.\/r\ iSiNE BQNPei. Naistarejii •iovenski dnevnik ▼ Ohio Oglaii V tem listu so uspesni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI saoS Kupuite VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio % Best Advertising Mediuiix XXVII. »ooseveltove težave V kongresu rastejo ^nator Barkley naznanil odstop kot vodja radi vetiranja davčne predloge fcb. — Težave, ki jih ima pred-Ru, hQ . ?^^6velt s pristaši svoje lastne stranke v kongre-dneva do dneva večje. (demokratov, katero s toliko vztrajnostjo je doseo-fčasopisi in zakulisni finančni interesi, k ^ svoj višek danes, ko je senator Alben Barkley svojo resignacijo kofe vodja de-tii'ai večine v senatu, ker je predsednik včeraj ve-^ "^%(kwčnizakmi. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 24, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 44 Zaupnik mednarodne reakcije je izvršil samomor v Floridi zakon!!^ y®tiranja omenjene-■ Barkleyjeva akcija i'-javo K Pi^edsednik podal J j® udaril po k dk*(5,;**lcabah. Itekel je, dki le tak, da se ga ^ daZ, kajti v njem *^^16 vjv.- Ugodnosti za J ®SiJ"ane skupine, za-Sa davka 1-odstotne- Se SAof^^ socialno zaščito, in ^^^PreŽAv, zakon, da bo "^jčgovA A , ^^^&vljan razumel določbe. Oapad na predsedni- Barkiev ^ kongresu J' J® včeraj v senatu Rdeč Rooseveltu. ^®^'nsi{i^ poteč se, je ^ Roditelj predsednika ® izjavo zakona, "pre-^kenig ^®-Padel zakonodajah člana kon-pod takimi ''''^fžati oj '"ore še nadalje . . - - , -------^ J--------J«, je v kon- je predsednik podal gresu izzvala navdušeno odobravanje, in nastala je situacija, v kateri ni mogoče več razlikovati, kdo je demokrat in kdo republikamecTlžgl^a, . da se 'na-zadnjaki brez ozira nb, politično pripadnost odločeni, da sa-botažirajo vsako akcijo, ki prihaja od strani administracije. Roosevelt apelira na Barkleyja, • da ostane Predsednik Roosevelt je danes naslovil na senatorja Barkleyja osebno pismo, v katerfem apelira nanj, da naj umakne svojo resignacijo in obdrži svoje mesto kot večinski vodja. Kaj bo Barkley storil, ni znano, vsekakor pa je jasno, da predsednik stoji pred najbolj kritično politično situacijo, odkar je prišel v Belo hišo. To u-tegne imeti resne posledice ne samo na razvoj vojne, temveč tudi na načrte za mir in povojno rekonstrukcijo. pozicije kot za-tu. Administracije v sena- iN: V _ bo v soboto opolnoči propadla vozna karta za na poulični je councilman ke, katerih ne more uporabiti ^(leljek poizkusil rešiti te- za izboljšanje postrežbe, ker no- . ®^"ici 1^° karto na poulični vih busov in vozov vsled vojne '' '' ftiu samo $1.25, ni mogoče kupiti, na drugi stra- li " ovre^^ uspelo. Aka bi se ni pa tudi noče odplačati bon-Sklep komisije, ki dov, oziroma dolga, s čemur bi - Gatno ž 2% .^Gastne železnico, bi se prihranilo velike vsote, ki se, eshn« glasovati dve tret- jih plačuje za obresti. Zvišanje 10 oziroma voznine, pravijo kritiki, bo ime- ^ fe pfQij—toda glasova- lo edino to«;^o8ledic6, da bo pri-torej . ^P'^GRieinbi 21 čla- šlo v blagajno še več dendt-ja, Ha n "^^^ijkal en glas. za kar ni nobenega opravičila z k 'testne zborni- ozirom na rekordne dobičke, ki So v, tedenske vozne jih prinaša obstoječa voznina. Si r CIO„ .......... ^ zavarov! sistemu, ki stopi velL*! opolnoči bo - %%%** 8kut;J|ko lx)8te kupili 6, Pro&itr bodo za No' ^ozni- i« 2 do- popoldne ter li^ zvečer, ko se Naši fantje-vojaki MIAMI, Fla., 24. februarja. — Preteklo soboto je tukaj u-mrl Charles E. Bedaux, rodom Francoz, ki so ga agent je zveznega justičnega departmenta prošlega decembra privedli iz Severne Afrike, ker je bil osumljen špijonaže v prid Nemcem. Bedaux je zavžil preveliko množino uspavalnih praškov in je u-mrl za posledicami zastrupije-nja. Kakor izjavlja FBI urad, bi bila zvezna porota proti njemu najbrže naperila obtožbo izdajstva, ako bi bil ostal pri življenju. ^vojo karijero je začel v Clevelandu Bedaux je prišel v Ameriko pred kakimi 25 leti. Nekaj časa je živel v New Yorku in Chi-cagu, leta 1017 pa je prišel v Cleveland in tukaj odprl urad kot "inženir za industrijske u-spešnosti." Njegov sistem je obstojal v tem, da se je natančno dognalo čas, ki je vzel delavcu za izvršitev gotove mehanične operacije, in da se je na tej podlagi tistega delavca v gotovem depart-mentu, ki je produciral več, sorazmerno višje plačalo. V Clevelandu sta ta sistem uvedli tovarni National Acme Co., in White Sewing Machine Co. Delavske unije so močno protestirale proti sistemu, katerega so krstile za "priganjaš-tvo", dočim je Bedaux trdil, da je siste'm zvišal produkcijo in delavski zaslužek. Zaupnik mednarodnih kapitalistov in iwlitikov Pozneje je Bedaux ustanovil podružnice po vseh velikih ameriških mestih in tudi v Evropi. Nakopičil si je ogromno bogastvo ter postal prijatelj in zaupnik mednarodnih kapitalističnih in političnih krOgov. Kupil si je grad v Franciji kjer se je poročil odstopli angleški kralj Edward z razporo-čenko Mrs. Simpson. Ko je bivši kralj kmalu nato naznanil, da pride v'Ameriko, da tukaj proučuje industrijske in, delavske razmere, in se' je zvedelo, da je Bedaux aranžiral hjegovo turo, je organizirano delavstvo dvignilo tako ogofčen protest, da je eks-kralj turo moral opustiti. Jugoslovanski topničarji v Rusiji " ~ ^ ' Izbruh vo.jne ga je našel v Franciji Ko je izbruhnila vojna, se je Bedaux nahajal v Franciji, in po prihodu Nemcev, je postal skrivnosten zaupnik režima v Vichyju in nacijskih okupačnih oblasti. V roke ameriških oblasti je Na 10-dnevni dopust je pri- padel, ko so zavezniki invadira- ^ Za f $1-25, nedeljska Tony Fortune, sin Mr. Frank i Počasno nahajal. Prva skupina "^^kortudi 3-cent- Fortune, 979 E. 140 St. Naha- pgj agentov, ki je bil^ poslana cljj''ftesta • javnim trgom se pri družini Anton Vadnal,, ga privede v Zed. drža- ^U. m 2l noot« T71,, na. 1RR1R Arnndm Ave., kimr gal... __xi- ____i. i.. j. Propadanje nemške industrijske produkcije Topniško moštvo pod narednikom Rukavinom, ki tvori del samostojne edinice jugoslovanskih prostovoljcev v Sovjetski uniji, ki se vežba s streljanjeni v tarčo. Novi grobovi JOSEPH LEVAR Po eno-tedenski bolezni je danes zjutraj preminil v St. Luke's bolnišnici poznani rojak Joseph Levar, star 60 let, stanujoč na 2737 E. 79 St. Pokojni je bil doma iz Pregarja pri Trstu, odkoder je prišel v Ameriko pred 40. leti. Prejšnja leta je bil zelo aktiven na društvenem in kulturnem polju. Bil je pri ustanovitvi Slovenske delavske dvorane na Prince Ave., ter pri ustanovitvi društva "Na Ju-trovem" št. 477 S. N. P. J. Aktivno se je tudi udejstvoval pri Cankarjevi ustanovi ter je agi-tiral za Cankarjev Slasnik kot tudi za Družinski koledar. Za časa depresije je bil zelo prizadet vsled brezdelja in primo-ran je bil pustiti društvo. Sedaj je bil član pevskega zbora "Zarja". Tm zapušča Wri sinove Josepha, Johna, Rudolpha in Raymonda, ter dve hčeri Mary, poročeno Furlan in Julijo. Pogreb se bo vršil v soboto ob 1. uri popoldne iz Louis L. Ferfo-lia pogrebnega zavoda, 9116 U-nion Ave?, na Highland Park BERN, 17. februarja (O.N. A.) — Proizvodnja orožja in vojnih potrebščin je padla za približno 45 odstotkov od začet-ka""Vojne sem, cenijo tukajšnji strokovnjaki. Vzroki so naslednji, navedeni v svojem pravem redu: Udarjanje zavezniškega letalstva, uporaba tujerodnih delavcev in nezadostna prehrana. Isto mnenje je izrazil tudi nemški industrijalec, ki se je pedavno razgovarjal z nekim Bernčanom. Ta nemški izvedenec trdi, da prestane delo za približno 4 tedne po vsakem zračnem napadu velikega obsega — v kateri koli industrijski panogi je izveden. Toliko časa potrebuje približno, da pospravijo razvaline, nado-meste kar je uničeno in prenesejo stroje v nepoškodovana poslopja. Tujer-odni delavci delajo mno- Churchill za maršala Tita Premijer ga je pozdravil kot prvoboritelja za svobodo in mu zagotovil vso pomoč LONDON, 23. feb.—Ministrski predsednik Churchill v prvem govoru, ki ga je imel včeraj v parlamentu, odkar je okreval od svoje bolezni, je pozdravil maršala Tita, voditelja jugoslovanske osvobodilne vojske, kot "mogočnega prvoboritelja za svobodo," in ga imenoval kot moža, za katerim bodo zavezniške sile stale v Jugoslaviji. ■ ■ ■ _ Britski go preglavic, in so vir neskonč-pokopališče. Bodi mu ohranjen nih izgub dela in časa, bodisi da blag spomin, preostalim pa naše sožalje! so nerodni in neizurjeni^ bodis^i da nalašč kvarijo red in delajo -—----škodo s vso jo večno sabotažo Councilmani za visoke plače "esporazumljenj. Vsake vrste ■Kjr \ v. . .. sabotaža je baje zelo narasla v Mestna zbornica na svoji zad- , -t ^ a- j- ^ i cn-!i „„ zadnjih mesecih tudi radi tega, ker policijska kontrola ni več tako natančna kot je bila prej. nji seji soglasno sklenila, da se plumbarjem in steam-fitterjem, ki so v mestni službi, zviša mezde za lOc na uro, oziroma, da Precejšen pa je izpad produk-se jim prizna "obstoječe me- cije tudi radi ■ tega, ker so de-zde", ki jih prejemajo te vrste lavci slabo hranjeni in izčrpani, delavci, ki so zaposleni pri pri- Dolge ure dela in nezadostna vatnih podjetjih. Zupan Lau- hrana so jih tako izmdzgali, da se jim često pripeti, da zaspe pri delu, a vsekakor, dia delajo počasi. Pi'oblem postane se bolj obupen radi toga, ker so potrebe fronte v istem času, ko je produkcija padla za 45 odstotkov, narasle za najmanj 50 odstotkov. - 2l. cesto na Eu- 15815 Arcade Ave., kjer ga,' yg jg našla smrt, ko je letalo, prijatelji lahko obiščejo. Nazaj g katerim je potovala, treščilo sche je bil temu nasproten ter je tozadevno podal mestni zbornici obširno poročilo. Ker se je župan nahajal v Washingtonu, je njegovo poročilo p r e č i t a 1 pravdni ravnatelj. Thomas A. Burke. V njem se je poudarjalo, da so me'stni delavci zaposleni redno skozi vse leto, dočim delavci .'iste stroke pri privatnih podjetnikih ne morejo računati na stalno delo. Steam-fitterji, ki delajo za mesto, zaslužijo na leto $3,319, kar je več, kot pa znaša letni zaslužek enakega delavca, ki je zaposlen le od časa do časa, kadar ga kak podjetnik pokliče. Toda kot je pokazalo glasovanje, je bila mestna zbornica za županove argumente popolnoma gluha. ^ bo ^^^^Diška komisija zmanj- MasBachusaetts. vrne dne 29. februarja v tek oin k) Se j"' Wc T Ikoučuo priveden nazaj v Ame? ^"levih P^'^agala, se bo J^la od njih sma Edwarda J,, . , , ^ lJUo. .^eksperiment zopet Yancharja, ki se nahaja pri f ° JS'Vno transporta-1 Mr. in Mrs. John Yanchar, izkaže" da spre- 16309 Parkgr.ove Ave., sta pre- Pa ^^iikega prome-^ Hi v ocean. Čakala ga je obtožba ^adi izdajstva Ko je bil prošlega decembra končno priveden nazaj v Ame? Nfe°' Sta L naval na i ®^nice in buse ^ Žfi Se /1^ \ , uprava želez- velike dobič- zopet mornarici, da je bil dne 1. fe- ameriško bruarja promoviran za Oblet ^vljanstvo se vedno veljav- Motor Machinist Mate. |™' P™"" je bilo to do- I gnano, nakar se je obtezilni ma-Njih sin William J. Yanchar, terij'al izročilo zvezni veliki poki je bil z armado na aleutskih roti, da ga obtoži kot izdajalca, otokih, ter se sedaj nahaja naj Bedaux je očividno spoznal, dopustu, je bil na isti dan po- da je njegove igre konec, nakar višan v korporala. I je izvršil samomor. 39 KRI ZA VOJAKE Vodstvo Rdečega križa v Clevelandu nas je naprosilo za sledečo objayo: "Da bo tudi našim rojakom Slovencem okrog St. Clair Ave. omogočeno vršiti svojo posebno domoljubno dolžnost z darovanjem svoje krvi za plazmo, bo vsakega 25. dne v mesecu v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. imela ena bolničarka Rdečega jiremi jer je rekel: "Stali bomo za n j i m z vsemi močmi, kolikor je v naši moči." Churchill je v svojem govoru odkril, da je bil z maršalom Titom že dalj časa v stiku potom svojega osebnega poslanca, in povedal, da pošiljata svoje misije k njemu tudi Rusija in Amerika. Lojalnost za lojalnost Ministrski predsednik je pojasnil, da se je angleška vlada odločila za maršala Tita namesto za generala Mihajloviča, ki je predstavnik vlade kralja Petra, na podlagi načela, da se lojalno sodeluje z onimi, ki so s svojimi dejanji pokazali, da lo- bodno. jalno in brez predsodkov in ne glede na politično pripadnost, vodijo boj za svobodo in zadajajo skupnemu sovražniku največje udarce. Glede gen. Mihajloviča je Churchill rekel: "Gen. Mihajlovič je polagoma dopustil, da je nastala situacija, v kateri so nekateri izmed njegovih poveljnikov stopili v dogovore z italijanskimi in nemškimi četami. Churchill je izrazil simpatije za kralja Petra, toda rekel je, da je vprašanje njegove vrnitve na prestol nekaj, d čemur bo moglo odločati le jugoslavsko ljudstvo, kadar bo zopet svo- Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158, S. N. P. J., v Slovenskem društvenem domu Delo za ohranitev umetnin v Evropi LONDON, 13. februarja. — (O.N.A.) —' Najboljši anglo-amerikanski arheologi, arhitek-' Recher Ave. Članstvo je ti, muz^ski kucatorji in znan- vabljeno, da se udeleži. stveniki bodo šli v Evropo z in- vazijskimi armadami, da bodo POŠKODBE PRI DELU evropski zgodovinski spomeniki* kolikor mogoče obvarovani. Na X Lakeshore Pattern Works čelu teh anglo-ameriških vešča-; j® P" poškodoval na le-kov je Sir Leonard Woolley. Ko-' Rudolph Ahey, sta- misija je izvršila s pomočjo od- ^ujoč na 13501 Eglesmei^e Ave. ličnih zavezniških veščakov že se na domu pod zdrav- mnogo pripravljalnega dela. niško oskrbo, kjer ga prijatelji lahko obiščejo, želimo mu sko- Izjavili so: Nočemo, da bi nas rajšnje ogrevanje! imenovali vandale. čez pet stole- . _ tij, ko bodo zanamci pisali zgodovino naših časov. Naš namen t EDERACIJA SNPJ je, da držimo visoko sloves za-! Seja Clevelandske federaicije vezniških armad, kako so po- s. N. P. J. društev se vrši v sestopale s kulturnimi spomeniki, boto, 26. februarja ob 8. uri ki so last vsega človeštva. zvečer v Slovenskem narodnem Člani komisije so storili že domu na St. Clair Ave. Zastop-mnogo važnega v osvobojenih niki so vabljeni, da se udeležijo, delih Italije. |___ Ko bodo zavezniki prišli v E-vropo, bodo častniki imeli seboj posebne sezname spomenikov v vsakem posameznem o-krožju, na katere se bo treba o-zirati pri operacijah. Kakor hitro bodo ti kraji očiščeni sovražnikov, bo dolžnost članov komisije, da preprečijo nadaljnje prizadejanje škode in pa, da s pomočjo prebivalstva poizkusijo škodo popraviti takoj. SEJA PODRUŽNICE ŠT, SANS Jutri v petek, ob 8. uri zvečer križa svojo mizo, kjer se lahko se v spodnji dvorani Slovenske- i prijavite za darovanje krvi. Ta ga narodnega doma na St. Clair večer je osobito zato prikladen, Ave. vrši redna mesečna seja ker prihaja v označeno dvorano podružnice št. 39 SANSa. Radi mnogo ljudi plačevat asesmen važnosti seje so prošeni v s i društveni zastopniki i n posamezniki, ki ae zanimajo za to akcijo, da se seje gotovo udeležijo. Kupujte vojne bonde In vojno-varčevalne znamke, da b6 čimprej poraženo osišče In vse, kar ono predstavlja! te za društva." Kdor hoče torej na ta način našim ranjenim vojakom pomagati, naj se prijavi navedeni večer pri oni bolničarki, kajti vojaški zdravniki rabijo še veliko Jugoslovanski prostovoljci v Rusiji Stoječ v centru te skupine je polkovnik Marko Me« količino človeške kr^i za šesta- sič, poveljnik jugoslovanskih prostovoljcev v Rusiji, ki vo plazme. 'osebno daje povelja tekom vežbe. ETHAN 2. y.- E N A E OR R A V n O S 1 24. februarja, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" iS ENAKOPRAVNOST Owned and Published by VHH AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO •331 8T. CLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-12 | luued Every Day Except Sunday: and HoUdayi | BUBBCRIPnON RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: XPn raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): ro: One Year — (Za celo leto) __________________________»3 50 ^>r Half Year — (Za pol leta)_______________________________;.................. 3.50 ftor i Month# — (Za a mesece) _________________________________________________________- 2.00 NEWYORsKA PISMA Piše Frank Kerze VEČ JASNOSTI Lah. Kar zaslužita ta dva, to dobi prvi. Kaj in kako misliš ti o tem, je vsejedno. Sploh ni tega vprašanja danes na svetu, ker smo hote ali nehote samo v dveh taborih: ah v zavezniš-; kem ali naci-fašističnem. Tret-Ijega ni. Tudi takozvani nevtral- Py MaU In Cleveland, Canada and Mexico; (Po poAU v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celQ leto)_______ for Half Year — (Za pol leta)_____ for I Uontba — (Za I mesece)_____ Mi, ameriški Slovenci, Hrvat-, med Američani, bratstvo in hva-;ci so natihoma v enem izmed je, Srbi in drugi smo se orga-1 ležnost nam nalaga, da podpi-; navedenem taborov. ; jnizirali v Ameriki z namenom, ramo zopet vse, kar gre za j Zavezniški tabor se deli v tiv-Ida pomagamo stari domovini. Rusijo. Ce vpoštevamo vse to in stvu v dva razreda: sovjetsko-; .....»7.50 i To je jasno in razumljivo in ni vemo, da ima naš naroči dela, ki' komunistični in demokratski. — 4.00 I treba, da se debatira o tem. povprečno nikdar ne plačajo do-! V sovjetsko komunistično i-ZL™ ' Pi'idemo do drugega dela na- bro, potem moramo priznati, da deologijo ne spada dosti zavez- I še naloge: kako pomagati. De-i dajemo dovolj. nikov. To se pravi: tisti, ki go- ' nar je najbolj naravna pomoč.' SANS torej imamo z name-! vore v javnosti, so največ proti ...»8,00 I Torej brž v organizacijo, ki ga.nom, da pomagamo stari do-! Rusiji iz vseh mogočih vzrokov, — 4.501 bo nabirala. In dobili smo jugo-; movini. Kako pomagamo? Ta-'med katerimi so poglavitni: pri-, M second Class Matier April 26,b. 1918 at'thTpo« onice at Cleveland, | slovanski pomožni odbor, zra- ko, da podpiramo unijo južnih j vatna lastnina in vera. Kdor i-' -............--- ■ - • — I ven tega pa še organizacijo, ki, Slovanov, koder smo zbrani vsi: ma, tisti je čisto naravno proti. [jo vodijo največ duhovniki, ki i- ; Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bolgari! Rusiji. Enako tisti, ki je akti-, jma tudi ta namen. Je namreč:in Macedonci. Kako pa ta po-j^ven član verskih organizacij.: " j tako: prvi odbor nabira za tiste i maga stari domovini ? , Oba imata en vzrok': bojita se OZADJE PREVRATA V ARGENTINIJI ko bo mogoče napraviti; Tako zadevamo ob stik s starim krajem, druga or- . . . , !mirne vesti zapišem, da bi bila Iganizacija pa pošilja denar sko-' katerega je azje zas a vi i a na zadnjem ali 44 mestu _ Ifnr nr^cnvnrifi (ImAlim SP SJi-* . _ 1 for Europe, South America and Other Foreign Countries (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske driavej: fw Ono Year — (Za celo leto)________________ for Hall Year — (Za pol leta) _____________________________________ Ohio, under the Act ol Congreu of March 3rd, 1MB. 104 (Iz poročil dostavljenih Overseas News Agency) Polkovnik Juan Peron je mož, ki stoji v ozadju po-siednj'ega puča.v Argentiniji. Njegovo ime je zabeleženo y tajnem aokumentu State Departmenta — kot enega zarotnikov, ki £0 izvedli načrt za revolucijonarno gibanje, ki je v Boliviji spravilo na ki milo osišču prijazne elemente. Prelom dipiomatičnih odnosajev med Argentinijo in osiščem je prehitel publikacijo tega dokumenta, akorav-no je bil polkovnik Peron in njegova skupina častnikov proti temu ukrepu. Zdaj pa je Peron nastopil s silo, da prepreči vsaj posledico, namreč napoved vojne Nemčiji in Japonski zi Vatikan z geslom; narod v stari domovini rabi zdaj mogoče bolj, kakor bo kdaj pozneje. Če je mogoče dati kaj in spraviti tja, zakaj bi se tega ne sto- kor odgovoriti. Omejim se samo na nas in naše slovenske za-' deve. Kako je v stari domovini ? Tako, da je naš narod skoro ves organiziran in v boju z Nemci. Jaz ne bom preiskoval, kate- fronta skupna. Iraa- ra organizacija je boljša ali po-: strani partizane, ki trebnejša, ker ste obe v resnici j ^ zvezi s Hrvati, Srbi in diugi-daleč premajhni, da bi njihova i tvorijo jedro jugoslovanske-kolekta res kaj zalegla. Ce so|Sa odpora nemški sili. Na drugi naši ljudje junaki, ki so ziTiožni,!,strani imamo, bi rekel, monar-da drže otvorjen ves Balkan, da; ^ glavnem za jugo- med zavezniškimi di ža vami, ko I i bi ne bila to, kar je: silfi, ki je ustavila Nacije, zlomila f a š i - vpraša zem in zmaguje takorekoč sama vse. Seveda ji nekaj pomagajo zaveziyki, ampak zdi se mi še vedno, da je druga največja sila za Rusijo — jugoslovanska partizanska fronta. STARVE THE SQUANDER BUG ANIMALS BUY WAR BONDS llil^ se bore proti Nemcem, katerih kraljevino, kako^^smo je dvakrat toliko, kakor v Ita-;j° ^eii. . „ , . , , , . iiiii nnenrnti umf^ričUJm in an Partizani SO komunistično o- Še nedavno je bii Peron dejansko le podsekietar za arm^a% potem ame.!"j«"tirani. to se pravi: oni jem- vojno, zdaj pa je postal minister delavstva in soeijalnih ustanov,' toda bil je ves čas — skrit, za temi nedolžnimi naslovi — odločilna osebnost argentinske revolucije. In — niti (in, niti njegovi prijatelji niso naklonjeni Zedi-njenim državam. r\»ročila-, katera je i)rejela Overseas News Agency iz Montevidea, trde, da je Peron po dolgem in ti dem boju ])remagal vpliv predsednika Pedro Kamirez-a gleda l)remestitey v armadi koncem leta. Posledica je bila, da niso bili imenovani generali temveč polkovniki za komandante vseh 5 argentinskih divizij. Ramirez sam pa je kot znano, general. Kada)' ljudje govoie o kliki ]>olkovniKov, jih ponavadi imenujejo 'GOlJ,' kar more pomeniti dvoje: 'G'-ov-ernment, 'O' rder, 'U'-nity, pa 'G'-roup of 'O'-fficers 'U'-nited. Toda karkoli to pomeni, dejstvo je, da kontrolirajo garnizijo v Cam po de Mayo blizu Buenos Aires, in da so odločeni dikliiati vladi njeno politiko pod grožnjo revolverjev. Vsi, ];i poznajo Peron a, ga slikajo kot moža,' ki je skrajno č 'stihlepen, toda pred vsem žejen resnične oblasti. i)o naslova mu^ii mnogo, že od 4. junija naprej se je govoiilo o njem, da je bil gonilna sila preobrata. Predsednik Artuio Taw son je bil takrat obljubil, da bo pretrgal odnošaje z osiščem. Na podlagi te obljube so ]»()tem Zedinjene države priznale novo vlado. Toda minilo je komaj par dni - in že je Peion podrl Rawsona. Povsem jasno jo danes, da je le neizbežna ])ot);eba doved-la Perona do tega, da je pretekli teden pristal na to, da Aigentinija ])retrga dij)lomatične odnošaje z osiščem. mo zahtevati, da bo svet dal te-|J®J" bolje. zajemajo ideje mu narodu vsega, česar bo ra-!'^ sovjetske Rusije. Te ideje i-bil, kadar se namreč povrne i glavno podporo od strani mir. Mi imamo vse mogoče organizacij. Monar- ganizacije v ta namen, največja! največ cerkveni ljudje, in najpopolnejša je U. N. R. R.il" hočejo po končani vojni kra-A. to je United Nations Relief' U^vino. & Rehabilitation Administra-; V bivstvu so oboji proti Nem-tion, koder je zbranih 44 zavez-Mem. todBf»v praktičnem življe- niških narodov v ta namen, da'"^^ večkrat zadevajo drug ob se po končani vojni pomaga'(^'"S^ga. To je naravno. V mir-vsem. In to ne samo s hiano, ^o ne pomenjalo do- bleko, ampak tudi s semeni, pomenja-boj vino, domovi, itd. prelivanje krvi. To vemo m j bi radi, da bi ne bilo ^ega. In kar je glavno: ljudi bo | Naš SANS se je najprej izja-treba spraviti v kraje, odkoder vil za popolno nevtralnost in so. Kakor veste, so Naciji od-1 zamešal te idejne velike boje v vlekli milijone narodov na vse j (razo bratskega klanja, katere-strani. Predno se jih vrne, ka-Iga obžaluje. Jaz tudi. In z ma-mor kdo hoče, bo dela mnogih! no mnogi naši. Toda, s tem ni let. ' nikomur pomagano in ničesar Pomožna akcija nekako zao- rešenega. staja, toliko bolj pa živi politič-, Marsikdo bi rad, da bi bilo to na akcija, ki jo poznamo pod in ono drugače. Ampak bratje, črkami SANS. Ni se sicer na- danes je totalna vojna na sve-brtilo velikih vsot, vendar pa so,tu, ni vprašanja, kaj misliš ti dali naši ljudje precej. Kdor ho-1 ali tvoj sosed. Vprašanje je sa-če presoditi, koliko daje en na- mo, ali podpirano naci-fašizem, rod, mora malo pogledati, kako ali združenega prijatelja: zasluži. In kam mora vse dajati, vezniške sile. Ali najdeš svoje-Naša društva, listi, cerkve, j ga nasprotnika med tujimi na-naiodni domovi in kulturne or- ■ rodi ali na domačem pragu, je ganizacije, kar jih je še med i čisto vsejedno. Ideja je danes nami, žive vsi od tega, kar na-" močnejša, kakor krvfia, jezikov-I rod daje. Moramo nadalje biti na ali verska vez: fašist brat je zraven pri vsem, kar se nabira toliko, kakor fašist Nemec ali mnogo, za kar smo in moramo Res je, da uživa demokracilalbiti hvaležni Rusiji. Ustavite sc brez primere več simpatij in se^^^" pomislite: kaj bi bil naši partizani brez Rusije? Ve ste kaj? Jugoslovanski monar histi bi jih čez noč proglasili za ,izdajalce, bandite in padali b ljudski junaki našega naroda kakor žito pod srpom. In potem ko bi se vrnil mir, bi iskali, sti-kaii, streljali in obešali vse samo zato, ker ljudje ljubijo dom in^ svobodo bolj kot vse drugo na svetu. zdi, da je čisto nekaj naravnega, {pravilnega in pravičnega, dokler ne prideš na njen prag. Potem ti pa pridejo sama vprašanja, na k a tere ne veš nobenega odgovora, kakor ga postavim ne vemo v naši Ameriki. Če govoriš z ljudmi, ki bi morali nekaj vedeti, ti ne vedo drugega odgovora, kakor da bo po končani vojski vse drugače, kako vse in kaj vse—nikdo ne ve. Naši v Jugoslaviji so , našli dovolj odgovorov in podpore od strani sovjetske Rusije in so se čisto naslonili nanjo, več: sovjetska Rusija je tako podprla partizane v Jugoslaviji, da so vsak dan v svetovni javnosti. Temu nasproti se izkušajo mo-narhisti naslanjati na zapadno demokracijo. Te pesmi pa so naši ljudje veliko slišali v zadnjih petindvajsetih letih in zato ji ne verjamejo dosti več. Španija, Poljska, Madjarska, Krška Jugoslavija in mnogo, drugih je stalo pod naslovi demokracije. Kdor jih je videl in opazoval, je prišel do enega samega zaključka: če je bilo to, kar smo videli v teh državah, demokracija, potem je najboljše, da zavijemo pri prvem voglu v čisto novo smer. . Pa še nekaj v zvezi s tem; simpatije z demokracijo pome,-njajo, da se misliš nasloniti na eno izmed večjih držav, ki spa- !> V svojstvn ])oc]sski'Ptarja za vojno je bil Peron v ne-1 ])i-estanem osebnem stiku z armado. On je bil tisti, ki je izvedel vse podrobnosti revolucije. Ne morda Ramirez, ]\i je bil vojni minister temveč Peron je izbral vse one, ki so sodelovali, on je vplival na one^ ki so omahovali, in skrbel za stalne zveze med zaiotniki. In danes ima Peron in ne morda Ramirez popolno kontrolo nad vso argentinsko armado. Na političnem polju se je Peron posluževal le onih Cxvilnih elementov, ki so mu po godu — namreč nacijo-■nalistov. To je stranka, ki je odločno proti preklicu dekretov, ki so proglasili vse politične stranke nezakonitim — to pa radi tega, ker je njen program uvedba totalitarne države. Revolucija je popolnoma strla delavsko gibanje in s silo odgnala vse elemente opozicije v koncentracijska taborišča v Patagoniji. Časopisje se je moralo nm^kniti iz politične arene. Vse židovsko časopisje je jgpčilo znebiti se vseh svojih političnih nasprotnikov, morilo prenehati za nekaj časa. T':da,;:ločim so Peron in njegova klika odločno proti vojni nap: "m osišču, trde poročila, ki pi'ihajajo iz Montevidea, da S!' čisto resno pripravljajo na vojno z Brazilijo. Eno teh poročil pozno v mesecu januarju pravi celo, : tudi pričakovati, da bo tudi nova argentinska vlada, v ; bil sklican lajrm vojni svet višjih armadnih častni-;kateri dominira Peron, pi ej ali slej napove kov. V bistvu je baje njegovo mnenje, da je treba uda-, šču — ako ne iz drugih razlogov, potem )rcdno postane Brazilija premočna s pomočjo in s uvede vojne mere podporo Washingtona. Ta pon^čila trde tudi, da je bila 'politično situacijo. Mi v Ameriki moramo počas na polje jasnosti: za federativno republiko, ki je naš princip Potem za partizane, ki edine predstavljajo ljudstvo in njego vo voljo. Tista smrkava joka-vost o bratskih bojih je čiste odveč v današnjih časih, ko sme prepričani o eni temeljni resni ci: tvoj brat — faši-nacist ti je nevarnejši, kakor tvoj nasprot nik tujega naroda. Tega zadnje ga poznaš in veš kdo je in kje je Tistega tvojega zraven tebe nc vidiš, ne slišiš in greš mimo njega kakor mimo svojih. In čt te izda ali napade, si kriv sam ker se nisi najpoprej ustavil pred njim in obračunal tako, kakor zasluži. Partizani so tisti, ki pišejo slavno ime našega naroda. Da časa vsak dan in čitati kam in kako — pot je j človek uči. Z eno besedo tukaj. In samo ena je prava za i človek bi si moral vzeti nas: S PARTIZANI IN RUSI.'" ...... Če bi ničesar drugega ne bi lo, bi to moralo biti dovolj za vse, kar nas je. Mi pa imamo l-atef tove novice in dopise, ° ' ui ve, da bi bili v njegovo kajti vsak dan je nekaj ^ za vsako bitje na svetu, temu. živimo, ako hočeš , vati za svoje boljše, to lastno korist. Tako vsaj hm. Žal mi je, da sem ko zamudila, ker zelo dos ^ bi kaj rada napisala, ^ si mislim, oh, saj so drug'' ^ že opravili brez mene, ^ ni prav, kajti ako bi mislil ne bi bilo nobenega ^ in kaj potem? Zato je dobf' tati, da si človek bistri potem lahko sodi. Ja% v temu skromnemu i like državnike, ki se ra^ ^ daj igrajo z milijoni nov, katerim mislijo vzeti CO do volitev. Ali so safl" ako so razcepljeni svetu ? Jaz zasledujem kaj ali gorje ako bo to vrhunca. Kakor jaz ^ se liotem direktno šemu največjemu ^ Hitlerju in Japoncu, ako se voj*' me pravico do voliteV To se nikakor ne strinja i mokracijo. Vojak je bil Fjjj na bojno polje ' za pravico in svobode, ^ dela načrte kako se ji"^ lo to pravico do svobod^' se ne ujema, in zato P^ ker sem pazno piečitala J smo danes vsak dan v širnem j ''edniška članka v svetu, da nas pozna ves svet in | "osti, z 14. in 15. t. vsi narodi, da smo med napred- j Da, vem za le))o nimi vseskozi prvi, je zasluga! pravi, da je postava d"' sklenjena posebna, tajna zveza z Bolivijo, katere ozemlje leži v boku Brazilije. Diuga poročila, ki tudi prihajajo iz Montevidea, pravijo, da je Juan Peron preprečil napoved vojne Nemčiji in Japonski, ker se je bal, da ne bi pi edsednik Pedro Ramirez izkoristil nove namere, ki bi nastale v tem slučaju, v svrho, da potlači in zlomi njegovo oblast in njegov vpliv. Peronu je baje sporočil te namere predsednika Ra-mirez-a general Louis Per linger, ki je minister za notranje zadeve. Peron je takoj sklical shod svojih častnikov v Campo de Mayo in izvedel svojo revolucijo. O Ramirezu sodijo, da je nekako politični ujetnik Peronov. V slučaju napovedi vojne bi bil mogel mobilizirati in proglasiti obsedno stanje, kar bi mu bilo o m o- l^tvo? Dr. Goiičar rhi je omenil v c- j I nem izmed njegovih pisem ta- Ako je treba verjeti tem vtstem, sporna točka prav',,., bili smo 2 Dunajem In RiJ za prav ne bi bila napoved vojne sama na sebi, temveč mom, Berlinom in Parizom ter: le vprašanje, kdo bo imel v rokah ves aparat, vojaški in-Londonom po vrhu—a od niko-' politični, ko nastopi vojno stanje. V tem slučaju bi bilo ker ni bilo tistega, česar smo is- ti stih, ki so pustili dom in svoje | slepa in obsodi človek«'' y ter šli v gozde in divjine, odko ! vzel kos kruha, a velik« J der napadajo in uničujejo oho ^ ^alce in izdajalce pa j dajo pod to formo. Mi v Ameri- i le nacije in—tiste "izmed svojih,! nemoteno Seveda to V ki ne sprejemamo navadno de-jki so zašli na stranska pota. 'ydika igra psiholo^iie-mokraticmh kokelj s piščanci, | Danes ni vprašanja kdo hod; j jg bistro ne razsodiš, torej preostaja samo Anglija in, v cerkev in kdo ne, ali se stri- pasti f — kar se bo še rodilo demokra-; njaš z vsem, kar je in kako ^e j ' Kar se tiče posamcZ"'''j tičnep po končani vojni v za-!ali ne. Boj je to, na življenje j,, imajo gntovc ''V padni Evropi. Torej:, na koga smrt, boj, ki se polagoma obia-1 j^ig^e volitev bi rckW' 'V ,naj bi .se naslanjali naši v sta- ča na zmago. Rusi so prvi—ta-i Jh ohranijo za civilno VI domovini, na koga zidali? koj za njimi prihajajo naši par-jstvo, in ne za vojake, Praviš, da ni nikoerar ne in da tizani in trpfii sn man-ižo um«. I j , ^ * ravis, da m nikogar ne in da' tizani in tretji so manjše ame- hak v službi enca Strici " i bi bili kar čisto sami zase. Kelriške in angleške armade v Ita-' najsibo, da ie iz re, brate, in ne verjamem, če liii. .....i; „anad3 j bi p.e,_ brate, in ne »eijamem, ieoiji. " le se katera druga država na; če veš, da smo v pryih vr-1 jg enostavno kot ^ svetu r^ven Rusije, ki bi zmo-.stah. bodi ponosen, brat moj in^^em. Ravno takokotjeV gla to. Ah naj verjamejo našimi,če ne moreš z ničemur poma-.gkimi knjižicami in r,,! monarhistom v starem kraju, kijgati, vsaj kamenja ne meči na 1 znamkami" ki'so ene so vendar imeli Jugoslavijo če-1 svoje junaške brate — PARTI-; ,viči »nIi nUoli J tri stoletja in so ves ta čas bo-iZANE! rtiaki. gatehsebemupropascaliljud-l ---,---- - čc scšc ni treba nobeni'^'. buijati zaradi tega. zato pišem in še rečc0' je človeku, ko ne čita' f ki Urednikova pošta ■5^ da nas je še precej, '• malo zanimamo za re. Pred 14. leti sem gi Cleveland, Ohio. Cenjeni na vrhuncu v Boj na domači fronti kali in pričakovali. Zakaj bi se,^ ----smo na vrhuncu v