DELOVNA SKUPINA CK ZKS V TOZD POSESTVA
Kljub izgubi, lastnih sil ne zmanjkuje!
V okviru priprav Aseptembrsko sejo CK ZKS, ki je bila namenjena temi opiranje na lastne sile v OZD, je poleg DO Tovil obiskala posebna skupi-na CK ZKS tudi TOZD Posestva Ljubljanskih mlekarn. Pod vodstvom članice predsedslva CK ZKS Marije Zupančič-Vičar so se tcmeljifo sezna-nili s poslovanjem in. razmerami v tej temeljni organizaciji. ki žal letos beleži mesto med izgubaši v naši občini.
V TOZD Posestva je zaposlenih 143 delavcev, ki delajo v štirih kmetijskih in enem gozdarskem obratu na območju šeslih občin (od Vrhnike do Grosuplja in Litije). Od 1. januarja letos so pove-zani v SOZD Kit Mercator. Razpolagajo s 930 kravami molznicami in 800 teleti (telicami), od skupno 6500 ha zemlje obdelujejo 2500 ha, 1000 ha je gozda, 3500 ha nemelioriranih slabših ze-mljišč pa dajejo v najem. In koliko pridelajo? Pridelek ni majhen: 700 ton pšenice, J50 lon sadja, 300 ton oljne repice, 100 ton zelenjave, več deset tisoč sadik, 5 milijonov litrov mleka, 3000 kubičnih metrov lesa, 10.000 ton silaže in 2000 ton stelje. Zapisati velja nekaj dobrih rezultatov -npr. da proizvodnost mleka na bokalški farmi znese 7500 1 na kravo, da je kakovost oljne repice ocenjena z drugim mestom v republiki, da na širšem območju Ljubljane v pridelavi pšenice ni-majo konkurenta, da so edina pooblaščena orga-nizacija za vzgojo topolovih sadik in še bi lahko naštevali . . .
Vse to je sad dela prizadevnega delovnega ko-lektiva ob pomoči številnih strokovnjakov, saj
TOZD že vrsto let uspešno odpira vrata znanstve-no raziskovalnim organizacijam.
Pa vendar izguba do polletja znaša 4,3 stare milijardc in kljub naporom do konca leta ne bo odpravljena. Clani osnovne organizacije, ki so aktivno sodelovali v tem programu, so z vso res-nostjo opozorili na dolgoleten problem nerenta-bilnosti proizvodnje mleka, ki je tudi tokrat, če lahko tako zapišemo »vzrok« za izgube. To neren-tabilnost so doslej nekako uspeli pokrivati z dobro kmetijsko proizvodnjo, oziroma so se rdeče števil-ke v družbi že kako pokrile. Toda težave so v tem letu nastopile tudi v poljedeljstvu, vrtoglave cene-gnojil, zaščitnih sredstev, težave z rezervnimi deli, nemalokrat na glavo obrnjena cenovna sorazmer-ja, vse to deluje destimulativno. Ob tem pa se je potrebno soočati še z visokimi obrestnimi mera-mi, s slabo oziroma nikakršnjo povezanostjo druž-benega sektorja, z visokimi družbenimi obremeni-tvami (postregli so s podatkom, da je le ta v družbenem sektorju trikrat večja kot v zasebnem sektorju), s pojavi odtujevanja družbene lastnine (kraje pridelkov, sečnje lesa, itd.), z nenadomeš-čanjem kvalitetnih zemljišč (letno izgubijo zaradi urbanizacije do 50 ha) . . .
Tudi nagrajevanje ob vseh prizadevanjih delav-cev, ki mimogrede povedano še kako občutijo sezonski značaj dela, za njihova stanovanjska vprašanja pa nikoli ni denarja, ni spodbudno.
Postavlja se resno vprašanje kako naprej. kako zagotavljati oskrbo z mlekom (pokrivajo 25 od-stotkov potreb širšega ljubljanskega prostora) saj
Pogled na tartno Gmajmee. Lahko si zamislite, da to ni prav noben hlev za krare, kot radi nekateri imenujejo sodobne farme. Pozimi se živo srebro nemalokrat spusti do 10 in več stopinj podničlo.
vse računice kažejo, da je ekonomija eno, družbe-ne potrebe pa drugo. Navržena so bila tudi razmi-šljanja o zmanjšanju osnovne črede, o proizvodnji tistih kultur, ki se »splačajo« saj bi le-to vodilo TOZD do pozitivnih številk. Na vse te anomalije, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo, kolektiv opozarja že dolgo časa, v širši družbeni skupnosti pa je odziv nanj šibak. Svoj sanacijski program bodo zato temeljito pretehtali. Menijo, da bi pri-pomogle usmeritve kot so: boljša izkoriščenost zemljišč, proizvodnja semen, odprava monopoli-jtičnih položajev proizvajalcev gnojil in zaščitnih sredstev, urejena in pravočasna preskrba z rezer-vnimi deli, organiziranost in večja povezanost družbenega sektorja, družbeno priznane stimula-
cije za kvaliteto mleka . . . In kakšno bo opiranje na lastne sile. S povezanostjo v SOZD KIT Mer-cator se njihov položaj izboljšuje, pretehtati je potrebno svojo organiziranost, izboljšati kadrov-sko strukturo - neobhodna je zaposlitev več stro-kovnjakov, oceniti prispevek do skupnih služb, saj ne daje zadovoljivih rezultatov, bolj izkoristiti pašnike, zmanjšati poporodno dobo krav kot tudi v pridelavi nekaterih kultur skupaj s strokovnjaki bolj izkoristiti pogoje.
Rezerve obstajajo tudi v tem TOZD, pripra-vljenost kolektiva ni majhna, da se s težavami spoprime, žal pa obstaja tudi bojazen, da bodo ukrepi izven njih le-ta prizadevanja razvrednotili.