List 22. Kako bojo sodbe po novih postavah? ali kaj je porota ali sodba po prisežnih možeh ali porotcih? Ena nar imenitniših novih naprav našima vstavniga vladarstva, kije velike velike hvale vredna, je porota ali jsodba po prijsežnih možeh ali porotcih, - 90 - ki že davnej obstoji v mnogih vstavnih deželah io za-etran ktere sodbe nam je unidan visoko učeni g. Pa-lacky v pravdi zoper g. Wurtha#) dokazal, de je bila že v starodavnih časih pri Slovanih navadna, ki so tako sodbo po prisežnih možeh „pordto", in pri-sežne može „porotce„ imenovali (od por o ti ti, za-rotiti se, ali priseči, de bojo po svoji vesti razsodili krivico ali nekrivico). Ker bojo porote ali sodbe po prisežnih možeh tudi kmalo pri nas v djanje stopile, mislimo marsikterimu vstreči, ki od te nove sodbe praviga zapopadka nima, ako to napravo nekoliko po domače razjasnimo. Pri ti priliki še enkrat opomnimo, de naj skuša vsak samostojin človek kakoršniga koli stanu, se saj nekoliko soznaniti z novimi napravami in postavami, ki jih po vstavni vladi dobivamo, ke'r je zdej marsikaj vsacimu treba vediti, kar po stari vladi ni treba bilo, naj zadeva srenjske postave, volitve za deželni ali deržavni zbor, in tako dalje. Vernimo se nazaj k porotam. Kaj je porota ali sodba po prisežnih možeh? P o r 61 a je očitna sodba za to po postavi prostovoljno izvoljenih prisežnih mož, kteri, če je kdo kakiga pregreška ali hudodelca obdolžen in zapert, po svoji vesti sodijo: ali ga kriviga spoznajo, ali ne. Le po ti razsodbi porotcov določijo potem cesarski sodniki kazin ali štralingo, ako je bil kdo kriv spoznan, — če pa prisežni možje izgovore, de ni kriv, se pa ob-dolženi človek izpusti. Dosihmai so bile sodbe vse drugač, kar je sploh znano. Zavolj kakiga pregreška ali hudodelstva zaper-tiga človeka je sodnjištvo izprašalo , priče zaslišalo, sodbo storilo, de je kriv ali ne kriv, in če je bil kriv spoznan, se je kazin (urteV) določila, ktera je bila vikšimu sodnjištvu (apelacii) v pretres in poferjenje predložena. Vse to se je godilo po navadni kancelij-ski poti. Posebno zavolj dveh reči ni bilo to ravnanje dobro. Pervič zatone, ker včasih kakšniga prav prekanje-niga, goljufniga hudodelca, ki je bil vsih zvijač poln, ni mogel sodnik postavno previžati in poterditi njegoviga hudodelstva, čeravno je bil vsak človek prepričan, de je kriv; pa je tajil in tajil, in če gotovih prič ni bilo, je imelo sodnjištvo silno težavo s takim zvitim hudodelcam. Sodbe so se zavoljo tega večkrat dolgo vlekle. Drugič, poprejšnje skrivno kancelijsko ravnanje tudi za to ni bilo dobro, ker, čeravno je sodnjištvo zvesto in natanjko po postavah in po pravici sodilo, se je vunder večkrat slišalo: ;,to ni po pravici šlo." Vsimu temu se bo po porotah ali po očitni sodbi prisežnih mož prihodnjič v okom prišlo, ki se bojo takole napravile: V vsakim sodnjiškim kantonu se bojo zapisale imena vsih mož, ki imajo postavne lastnosti za prise-žene može; ta zapisnik se imenuje imenik porotcov (Geschvvornen-Liste). Iz tega imenika, ali kakor se tudi imenuje: velika porota (grosse Jury), se bo potem napravila po srečki Qozu) ali po poprej odločeni versti mala porota (kleine Jury), ktera obstoji iz določeniga števila prisežnih mož, postavimo, 36. Pa tudi ta mala porota se bo dala še pomanjšati. De se nobeden, ne tisti, ki toži, pa tudi tisti ne, ki je zatožen, ne more zavolj kakšne reči pritožiti, ima vsak teh dveh pravico, eno tretjino, to je, en dri-teljc, male porote zavreči. *) »Union je v 2 listih prinesla učeno razjasnjenje g. Pa-lackiga, ki nam naznani staro slovansko besedo »porota« (Schwurgericht) in porotei (Geschworene). Vred. v Ce sta tedaj oba vsak svojo tretjino porotcov za-vergla, ker mislita, de bi za volj kakiga sovražtva i. t. d. zoper nju bili, ostane ena tretjina prisežnih mož, kterih razsodbi se potem oba podveržeta. Ti tako izvoljeni možje (porotci) prisežejo potem, izvolijo izmed sebe eniga verno v ni k a ali per-viga moža (ObmannJ in ko je vse to storjeno, se začne očitna pravda. (Konec sledi.) - 94 - Kako bojo sodbe po novih postavah? ali kaj je porota ali sodba po prisežnih možeh ali porotcih? (Konec) Ker bo pravda očitna, bo sodnišnica vsacimu odra-šenimu človeku odperta , de sme poslušat priti. Tožnik, sodni vradniki, zatoženi z svojim zago-vornikam, priče in porotci se vsedejo vsak na svoje mesto. Nar poprej bo tožnik dokazal pregreho in krivico zatoženiga; še enkrat se zatoženi in priče, ki zoper njega in za njega govore, ob kratkim zaslišijo; potem se začne zatoženec sam zagovarjati ali ga kak pravdosrednik zagovarja. Ko se je vse to zgodilo, povzame (jresumirt) predsednik celo pravdo še enkrat v kratkih besedah in postavi pričijočim porotcam eno ali več vprašanj, na ktere imajo samo to odgovoriti: ali je zatoženec kriv ali ni kriv. Še enkrat rečemo, de porotci imajo le soditi: ali po svoji vesti mislijo, de je kdo to ali uno pregreho, postavimo, tatvino, goljufijo, mor i te v i. t. d. doper nesel ali ne, — sodniki določijo po tem razsodku kazin ali štrafingo. Kakor hitro so bile porotcam vprašanja postavljene, zapustijo sodnišnico in se podajo v bližnjo sobo, kamor noben drug človek ne sme; tu tako dolgo ostanejo in se ne smejo pred ločiti, dokler razsodbe niso storili, Porotec da na vsako postavljeno vprašanje le po svoji vesti odgovor in samo to reče, de obdolženiga krivi g-a spozna ali ne krivica. Izvoljeni verno vnik je vodnik te skrivne pomenitve porotcov. Ko so vsi po-rotci svoj odgovor dali, se štejejo vsi glasovi (štime) skupej, de se zve ali so vsi edinih misli, ali le čez-polovična ali dve tretjini i. t. d. Zakaj tudi tukaj postava ukaže, de po večini glasov razsodba velja. So porotci svojo razsodbo storili, se podajo spet v sodnišnico, in verhovnik oznani z glasno besedo vsim pričijočim storjeno razsodo ter pravi: zatoženecje kriv, ali ni kriv. v Ce je zatoženi kriv spoznan, nimajo cesarski sodniki nič druziga storiti, kakor postavne bukve (zakon) odpreti in po naukazu postave kazin ali štrafingo določiti, ktera je nato ali uno pregreho ali hudodelstvo postavljena. Ce pa zatoženi ni kriv spoznan, se berž izpusti. Oba, zatoženec in tožnik, pa imata pravico, se zoper storjeno razsodbo pritožiti pri vikšim deželnim sod-ništvu, ali prositi, de se ta cela pravda zaverže, če imata veljavne vzroke za to! Obsojenimu je tudi pot odperta, na milost cesarja se oberniti in ga prositi, de naj se mu kazin polajša. Iz te kratke razlage vsak lahko veliko imenitnost nove sodbe po porotah spozna, in kako imenitna je naloga porotcov, ker na to, kar oni reko, se opira kaznovanje ali oprostenje zatoženih. Na njih je vse ležeče. Oni ne sodijo po čerkah sodniških postav, ampak le posvoji vesti; torej morajo porotci pošteni možje brez vse enostranosti biti in vedno le pravico pred očmi imeti.