Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice žt. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemži nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. Soi. V Ljubljani, v sredo 31. januarija 1894. Letnik; XXII Iz j a v a. Trditev v „Slovencu", da dr. Ivan Tavčar laže in da mu je župan Pintar v dotični kazenski pravdi dognal dokaz resnice pre-klicujemo s tem in obžaljujemo, da smo k tej pisavi zavedeni bili vsled slabih informacij. Za vredništvo „Slovenca": A. Kalan. Gabilo na naročbo. S I. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 ., Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. \ Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Deželni zbor kranjski. (Osma seja dne 30. januvarija.) (Konec.) Prošnja krajnega šolskega sveta v Grahovem za podporo k napravi šolske drevesnice se izroči deželnemu odboru v rešitev. Dr. Papež poroča o prošnji okrajnocestnega odbora novomeškega za podporo 3000 do 4000 gld. za preložitev okrajne ceste med Novim Mestom in Belocerkvijo ter nasvetuje, da deželni odbor to vprašanje pretresa ter v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona Prošnja učitelja J. Pokorna v Horjulu, da bi se mu štele starostne doklade od 1. decembra 1881, se odkloni, ker to ne spada v delokrog dež. zbora, temveč šolskih oblastev. Dr. Tavčar poroča o predloženi noveli k agrarnemu zakonu. Deželni odbor predložil je zopetni načrt novele k omenjenemu zakonu ter se v svojem poročilu sklicuje na dopis c. kr. vlade z dne 28. septembra 1893. leta. Razvidno je iz tega dopisa, da se c. kr. vlada nikakor ne strinja z mnenjem visokega deželnega zbora, da bi z ozirom na posebne razmere v naši kronovini kazalo za določene slučaje vpeljati na vse strani določeno in natančno obmejeno sumarično postopanje. Ker je iz dopis* c. kr. vlade razvidno, da ni upanja, da bi kaka bolj korenita reforma agrarno-operacijskega postopanja pridobila si najvišje potr-jenje, opustil je deželni odbor vsako daljše premišljevanje o tem, kako nej bi se z ozirom na lokalne razmere za zgoraj omenjeno postopanje vpeljalo pravo in na vse strani določeno iu obmejeno sumarično postopanje. Prvi in glavni oddelek v prilogi 40. obsežene novele peča se v določilih gled^ začasnih odredb. Zakon z dne 26. oktobra 1887 določa v § 31., da sme agrarna oblastnija v teku razdelbenega in vred-benega postopanja začasno (provizorijalne) ukrenbe izdajati, k o j i h prestopki kaznujejo se po § 18. ravno istega zakona z globami do 100 gld., oziroma z zaporom 24 ur za vsakih 5 gld. Tu omenjeno postopanje pa se pričenja s tistim trenotkom, ko je bil v smislu § 60. že večkrat omenjenega deželnega zakona imenovan krajni komisar. Od tistega trenotka, ko se je kaka provokacija vložila, pa do trenotka, ko je bil imenovan krajni komisar, pa preteče dostikrat več mesecev, tako, da dobe udeleženci, ki s provokacijo zadovoljni niso, lepo priliko, da izrabijo do skrajne mere skupna zemljišča ter tako zdatno oškodujejo soupravičence — provzročitelje. Agrarna oblast tukaj ne more vskočiti, ker se njena kompeteuca pričenja še le s tistim trenotkom, ko se je imenoval krajni komisar. Kjer se tičejo provokacije zemljišč, kojih vrednost je velika, tam je vsekako želeti, da bi se agra-ričuim oblastnijam podelila moč, izrekati provizorije takoj od tistega trenotka, ko se je provokacija prijavila; tako da bi ta oblast smela provizorije izdajati ne samo od tiste dobe naprej, ko je bil imenovan krajni komisar v smislu § 60.. dež. zak. z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 iz leta 1888, temveč tudi v času od vložene provokacije pa do imenovanja krajnega komisarja. Predloženi in v predlogi 40. obseženi naert obsega torej določila o začasnih odredbah, koje naj bi se ukreuile v dobi pred imenovanjem krajnega komisarja, v ko j i sedaj agrarična oblastva takih odredb izdajati ne smejo. Deželni odbor je v svojem načrtu popolnoma posnel zakon za koroško Vojvodino z dne 24. febru-varija 1891. leta ter nasvetuje, da naj bi se tudi pri nas vpeljalo posebno postopanje, po katerem bi se dognalo, je - li začasna odredba dopustna ali ne. Uvaževal je upravni odsek, da bi se vsled tacega postopanja delo agraričnim oblastnijam prav zelo LISTEK. t Josipu Jakliču v spomin! Vse meso je seno, in vsa njegova slava kakor cvetlica na polju. Seno se je posušilo, in cvetlica je obletela, ker je Gospodova sapa vanjo pihnila . . . Izajija, 40, 6, 7. Zemsko luč je zagledal dne 12. avgusta 1872 v Dobrem Polju. Gimnazijske nauke je izvršil v Ljubljani in v Novem Mestu. Z zrelostnim spričevalom je odrinil predlanskim na Dunaj in se vpisal v juridično fakulteto. Letos, dne 27. januvarija je bivajoč pri svojih stariših v Ljubljani na nagloma zaprl oko in legel v črno zemljo v cvetu življenja, v lepi mladosti . . . Cvetlica je obletela, ker je Gospodova sapa vanjo pihnila . . . Kako naj bi ne bil žalosten vrtnar, ki goji mlado cvetko v gredici, če se je cvetka prav kar razvila iz popja in že odprla blagovonjavo ča-šico in zatočila po vrtu prijetne, razkošne dišave, pa pride huda sapa in podere iu stare nežno cvetko? Kako naj bi ne bil žalosten rodoljub, ko vidi, da je nehal živeti mladec, ki je obetal najlepše sadove? Le tecite, solze! vreden vas je ranjki mladenič. Ce še tako gosto rosite po licih, izprale ne bodete srčne rane vsled njegove izgube . . . Bil je izveuredno nadarjen. Pa če pravim samo to, ne povem nič posebnega. Koliko jih je rodila in jih še rodi mati Slava nadarjenih, katerim pa nadarjenost pomaga samo za to, da se hitreje izgubijo! On je zvezal z nadarjenostjo tudi priduost in smotrenost že v gimnazijskih letih. Hotel je kaj znati. V temeljitem znaniu in dejanju se je se iz-kaži mož-izolikanec! Pripravljal se je z učenjem pridno in skrbno. Učil se ni za šolo, učil se je za življenje. Tičal je najraji pri knjigah ali se vadil v pisateljevanju. Pisateljevanje ga je veselilo že od mladega. Pisal je dosti, pesni in prozo. Ob počitnicah je pa nabiral mej ljudstvom narodno blago, pregovore in reke in manj navadne besede. Imel je že veliko zbirko takih narodnih dragocenih drob-tiuic. Za lehkožtvo tovaršijo se ni zmenil; najraji je bil sam ali v krogu ožjih svojih somišljenikov od daleč premotrivajoč in premišljajoč ljudsko dejanje in nehanje. Nekaj posebnega je imel v sebi. Vsak, kdor ga je poznal, je rekel: navaden človek ne bo: Ce se obrne na dobro, bo blagotvor društvu, dika domovini. Ce pa krene s prave poti, bo napravil dosti zla. In obrnil se je na dobro. Krščanska vera je največje dobro, katero imamo; njo moramo najprej iskati. To je spoznal glasno in neustrašeno pred vsem svetom in po tem spoznanju vravnal svoje delovanje. Pač so mu mnogi podtikali ne lepe sebične namene, ko je ustanavljal s peščico ožjih somišljenikov svojih slovensko-katoliško akademično društvo „Danica". Ali ni se dal oplašiti: Imel je mirno vest in čisto srce in čiste roke. Odločno je stopil na branik katoliških načel. Pridno je začel pisati v „Sloveneev* podlistek izvirne in duhovite slike in sličice iz vsakdanjega življenja, v katerih je kazal rane, na katerih boleha danes človeštvo. Mladostne svoje spise je pridno pilil, in kar se mu ni zdelo popolnoma dobro in zrelo, je zavrgel. Pri tem slovstvenem delovanju pa ni pozabil dolžnosti) svojega poklica. Marljivo se je učil vsak dan. Bil je že kot cel mož, trezno misleč, živeč le svojim plemenitim idealom, ves navdušen za slovensko katoliško stvar. . . S ponosom so gledali nanj skrbni stariši in sorodniki. S ponosom in veseljem smo zrli nanj prijatelji in znanci: ta nadebudni mladenič bo kedaj naša dika, naša slava, čast domovine slovenske. Pa mu je prestrigla božja dekla nanagloma cvetoče življenje. Zgrudil se je v zemljo nadebudni mladenič in ž njim vse krasne nade . . . Kako naj bi ne bil žalosten vrtnar, če mu uvene pomladnja jasna cvetka? Kako naj bi ne bili žalostni stariši, katerim je zvenel sin v najlepši pomladni dobi? prijatelj in \ ^ ti Vi. 'Ks A pomnožilo, kar ni želeti, ker so že sedaj z delom preobložene. Tudi ne kaže, da bi se dovolilo posebno pro-vizorijalno postopanje, ki bi paralelno teklo z glavnim postopanjem. S tem bi se operacije že bolj zakasnile in gotovo je tudi, da bi agrarno'operacijsko postopanje, ki je že sedaj predrago, še dražje postalo. Dalje je uvaževati, da bi provizorijalno postopanje, če bi se vpeljalo po koroškem izgledu, strankam provzročevalo obilo potov iu izdatkov, posebno če se pomisli, da je provokacija za provizorij že sama na sebi tako kompiikovana, da bi jo stranke brez pravniške pomoči le težko v redu vložiti mogle. Ker je naše ljudstvo — dostikrat brez vsake potrebe — prav zelo vneto za provizorije, ni dvoma, da bi skoraj ne bilo agraričnega slučaja, v kojem bi se ue zahtevalo proizorijalnega postopanja. Ce bi se torej sprejel nasvetovani načrt zakona, ki v prihodnje skoraj z vsako agrarično operacijo združeno bilo posebno provizorijalno postopanje, ki bi bilo toliko nevarnejše za stranke, ker bi morale te troške plačati, če bi se zahteva za provizorij s konečno sodbo odbila. Upravni odsek pretresal je pri teh razmerah vprašanje, so li agraričnim operacijam podvržena zemljišča take vrednosti, da bi kazalo vpeljati v govoru stoječe precej drago in precej počasno provizorijalno postopanje. Pri teh operacijah pridejo v prvi vrsti v poštev pašniki, pri kojih itak nikdar ni potrebno, da bi se izdala kaka začasna ukrenba, ker je izporaba takih zemljišč že sama na sebi izključena. Kolikor je pa skupnih gozdov, se ti tudi sedaj navadno ne vživajo skupno; vsak upravičenec ima že svoj delež, ker je običajuo, da se taki gozdovi prej ko mogoče razdele, dasi brez privoljenja politične oblasti, za take individuelno že razdeljene gozdove pa zopet ni treba začasnih ukr^nb, ker se nahaja vsak udeleženec v dejanjski posesti svojega deleža, tako da ima v tožbi radi motitve dejanjske posesti najboljše, sredstvo proti soudeležencem, če bi hoteli p^ vloženi provokaciji pasti po njegovem deležu prej, ko se je imenoval krajni komisar. Isto-tako varuje civilna pravda tudi udeležence, ki na skupnih pašnikih izključno vživajo kake laze ali ograje. Ce pa skupni gozdovi niso še razdeljeni, uči nas skušnja, da so tako ali tako skoraj do cela izsekani, da ne dajejo ničesar, kar naj bi se s pro-vizorijem branilo. Konečno pa sinejo politične oblasti sploh vselej vmes poseči, kadar je treba, da se ta ali oni gozd ne opustoši. Prepričan je torej upravni odsek, da pri agra-ričnih operacijah ni izkazana potreba, vpeljati posebno provizorijalno postopanje. Zategadelj je upravni odsek predložil načrt zakona skrčil ter mu pritrdil samo v toliko, kolikor je to razvidno iz priloge. Zatorej nasvetuje: Visoka zbornica naj sklene: 1. Priloženemu načrtu zakona se pritrjuje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izprosi najvišje potrjenje. Prihodnja seja bode jutri 1. februvarija. znanci, katerim je že zaiel za goro krasen solnček, ko je komaj zasvetil z dobrode.jno svojo lučjo? . . . Teko, teko goste solzice žalostnice. Zakaj, zakaj ste ga vzela nebesa, ko bi bil vendar toliko še lahko storil za vas?-- Dragi pokojnik! To nas tolaži! Preselil si se na boljši svet; zdaj gledaš lepšo luč, kakor je bila zemska; zdaj gledaš luč nebeško. Oni, ki je rekel: Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bodem tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih, Oni je tebe, ki si ga neustrašeno spoznal pred ljudmi, spoznal — za trdno upamo — pri svojem Očetu. V nebesih se veseliš. Spomni se pred božiim prestolom neutolažljivega svojega zemskega očeta, preljube matere, dragega bratca, milih sestric in vsth sorodnikov, spomni se svojih prijateljev iu znancev — izprosi nam tolažbe in izprosi nam milosti za stanovitno borjenje — za večne Gospodove zapovedi, da si pridobimo N|e-govega usmiljenja. Človek, njega dnevi so kakor trava, kakor cvetlica na polju, tako izcvete, ker veter mimo potegne, in ue obstane, in ne zna več svojega mesta. Usmiljenje Gospodovo pa je od vekomaj in do vekomaj nad njimi, ki se ga bojijo, nad njimi, ki njegovo zavezo ohranijo ter pomniio njegove zapovedi, da jih ohranijo. (Ps. 102, 15.) M. P. Deželni zbor koroški. Iz Celovca, 29. januvarija. IX. seja dne 23. januvarija: Debata o vrav-navi postrežbe v bolnišnici (o kateri poročamo na drugem mestu). Sklene se, da d& dežela za novi most pri Lipici preko Drave polovico vseh troškov, to je. 70.000 gld. Reši se več c-stilih iu vodnih zadev, pri kateri priliki toži deželui predsednik, da se premalo stori za to, da bi se v deželo privabilo več tujcev. — Dr. Steinwender utemeljuje svoj predlog^ lokalnih železnicah. X. seja dne 24. januvarija: Reši se precej cestnih, vodnih in narodno - gospodarstveuih zadev. XI. seja dne 25. januvarija: Razpravlja se o več cestnih iu vodnih zadevah, med drugim tudi o železnici Zeltweg-Volšberk. Potem je bila debata o Einspieler jevem predlogu zastrau usmiljenih sester. (Poročali smo o tem drugod.) Sklene se, da se davčne občine Glanhofen, Dvorec, Osoje iu Perneg ločijo od politične občine Steindorf in napravi nova ob>'ina Glanhofen. Tudi se sklene, da se davčne občine Kotlje, Podgorje, Brdiuje iu Breže ločijo od občine To I s ti vrh in se napravi nova občina Kotlje. Ta ločitev je naravnost naperjena proti Slovencem, da se z jeduirn udarcem uniči dolgoletno prizadevanje občine Tolstivrh za slovensko šolo. Ugovarjal je ločitvi g. poslanec Einspieler, ki je poudarjal, naj se ozira tudi na želje občinskega zastopa, ki je p r o t i ločitvi. Prej sta ugovarjala ločitvi tudi deželna vlada in deželni odbor; sedaj ugovarja tudi občinski zastop. Uzroki, zaradi katerih se je ugovarjalo, obstoje tudi še sedaj, zato je govornik proti ločitvi. — Poročevalec dr. Prettner je naravnost izpovedal, da je glavni uzrok za to, da se občina razdeli, to, da se zabrani slovenska šola I XII. seja dne 26. januvariia: O debati za-stran humberške ceste poročamo na drugem mestu. Gospodarski odsek je poročal o dr. Steinvvendrovem predlogu zastrau lokalnih železnic. Debate so se udeležili poslauci: Šuableger, dr. pl. Hibler, dr. Prettner iu Plaveč. Sprejel se je predlog: da se poizveduje, ali kaže zidati lokalne železnice; zato se pozove strokovnjak iz Štajerske in deželni odbor naj eventuelno predloži načrt dotičnega zakona. — Poslanec Ghon poroča, da so se v bolnišnici priredili 3 novi prostori (troški 2453 gld.), da so v vseh p r o s t o r i h k r i ž i, in da so se tudi za nove prostore naročili (za 7 gld. 20 kr.). — H o c k naznanja, da bode Einspieler ju (ki je bil takrat odsoten), odgovarjal v jedni prihodnjih sej zaradi odstranitve križev. Radovedni smo, kaj bo g. Hock »novega" povedal. XIII. seja dn4 27. t. m.: Daljša debata je bila zaradi (odklonjene) podpore za ohranitev starih spomenikov v Brežah. Deželni šolski rezervni zaklad za leto 1891 je imel dohodkov 29 144 gld. 23 kr., troškov 28.894 gld'. 23 kr.; proračun za leto 1894 iznaša dohodkov 25.000 gld., in ravno toliko troškov. Normalno - šolski zaklad je imel leta 1891 8681 gld. 60'/, kr. in dohodkov. Zi leto 1894 je proračunjenih 215 gld. potrebščine in 8272 gld. pokritja. Ta poročila se brez ugovora odobre. -m- Politični pregled. V Ljubljani, 31. januvarija. Nova češka stranka. Nemški listi poročajo, da se snuje v Pragi nova češka stranka, katera hoče pred vsem skrbeti za gospodarsko in finančno po-vzdigo narodovo, ker po njenem mnenju narod more še le potem kaj priboriti v narodnih ozirih, ako bo trden v narodno-gospodarskem. Ta misel nikakor ni nova in je tudi ni rodila morda že le sedanja koalicija velikih strank. Znani vodja čeških kmetov, Št' astny, je že večkrat zagovarjal podobne nazore, ali je navadno zašel zopet na pot češkega državnega prava, ker je spoznal, da si na podlagi samo gospodarske politike ue pridobi popularnosti. Tudi nekateri realisti so sprva gojili podobne nazore. Zato pa tudi nimamo upanja, da bi nova stranka vspevala na podlagi samo narodno-gospodarske politike. Zato bi bilo treba korenite premembe mišlienja češkega naroda, kar pa ne bode doseglo nekoliko malo znanih mož. Steinbach. Dunajski demokratje baje mislijo namesto umrlega dr. Jaquesa postavili za kandidata bivšega finančnega ministra pl. Steinbacha. Židovskim liberalcem bi ta kandidatura pač bila naimunj po godu. Posebno finančni minister pl. Plener si gotovo ne želi, da bi Steinbach prišel v zbornico poslancev, ker bi imel nevarnega nasprotnika. Mi ne rečemo, da bi Steinbach delal kako principijelno opozicijo sedanji vladi, najbrž bi jo v mnogih vprašanjih celo zvesto podpiral, ali že po svoji preteklosti bil bi prisiljen, zagovarjati svoje nazore o vre-jenju valute in pa davčno reformo. To so pa stvari, katere židovske liberalce bddejo v oči. V Steinbachu bi nasprotniki Plenerjeve velikokapitalistične politike dobili nekakega vodjo, kateri bi s točnim poznanjem stvari lahko pojašnjeval vladne korake in odkrival slabe nasledke sedanje vladne politike. Ce proti gospodarski politiki sedanje vlade govori kak proti-semit, liberalci kar trdijo, da stvari ne razume, ali Steinbachu bi kaj takega ne mogli očitati, in Plener bi sam najbolje čutil, da ima opraviti z možem, ki stvar z&nj le predobro razume. Narodna kazina v Budimpešti je, kakor je znano, velicega pomena v ogerskem političnem življenju. Te dni je bil občni zbor tega društva in bile so dopolnilne volitve v odbor, ki so hud udarec za vlado in liberalno stranko, Koloman Tisza in deželnobratnbeui minister sta izvoljena le z dvema glasovoma veČine. Ministra Ludovik Tisza iu grof Andrej Bethlen ter vet1 druz h odličnih pristašev vladne stranke je pa propalo pri novih volitvah. Izvoljenih je pa v odbor 9 nasprotnikov vladne cerkvene politike, mej njimi sklicevatelj katoliškega shoda grof Zichy. Liberalna je stranka zaradi izida omenjenih volitev jako potrta in se že govori, da vsi liberalni člani izstopijo iz narodne kazine. Vse ka>.e, da liberalna stranka dan za dnevom izgublja tla. Ni dolgo, ko je bila še tako mogočna, ali proticerkvena politika jej je omajala stališče. Sedsj že v vladnem taboru malo kdo veruje, da bi sedanja vlada mogla izvesti reforme, katerih se je lahkomiselno polotila. Vedno oboroževanje. Fracozi so proračunih, da bode po novi organizaciji Nemčija imela za 180.000 mož več stalne vojne nego Francija. Že se govori, da tudi Francozi zopet mislijo povišati vojno. Govori se, da se bode zahtevalo 150.000 milijonov frankov več za vojno na leto. Zbornica se baje temu ne bode upirala, ker ni toliko na tem, če se naredi še nekaj več dolga, ker tako se ga naredi na leto po kacih 500 milijonov fraukov. Neki politik se je izjavil, da ta vedna oboroževanja so najbolja jamstva za mir, ker ne bode ostalo nič denarja za vojsko. Srbija in Rusija. Ruskega vn.injega mi-nisterstva oficijozno glasilo „J.ourual de St. Peter-burg" zagovarja postopanje srbskih radikalcev, ki brauijo ustavne pravice. Dosedaj navadno ruski vladni listi niso bili tako naudušeni za ustavo. Kaj so se morda premislili in spoznali, da ima ustava svoje dobre strani. V tem slučaju bi pa od ruske vlade bilo dosledno, da se ne poteguje le za ustavo v Srbiji, temveč jo tudi doma vpelje. Anarhizem na vseučilišču. Vseučilišče v Bruselju, ki je popoluoma v rokah prostozidarjev, je bilo naprosilo francoskega zemljepisca E. Reclusa, da bi prišel predavat kot izredni profesor. Vsi Re-clusi so pa že dolgo v zvezi z anarhisti, posebno z atentatom v francoski zbornici so v neki čudni zvezi. Ko se je izvedelo, kako je vse, je kuratorij bruseljskega vseučilišča naprosil Reclusa, da naj odloži za za nekaj časa svoja predavanja. S tem je pa le hotel se ga znebiti, ker je na vseučilišču že dovolj socialističnih profesorjev. Reclus je nevoljen pisal kuratoriju pismo, v katerem se pritožuje, da mu s tem delajo krivico, ker mu ne puste, da bi precej začel predavanje. Sicer pa naznanja kuratoriju, da se ponujaui službi odpoveduje. Dijakom je pa naznanil, da pride že v Bruselj, ali bode predaval v kakem drugem javnem prostoru. Dijaki, ki so se od socialističnih profesorjev že precej nalezli socialističnih idej, so pa pisali kuratoriju ne baš laskavo pismo, v katerem gospodom očitajo, da ovirajo svobodno raziskavanje, ko takega učenjaka ne pustč predavati. Kuratorij je zahteval, da se dijaki, ki so pisali to pismo, izključijo. Temu so se pa uprli profesorji. Kuratorij je zapretil, da zapre vseučilišče, ali profesorji so odgovorili, da bodo pa potem predavali v zasebnih prostorih. Kako se stvar poravna, se še ne ve. ali najbrž bode morala vlada poseči vmes in pred vsem Reclusu zabraniti prihod v Belgijo in prepovedati socialističnim profesorjem, da ne bodo nadaljevali predavanj, ako se zaključi vseučilišče. a n Slovstvo. „Za istinu". Proti proračunskom govoru dr Pli-veriča napisao v „Obzoru" njegov suradnik Dinko Politeo. Cena 40 novčičev v knjigarni dioničke tiskarne v Zagrebu. Ta spis imenujemo lahko vzor fine in natančne žurnalistične ocene. Dr. Pliverie je do dobra premagan. H krati pa je to izredno jasen opis novejše politične zgodovine Hrvatske. Ridce duchovni. Časopis knčistva česko-slovan-skeho. Ročnik I. Redaktor dr. Jos. Burian. S tem naslovom je jel izhajati v Pragi v Oirilo-Metodejski tiskarni letos lep list za duhovščino. Vsak zvezek ima tri oddelke: homiletični, katthetični in znanstveni. Na leto stane 4 gld. Kde jest reformace? Dr. Kar. Leo ftehflk je jel priobčevati v zalogi Oirilo-Metodejske tiskarne v Praai odgovore na to vprašanje. Jako temeljito na podlagi zgodovinskih študij obravnava husitsko dobo in s tem bo gotovo vsem dobro mislečim nasprotnikom pripomogel, da bodo v tem vprašauju sodili pametnejše, nego doslej. Vsakih 14 duij izide jeden zvezek tega znamenitega dela, Vsak zvezek stane 30 kr. Na obranu rukupisu kralovedvorskeho. Spisal O. V. Seykora. Znano je, kako so vzlasti tako-zvani realisti planili na kraljičinodvorski rokopis in zat\ikavali njegovo pristnost. V Oirilo-Metodejnki tiskarni je izšla z imenovanim naslovom temeljita 302 strani broječi knjiga, v kateri se razmotravajo vsi ugovori iu ovračajo. Knjižica stane 90 kr. Slovencem, ki se hote poučiti o tem vprašanju, jo toplo pr-poročamo. Dnevne novice. V Ljubljau|i, 31. januvarija. f Prof. dr. Janez Semen. Sinoči ob polu 9. uri je v šeuklavškem žup-nišču izdihnil svojo blago dušo vpokojeui dolgoletni profe or svetopisemskih ved starega zakona, častni kanonik gosp. dr. Janez Semen. Rajni se je rodil v Št. Rupertu dno 2. julija 1818, bil v tnašuika posvečen dne 3. avgusta 184L; v Avguštineju je nadaheval bogoslovske študiie in postal doktor bogoslovja. Še z Dunaja so ga poklicali leta 1845 za naslednika rajnemu dr. Klančniku; svetopisemske vede starega zakona in orijeutalske jezike je učil potem v ljubljanski bogoslevnici 46 let — do leta 1891. Tisto leto je tudi na tihem obhajal svo|o zlato mašo. Od tedaj je živel v pokoju, iti včeraj je izdihnil svojo dušo brez smrtnega boja v Bogu, ki mu je celo življenje služil. Rajni je bil iz srca po-b o ž e u. Sicer je zadnja leta samo ob nedeljah ma-ševal, a zato ni zamudil nobeuega dne, da ne bi šel k sv. maši. Z veliko vestnostjo se je pripravljal na smrt, kateri je gledal v lice brez najmanjšega strahu, v otroškem zaupanju do Boga. Tožil ni niti z najmanjšo besedico, dasi se zadnjo dni sam niti ganiti ni mogel. Ko je pred tednom zvečer padel svlečen na tla in ga je sluga še le drugi dan zjutraj vsega premrzlega in trdega, pomilujoč ga, vzdignil na postelj, se le nasmehnil in šaljivo dejal: „E, saj imajo vojaki tijdi trdo postelj!" — Učenosti rajnega gespoda je težko najti primere. Vhebrejščini, arabščini in a r a -mejščini je bil temeljito izveden. Z čudovito lahkostjo je drobil orijeutalske oblike iu jih često primerjal z drugimi jeziki. Njegove razlage, ki je pojasnovala naitežje glasoslovne pojave jezikovne, seveda niso mogli kaj umevati bogoslovci, tem manj, ker bi bilo težko reči, je-li je bil rajni Semen bolj učen, ali bolj dobrega, prizanesljivega srca. Ko je razlagal sv. pismo in z izredno temeljitostjo primerjal posamezne odstavke, ali ko je zavračal nasprotnike, mu je blestelo navdušenja za sveto \edo njegovo svitlo oko. Vkljub svoji učenosti je živel rajni gospod malo da ne kot neznanec v Ljubljani. Pezual ga je pa Bog in — reveži. Njegova knjižnica je dragocena. Do zadnjega je kupoval vse novejše kujige iz svoje stroke in neprestano študiral. Smrt še le mu je iztrgala knjigo iz rok. — Zase ni skoraj ničesar potreboval, vender ni zapustil razven knjižnice in malega posestva v Šentrupertu nobene količkaj vredne stvari. Revna je bila njegova oprava, borna njegova obleka. Njegovi dohodki so bili bolj reveže v, nego njegovi. Od jutra do večera so se vrstili pri njegovih vratih in nobeden ni odšel brez znatnega daru. Ob smrti se je pa spominjal svojih duhovskih sobratov: Kar preostane, je zapustil duh. podpornemu društvu. — Dobrote deleč, je preminol! — Rajni je bil Ijubeznjiv starček suežuo-belih las, na smeh se držečih usten in velikih, živih očij, iz katerih se je poleg duhovitosti zrcalila č i s ta i n krščansko- priprosta duša. Živel je sveto, pobožno je umrl; zato se za trdno nadejamo, da vživa večno srečo. Naj v miru počiva! (Za katoliški sklad) podarili so preč. gg. se-meniški profesorji ljubljauskega semeuišča na mestu venca na grob bivšega svojega kolege preč. gosp. profesorja dr. J. Semena 50 kron. (Prezentovan) je za župuijo Homec č. g. V. Bernik, ekspozit v Vrhpolju pri Moravčah. (Duliovske spremembe v lavautinski škofiji.) C. g. Janez Stabuc, kapelan v Šmariji, je pos'al provizor pri Sv. Urbanu poleg Ptuja. Dne 25. t. m. umrl je bogoslovec IV. leta g. Ferdinand Kralj. N. v m. p. Razpisana je župnija Št. Urban do dne 6. marca t. I. (Slovensko gledališče.) V petek dne 2. febru-varijat. I. poje se čarovna opera „Carostrelec". (Volitve v okrajni zastop rogaški.) S Štajerskega: V četrtek, 25. t. m. je bila volitev v okrajni zastop v Rogatcu. Zastopniki kmetskih občin volili so slovenske konservativne može, posebno v o lile i iz Sv. Križa pri Slatini imajo dobro disciplino in so tudi druge potegnili za seboj V veleposestvu pa so nemškutarji zopet „mavšlaliu, pa ne bo neslo; jednega veleposestnika so namreč zadnje dni pred volitvijo izbrisali iz volilne pole in jednega uemšku-tarja po krivici med veleposestnike vtaknili. Tako so imeli Slovenci manjšino za jeden glas, vendar pa so takoj rekurz vložili, in če ostaue pravica pravica, bodo po rešenem rekurzu Slovenci zmagali. Nem-škutar je pač povsod slepar! (Nemški napisi.) »Slovenski Gospodar" piše: Po naših mestih in tr*uh so skorej vsi uapisi trgovcev nemški in nekateri tudi v nemških barvah. Ker se slovenski kmet, posebno v Ljutomeru, na Ptuju itd. sedaj ogiba tacih trgovcev, prehaja trgovce zona, češ, da taki napisi veudar-le niso igrača. — Ali bi ne bilo prav, da bi tudi kranjski kmetje posnemali vrle slovenske Štajerce? (Katoliško-politično društvo v Konjicah,) Poroča se nam iz Konjic: Najstarejša društva te vrste obhajala bodo to leto svojo 25letnico. Prva takšna nam znana društva osnovala so se med nami leta 1869. Tisto leto naročili so pokojni knezoškof lavautinski T. M. Stepišnik, da naj se pri pastirskih shodih 1. 1870 razmotriva vprašanje: kako bi se dala katol. kouserv. društva splošneje vpeljati po škofiji? Komu naj bi se izročevalo njih vodstvo? Kaj iih utegne pospeševati, kaj pa ovirati? Vsled tega višjepastirskega opomina jelo se je v jeseni 1. 1870 snovati tudi v Konjicah katol. politično društvo, kakoršnih je bilo po naši škofiji takrat že devet ali deset. Naše društvo ustanovilo se je slovesno dne 29. jauuv. 1871. Pristopilo mu je takoj pri I. zboru nad sto udov. To število naraslo je kmalu nad 300 društvenikov. Dne 28. t. m. obhajalo je svojo 23. obletnico, da se obnovi društveni odbor in da poroča č. g. vikarij Tomažič o lanskem popotovanju Slovencev v Rim. O tem je on hotel že pri zadnjem lauskem zborovanju govoriti, a ni mogel zavolj pomanjkanja časa. 28. t. m. zvršil je svojo nalogo z velikim navdušenjem in z najboljšim vspehom. Temu dokaz bilo je burno ploskanje okoli 150 poslušalcev. Društveni odbor za 24. leto se je sestavil tako le: Prvomestnik ostal je vč. g. Jernej Voh, nadžupnik iu dekan konjiški, njegov namestnik g. Janez Rudo'f, posestnik v Dobrnežu ; perovodja č. g. Marko Tomažič, vikarij konjiški, knjižničar bi. g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, denarničar č. g. Miroslav Kukovič, kapelan konjiški, namestnik njegov pa spoštovani Franc NApotnik p. d. Lepak na Tepanjskem vrhu. Zraven teh so v odbor izvoljeni še sledeči po