojanom Makucem sva tri razrede - po razlagah pred šolsko tablo - sprejela v Pevm-skem parku na privezu in prikazala tehniko vstopanja, izstopanja in veslanja v hitrih kajakih. Ti razredi so izrecno želeli doživeti Sočo v slovenskem vzdušju, poimenovanju plovil, tokov in rečnih naprav. Dodatno so nato obiskali Gorico, zlasti gorica-doberdob - Učni uspehi Na obeh nižjih šolah izidi in »mala matura« Na slovenskih nižjih srednjih šolah v Gorici in Doberdobu se je začel državni izpit za tretješolce. Včeraj so se s slovensko pisno nalogo »spopadli« Trin-kovci, danes pa se bo »mala matura« za- Po objavi izidov na šoli Trinko bijmbaca čela v Doberdobu. Na istih šolah so včeraj sporočili letošnje izide. NIŽJA SREDNJA ŠOLA I. TRINKO V GORICI: 1.A - izdelali so: Eric Ce-cere, Daniel Černic, Lisa Feri, Rebecca Fierro, Gaia Kernjus, Ivan Arjun Lukman, Fran-cesca Malic, Karin Maligoj, Marco Marlet-to, Maria Vittoria Nanut, Kevin Pelicon, Lili Pertot, Peter Persoglia, Antonija Tomič, Sasha Trettenero, David Trevisan, Luka Zara, Christian Zavadlav; en učenec ni bil pri-puščen v 2. razred. 1.B - izdelali so: Agne-se Beatrice Castello, Luka Čavdek, Vera De Mitri, Jakob Gospodarič, Alessia Leopus-cech, Daniele Montrone, Erik Pintar, Kris Planišček, Matteo Solinas, Michela Sbuelz, Patrik Schembri, Ester Sclauzero, Valentin Daniel Srebrnič Brailovschi, Ema Terpin, Elis Veggia, Katarina Visintin, Maria Vitale. 1.C - izdelali so: Erika Bric, Anthony Devetak, Andrej Devinar, Lucia Drosghig, Vanessa Gulin, Adam Jericijo, Sophia Koching, Chiara Laco, Fabian Lupoli, Sofia Minius-si, Anna Nardin, Andrea Ozbot, Jasmin Pe-truz, Marco Piovesana, Nicolo Porta, Veronika Sambo, Ivan Sosol, Francesco Troian, Erik Ussai; en učenec ni bil pripuščen v 2. razred. 2.A - izdelali: so Tijana Borič, Virginia Braini, Patrik Cingerli, Davide Co-petti, Manuel Giustizieri, Petra Gomiscek, Silvia Ivancic, Volodymyr Karpyuk, Kevin Kerpan, Matija Marassi, Matija Marinčič, Maia Mileta, Elian Mucci, Jakob Peric, Greta Primosig, Enrico Rožič, Sara Serplini, Peter Soban, Elia Tercic, Robin Viler. 2.B - izdelali so: Giorgia Barbo, Jan Batagelj, Petra Bauzon, Tine Bensa, Thomas Deganutti, Mitja Di Giovanna, Tommaso, Ferfoglia, Michele Forchiassin, Stefania Giunta, Pie-tro Grauner, Katia Komjanc, Lorenzo Ma-russi, Lucrezia Mores, Luka Paljk, Dimitri Pavletic, Marco Piccirillo, Andrej Rustja, Lara Skorjanc, Valentina Terpin, Davide Tom-sic; en učenec ni bil pripuščen v 3. razred. 2.C - izdelali so: Elia Chimenti, Tomas Cu-diz, Ariel Robert Custrin, Emanuel De Caro, Gregor Devetak, Mitja Devetak, Ferdi-nando Frandolic, Aleksander Gergolet, Jana Juren, Valentina Kosic, Samuele Mian, Veronika Onesti, Niccolo Osso, Ilaria Pacori, Mitja Pahor, Ismael Princi, Katja Tercic, Alex Terpin, Nika Tomsič; en učenec ni bil pri-puščen v 3. razred. NIŽJA SREDNJA ŠOLA V DOBERDOBU: 1.A - izdelali so: Riccardo Brai-da, Sara Calligaris, Gabriele Cecconi, Matilda Clapiz, Nikol Coloni, Luca Colus, Martina Feresin, Francesco Valerio Ferletti, Eva Frandolic, Mattia Galbiati, Manuel Gergo-let, Alexia Ghini, Natasha Graber, Nicole Ia-cumin, Lisa Mainardis, Simone Piccotti, Massimo Pilutti, Ingrid Scozzai, Giorgia Trevisan, Martin Trevisan, Karin Tropea-no, Gaia Violin, Beatrice Volpato. 1.B - Izdelali so: Suami Bergamasco, Daniele Bigaj, Daisy Cancian, Alessia Comuzzo, Riccardo Corona, Jonathan Faidiga, Omar Ferrazzo, Denise Frandolic, Martina Frandolic, Mat-teo Alessandro Fumis, Martina Jarc, Filip Juren, Ilaria Lauto, Emiliano Mogorovich, Marvin Peric, Sara Petric, Lea Poletto, Giu-lia Rorato, Anna Saggin, Simone Sette, Anja Terpin, Sara Toso, Anika Tosolini, Ilaria Vit-turelli Fabioli. 2.A - izdelali so: Mattia Bas-setto, Eleonora Brissi, Gabriel Cappiello, Riccardo Caus, Lara Colja, Anna De Lorenzo, Mattia Del Negro, Aleksander Ferletic, Sara Galbiati, Nikolas Gerin, Giulia Ghergo-let, Jurij Lavrenčič, Sofia Pascutti, Mitja Sa-vignano, Giada Zambon, Saša Zuzic. 2.B -izdelali so: Julija Brecelj, Lisa Burra, Alessia Cettolin, David Crisetig, Sara Di Gennaro, Giacomo Fabro, Mateja Ferfoglia, Letizia Gerin, Martin Juren, Ines Lakovič, Giulia Martellos, Thomas Peric, Jakob Podversic, Alan Prescheren, Matteo Zavagno. 3.A: vseh 21 učencev je bilo pripuščenih k državnemu izpitu. 3.B: 18 učencev je bilo pripuš-čenih k državnemu izpitu, eden pa ne. pevma - Zaključna prireditev otroškega vrtca ekološko obarvana »Pikapolonice« se veselijo igral Po nastopu otrokje Združenje staršev predstavilo nova dvoriščna igrala, za katera je zbiralo prispevke - Fundacija Goriške hranilnice jim je namenila še 1000 evrov Po nastopu so imeli malčki tudi čas za igro bumbaca V pevmskem vrtcu Pikapolonica je bilo včeraj praznično. Na dvorišču je potekala zaključna prireditev, ki so jo izkoristili tudi za uradno predajo namenu novih igral, ki jih je Združenje staršev nabavilo v prejšnjih mesecih s pomočjo številnih ustanov, podjetij, bank in domačinov. Slovesnosti so se udele- žili tudi župan Ettore Romoli, odbornica Silvana Romano in predsednik pokrajinskega sveta Gennaro Falanga, v imenu Krajevne skupnosti pa je pozdravil Vili Prinčič. Prijetno popoldne se je začelo s petjem in recitacijo: otroci so uprizorili pravljico o medvedu, ki je posekal gozd, s katero so se seznanili v okviru celoletnega ekološkega projekta. Nato so večjim otrokom, ki bodo septembra začeli obiskovati šolo, izročili diplome in Ostrž-ka projekta Bralna značka, nakar je bil na vrsti prerez traku. Predsednik Združenja staršev Mauro Battista se je zahvalil vsem, ki so prispevali k nakupu igral: dobrotnikom so izročili priznanja, v znak hvaležnosti pa so na dvorišču namestili tudi tablo z njihovimi imeni. Romoli je čestital staršem, ki so si privihali rokave, obljubil pa je, da bodo vrtec v dogled-nem času opremili z domofonom. Združenje staršev je kupilo otrokom tudi majčke in odsevne jopiče, s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice (1000 evrov) in preostalim denarjem pa nameravajo v dogovoru z občino poskrbeti tudi za posodobitev notranje opreme vrtca. (Ale) 1 4 Četrtek, 13. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR / goriška brda - Obnova vile Vipolže Spomladi bo zasijala v novi (stari) podobi Vila Vipolže je edini preostali in menda najlepši primer t.i. beneške gradnje v Sloveniji. Njeni temelji naj bi bili stari celo 2.000 let, nanje so potem večkrat dozidali objekte, ki so bili potem tudi porušeni. Z obnovo, ki se je pričela prejšnji mesec, bodo objektu znova vrnili videz iz obdobja manierizma na prelomu iz 16. na 17. stoletje. Gradbinci te dni izvajajo statično sanacijo zidov. »V času 2. svetovne vojne je bila v objektu bolnišnica, nato je na ostrešje leta 1944 ali 1945 padla bomba ...« ve povedati Blaž Tanko iz podizvajalskega podjetja Emsa, ki trenutno v vili izvaja omenjena dela. Ker je diplomiral na temo uporabe naravnega kamna v gradbeništvu, takoj doda, da so trije dimniki, ki so od skupno štirih še ostali na strehi vile, unikatni izdelek. Kamni so ročno klesani, kar jih naredi nekaj posebnega. Dimnikov, ki bi bili narejeni v takšnem slogu in na takšen način, v Sloveniji ni, zatrjuje. Zidarji v teh dneh hitijo z delom. Ker jim v teh dneh nagaja muhasto deževno vreme, so z deli nekoliko v zaostanku. Vsa dela na objektu naj bi bila po prvotnih načrtih zaključena že konec leta - roke lovijo zaradi evropskega denarja - a se ta terminski plan ne bo izšel. Obnova se bo po besedah direktorja briške občinske uprave Andreja Mar-kočiča, zavlekla v prihodnjo pomlad. Enajst milijonov evrov evropskega denarja zato ne bo ogroženega, pravi Markočič. Preostala dva milijona evrov od skupnega zneska 13 milijonov evrov, kolikor je »težka« naložba, bo prispevalo Ministrstvo za kulturo. Eden od treh še obstoječih dimnikov, katerih posebnost je ročno izklesan kamen (zgoraj) in zunanjost vile Vipolže (levo) km Ideja za obnovo vile je stara že skoraj dvajset let. Leta 2008 je bila izdelana projektna dokumentacija in ko je že kazalo, da se bo v zvezi z obnovo le nekaj premaknilo, se je v resnici zataknilo zaradi pritožb neizbranih izvajalcev na razpisu za obnovitvena dela. Tudi potem, ko je omenjeno ministrstvo lanskega oktobra za najugodnejšega izvajalca izbralo družbo Kolektor Koling iz Idrije, sta se drugi dve neizbrani podjetji pritožili in vložili še zahtevo za predrevizijski postopek, nato pa še revizijo na Državni revizijski komisiji, ki pa je letošnjega marca odločila, da njihovo pritožbo zavrne. Dela so se torej lahko začela. Restavratorji so z objekta odvzeli kose, ki jih bodo prenovili, gradbeniki pa so najprej morali v objekt - grad, kot ga imenujejo domačini - napeljati elektriko, poskrbeti za vodovod in razširitev dostopne poti do lokalne ceste. Sedaj je na vrsti statična sanacija objekta. Gradbinci bodo do pomladi prenovili štiri etaže gradu v skupni izmeri dobrih 2.000 kvadratnih metrov. V 41 metrov dolgi kleti, ki sega po vsej dolžini objekta, bo vinska klet z degusta-cijskimi prostori in kuhinjo, v pritličju objekta bo recepcija, muzejski prostor, večnamenska dvorana in kavarna z zunanjo teraso. Prvo nadstropje bo namenjeno kongresni dejavnosti, poleg bosta sobi za bankete. V mansardi bo šest apartmajev. V sklop obnove sodi tudi ureditev parka, ki obdaja vilo. Ta je nekaj posebnega že zaradi orjaških cipres, ki naj bi bile med najstarejšimi v Evropi. Katja Munih gorica - Snovanja centra Emil Komel ponujajo klavirski koncert Glasbeni potopis Mirana Devetaka Jutrišnji večer v palači Attems Petzenstein bo posvečen spominu na Silvana Kerševana - Začetek ob 20.30, vstop bo prost V prvi polovici programa Italija, v drugi polovici Francija. V Gorici rojeni pianist Miran Devetak bo v programu jutrišnjega koncerta v palači Attems Petzenstein strnil svojo življenjsko zgodbo, ki nastaja ob klavirju in je ravno tako sestavljena iz italijanske in francoske polovice. Svoje začetke ima v Gorici, danes pa se razpleta med Parizom, kjer pianist živi, Brusljem in Barcelono. Njegov klavirski recital prireja center za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel v okviru svojih Snovanj. Miran Devetak je svoje prve korake v pianističnem svetu opravil ravno na centru Komel, pred dvajsetimi leti, kjer je svojo nadaljnjo umetniško pot nastavil pod mentorstvom prof. Helene Ples-ničar. Po diplomi na tržaškem konser-vatoriju Tartini se je preselil v Pariz, kjer se je izpopolnjeval pri prof. Igorju Laz-ku. V Parizu je nato zaključil višji študij klavirja na Evropskem konservatoriju in na francoskem državnem konservatori-ju CRR Rueil-Malmaison. Sledilo je dolgoletno izpopolnjevanje pri pedagoginji in pianistki Diane Andersen v Bruslju, pri Denisu Pascalu v Parizu in Luizu de Moura Castru v Barceloni. Obenem se je pripravljal na pedagoško kariero in postal redni profesor klavirja na državnem konservatoriju v mestu Sarcelles pri Parizu. Na odrih koncertira predvsem kot solist, a tudi v različnih komornih zasedbah, v Franciji, Belgiji, Španiji, na Portugalskem (omembo zasluži recital na francosko-portugalskem inštitutu v Lizboni, ki ga je neposredno prenašal dru- Miran Devetak gi program državnega radia Antena 2) in na Azorskih otokih, v lanskem letu pa tudi na Antilih. Aprila letos je nastopil kot solist z novoustanovljenim orkestrom OSS (Orchestre Symphonique de Sarcelles) v koncertu Arnolda Malcol-ma za klavir štiriročno in orkester. Miran Devetak je s portugalskim slikarjem Manuelom D'Olivaresom soavtor umetniškega projekta »Meteorologia para Piano, duplicidade e cumplicidade« (Meteorologija za klavir), ki je povezal glasbo s slikarstvom in se je že uresničil v različnih evropskih državah. V prvem delu programa, ki ga bo ponudil goriškemu občinstvu, bo drugi del Lisztove klavirske trilogije »Années de Pèlerinage« (Leta romanja), v katerem je skladatelj strnil vtise s popotovanja po Italiji (»Deuxième Année, Italie«). Nastal je leta 1838, ko je Liszt zbežal iz Pariza z Marie d'Agoult, italijanske umetnine pa so ga tako navdihnile, da je komponiral eno svojih najlepših del. Navdih za prvo skladbo »Sposalizio« (Poročni obred) je našel v Rafaellovi »Poroki device«, ki jo je občudoval v Milanu, za »Il Pensieroso« (Mislec) pa v Michelangelovem kipu nad grobnico Lorenza de Medici v Firencah, to je himna noči, ko je smrt blagoslov ... Sledijo trije Petrarkovi soneti, polni hrepenenja, strasti, pa tudi trpljenja in otožnosti kakor pesnikovi verzi. Cikel zaključuje »Après une lecture du Dante - Fantasia quasi Sonata«, po branju Dantejeve Božanske komedije, mogočna meditacija, v kateri se človek bori proti prekletstvu in v svojem trpljenju sreča žarke odrešenja. Drugi del programa bo lahkotnejši »sprehod« v družbi treh francoskih skladateljev. Faurejev »6ème nocturne« (Šesti nokturno) je mojstrovina, kjer se v lepoti novih harmonij lahkotnost srečuje z globino. Messiaenov »Regard de l'étoile« (Pogled zvezde), ki brli pod križem, je izraz skladateljeve globoke vere in glasbe, ki jo dojema kot molitev. Sledijo štiri Debussyjeve skladbe: najprej »Les soirs illuminés par l'ardeur du charbon« (Večeri v luči utripajočega premoga), verjetno njegova zadnja skladba za klavir, polna tople nostalgije, nato impresionistični sliki »Brouillards« (Megle) in »Ce qu'a vu le vent d'Ouest« (Kar je videl zahodni veter), za konec pa še »L'Isle Joyeuse« (Srečni otok) po Wat-teaujevi umetnini »Vkrcanje na otok Ki-tero«, ki je klic morja, vabilo na potovanje v prelepo deželo. »Te skladbe sem izbral z mislijo na pokojnega Silvana Kerševana, dragega ravnatelja in profesorja, ker v vsaki od njih je nekaj, kar me spominja tudi nanj, na njegov umetniški navdih, njegovo poetično žilico in njegovo pristnost, oziroma nekaj, kar bi mu še rad na svoj način povedal,« je k programu pripisal pariški pianist. Njegov koncert je posvečen Kerševanovemu spominu ob prvi obletnici smrti. Začel se bo ob 20.30, vstop bo prost. gorica - Šport Strogi trenerji, goreči navijači Na sedežu ustanove Forum Giovani v palači Alvarez v Gorici se je pred dnevi sestalo pokrajinsko omizje za šport. Gre za posvetovalni organ, ki ga je ustanovila prejšnja pokrajinska odborni-ca za šport Sara Vito. Sestajal se je nekajkrat letno z namenom, da bi bila pokrajinska uprava seznanjena s športnim dogajanjem na Goriškem, obenem pa da bi bili vzeta v pretres vprašanja, ki zadevajo to pomembno vejo človekovega udejstvovanja. Kot znano je pred kratkim Sara Vito prevzela zahtevno nalogo deželne odbornice, na pokrajini jo je zato nasledila Vesna Tomsič, sicer pokrajinska predsednica ZSKD. Nova pokrajinska odbornica se je predstavila članom omizja, ki ga sestavljajo predstavniki množičnih športnih organizacij na Goriškem in zaželela, da bi nadaljevali po poti, ki jo je začrtala njena predhodnica. Omeniti velja tudi, da je že od vsega začetka polnopravni član omizja tudi predstavnik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Glavna točka dnevnega reda je bil projekt Vzgajati s športom, ki že kako lepo poteka v raznih posoških občinah. Podani so bili glavni izsledki raziskave, ki je imela za osnovni cilj dobiti podatke o prisotnosti in razvejanosti telesne kulture in športa na teritoriju, želela pa se je tudi poglobiti v vzgojno vlogo teh dejavnosti, s katerimi se prvenstveno ukvarjajo mladi. Kapilarna raziskava se je dobro obnesla v občinah Romans, Sovodnje in Krmin, želja pa je, da bi podobno akcijo sprožili tudi v drugih krajih, zlasti v večjih mestih, kot sta Gorica in Tržič. Razvila se je kar živahna razprava s predlogi in izkušnjami, ki so jih iznesli vsi člani omizja. Zlasti je bila poudarjena vloga splošne telesne kulture, ki je slej ko prej osnova za sleherno športno panogo. Opozorili so tudi na velik pomen rekreacijskih dejavnosti, ki opravljajo nadvse pomembno družbeno nalogo, saj niso prežete s tekmovalnostjo in doseganjem rezultatov za vsako ceno. Seveda se je diskusija dotaknila tudi tekmovalnega športa, ki nedvomno odigrava pozitivno vlogo v življenju vsake skupnosti, žal pa včasih zaide v bolj kalne vode in se oddalji od svojih osnovnih temeljev. Sogovorniki so posebno pozornost namenili vzgojni vlogi športa, ki ne sme temeljiti zgolj na željah po zmagi, temveč mora mladim nuditi priložnost, da v športnem duhu zrastejo v odgovorne člane neke skupnosti. Načeta je bila tudi vloga vaditelja in trenerja, ki mora biti strog, v svoji vnemi pa se ne nikakor sme žaliti mladega športnika. Omenjena je bila tudi prisotnost staršev, ki so v vsakem društvu dobrodošli, včasih pa se na žalost spremenijo v preveč »goreče« navijače, ki škodijo ekipi in ugledu društva. V drugem delu zasedanja se je omizju pridružila še bivša pokrajinska odbornica Sara Vito, ki je prisotnim zagotovila, da se bo tudi v novi zadolženosti prizadevala, da bi se goriški šport še naprej razvijal in krepil, seveda ob upoštevanju vseh vzgojnih in pedagoških prijemov. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. junija 2013 15 nova gorica - V 79. letu starosti Preminil je igralec Stane Leban V 79. letu starosti je včeraj v Novi Gorici po dolgotrajni bolezni umrl igralec Stane Leban. Kar 55 let je bil kot igralec angažiran v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču, najprej kot honorarni sodelavec, nato kot stalni član, po upokojitvi pa kot redni gost umetniškega ansambla. Leban je lani za življenjsko delo prejel primorsko gledališko nagrado tan-tadruj. Žirija je tedaj o njegovem delu zapisala: »Njegov kreativni prispevek je izjemno dragocen in neizbrisen, saj je kot ena osrednjih osebnosti novogoriškega gledališča, kot igralec in vztrajni entuziast, ogromno pripomogel k umetniški rasti v vseh treh obdobjih - od samih začetkov snovanja v Goriškem gledališču preko profesionalizacije in uveljavitve v Primorskem dramskem gledališču do pridobitve statusa institucije nacionalnega pomena in preimenovanja v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Širok razpon izraznih sposobnosti, od svetlih dimenzij komičnega, šaljivega, žlahtno ljudskega, preko poetično subtilnih in meditativnih vpogledov v ustroj človeka in sveta pa vse do najtemnejših demoničnih tonov zla, je Stane Leban arhiv sng omogočil Stanetu Lebanu, da je v dobrega pol stoletja kot atraktiven ustvarjalec sooblikoval več kot sto petdeset predstav no-vogoriškega gledališča. S popolno predanostjo, trdim delom in vztrajnostjo, osupljivo vitalnostjo in dovzetnostjo za novo, predvsem pa s čisto ljubeznijo do odrskih desk je postal je tako rekoč eden od zaščitnih znakov primorskega gledališča.« Leban je bil rojen 29. decembra 1934 v Sta-novišču. Po poklicu je bil medicinsko-sa-nitarni tehnik, a ga je ljubezen do gledališča kmalu popeljala na poklicno pot na odrske deske. Nastopal je tudi v televizijskih vlogah in v filmu Cvetje v jeseni. (km) CI3 Lekarne Q Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 14. junija, ob 20.30 »Transkomigo«, glasba in smeh brez meja. Nastopajo Gorni Kramer Quartet, Martina Feri, Andro Merku, Boris Devetak, Robert Cotič; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 13. junija, ob 20. uri »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »After Earth - Dopo la fine del mon-do«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Monsters & Co.«; 20.45 »Paulette«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 2: 17.30 »Monsters & Co.« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Una not-te da leoni 3«. Dvorana 3: 18.00 - 21.10 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Solo Dio perdona - Only God forgives«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 -22.10 »Quando meno te lo aspetti«. fj Razstave M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija sta na razpolago enoposteljna in dvoposteljna soba; informacije in vpisovanje čimprej v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12.ure, krut.go@tiscali.it ali pa na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG organizira v nedeljo, 16. junija, kolesarski izlet po Kolovratu. Predstavitev izleta bo danes, 13. junija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ulici Rossini v Gorici. Zbirališče v nedeljo, 16. junija, ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Tura je zahtevna; informacije po tel.340-4945751 (Maurizio). Obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev. SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju z CTS prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v Idrijo in ogled Divjega ter Cerkniškega jezera v nedeljo, 23. junija; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La Provincia di Go-rizia e Gradisca: autonomia e gover-no 1861/1914. Letture di un territo-rio«; do 3. novembra 9.00-19.00 od torka do nedelje. V GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deve-takih je na ogled razstava del Lojzeta Spacala. Grafike, slike in ena tapiserija bodo na ogled do 15. junija. V VILI DE FINETTI CORONA v Maria-nu je na ogled razstava Marie Grazie Persolja »Il cassetto delle muse« do 16. junija. Ob razstavi bo v soboto, 15. junija, med 10. in 12. uro na dvorišču vile umetniški laboratorij za otroke, ki ga bo vodila Persoljeva. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled samostojna razstava unikatne keramike Ivana Skubina; do 16. junija od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. NA SEDEŽU KROŽKA VISINTIN ob športnem igrišču v Martinščini je na ogled razstava z naslovom »Martin-ščina, pesnik in osamljeno drevo«; do 29. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00, ob delavnikih po domeni; informacije po tel. 3461761913. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Viki Grošelj. Velikani Himalaje«; do 30. junija ob prireditvah ali po dogovoru (tel. 0481-531445 po urnik urada KCLB ponedeljek - petek 8.30 - 12.30). ~M Koncerti OTROŠKI PEVSKI ZBOR Kulturnega društva Sovodnje vabi na zaključni nastop letošnje sezone, ki bo potekal danes, 13. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. V DVORCU ZEMONO bo danes, 13. junija, ob 20. uri koncert Micheleja Ma-rellija (klarinet), Tatjane Jercog (klavir), Maje Tajnšek (klavir) in Alenke Zupan (flavta). SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO F. B. SEDEJ vabi na koncert »Jubilate Deo« v nedeljo, 16. junija, ob 11.15 (po maši) v župnijski cerkvi v Šte-verjanu. Oblikujejo MePZ F. B. Sedej, Erika Bersenda - harfa, vodi Aleksandra Pertot. Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete. H Šolske vesti 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje od 17. junija dalje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. DIJAŠKI DOM GORICA obvešča, da bo ponovno začel delovati v ponedeljek, 17. junija, s programom poletnega središča in športne šole; vpisovanja in informacije od 17. junija dalje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Zavrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu od 17. junija dalje (tel. 0481-533495 in www.dijaskidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Miramaru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) od 17. junija dalje po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in info@slovik.org. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 328-1511463 (Ingrid) in 3284133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da potekajo do 21. junija »Poletni izzivi« za petošolce in srednješolce (z video-delavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coer-verjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Fran-dolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 3402477933 (D. Frandolič), 339-3853924 (Emanuela) ali na erimic65@tiscali.it. SLOVI K - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do 15. julija. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). □ Obvestila S Poslovni oglasi VELIKA AKCIJA: PELETI 220eur/T, DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-68143831 334 2200566 AGENCIJA ZA PRIHODKE obvešča, da so uradi v Gorici in Tržiču odprti od ponedeljka do petka od 8.45 do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30; informacije in rezervacije po tel. 848800444 ali na spletni strani www.agen-ziaentrate.gov. INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Brestovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne). POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAG HI v Hiši filma na Travniku v Gorici je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih 10.00-19.00 in ob torkih in četrtkih 15.00-19.00. PROJEKT »PRIMORCI BEREMO!« poteka do ponedeljka, 11. novembra, v Feiglovi knjižnici v Gorici, kjer je na razpolago 51 proznih del in 9 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev; sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. TRŽNICA V KANALU poteka vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal). ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija letos družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi danes, 13. junija, na meddržavni ženski balinarski turnir v So-vodnjah na balinišču pri Kulturnem domu z začetkom ob 8. uri. OB OBČINSKEM PRAZNIKU V SOVOD-NJAH organizatorji vabijo tudi letos vse, ki želijo sodelovati pri razstavi kruha in gu-bance, da prinesejo svoje izdelke v soboto, 15. junija, od 15. do 16. ure v Ronku na Peči. LEICESTER 3.-10. AVGUST: znanstveno-kulturni inštitut Mandala išče 1 mladega udeleženca/ko (20-35 let) za seminar o socialnih pravicah manjšin. Delovni jezik angleščina, 70% potnih stroškov in 100% nastanitve krije projekt (4.3 Mladi v Akciji). Zainteresirani/e naj pošljejo CV in motivacijsko pismo na mandalainstitu-te@gmail.com najkasneje do 16. junija. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 4. Turnir prijateljstva v soboto, 15. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. 0 Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA pod pokroviteljstvom Pokrajine Gorica vabi na predstavitev knjige »Dr. Anton Gregorčič (1852-1925) Politična biografija« avtorja Petra Stresa, ki bo v konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici danes, 13. junija, ob 18. uri. Ob prisotnosti avtorja bosta o delu govorila podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic in urednik knjige Peter Černic. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2013 - Junijski večeri: 13. junija na balinarski stezi v Sovodnjah ženski mednarodni balinarski turnir (Društvo Slovenskih upokojencev za Goriško) in ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključni nastop OPZ KD Sovodnje; 14. junija ob 20.30 v Gabrjah proslava 30. obletnice MPZ Skala in predstavitev knjige ob stoletnici delovanja KD Skala; 15. in 16. junija program z razstavami kruha, vina, olja in gubance ter nastopom plesnih skupin v Ronku na Peči (AŠKD Vipava); 24. junija kresovanje na Largi na Vrhu in prikaz dejavnosti »Mo-vie teden«, nogometni turnir (ŠD Sovod-nje) in odbojkarski turnir (ŠZ Soča). Slav-nost ob občinskem prazniku s kulturnim programom in izročitvijo priznanj bo v nedeljo, 16. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni! V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 13. junija, ob 18. uri predstavitev knjige Igorja Omerze »Čas poprej in dnevi pozneje«; več na www.ng.sik.si. V KAVARNI CLASS CAFE' PRED KNJIGARNO UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 13. junija, ob 18. uri Andrea Odoni predstavil svojo knjigo »Magari capita domani«. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Gabrij vabi na slavnostni večer ob 30-letnici delovanja moškega pevskega zbora Skala in predstavitev knjige »Trdni kot skala« avtorja Vilija Prinčiča ob stoletnici delovanja kulturnega društva Skala - Gabrje v petek, 14. junija, ob 20.30 v dvorani Antonije Pavle-tič v društvenih prostorih. SVETOVNI IZVEDENEC V OBRAZNIH IZRAZIH MARK FRANK bo vodil seminar z naslovom »Comportamento e inganno« (Obnašanje in prevara) v soboto, 15., in v nedeljo, 16. junija, v Kulturnem domu v Gorici; informacije in obvezna prijava na spletni strani www.smileservice.it ali po tel. 040-3481631. SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU V SOVODNJAH bo v nedeljo, 16. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na programu so podelitev priznanj, izročitev Ustave Republike Italije občanom in občankam, ki letos dopolnijo 18 let, nagrajevanje zmagovalcev natečaja prometne vzgoje za učence 5. razredov osnovnih šol v Sovodnjah in na Vrhu pa še glasbene točke v izvedbi Glasbene matice - Gorica in SCGZ Emil Komel.. GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba vabi v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v župnijsko dvorano v Doberdobu na zaključno prireditev. Nastopajo skupina otrok iz vrtca Čriček, Mala godba na pihala Kras in mažoretna skupina Kras. Gost večera bo srbska folklorna skupina Sloga iz Nove Gorice. ' . Mali oglasi POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica; tel. 00386-40272290. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Silvana Cher-sovani por. Aufiero iz kapele bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.20, Antonio Fain iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Maria Pasutto vd. Giraldi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Škocjanu in na pokopališču v Tržiču. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Aurelio Paoli v cerkvi v kraju Bistrigna in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 13. junija 2013 APrimorski r dnevnik Udinese želi igrati v Trstu TRST - Uprava Udineseja bo krila stroške za prilagoditev tržaškega stadiona Rocco standardom mednarodne nogometne zveze UEFA. Vi-demski klub želi namreč v Trstu odigrati tekmo predkroga evropske lige, ki je ne more igrati vVidmu zaradi prenove stadiona Friuli. Za prenovo video nadzornega sistema in za obnovo stolčkov bo Udinese podpisal posebno pogodbo s tržaško občinsko upravo, Občina pa bo morala zaščititi gradbišče bližnjega atletskega stadiona Grezar. Mimogrede, Di Natala je podaljšal pogodbo do leta 2015. nogomet - Od jutri v Braziliji Pokal konfederacij Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Messi osumljen utaje davkov MADRID - Štirikratni zaporedni dobitnik nagrade zlata žoga za najboljšega nogometaša na svetu Lionel Messi ima v Španiji, kjer živi in navdušuje v dresu Barcelone, težave z zakonom. Skupaj z očetom in agentom Jorgejem Horaciem Mes-sijem je osumljen utaje davkov. Med letoma 2007 in 2009 naj bi utajila za okoli štiri milijone evrov davkov. Messijev oče naj bi dohodke iz naslova osebnostnih pravic svojega sina nakazoval v davčne oaze, kot sta Urugvaj in Belize. Generalka za SP 2014 LJUBLJANA - Do začetka nogometnega svetovnega prvenstva 2014 manjka leto dni. Brazilci so kljub težavam pri gradnji objektov optimisti in napovedujejo izjemen turnir. Kako dobro so pripravljeni, pa bo delno pokazal že pokal konfederacij, ki se bo v tej južnoameriški državi s tekmo Brazilija - Japonska začel jutri.V Braziliji v zadnjem obdobju vse poteka na visokih obratih, kar zadovoljuje tudi predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Josep-ha Blatterja. Še večja optimistka je brazilska predsednica Dilma Rousseff, ki pred pokalom konfederacij, na katerem bo nastopilo osem reprezentanc, samozavestno pravi: «Prepričana sem, da bo Brazilija blestela tako na igrišču kot ob njem. Verjamem, da se bodo vsi, ki bodo prišli na pokal konfederacij, vrnili tudi prihodnje leto na SP.» Tudi Blatter glede mundiala zveni optimistično, celo navdušeno: «Doživeli bomo izjemno prvenstvo. Brazilija je nogomet. Lahko se veselimo velikega tur-nirja.» Tako so deloma pozabljena obdobja, ko so gostitelji prvenstva njegovemu generalnemu sekretarju Jeromu Valckeju dobesedno grozili z brco v zadnjo plat, ko je ta kritiziral zaostanke pri delu na stadionih in letališčih. Prvenstvo bo sicer na 12 stadionih, izziv za prireditelje, navijače in ekipe pa bodo predvsem velike razdalje. Če je bilo na zadnjem SP v Nemčiji glavno prevozno sredstvo vlak, bo v dvanajstkrat Braziliji letalo. Razdalja med stadionom v Porto Alegreju na jugu in Manausom ob Amazonki je kar 4000 kilometrov. Kljub temu organizatorji pričakujejo 600.000 tujih obiskovalcev SP. Fifo malce še skrbi dokončanje del na infrastrukturi, kajti tudi pri pokalu konfederacij so se pokazale zamude. «Na SP se to ne sme in se ne bo zgodi-lo,» opozarja Valcke. Največji so zaostanki na stadionu Itaquerao v Sao Paulu, ki bo gostil uvodno tekmo SP. Brazilci zagotavljajo, da bo vse nared. Zadnji rok je december 2013. Fifa si želi preprečiti lanske strahove, ki so se pojavili ob dokončanju stadiona Maracana, ta bo med drugim gostil finale pokala konfederacij. Končan naj bi bil že decembra lani, zaradi stavk, dodatnih del in napak v načrtovanju so odprtje stadiona prestavljali, vse je zamujalo in projekt se je močno podražil. Kljub vsem težavam so Brazilci le zgradili izjemen objekt, ki pa ima kopico drobnih napak. A profesionalni del žanje same pohvale. «Tehnični del, igrišče in garderobe so spektakularni,» je ocenil brazilski selektor Luiz Felipe Scolari po uradnem odprtju 2. junija na tekmi proti Angliji (2:2). Maracana bo sicer eden izmed šestih stadionov, ki bo gostil pokal konfederacij (na njem bodo uporabili tudi tehnologijo golove črte). Ob njem bodo tekme še v Belo Horizonteju, Brasilii, For-talezi, Recifeju in Salvadorju. Na turnirju bodo v skupini A nastopili gostitelji, azijski prvaki Japonci, prvak Severne in Srednje Amerike ter Karibov Mehika in Italijane (na sliki je vratar Buffon) je v Braziliji pričakal vročinski val, tako da je selektor Prandelli odpovedal nekaj treningov. Prijateljska tekma proti Haitiju je pokazala, da potrebujejo »azzurri« regeneracijo. Jim bo do prve nedeljske tekme proti Mehiki uspelo pridobiti ustrezni formo? ansa evropski podprvaki Italijani, v skupini B pa svetovni prvaki Španci, južnoameriški prvak Urugvaj, oceanijski prvak Tahiti in afriški prvak Nigerija. Tekmovanje bo trajalo do 30. junija. Na stavnicah sta glavna favorita Španija in Brazilija. Slednja je najuspešnejša udeleženka pokala konfederacij s skupno tremi zmagami. Brazilci bodo igrali brez Kakaja in Ronaldinha, zato pa bodo v ospredju mlade moči na čelu z Neymarjem. Španci bodo nastopili praktično z vsemi najboljšimi možmi, veliko zvezdnikov pa bo tudi v drugih ekipah, posebej v dobro poznanih italijanski in urug-vajski, v nigerijski pa bo igral tudi John Italija Vratarji: 1 Gianluigi Buffon (Juventus), 12 Salvatore Sirigu (Paris St. Germain), 13 Federico Marchetti (Lazio). Branilci: 2 Christian Maggio (Napoli), 3 Giorgio Chiellini (Juventus), 4 Davide Astori (Cagliari), 5 Mattia De Sciglio (Milan), 15 Andrea Barzagli (Juventus), 19 Leonardo Bonucci (Juventus), 20 Ignazio Abate (Milan). Vezisti: 6 Antonio Candreva (Lazio), 7 Alberto Aquilani (Milan), 8 Claudio Marchisio (Juventus), 16 Daniele De Rossi (Roma), 18 Riccardo Montolivo (Milan), 21 Andrea Pirlo (Juventus), 22 Emanuele Giaccherini (Juventus), 23 Alessandro Diamanti (Bologna); Napadalci: 9 Mario Balotelli (Milan), 10 Sebastian Giovinco (Juventus), 11 Alberto Gilardino (Bologna), 14 Stephan El Shaarawy (Milan), 17 Alessio Cerci (Torino); Selektor: Cesare Prandelli. Nastopi Italije (ob 21.00) Nedelja, 15.6. Italija - Mehika; četrtek, 20.6. Italija - Japonska; sobota, 22. 6. Italija - Brazilija. 2. faza: 26. in 27.6 polfinalni tekmi; 30.6 za 3. in 1. mesto Ogu Ugochukwu, ki je pred leti nase opozarjal v dresu ptujske Drave, zdaj pa je član portugalske Coimbre. EP UNDER 21 - Španija - Nizozemska 3:0. Sobotna polfinalna para (20.30): Italija - Nizozemska, Španija -Norveška (17.30) Pokal konfederacij 2013 Skupina A Brazilija, Japonska, Mehika in Italija Skupina B Španija, Urugvaj, Tahiti in Nigerija 3 Toliko zmag - največ, je na Pokalu konfederacij osvojila Brazilija (leta 1997, 2005 in 2009). Dvakrat je zmagala Francija (2001 in 2003), po enkrat pa Argentina (1992), Danska (1995) in Mehika (1999). Doslej je bilo osem izvedb, prve tri vedno v Savdski Arabiji, po enkrat pa so bili gostitelji Mehika, skupaj Južna Koreja in Japonska, Francija, Nemčija in Južna Afrika. Najboljši Slovenci po zelo nizki ceni PORTOROŽ - Na največjem teniškem dogodku v Sloveniji, ATP Challenger Tilia Slovenia Open v Portorožu, bodo v prvem tednu julija nastopili tudi vsi najboljši slovenski igralci. Kot so sporočili organizatorji, so nastop potrdili Grega žemlja, Blaž Kavčič in Aljaž Bedene. Ogled vseh tekem na zunanjih igriščih bo brezplačen, tudi sicer pa bo cena vstopnic za tekme na centralnem igrišču zelo nizka, od tri do pet evrov. Vsi kupci vstopnic pa bodo imeli tudi prost vstop na bogat zabavni program s koncerti. Vstopnice so v predproda-ji na vseh prodajnih mestih Eventima, možno pa jih bo kupiti tudi na samem dogodku. Garcia uradno »Rimljan« RIM - 40-letni francoski trener španske krvi Rudi Garcia je novi trener nogometne Rome. Leta 2011 je z Lillejem osvojil naslov francoskega prvaka. Nespodobna ponudba MONTE CARLO - Monaco, čigar lastnik je ruski bogataš Ribolovljev, je Real Madridu ponudil šokantno vsoto 100 milijonov evrov za Cristiana Ronalda. Lorbek v bolnišnici MADRID - Slovenski košarkarski re-prezentant Erazem Lorbek je predčasno končal drugo tekmo finala španskega prvenstva, ki jo je njegova Barcelona dobila v gosteh pri Realu Madridu z 72:71 in izid v zmagah izenačila na 1:1. Lorbek je v prvem polčasu dobil udarec v glavo, za nekaj trenutkov izgubil vid, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico na opazovanje. Nekdanji član Olimpije junak San Antonia SAN ANTONIO - Košarkarji San Antonia so v tretji tekmi finala lige NBA premagali Miami kar s 113:77 in tako v zmagah povedli z 2:1. Ekipi igrata na štiri zmage, naslednja tekma pa bo v noči na petek spet v San Antoniu. Najboljši strelec ostrog je bil nekdanji član Union Olimpije Danny Green s 27 točkami. Dosegel je kar sedem trojk, kar je drugi najboljši dosežek v zgodovini finalnih obračunov. Eno več je na eni tekmi dosegel le Ray Allen leta 2010. rokomet - Zmaga v Romuniji Slovenija bližja uvrstitvi na EP BUKAREŠTA - Slovenska rokometna reprezentanca je v romunski prestolnici z zmago z 31:22 (14:11) osvojila načrtovani točki in naredila pomemben korak k uvrstitvi na evropsko prvenstvo, ki bo med 14. in 26. januarjem prihodnje leto na Danskem. Do uvrstitve na sklepni turnir stare celine jo loči le še zmaga nad Belorusijo, zadnja kvalifikacijska tekma pa se bo v nedeljo, 16. junija, v osrednji ljubljanski dvorani v Stožicah začela ob 18. uri. Izbranci slovenskega selektorja Borisa Deniča so v dvorani Ioan Kunst Ghermanescu prekinili niz šestih zaporednih porazov. Po polfinalnem porazu s Španci in tekmi za tretje mesto s Hrvati na svetovnem prvenstvu v Španiji ter dveh kvalifikacijskih porazih z Islandci in dveh na prijateljskih tekmah z Nemci so na življenjsko pomembnem obračunu v Bukarešti le okusili slast zmage, a so zavoljo istočasnega zmagoslavja Belorusov nad Islandci v Minsku ostali na tretjem mestu v svoji skupini. Ze nedeljska zmaga bi jih popeljala na drugo mesto, v tem primeru bi namreč - ob enakem številu točk - imeli boljši izkupiček na medsebojnih tekmah z Belorusi, saj se je prva tekma v Minsku končala z neodločenim izidom (32:32). V skupini 6 sicer vodi Islandija z desetimi točkami, Belorusi-ja jih je zbrala sedem, Slovenija pet, Romunija pa je brez točk. Skiroll: tekmovalci ŠD Mladina na stopničkah Konec tedna so rolkarji kriškega društva tekmovali v kraju Bobbio blizu Piacenze. Tekmi v priredbi društva Bobbio sta zajemali sobotni šprint dolg 150 metrov in nedeljsko tekmo v reber. Reber, s ciljem na višino 970 metrov, je bil zelo zahteven z naklonom, ki je omogočal samo klasično tehniko rolkanja. Čeprav je Mladina nastopila v nepopolni postavi, je v soboto bila ekipno prva, v nedeljo pa peta. Največje uspehe sta v šprintih z zmago dosegli sestri Sara in Dana Tenze. Ostali izidi, začetnice: 5. Nikita Fermo; deklice: 6. Maja Chenda, 8. Tayrin Tence, 11. Petra Prašelj v kategoriji deklic; začetniki: 1. Nik Košuta, 2. Peter Chenda., 6. Jernej Antonič, 7. Dean Tence; dečki: 4. Jan Sedmak. Na nedeljski tekmi je Dean Tence zmagal med mlajšimi začetniki. Peter Chenda je bil .2 med začetnik, Nikita Fermo pa 3. med začetnicami. V starejših kategorijah sta Enzo Cossaro v kategoriji Master over 60 in Patrizia Turchet v kategoriji dame osvojila tretje mesto. Vsem gre pohvala za tako uvrstitev, ker so dokazali, da rolkarji mladine so uspešni tudi v tekmah v reber. Pohvala gre tudi ostalim mlajšim tekmovalcem, ki so zbrali točke za skupni seštevek. ŠPORT Četrtek, 13. junija 2013 17 Tretja tekma finala končnice deželne C-lige Breg brez napredovanja San Daniele - Breg 94:74 (25:20, 46:37, 63:56) San Daniele: Pellarini 21 Campanotto 16 Polo 6 Ste-fanutti 6 Attico 21 Tosoni 11 Gaspardo 8 Bierti 5. Breg: Schillani, Zobec, Ferfoglia 3 (-, 0:2, 1:7), Gelle-ni (-, 0:1, -), Crismani 1 (1:2, 0:1, 0:1), Sternad (-, -, 0:1), Se-mec 11 (1:2, 5:6, -), Nadlišek 2 (-, 1;2, 0:1), Mattiasich 2 (-, 1:1, -), Kos 16 (1:2, 6:11, 1:9), Gori 24 (2:2, 5:12, 4:6), A. Gri-mladi 15 (3:5, 6:11, -). Bregu, ki je igral v finalu že tretjo sezono zapored, veliki met spet ni uspel: kljub srčni in borbeni igri v prvih 25. minutah je moral v San Danieleju prepustili slavje gostiteljem. Poraz so pri Bregu sprejeli športno, saj je na koncu petim nosilcem - Kosu, Goriju, Ferfogli, Albertu Grimladiju in kapetanu Semcu - dobesedno zmanjkalo moči, tako da je tekmo zaključila peterka najmlajših igralcev. Skratka, bodočnost Brega. jadranje - EP 470 v Formii Jaš in Simon padla na 31. mesto FORMIA - Tretji dan nastopa na evropskem prvenstvu za člane v jadralnem razredu 470 se je jadralcema JK Čupa Simonu Sivitzu Košuti in Ja-šu Farnetiju povsem ponesrečil. V dveh regatah sta bila na koncu 33. oziroma 27., torej povsem na začelju »zlate skupine« najboljših 35 udeležencev EP. Na skupni lestvici sta zato s 16. mesta zdrknila na 31. in si zapravila vse možnosti, da bi se potegovala za uvrstitev v sklepno sobotno regato za medalje. V prvi včerajšnji regati sta bila žrtev predčasnega starta in sta že na začetku daleč zaostala za drugimi posadkami. Premalo hitra sta bila tudi v drugi regati, za nameček pa sta ubrala smer, za katero se je po spremembi smeri vetra pokazalo, da je bila napa- Čeprav začetek ni bil najboljši - San Daniele je že v 6. minuti povedel za 10 točk (18:8), so brežani pred koncem prvega dela zmanjšali razliko na pet točk (25:20). S ka-petanom Semcem na čelu, ki je ponovno opravil orjaško delo pod košem, je Breg v nadaljevanju prebil led in v 13. minuti izenačil (25:25). Predvsem po zaslugi skupinske igre, ki smo jo v prvem delu pogrešali, je tudi prvič (in tudi zadnjič) povedel s trojko Kosa (27:29), ki je bil v napadu pravi motor ekipe. Takega ritma v napadu in poostreno obrambo pa Breg ni zdržal: v samih dveh minutah (od 15. do 17. minute) je San Daniele z delnim izidom 10:0 vzpostavil visoko prednost (39:29). Hladna prha pa brežanov - v prvo peterko je trener Kladnik vključeval tudi Mattiasicha in Cri-smanija, tokrat več kot v Dolini - ni spodnesla. Počasi, a vztrajno so pod vodstvom Gorija zmanjševali zaostanek in ga spet izničili v 25. minuti (51:51). Po treh napakah gostiteljev pa niso izkoristili napadov za vodstvo in takrat je bilo v bistvu tekme konec. Attica (s Pellarinijem sta dosegla vsak po 21 točk) in ostali so takrat pritisnili na plin: s ponovnim izidom 10:0 so v začetku zadnjega dela povedli na petnajst točk prednosti (71:56). Navijači Brega, ki so množično spremljali ekipo tudi v San čna, tako da zaostanka vnovič nista mogla nadoknaditi. »Dejansko se je pokazalo to, kar sva že napovedala. Zaradi zdravstvenih težav, ki sta naju pestile v prejšnjem mesecu, je najina kondi-cijska forma upadla in je že danes prišla na dan utrujenost,« je pojasnil kramar Sivitz Košuta. V naslednjih dneh se bosta vsekakor potrudila za čimboljši rezultat, skušala bosta »ukrasti« najboljšim (v Formii je zbrana skoraj vsa svetovna smetana) čim več koristnih informacij, že naslednji teden pa bosta pred nastopom v nemškem Kielu preverjala možnost, da bi tekmovala z novim glavnim jadrom. Sedanji se je pokazal za neustreznega. Danieleju, so v trenutku ob- molknili. Tako je bilo tudi na igrišču, saj je Bregu enostavno zmanjkalo energije. Razliko so brežani skušali omiliti z meti iz razdalje, a se je žoga le odbijala od obroča, tako da so v bistvu belo zastavo dvignili že pet minut pred koncem. Alen Semec, kapetan Brega: »Seveda smo razočarani, saj tretjo tekmo igramo tretjič zapored. Res škoda. Tokrat bi nam kmalu uspel čudež, vendar priznati moram, da take tekme je v petih težko igrati. Čestitam soigralcemm in trenerju, saj je dobil veliko dediščino - ekipo, ki je že dvakrat igrala v finalu. Upam, da bomo naslednje leto ostali vsi, ker se je letos ustvarila res enkratna klapa. « (V.S.) Venezia Giulia ne bo igrala v C-ligi Miljsko moštvo Venezia Giulia je sicer po tekmah play-outa proti Tarcentu doseglo obstanek, toda v deželni C-li-gi prihodnje leto ne bo nastopalo, poroča spletna stran me-gabasket.it. Razlog za odpoved je v pomanjkanju sredstev. PLANINSKI SVET 42. srečanje obmejnih planinskih društev Lep, sončen dan, po tolikem deževju, je osrečil planince in ljubitelje gora, ki so se v nedeljo v velikem številu zbrali v Podpeci nad Železno Ka-plo na Koroškem na 42. vsakoletnem tradicionalnem srečanju obmejnih planinskih društev. Pri Rieplnu je bilo vse živo. Zbrali so se planinci iz Trsta, Gorice, iz Benečije in Jesenic, pa še planinci iz Mežice, Črne, Radovljice, Mojstrane, Ljubljane in še drugih društev iz sosednje Slovenije, na srečanju, ki ga je tokrat, v sodelovanju z železnokapelškim kulturnim društvom »Zarja«, priredilo Planinsko društvo Celovec in pripravilo pester program te občutene planinske prireditve . Po uvodnih dobrodošlicah, so domači planinci povabili goste na tri bolj ali manj zahtevne ture po bližnji gorski okolici: na malo daljši, približno dveurni vzpon na 1649 m visoko Topico, na nezahteven pohod po planini Luže in preko meje v Slovenijo do Sv. Ane in še na krajši sprehod do Per-šmanove domačije. Največ planincev se je v sončnem dopoldnevu veselo napotilo na Topico in se malo potrudilo po strmini pod vrhom, s katerega se jim je med visokimi smrekami odprl okrnjen razgled na Globasnico in Pliberk v Podjuni, tja do vrha sosednje Pece. Proti jugu pa so se razgle- dovali in uživali v pogledih na skalnato pobočje nasprotne Olševe in na verigo še zasneženih Kamniških planin tja do mogočne Košute, pred katero se dviga domači Obir. Zadovoljni so bili tudi planinci, ki so jo mahnili čez Luže, mo-kriščna planina, kjer poteka razvodje med Mežo in Dravo, tam prekoračili sedaj odprto mejo in po enour-ni hoji po gozdni poti prispeli do Sv. Ane, kjer so si ogledali majhno romarsko cerkvico s prelepim baročnim oltarjem in zanimivo lesno skulptu-ro črne madone. Na jasi pred cerkvico pa pogled na dom kralja Matjaža, na mogočni hrbet razpotegnje-ne Pece. Ostali planinci pa so šli do bližnje Peršmanove domačije, le nekaj dni pred koncem vojne prizorišče strahotnega divjanja nacistov, ki so tam zverinsko pobili enajstčlansko Peršmanovo družino in hišo zažgali. Danes je pri Peršmanu zgodovinski muzej partizanskega upora in borbe na Koroškem. Tam stoji tudi spomenik koroškim partizanom. Prireditveni prostor pri Rieplnu se je naglo polnil ob postopnem vračanju zadovoljnih, od podoživljenih naravnih lepot gorskega sveta na tem delu Koroške prevzetih in navdušenih planincev. Prizadevni organizatorji so poskrbeli z izdatno pogostitev in ustvarilo se je veselo prisrčno vzdušje med prijatelji in znanci v pravem pla- ninskem duhu, ki je dosegel svoj višek ob nastopu mladih godbenikov jeseniške gobe Železarjev, stalni gostje na vseh srečanjih obmejnih planinskih društev, mandolinistične skupine iz Železne Kaple in mladih glasbenikov iz Solčave. Vmes pozdravi predsednika stoletnega planinskega društva Celovec, Francija Koprivnika, župana iz Železne Kaple in predstavnikov prisotnih društev, vsi navdušeni nad uspelo srečanje. Pa še zahvalni nagovori Goričana Vlada Klemšeta, Be-nečanke Luigie Batistig in Tržačanke Marinke Pertot, ki je v imenu SPDT povabila planince obmejnih društev na prihodnje srečanje na Tržaško. Sonce je še toplo sijalo na Pod-peco, ko so se planinci začeli odpravljati. Nad Olševo so se namreč kopičili nevihtni oblaki. Med zadnjimi je navzdol po strmi in ovinkasti cesti v Lepeno in Železno Kaplo zapeljal tudi avtobus s tržaškimi planinci, ki so se zadovoljni za doživeto srečanje in lep izlet na Koroško, čez Jezersko vračali domov. L. Abram nogomet Primorje iz 3. amaterske lige za vrnitev v drugo Izpad je pomenil veliko razočaranje, čas pa celi rane in pri Primorju so se odločili, da bodo vendarle vztrajali. Kot nam je potrdil predsednik Roberto Zup-pin se bodo v prihodnji sezoni redno vpisali v 3. amatersko ligo. Potrjen je tudi trener Dante Ravalico, kar zadeva igralce pa bodo odšli le tisti, ki bi morali biti najboljši, a se je izkazalo, da to niso bili. »Skušali bomo sestaviti dobro ekipo in dolgoročni program,« je povedal Zuppin. Komisija (še) brez novega načelnika Nogometna komisija ZSŠDI še nima novega načelnika, ki naj bi zamenjal odstopajočega Roberta Zuppina. Zaradi odsotnosti predstavnikov goriških društev torkova seja ni bila sklepčna. Ponovno se bodo sestali 28. tega meseca. 11 Giulia: Breg drevi Dolinski Breg bo drevi ob 20.30 na turnirju Il Giulia pri Svetem Ivanu v Trstu igral proti Ponziani, ki je na zadnji tekmi po streljanju enajstmetrovk s 5:4 izgubila proti Esperii. Po regularnem delu je bil izid 0:0. V soboto v Štandrežu 12 ur nogometa V soboto bo na nogometnem igrišču v Štandrežu tradicionalni turnir »12 ur nogometa« v organizaciji Ju-ventine. Po maratonskem 12-urnem igranju nogometa (začetek od 9. ure dalje) se bo zabava nadaljevala pozno v noč z glasbeno uverturo Best Company Tour. Za informacije pokličite na 3290913340 (Maja). V Doberdobu Turnir prijateljstva za U10 in U8 V soboto in nedeljo bo pestro tudi v Doberdobu, kjer bo Mladost, v sodelovanju z ZSŠDI, organizirala 4. Turnir prijateljstva. V soboto se bodo od 9.00 do 16.00 pomerili cicibani (letniki 2002, 03, 04). Nastopile bodo ekipe: Mladost, So-vodnje, Juventina, Kras, Zarja, Sistiana in Pro Romans. V nedeljo pa se bodo med seboj pomerili še mali cicibani U8 (letniki 2005, 06, 07). V konkurenci mlajših bodo nastopla moštva: Mladost, Sovod-nje, Juventina, Kras, Sistiana, Ufm in Bilje. Tudi v nedeljo se bodo prve tekme začele ob 9.00 in končale ob 16.00. ODBOJKA Memorial B.Špacapan: znani vsi polfinalisti Izidi skupine C 6. Memoriala Bratov Špacapan ŠZ Olympia v Gorici: Olympia 1. div. - Govolley 0:2 (14, 18), Govolley - Sloga 0:2 (12, 22), Sloga -Olympia 1. div. 2:0 (19, 9). Današnji pol-finalni spored: 19.45 Olympia - Val, sledi Sloga - Mossa JADRANJE Trije optimisti Čupe in Sirene na stopničkah Na conski regati, ki so jo v nedeljo organizirali pri tržaškem klubu Adriaco za 6. pokal Baron Banfield under 15, so nastopili tudi jadralci Čupe in Sirene. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so edini plov zaključili mladinci. Prvo mesto je pripadlo tržaškemu Slovencu, sicer članu SVBG Nicholasu Starcu, druga je bila Sara Zuppin (Sirena), tretji pa Luca Carciotti (Čupa). ODPRTOTODIOB^CjJAll MED_IQ¡QOIN IVíl.íí WÍTiíViwtflW J r EDGE LED iQOHz iti cistami ostro sliko Srfärt TV, DINA Snemanje na zollfliui US Ii üisR TV LEO LCÛ SHARP Aqwî Ncl fftalrtfH VMS». p L MA mr-rîn} pwfiOMD. -snçfnj^a rij USB áîk. na Računalnik AJO IHP PUplpn? f^^Titçfi m infrp, W^l ] 93g x ! DSD. v^r.iH'iij MikIru kimffi, U5fî J.C Wndîiwi B. i- IV- / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. junija 2013 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Limonada Slo-venica, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.05 Film: Aria di fe-sta 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.20 Film: Tutti i padri di Maria 23.30 Aktualno: Porta a porta Rai Due ^ Rai Tre jo 15.40 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Nad.: Pupetta - Il coraggio e la passione 23.10 Dnevnik O Italia 1 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 7.25 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naru-to Shippuden 15.30 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.15 Nan.: The Middle 17.45 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Radio Italia Live 6.45 Risanke 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.25 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 15.25 Nan.: Blue bloods 16.10 Nad.: Revenge 16.55 Nan.: Guardia Costiera 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Cold Case 20.30 23.15 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Made in Sud 23.30 2Next - Economia e futuro 23.10 Koncert: Muse La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.15 23.15 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nad.: Ponderosa 15.45 Film: Occhio al testimone 17.30 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Law and Order u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 13.5016.35 Ieri e og-gi in Tv 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Fliffen - Coppia in gial-lo 16.55 Film: Dream Hotel - Malesia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta co-lonna - Il Quotidiano LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.35 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.30 Nad.: Suor Therese 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico 22.20 Film: Videocracy (dok.) ^ Tele 4 21.10 Film: The Jackal (triler) 23.55 Film: Blown away - Follia esplosiva 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuo-re 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente vie- kronika 7.35 12.15, 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 15.30, 17.30 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 10.00 Mandatno-volilna komisija, prenos 10.40 12.05 Kronika 12.30 Tedenski izbor 13.30 Prvi dnevnik 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Evropski premislek 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.25 TV kolumna 21.30 Žarišče 23.10 Odmevi Koper 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 City folk 16.00 Avtomobilizem 16.20 Alpe Jadran 16.50 Le parole più belle 17.20 Arhivski posnetki 18.00 23.20 City folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Dok.: Blue Hole 20.00 Dok.: K2 20.30 Istrska potovanja 21.00 Gli uomini e le montagne 22.15 Ora musica 22.50 Na obisku 1 Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Slavnostna seja občine Brda 21.15 Obleka naredi človeka 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.00 Serija: Biser 8.40 Nan.: Pod eno streho 9.3510.40, 11.50 Tv prodaja 9.50 18.05 Nan.: Larina izbira 10.55 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Beverly Hills 90210 13.00 Dnevnik 14.00 Nad.: Pod eno streho 15.00 Nad.: Chuck 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.00 23.45 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 22.15 24UR - novice 20.00 Film: 40-letni devičnik (kom., ZDA, '05, i. S. Carell) 22.45 Nad.: Down-ton Abbey 23.50 Nad.: Nadarjeni mož 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Rubrika: Ring 23.00 Dnevnik Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Odd.: Mozart 11.50 Muzozlet 12.05 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke in odd. za otroke 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Kitajci prihajajo 18.05 Nad.: Strasti 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 11.30 Dobro jutro 14.50 0.05 Točka 15.40 Evropski magazin 15.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 16.25 Muzikajeto 16.55 Mostovi - Hi-dak 17.30 Dok. serija: Skriti kotički sveta 18.30 Kolesarstvo - Dirka po Sloveniji, prenos 20.20 Žrebanje deteljice 20.30 Film: Ljubica 22.00 Nan.: Starši v manjšini 22.30 Nan.: Maria Wern (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska Kanal A 6.55 Risane serije 8.3013.45 Nan.: Vsi moji moški 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 Nan.: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.15 Nan.: Jimova družina 14.45 Film: Magična reka 16.3018.0019.45 Svet 16.35 Nan.: Dva moža in pol 17.05 Nan.: Na kraju zločina -Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Nina 22.00 Film: Luknje v spominu 23.40 Film: Vampirski muzikal RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Izseljenci / Priseljenci - pripravlja dr. Aleksej Kalc; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 10. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinop-tikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.50 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti IRIS Četrtek, 13. junija Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA The fighter ZDA 2010 Režija: David O. Russell Igrajo: Christian Bale, Mark Wahlberg, Amy Adams, Melissa Leo in Robert Wahlberg Dicky Ecklund je kot boksarska legenda v velik ponos mestu Lowell. Po tem, ko izgubil tekmo proti svetovnemu prvaku Sugar Rayu, za Dickyja in njegovo mesto pa nastopijo težki časi. Boksarske dni pusti daleč za sabo, zapravi velik talent in zaide v globoke težave z mamili. Njegov mlajši pol brat Micky medtem postane boksar, vendar nima velikih možnosti za osvojitev naslova prvaka. Kljub velikemu prizadevanju namreč Micky izgublja boj za bojem. Film je resnična zgodba o dveh bratih boksarjih, trenirata in se borita za zgodovinski naslov a tudi združitev družine. Ko namreč dobita priložnost za nastop na svetovnem prvenstvu, se mora celotna družina združiti, da bi si spet pridobila nekdanji ponos in slavo. grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamen-ti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35, 18.00, 19.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 I magnifici 22; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Spas-siunatamente; 22.00 My radio estate; 23.00 Radio indie music like; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Bo-trstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija/Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 13. junija 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 _ V četrtek se bo okrepil anticiklon in ozračje bo po dolgem času stabilno. V petek bo vremenska fronta severno od Alp vplivala na vreme v hribih. Tam bo nestanovitno. Na začetku naslednjega tedna bo iz Afrike začel dotekati topel zrak. V___A V glavnem bo lepo sončno vreme. V hribih bo popoldne nekaj kopa-ste oblačnosti. Ob morju bo dopoldne pihal burin, popoldne pa zmorec. Ponoči in jutri bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C. V petek bo na obali in po nižinah prevladovalo pretežno jasno vreme. V hribovitem svetu bo oblačnosti več; pojavljale se bodo verjetno tudi nevihte. Topleje bo. V petek in soboto bo sončno in še nekoliko topleje. TOLMEC 013/28 TRBIŽ O 10/24 t CELOVEC 010/23 KRANJSKA G. O 8/19 O TRŽIČ 14/24 S. GRADEC 013/22 CELJE 13/25 O VIDEMO 14/30 ČEDADo 15/29 KRANJO LJUBLJANA 013/26 GORICA 16/30 O N. GORICA O 14/27 ^—-_ POSTOJNA O 9/24 N. MESTO 11/26 O PORTOROŽ O 13/26 KOČEVJE S° - ČRNOMELJ O o je živo srebro povzpelo na 35,8 °C, na Bizel-< jskem na 35,6 °C, na Letališču Portorož na 35,0 °C in v Murski Soboti na 34,2 °C. Danes: ob 8.02 najnižje -40 cm, ob 15.43 naj-Sj višje 28 cm, ob 21.25 najnižje 6 cm, ob g 0.12 najvišje 10 cm. 2 Jutri: ob 8.53 najnižje -34 cm, ob 16.32 naj-či višje 32 cm, ob 23.42 najnižje -1 cm, ob 0.28 najvišje 1 cm. Morje je mirno, temperatura morja 21,4 stopinje C. -JO 500 m ..........26 1000 m ..........19 1500 m ..........14 2000 m ..........12 2500 m ...........8 2864 m ...........4 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8,5 in v gorah do 9,5. Končno dve akustični rešitvi, ki na skoraj neviden način pripomorejo k boljšemu sluhu: Phonak Virto nano in Phonak Audeo Q Imeli smo veliko ambicijo. Želeli smo ti, da bi boljše slišal s pomočjo napredne tehnologije, ne da bi te kdo opazil. Z nanotehnologijo UQuest smo našo željo uresničili in ti danes lahko nudimo takojšnji učinek ter zadovoljstvo. Inovacija za sluh! Udobno: prilagodi se na optimalen način! Phonak Virto nano Sluhovod is a. ¡o s a z = □ S M I« S J! Ulica Massimo d'Azeglio 2 - Tel.: 040 638 775 češka - Potem ko so ga obtožili, da je bil na slovesnosti vinjen rusiJa - Objava Državnega arhiva Predsednik Zeman pitje alkohola Več tisoč dokumentov opravičeval s primerjavo s Hitlerjem iz Stalinovega obdobja PRAGA - Češki predsednik Miloš Zeman je na zanimiv način opravičeval uživanje alkohola. V intervjuju za češko javno televizijo je v torek dejal, da je pitje alkohola nekaj normalnega. Dodal je, da nacistični voditelj Adolf Hitler ni pil, kadil ali jedel mesa, a je izgubil drugo svetovno vojno. "Po drugi strani pa je britanski premier Winston Churchill dnevno spil steklenico viskija, tri steklenice šampanjca in pokadil osem cigar ter v vojni zmagal," je navrgel Zeman. Dodal je, da je pitje alkohola prav tako normalno kot to, da se ni dobro opiti. Tema uživanja alkohola se je v intervjuju pojavila v povezavi s predsednikovo nedavno udeležbo na odprtju razstave čeških kraljevih insignij na praškem gradu. Češki mediji so takrat poročali o nerodni hoji predsednika in tem, da se je moral naslanjati na steno, kar so sicer v uradu predsednika opravičevali z gripo. Zeman je v torkovem intervjuju tudi osebno zanikal, da bi bil na tem dogodku pijan. Zatrdil je, da je imel vročino, in dodal, da ima že več let težave s hojo. Zato je moral po vzponu po 90 stopnicah do dvorane z insi-gnijami sesti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Češki predsednik sicer ne skriva, da rad spije kakšen kozarček alkohola. Nekoč je hvalil češko grenčico be-herovko, zdaj pa je pristaš slivovke in vina. Pred predsedniškimi volitvami januarja letos pa je tudi razložil, da "alkoholik ni tisti, ki pije alkohol, temveč tisti, ki ne zna piti". (STA) Predsednik Miloš Zeman se »nerodno« drži na nedavnem odprtju razstave čeških kraljevih insignij na praškem gradu MOSKVA - Malo več kot 60 let po smrti Josifa Stalina je ruski državni arhiv na spletu objavil več tisoč dokumentov iz časov sovjetskega diktatorja. Objava doslej tajnih dokumentov naj bi pripomogla k boljšemu razumevanju tega "zapletenega obdobja" Sovjetske zveze, je v torek dejal direktor ruskega arhiva Andrej Artisov. Obdobje Stalina je po besedah Ar-tisova premalo raziskano. "Gre za nekakšno bilanco tega, kar je Stalin dosegel, in cene, ki so jo morali ljudje za to plačati," je povedal Artisov. Ruski zgodovinarji so se sicer vrsto let pritoževali nad nedostopnostjo dokumentov v arhivu. Po petletni digitalizaciji dokumentov pa Artisov upa, da bodo ugotovitve na podlagi dokumentov našle svojo pot v šolske učbenike. Zagovorniki človekovih pravic so že dalj časa kritični, da se Stalinovi tabori smrti oziroma gulagi kot tudi usmrtitve cerkvenih predstavnikov in drugih nedolžnih ljudi v javnih razpravah o Stalinu redko pojavljajo. Po izsledkih javnomnenjskih raziskav pa vedno več Rusov nekdanjega diktatorja dojema kot pozitivno figuro in "učinkovitega menedžerja". Zato se med drugim številni ruski politiki zavzemajo, da bi mesto Volgograd ponovno poimenovali Stalingrad. (STA) Japonska - Rekord 122 let starosti sicer pripada že pokojni Francozinji Jeanne Calment V 117. letu starosti je včeraj umrl Džiroemon Kimura, najstarejši Zemljan TOKIO - Na Japonskem je naravne smrti umrl najstarejši Zemljan, 116-letni Japonec Džiroemon Kimura. Kimura je bil ne samo trenutno najstarejši Zemljan, pač pa tudi moški, ki je doslej živel najdlje. Rodil se je leta 1897, umrl pa včeraj zjutraj zaradi starosti v bolnišnici. Guinnessova knjiga rekordov mu je naslov najstarejšega Zemljana podelila decembra 2012, potem ko je v ZDA umrla 115-letna ženska, ki se je ponašala z naslovom najstarejše Zemljanke. Takrat je dobil tudi naslov najstarejšega moškega, ki je kadar koli živel, saj je dopolnil 115 let in 253 dni. Z naslovom človeka, ki je živel najdlje, se sicer ponaša Francozinja Jeanne Calment, ki je umrla leta 1997 v starosti 122 let. Kimura, ki je prihajal iz mesta Kjotango in so ga v začetku maja sprejeli v bolnišnico zaradi pljučnice, se je rodil istega leta kot pionirka ameriškega letalstva Amelia Earhart. Letos aprila je praznoval 116. rojstni dan in japonski premier Šinzo Abe mu je ob tej priložnosti poslal posneto video čestitko. Kimura je imel sedem otrok, 14 vnukov, 25 pravnukov in 15 prapravnu-kov. Okoli 40 let je bil zaposlen na pošti, po upokojitvi pa se je vse do svojega 90. leta ukvarjal s kmetovanjem. Nikoli ni kadil, jedel pa toliko, da se ni nikoli prenaje-del. Njegov moto je bil "jej lahko in živi dolgo". V Kjo-tangu, mestu s 60.000 prebivalci, sicer živi še 94 oseb, ki bodo letos dopolnile 100 let ali več. Mesto skupaj s še 36 drugimi občinami načrtuje projekt, s katerim bodo proučili prehranjevalne navade prebivalcev in morda našli skrivnost dolgega življenja. (STA)