Ptitnina plaf*na t gotovini.
ŠTEV. 135.
V LJUBLJANI, petek, 17. junija 1927.
Posamezna številka Din 1,— LETO IV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzeaaši nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—j inozemstvo Din 80’—<
Neodvisen političen lisi
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. U^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Po razpisu volitev.
M sicer dokaz zdravih in konsolidira-
razmer, če mora skupščina predčasno zaključiti svoje zasedanje, toda v se-anjem trenutku je apel na volivce ne-a zdravega in potrebnega, ker so bile e a?ie politične razmere dejansko nese f12116- ^ začetka leta 1925., ko se je s.al v sredo razpuščeni in s policijsko Pomočjo izvoljeni parlament, smo bili aino v dobi krizarenja, ki je oviralo vse Parlamentarno delo in vsled katerega 1 Wielo delo vlade nobene smeri in nosnega pravca. Prava »fortvurštlerija« •J J? vse vladno delo in šest zapored-
x.'srvi6ev"‘ kabtoe,°''«i““»
kali, sam oda je ostal klub enotene. In Klub je ostal enoten, naj se ie ran dilo karkoli že. Tu ni pomagala ne obtožba zaradi korupcij, ni pomagala tudi obtožba zaradi nasilja, poslanci so si medsebojno izrekali »pardon« in tako le moralo mrtvilo zavladati v vladnem delu. Vse delo vlade je na vse zadnje obstojalo v tem, da je lavirala med posameznimi skupinami in izdajala čim najbolj nevtralne naredbe, da so te
Ustrezale vsem številnim skupinam v *adik*W. ^railki
0 je nastopi} proti teni razmeram
^ J U 0 a Jovanovič in zahteval, da se s korupcionisti obračuna, je že kazalo, da bo tudi zmagal. Toda bolezen je nenadoma fizično onemogočila na-daljno delo Ljube Jovanoviča in naše parlamentarno življenje je krenilo na staro in že čisto zavoženo pot. Toda mera napak je bila že prepolna in tako je moralo priti do reakcije in z vlado Vu-kičevičevo je bil storjen prvi in odločni korak.
Bila je to v bistvu vlada obeh Ljub, to je ona vlada, ki so jo vsi poštenjaki v državi že davno zahtevali. Bila je to vlada, ki je nastala iz sporazuma Davido-vičevih demokratov in Jovanovičevih radikalov, bila je to vlada dveh očiščenih glavnih srbskih strank. S prelomom s samostojnimi demokrati je postala demokratska stranka sposobna, da izvede 1)0vo državno politiko sporazuma in de-°entralizacije. Ker pa je bila demokratska stranka preslaba, da bi sama to poetiko izvedla, je morala dobiti zaveznice v radikalni stranki. Ti zavezniki so ,n°gli biti le v skupini Ljube Jovano-v|ea in ko je postal Velja Vukičevič ministrski predsednik, je bila dana možnost za raz£iggenje tudi v radikalni
končati s popoK^6 SG je ",(,ral° ker so bili oni v radiK pfšičevcev’ kar so bili samostojni demokratiTdemo’ kratski. Tu ni moglo priti do nobenega kompromisa, ker v takih stvareh je sploh vsak kompromis izključen. Zato pa je 1)11 tudi račun centruma, da bi mogel on pomeniti zvezo med jovanovičevci in pa-*'čevci, v osnovi napačen. Tu je moral ooj končati z zmago ene skupine in s Porazom druge, kompromis pa je bil nemogoč.
Zato je samo logična rešitev, ki smo jo dobili v sredo in zato je samo dosledno in zdravo, da je dobila volivni mandat vlada Vukičevič-Marinkovič, ki nastopa tudi že z novim — in reči smemo: z dobrim državnim programom.
Pomen septemberskih volitev je zato za našo notranjo politiko odločilne važnosti. Te volitve imajo odločiti, če se v naši državi v resnici prične že težko pričakovana konsolidacija, ali pa bo še na-
Novi ministri prisegli in prevzeli posle
Beograd, 17. junija. Včeraj je bil izvršen zadnji akt glede ureditve politične situaciji po razpustu narodne skupščine in razpisu novih volitev.
Ob 11. in pol je odšel predsednik vlade Velja Vukičevič, ki je celo jutro bil v ministrstvu notranjih del^ v predsedni-štvo vlade, kjer so ga pričakovali novi-de, kjer so ga pričakovali številni novinarji. Ko je stopil v predsedništvo vlade, je izjavil: Vse je izvršeno.
>Ali bodo danes novi ministri zapriseženi ?
—	To vam bom bovedal, ko pridejo gospodje od zgoraj.
Potemtakem je bilo jasno, da je bilo treba počakati novih ministrov, ki naj polože prisego. V predsedništvo vlade so prišli po vrsti Aleksa Savič, dr. Veljka Kosič, dr. Dragomir Obradovič, dr. Dušan Subotič in dr. Grga Angjelinovič. Vsi so bili po predpisih oblečeni, kakor je to običajno pri zaprisegi. Kmalu pO 12. so novi ministri zapustili predsedništvo vlade, kjer so prisegli. Vsi so se napotili v svoje resore, kjer so prevzeli posle. Ministru za pravosodje dr. Dušanu Subotiču je izročil posle dr. Ninko Perič, ki je prevzel resor ministrstva prosvete. Minister ver Dragomir Obradovič je pre-
vzel posle od šefa kabineta, ker prejšnjega ministra ni bilo, da bi to storil on. Portfelj ministrstva pošte in telegrafa je prevzel Vlajko Kosič.
NOVA VLADA.
Beograd, 17. junija. V izpopolnjeni vladi je obdržal Velja Vukičevič še nadalje ministrstvo notranjih del. Ministrstvo ver je prevzel Dragomir Obradovič, pomočnik ministra prosvete. Za ministra narodnega zdravja je bil imenovan Aleksa Savič. Minister za pravosodje je Dušan Subotič, predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu, minister za izenačenje zakonov dr. Grga Angjelinovič, minister za prosveto dr. Ninko Perič, minister za zgradbe Ilija Šumenkovič. Dr. Marinkovič je obdržal ministrstvo zunanjih poslov, dr. Spaho ministrstvo za trgovino in obrt, general Hadžič ministrstvo vojske in mornarice, ministrstvo za šume in rudnike dr. Kumanudi, ministrstvo financ dr. Bogdan Markovič, ministrstvo za promet Svetislav Milosavljevič, ministrstvo za argarno reformo Vlado Andrič, ministrstvo za kmetijstvo m vode Svetislav Stankovič, ministrstvo za socialno politiko Aleksa Mijovič.
Pašicevti brez vsake orientacije.
Beograd, 17. junija. Pred sestankom slavnega odbora radikalne stranke se
maši Vn**]pagieevcf.^K0 \ Sk''beh CeUt™‘
a ne javno v rad ikalneof 'kun^ ^ VIS8'’ .	Klubu,	temveč
na stanovanjih posameznih radikalnih prvakov. V najživahnejšem stiku je znana trojica dr. Srskič, Uzunovič in Boža Maksimovič. Dogovarjajo se o postopanju, ki naj ga zavzamejo radikalne skupine napram današnji vladi Velje Vu-kičeviča.
Centrumaši in nezadovoljneži smatrajo, da je storil Velja Vukičevič svoj korak mimo poslanskega kluba in da se je pregrešil ne samo nad parlamentarnim redom, ampak tudi nad samim statutom radikalne stranke. Zaraditega so nekateri centrumaši in pašičevci mnenja, da je treba o tem vprašanju razpravljati na glavnem forumu stranke in da je treba javno obsoditi tako postopanje. Po njihovem mišljenju bi moral Velja Vukičevič izstopiti iz radikalne stranke, a izključitev naj bi zadela tudi vse ostale osebe iz radikalnih vrst, ki so vstopile v današnjo vlado Velje Vukičeviča.
Pasi obstoja tako nerazpoloženje med centrumaši in pašičevci proti Velji v ukičeviču in njegovim sotrudnikom, se vendai ugotavlja, da zavzemajo voditelji le in one struje vedno bolj neodločno stališče, kei smatrajo, da je treba sedaj posvetiti glavno pozornost radikalnemu klubu iu stranka si mora biti na jasnem v vprašanju, kako naj se popolni glavni odbor stranke.
Pašičevci so po sestanku, ki se je vršil te dni med Vukičevičem in Aco Stanojevičem, v stanju pričakovanja, kako stališče bo zavzel Vukičevič napram pa-šičevcem ob postavljanju list za volitve.
dalje vsa država plen partizanstva, intrig in krizarenja.
S poudarkom in izredno odločnostjo je že od zgoraj storjeno vse, da krene naša notranja politika na pravo pot, sedaj treba, da se ista odločnost pokaže tudi od spodaj, da narod razume v vsem obsegu pomen septemberskih volitev in da na volitvah sankcionira pohod proti partizanstvu, ki ga je pričela Vukičevič-Marinkovičeva vlada.
Do takrat ne bodo, kakor se zdi, ne pašičevci in ne centrumaši posebno napadali Vukičevičeve vlade. Tudi s svojim proglasom bodo počakali dotlej, dokler ne vidijo, ali bo mogoče izdati skupeen proglas na narod. Kakor vse kaže, se bo borba med radikali in Vukičevičem vodila bolj v narodu kakor pa preko tiska m organizacij stranke. Radikalni poslanci smatrajo, da se mora njih zanimanje osredotočiti na vprašanje, kako naj se popolni glavni odbor, ker mislijo, da je treba storiti vse, kar je le mogoče, da Velja Vukičevič ne dobi vpliva na glavni odbor. Zaraditega so vsa aktualna vprašanja v radikalni stranki odložena na pozneje, dokler ne pride na deevni red popolnitev glavnega odbora in postavljanje kandidatskih list. Do tedaj se bo vodila agitacija v narodu.
Mnogo poslancev je že odšlo v notranjost, da se med narodom prepričajo,
| <ako razpoloženje vlada med njim. Tako je odpotoval sinoči tudi dr. Srskič.
\ PONDELJEK ODLOČILNA SEJA GLAVNEGA ODBORA NRS. Beograd, 17. junija. Predsedništvo glavnega odbora radikalne stranke je poslalo nujno brzojavko vsem članom glavnega odbora, ki se nahajajo v notranjosti države, da pridejo brezpogojno do pondeljka v Beograd. Ta dan se bo vršila plenarna seja glavnega odbora.
V	političnih krogih se pripisuje tej seji velika važnost. Veruje se, da bo ta seja odločila usodo nadaljnjega obstoja radikalne stranke. »Samouprava« domneva, da se bo na seji razpravljalo o politični situaciji v zvezi z najnovejšimi dogodki in da bo sklep plenarne seje glavnega odbora obvezen za vse člane radikalne stranke.
NUNGESSER in COLI ŽIVA? Pariz, 17. junija. Agencija »Havas« javlja na podlagi lelegrama, ki je dospel preko Londona iz Ouebeka v Kanadi, da so našli Nungesserja in Collija živa .
vest je došla iz Bende po uradniku Blairu, ki je to vest sporočil teelfo-nicno svoji maieri kaiera živi v Que-beku.
Koncentracija sovjetskih čet na poljski meji.
Varšava, 17. junija. Sovjetska Rusija koncentrira svojo vojsko na rusko-polj-ski meji. Te vojne priprave so vzbudile na Poljskem veliko razburjenje.
V	Moskvi je bilo aretiranih več Angležev in Francozov.
DRŽAVNI ODBOR SKLICAN.
Beograd, 17. junija. V državnem odboru se je včeraj živahno delalo. Poslan je bil poziv vsem članom državnega odbora na sejo, ki se bo vršila 22. t. m. Na lej seji se bo sklepalo ludi o tem, koliko poslancev naj volijo posamezna okrožja. Tako naj bi se na tej seji rešilo vprašanje števila poslancev mesta Beograda in Zagreba, ker prevladuje stališče, da bi morala Beograd in Zagreb voliti več poslancev kakor sta jih imela dosedaj.
CENA BEG JE VČERAJ ODPOTOVAL
V	TIRANO.
Beograd, 17. junija. Sinoči ob 11. je odpotoval iz Beograda albanski poslanik Cena beg, ki je dejal da odhaja v Tirano, kjer hoče predsedniku republike še osebno pojasniti, kako veliko po-greško je napravil s prekinitvijo diplomatskih odnošajev. Gotovi vplivi so bili močnejši kakor pa moje najnujnejše brzojavke. Pojdem v Tirano v prepričanju, da se mi bo nudila prilika, da tam storim vse, kar je potrebno, da se ta pogreška popravi. Samo prosim vas, da imate mnogo obzirnosli do albanskega naroda, ker tudi on goji simpatije do vašega naroda, in sicer več, kakor do kogarkoli drugega. Nadejam se, da bo tudi s formalne strani vse urejeno. Ni vam treba praviti, saj veste sami, da sem bil in ostanem iskren prijatelj vašega naroda.
Ko se je začel vlak premikati, je Cena beg vzkliknil: Na skorajšnje svidenje!
Ministrstvo zunanjih poslov je bilo od papeške nunciature službeno obveščeno, da bo Vatikan zastopal inlerese Albanije za časa prekinjenih diplomatskih odnošajev. Naše inlerese bo zastopala v Albaniji Francija. Naši konzulati so že odpolovali iz Skadra, Korce in Valone. Pričakuje se, da prispejo danes v Beograd.
ZBORNICA PROTI POVIŠANJU TARIFOV.
Beograd, 17. junija. V teku včerajšnjega dne dne se je nadaljevala načelna debata na seji tarifnega odbora. Po referatu dr. Karmanskega so govorili v imenu ljubljanske zbornice za trgovino, obii in industrijo Ivan Mohorič, v imenu ljubljanske Glavne zadružne zveze Pro-haska, v imenu sarajevske zbornice dr. Voja Besarovič, v imenu trgovske in obrtne zbornice v Splitu S. Boškovič. Seje se je udeležil tudi predsednik dubrovniške zbornice Veljko čingrija, ki je v imenu svoje zbornice obširno pojasnjeval stališče proii zvišanju tarifov.
Dr. Markovič je razložil moiive, ki so vodili ministrstvo za promet pri tem načrtu. Vsi zastopniki gospodarskih zbornic so soglašali, da bi zvišanje tarifov izzvalo težke perturbacije v gospodarskem življenju, obteževalo produkcijo in zmanjšalo izvoz, a na domačih trgih povzročilo podraženje domačih proizvodov tako, da bi bila škoda, ki bi vsled tega nastala, mnogo večja kakor pa korist, ki bi jo imela železniška uprava od zvišanih tarifov.
Skupščina je razpuščena.
VOLITVE BO IZVEDLA IZPOPOLNJENA VUKIČEVIČ-MARINKOVICEVA VLADA. — VOLITVE BODO V NEDELJO, DNE 11. SEPTEMBRA. — GLAVNI UDAREC JE NAMENJEN PAŠICEVCEM IN SDS.
Situacija je razčiščena in dolgotrajen boj med radikalnimi skupinami se je končal s popolno zmago vlade. Imenovani so že novi veliki župani in skupščina je razpuščena ter določene so volitve na dan 11. septembra, kakor je bilo to prvotno sklenjeno. Brez vsakega gnilega kompromisa je bil končan boj in v teni je najbolj pozitivna stran boja.
Boji med radikalnimi skupinami.
Tri radikalne skupine so se borile za prvenstvo v stranki in za vodilno mesto v državni upravi. Na eni strani so bili pašičevci, na drugi centrumaši in končno je bila skupina Ljube Jovanoviča, ki jo je formelno vodil Velja Vukičevič. Voditelj pašičevcev je bil Marko Trifkovič, predsednik Narodne skupščine, med uglednimi člani te ‘skupine pa je treba navesti: dr. Laza Markovič, dr. Velizar Jankovič, dr. Janjič, dr. Miletič, Simonovič in drugi. Vsa skupina je štela okoli 20 sigurnih članov.
Med centrumaši je imel glavno besedo bivši notranji minister Boža Maksimovič, med najvplivnejšimi člani pa so bili še: dr. Srskič, Uzunovič, Stanič in drugi. Centrumaši so bili številnejši od pašičevcev, toda večine v radikalnem klubu tudi oni niso imeli.
Prelom med pašičevci in vlado je bil že gotova stvar in sklenjeno je bilo, da se volitve na vsak način izvedejo proti pašičev-cem. Šlo ipa je za to, da se doseže sporazum med vlado in centrumaši, da bi Vukičevič mogel tudi oficielno nastopiti kot voditelj radikalne stranke. V to svrho so se vršile za časa pravoslavnih binkoštnih praznikov (od 12. do 14. junija) številne konference, ki pa so se končale z neuspehom in Vukičevič je odbil zahteve centruma, ki je postavil te zahteve:
1. da se revidira od vlade predlagani ukaz
o	imenovanju novih velikih županov;
2. da Vukičevič natančno pove vsebino dogovora, sklenjenega z Marinkovičem ob na-*lanku nove vlade;
3. da se takoj določi vsebina proglasa na narod, da ne bi mogli demokrati vriniti v program stvari, ki so za radikale slabe;
4. da postane dr. Ninko Perič notranji minister, in
5. da vlada podpira centrumaške kandidate.
Ker je Vukičevič te pogoje odbil, so pristali centrumaši na to, da ostane Vukičevič notranji minister (Perič je namreč odklonil sprejem tega ministrstva), pa do sporazuma vseeno ni prišlo in zato je. dr. Srskič demi-sioniral. Njegova demisija je bila sprejeta in v Topolo je bilo poslano spremno pismo vlade, v kateri prosi vlada razpust skupščine in razpis novih volitev. To pismo so podpisali vsi ministri in tudi dr. Srskič.
V	^redo dopoldne pa se je vrnil v Beograd kurir in prinesel zaprošene ukaze podpisane.
Besedilo kraljevega ukaza, ki se glasi:
Mi Aleksander I., po milosti božji in volji narodovi kralj Srbov, Hrvatov m Slovencev, na predlog našega ministrskega predsednika, našega notranjega ministra in po zaslišanju našega ministrskega sveta, na podlagi čl. 5. ustave in čl. 1. in 2. zakona o volitvah narodnih poslancev smo odredili in odrejamo, da se narodna skupščina, ki je bila izvoljena na dan 8. februarja 1925 in z našim ukazom od 17. aprila t. 1. sklicana v izredno zasedanje za 1. avgusta, razpusti.
Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko periodo 1927/28, 29, 30 (čl. 69. ustave) se izvršijo v vsej kraljevini SHS dne 11. septembra 1927 po predpisih zakona
o	volitvah narodnih poslancev.
Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. septembra 1927 se sklicuje v izredno zasedanje na dan 5. oktobra 1927.
Predsednik našega ministrskega sveta, naš notranji minister naj izvršita ta ukaz.
Topola, 15. junija 1927.
Aleksander s. r.
SPREMNO PISMO VUKICEVIOA.
Ministrski predsednik Vukičevič je poslal v imenu vlade kralju pismo, v katerem mo-
tivira razloge za razpust skupščine. Pismo navaja, da je vlada smatrala, ko je sprejela državno upravo, za svojo glavno nalogo, da pripravi program zakonodajnega dela, kako bi se pospešila ureditev upravnih razmer in bi se čimprej ustvarili zadovoljnejši pogoji za nemoteni razvoj državnega gospodarstva. V tej smeri se je vlada ozirala na tista vprašanja, katerih zakonodajna ureditev se določa z državno ustavo, oziroma katerih ureditev je neobhodna posledica sklepov na podlagi ustavnih odredb, brez katerih izvedbe se ne more smatrati, da se je ustava izvedla.
Pismo dalje navaja, da dosedanja zakonodajna delavnost ni zadovoljila stvarnih potreb države ter da se cela vrsta državnih uredb stvarno do danes ni izvedla. Zakoni, ki jih namerava vlada predložiti narodni skupščini, se nanašajo na organizacijo vrhovne oblasti (zakon o volitvah narodnih poslancev), na organizacijo samoupravnih oblasti, na revizijo zakona o oblastnih in okrajnih samoupravah, na upravno razdelitev države, na organizacijo upravne in sod-nijske oblasti, na ureditev cerkvenih in verskih vprašanj itd. Vlada namerava dalje predložiti skupščini več zakonov, potrebnih za konsolidacijo državnih financ in likvidiranje gospodarske krize.
Gospodarsko krizo čutijo vsi sloji, najbolj pa kmet. Nujno potrebni so zato zakoni o državnem računovodstvu, o organizaciji finančne oblasti in o neposrednih davkih. Potrebna je ustanovitev gospodarskega sveta in revizija gospodarskega zakonodajstva, da državno gospodarstvo razreši številnih nepotrebnih upravnih obveznosti in formalnosti, ki ga ovirajo v razvoju.
Radi ureditve agrarnih odnošajev je treba rešiti vprašanje cenenih kreditov in ustanovitve kmetijskih in konsumnih zadrug, da bo mogel kmet prodajati svoje pridelke za ■pravo ceno. Potrebna je cela vrsta zakonov
o	javnih delih, o graditvi železnic, o melioraciji; ustvariti je treba nove pogoje za gospodarsko življenje in za gospodarsko okrepitev države, industriji je treba dati zadovoljive pogoje za razvoj. Enako potrebuje, tudi poln razvoj naša trgovina, ki trpi radi neurejenih razmer v kmetijstvu in v industriji. Posebna skrb se mora posvetiti tudi delavstvu, ki trpi pomanjkanje radi zastoja v industriji in v trgovini.
Izvedba tega vladnega programa je nujna, ker pa je ta program ogromen in izredno važen, ga ni mogoče izvesti s sedanejo narodno skupščino, ki ima za seboj že več kot polovico ustavnega roka.
Pismo zaključuje:
— Za veliko zakonodajno delo, ki 5a.ka vlado, je nujno potrebna narodna skupSEltva,
ki bo imela pred seboj polno delavno periodo in ki se bo izvolila za to delo.
Radi tega si dovoljuje vlada prositi Vaše Veličanstvo, da blagovolite odrediti, da se narodna skupščina, ki je bila izvoljena dne 8. februarja 1925, razpusti in da se dne 11. septembra 1927 vršijo volitve narodnih poslancev. —
Pismo so podpisali vsi ministri.
ZAKAJ SE BORI RADIKALNI CENTER?
Beograjska »Politika« piše:
V	onih političnih krogih, ki niso gledali s simpatijami na akcijo radikalnega centra, se govori o zahtevah, ki jih je center postavil Vukičeviču, tako-le:
»Ni se treba varati in misliti, da imajo zahtevi radikalnega centra v sebi kaj	-
neea Prav daleč so od tega. Radikalni cen
Ter je postavU Vukičeviču pogoje samo zato da bi preskrbel sebi na katerikoli nač n volilni mandat. Kajti tudi radikali iz centra so sami spoznali, da se brezdvomno bližajo volitve. In ker je večina njih dobivala do-sedaj mandate le s pomočjo policije, je nastopila pri njih, ker se nahajajo izven vlade, panika in bojazen, da pri volitvah ne bodo izvoljeni. Radi tega so bili postavljeni tudi pogoji, ki imajo za cilj le, da se osebam iz •centra zagotovi, če že ne sodelovanje v vladi, pa vsaj blagonaklonjenost in pomoč vlade pri volitvah. Ni se treba varati in misliti, da se za svoje mandate boje samo oni po-
, slariči' centra, ki so bili izvoljeni izključno j le s pomočjo policije in ki jih smatramo za i poslance nižje stopnje. Za svoje mandate se boje tudi mnogi prvaki radikalnega centra,
! ki so jim oblasti že dolgo pomagale in ki so j izgubili kontakt z narodom. Radi vsega tega bi vso ogorčenje centra prenehalo, samo če se jim zagotovijo mandati.«
Nova politična uredba angleškega kraljestva.
V	reviji češkega zunanjega ministrstva: »Zahranični politka« je objavil H. A. Zimer-man članek pod* zgornjim naslovom, iz katerega posnemamo tu osnovna, zanimiva izvajanja.
.1.
‘ Koncem novembra leta 1926 je dovršila angleška državna konferenca svoje delQ. Središče delovanje te konference je tvoril sprejem poročila posebne komisije, ki je imela nalogo, da pojasni in formulira red notranjih državni odnošajev. Angleški in evropski tisk sta živahno komentirala to poročilo in nekateri listi so ga pozdravljali kot dokument izredne politične važnosti; drugi so pa trdili, da ne prinaša ničesar novega, j V teh sporih je bila resnica na obeh straneh. Poročilo, ki ga je konferenca sprejela
18.	novembra, ima brez dvoma globok historičen pomen in bo imela tudi neizogibne politične posledice. Z njo se konča eno razdobje razvoja angleškega kraljestva in pričenja drugo. Delo konference pa je zanimivo še v drugem zmislu. Tu se je zgodovina srečala s politično doktrino, ki jo je oplodila. Tradici-jonalno se govori o slepem in omejenem razvoju angleškega kraljestva in splošno obstoji sodba, da se angleška ustava omejuje le na navade in procedence. Tradičijonelno je vidna le konservativna sila, ki je temelj angleškega političnega življenja, dočim se ne ozira na to, da pod starimi tehničnimi metodami kipi z neoslabljeno energijo politična misel. Baš vsled tega, ker je angleško pol1-tično življenje spojeno z zgodovino, je to življenje mest od sedanjosti v bodočnost; angleška ustava je prožna in prevrati ne pomenijo Angležu poloma državnopravnega redu, pač pa le prilagajanje novim pogojem socijalnega in narodnega življenja. In le z ozirom na to posebnost angleškega političnega življenja lahko pravilno presodimo temeljno reformo angleškega kraljestva, uresničeno v Londonu novembra meseca 1. 1926.
II.
Problem demokratizacije angleške države se je prvič pojavil koncem tridesetih let 19. stoletja. Do tega časa je polno gospodarila teorija »sinoikizma«, ki je trdila, da kolonije ne morejo in ne smejo imeti popolnoma samostojno zakonodajne in izvršilne oblasti. Ta teorija je zakrivila odpad severnoameriških kolonij, vendar je kljub temu ostala ollclelaia' doktrina Dovvrilng Streeta. Sele dogodki v Kanadi so prisilili politične faktorje, da so se zamislili. Po premagani vstaji je bil poslan v Kanado lord Durham, ki je leta 1838 predložil princip »odgovorne vlade' t. j. sistem parlamentarizma. Krajevne vlade naj bi prevzele skrb za kolonijalne zadeve in guverner bi imel pravico odločevati le v »čisto državnih interesih«. Toda izkazalo se je, da je težko določiti meje med kolonijal-nimi in državnimi interesi in zgodovina angleške države v 19. stoletju je zgodovina neprestanega razširjevanja kolonijalnih kompetenc, na račun državnih. Program lorda Durhama pa je dosegel največji obseg. Sistem »odgovorne vlade« je ipadel najprej v Kanadi potem v Avstraliji, na Novi Zelandiji in mnogih drugih kolonijah. Drugi predlog lorda Durhama je bil princip federalizma. Ta princip je bil živa lekcija iz življenja severnoameriške demokracije in je bil realiziran 1. 1867 v Kanadi, 1. 1900 v Avstraliji, 1. 1910 v južni Afriki.
Program lorda Durhama ie imel izreden in neprestan pomen za razvoj angleške države in v novejši dobi ga je obnovljenega izdelal Lionel Courtise. Prvotni vzrok Courli-sovega reformativnega dela je bil nenavaden položaj v Južni Afriki po angleško - burski vojni. Kakor v Kanadi je tudi tu bilo jedro problema v pomirjenju narodnosti, le da so bila razmere še bolj komplicirane. Courtis je bil prepričan, da je s federativno uredbo uresničil program miru med narodi in je poizkušal sprejeto nalogo rešiti s pomočjo
osebnih pogodb, ojačano agitacijo in z drti-I štvom enako mislečih ljudi. Dosegel je krasne rezultate, vendar se ni zadovoljil samo s poinirjonjem Južne Afrike. Kratko pred svetovno vojno je vzniklo vprašanje, če bi ne kazalo postopno dati široko zakonodajno in administrativno avtonomijo tudi Indiji. Ta novi problem je spojen z načrtom, da se pretvori angleška država v zvezo enakopravnih in svobodnih narodnosti. Specijelne komisije in družbe izdelujejo projekt nove ustave za Indijo na temelju široke avtonomije v krajevnih zadevah in vprašanjih zakonodajnega značaja. Leta 1918 postane ta projekt temelj ustave, ki je izdelana*za'Indijo in publicirana 1. 1919. Principi- federalizma pa naj bi se ne uveljavili samo v kolonijah, ampak tudi v težko preizkušeni liski, kar se je zgodilo 1. 1921. Združeno kraljestvo, ki ga predstavlja parlament, preneha vladati kolonije; svoboščine raznih narodov ne značijo razpad države; kar jo veže v celoto, ni več orožje, pač pa zavesi skupnih interesov. In ime za to uredbo ne re več biti »kraljestvo«, pač pa »rep»bl*^a narodnosti« — »Commonwealth of Na*ion9<-
(Kanec prihodnjič-)
Politične vesti.
= Na volitve! Dne 11. septembra bodo volitve, ki bodo mnogo pomembnejše od vseh ostalih. Kajti te volitve bodo prve, k* bodo vsaj kolikortoliko svobodne. Vsi, ki s° s policijsko pomočjo prišli v skupščino, so odigrali in ti ne bodo več imeli te časti, da bi bili narodni poslanci. Obenem s temi p? bodo doživeli svoj zasluženi polom vsi tisti, kalerim je bila politika samo trgovski sel. Septemberske volitve bodo odločile nct^o politiko v državi in zato so volitve nad vse važne in zato je potrebno, da se vsi volivci volitev udeleže. Pa tudi za Slovenijo bodo volitve največje važnosti in že sedaj kličemo: vsi resnični demokrati na plan, priprav: ljajte se na delo!
= Prelom z, Albanijo popolen. Po dolgem obotavljanju je Cena beg končno vendarle sledil pozivu svoje vlade in odšel iz grada. Obenem zo zapustili tudi zadnji naši konzularni uradniki Albanijo. Prelom z Albanijo je s tem popoln in v kratkem bo naša vlada zaprla mejo proti Albaniji, se čemur bo prišla albanska vldana v precej nerodno situacijo. Velesile so sklenile, da bodo še nadalje intervenirale v sporu, da se ta mirno reši. Obenem so sklenile, da stvar, ne pride pred Zvezo narodov. — Stališče naše vlade je bilo v sporu z Albanijo odločno, da pa tudi pravilno, je dokazal referat dr. Marinkoviča, ki so ga vsi šefi naših parlamentarnih strank odobrili. Za SDS je to storil dr. Žerjav. Govorenje »Jutra« o napakah dr. Marinkoviča v uvodniku od srede je torej samo prazno govorenje.
= Locnrnsli» politika, zopet y o Spra*^U*
Angleška politika je dosledna m Energična in zato se ni čuditi, da je Chamberlain postavil zopet politiko Locarnskega sporazuma v ospredje. Boj s sovjetsko Rusijo je otvor-jene in vedno nova krvava nasilja v Sovjetski Uniji so povzročila, da se ta boj vedno bolj poostruje. Angleži so zato naredili nov korak in v Ženevi zahtevali, da se imajo vse države, ki so podpisale Locamski sporazum, odločiti, če so za sovjetsko vlado ali proti njej. Ne more tu biti nobene nevtral; nosti in da je to tudi res, pomagajo dokazan sovjetski trinogi, ki razvijajo vedno ve j teror. Predvsem pa hoče Chamberlain z.° " novo locarnske politike doseči, da prizna barvo Nomčija.Odločitev naj bi padla na novi konlerenci držav, ki so podpisale Locarn-ski sporazum.
—	Nasilja v Rusiji se nadaljujejo. Sovjetska vlada je proglasila, da bo usmrtila še 25 talcev, če bi se izvršil še kak atentat na sovjetske mogotce. — V Odesi je izjemno sodišče obsodilo enajst aretirancev na smrt, ker so špionirali v korist Rumunije. —- Poročila o številnih justifikacijah prihajajo tudi iz Moskve, Leningrada,Blagoveščanska drugih mest srečno sovjetske Rusije.
=Sovjeti groze z vojno. Iz Moskve poročajo, da namerava sovjetska vlada v kratkem poslati poljski vladi še tretjo noto. V tej noti pravi sovjetska vlada, da poljskega odgovora ne more vzeti na znanje, temveč da ultimativno zahteva, da Poljska sprejme vse sovjetske zahteve.
Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe’
(Napisal francoski diplomat.)
Iz kakšnega vzroka je začel g. Mussolini tako nastopati? Prvič iz gospodarskih interesov. Italija nima premoga. Angleški in ameriški premog se pa morata plačevati v funtih in dolarjih, to se pravi v pogubnih cenah. Zato je bilo od italijanske vlade pametno, da se ni ločila od Francije, ki ima svoje lastne premogovnike in dobiva premog iz Saaiske kotline ter je slednjič ta-segla ruhrske premogovnike. Potem pa iz finančnih interesov. Kot smo že omenili, ima Italija isjte upnike in dolžnike kot mi Francozi. Upniki niso kazali voljnosti, da bi sami od sebe nekoliko znižali dolgove. Dolžnica, Nemčija, pa ni plačevala. Edina možnost dobiti od upnikov znižanje dolgov je bila ta, da se zagrabi za vrat dolžnica, za katero so na žalost imeli toliko obzirnosti. Slednjič tudi iz političnih interesov. Italija je bila anektirala v Gornjem Poadižju 200.000 Nemcev, ki jih pač ni lahko prebaviti. Zato je prišla do spoznanja, da se nemška Tirolska ne sme združiti z Bavarsko in Avstrija ne z Nemčijo, ker bi bila za Italijo skupna meja z Nemčijo velikanske nevarnosti.
Od začetka do konca zasedbe Poruhrja g. Mussolini ni niti enkrat odnehal, temveč nas je v omenjenih mejah vedno podpiral. Samo enkrat se nam je zoperstavil. To je bilo ta-
krat, Ito se je razpravljalo, ali naj razširimo zasedbo preko mej Poruhrja noter v Nemčijo in zasedemo tudi nemška pristanišča. Tedaj je dejal, da nam ne bo sledil. Napravil je pa nerodnost, da je to javno izrekel v govoru v senatu, s svojo naravno nebrzdanostjo, mesto da bi se bil poslužil za to diplomatskega pota iu veleposlaniške konference. Toda razen v tem slučaju, ki se itak ni tikal vršečih se operacij, ni nikoli prekršil obljube sodelovanja, ki nam jo je dal takoj v začetku. Večkrat je svetoval Nemcem, naj odnehajo s pasivnim odporom v Poruhrju, in jim dokazoval, da je zaman. Nemškim delegatom je dajal na licu mesta vsa potrebna navodila, da preidejo v roke okupacijskih oblasti zasebne industrije in javni uradi in da se uredi kontrola izvoza, carinarnic, transportov in državnih posestev. Nikoli nam ni kaka odgovornostna oseba v Italiji rekla, da nas tira zasedba Poruhrja v vojno. Časopisje, ki je vedno več ali manj slalo na strani Nemčije, je rado ponatiskovalo nemške klice po osveti, toda vlada se ni pustila ganiti. Možje, ki so bili kvalificirani, da izražajo vladno mnenje, so bili prepričani, da smo z zasedbo Poruhrja za dolgo onemogočili nemške upe na revanšo. Poruhrje kot predmet jamstva so smatrali za velike vrednosti pri končni rešitvi in sprovedbi repara-cijskega vprašanja.
Nihče ni predvidel političnega razvoja, ki | se je kmalu tozadevno izvršil v Franciji. Mi-! slilo se je, da ne bomo odnehali od progra-
ma, začrtanega v francosko-belgijski deklaraciji — postopne izpraznitve sorazmerne plačevanju reparacij — izvzernši da bi se po večletnem rednem plačevanju izpraznitev j/ospešila.
Ko so Nemci odnehali s pasivnim odporom, kar je laško časopisje pozdravilo kot veliko politično zmago Francije, »drugo zmago ob Marni«, je bilo mnenje najbolj avtoriziranih rimskih osehnosti- da je prišel čas, da praktično izrabimo svojo operacijo v svoj uspeh. Dali so nam nasvet, naj to »realiziramo« (udejstvimo). Ta beseda pa ni pomenila, naj se umaknemo, temveč naj kujemo novce iz položaja. Silno so se pa Lahi začudili, ko so zapazili, da mi ne »realiziramo , da ne prihaja na obzorje noben finančni in gospodarski sporazum z Nemčijo-
Vendar ni bil nihče mnenja, predno s<? j to moglo sploh predvideti, da^>t>n,o t predlog,	e	b
to, Vi »&»*»«.	ie
;»kazal za dobrega. Ko smo Snrpredlog sprejeli so pa Lahi zahtevali koncesij, čeprav so se le na minimalen nacm udeležili operacij, ki so se končale kot pustolovščina.
Ves čas ruhrske krize je bilo zadržanje g. Mussolinija splošno tako uslužno kot le mogoče in kakoršnega ne bi bili mogli pričakovati od nobenga šefa laške vlade. Enako jo bilo naše zadržanje napranr Italiji v zadevi, ki jo je izredno iuteresirala.
Gotovo. se še spominjate laško - grškega
spora, ki je izbruhnil vsled umora laške razmejitvene delegacije na helenskem ozemlju, petih laških oficirjev, med njimi enega generala, ki so določevali mejo med severnim Epirom in južno Albanijo. Italijanska vlada je zahtevala od grške vlade, da se oprosti iu da mnogovrstno in strogo zadoščenje, in ker tega ni dobila v zelo kratkem roku, ki ga je bila stavila, je zasedla otok^1" je ložaj je bil izredno kriti6en*|J^vskj stre] še bolj, ko je slabo	'civilistov.	Liga
na Krfu prelil ^.“posredovati v sporu in narodov je skuS^ vfig kr .	, to(]a
v MussoUui je grozil, da bo Italija izstopila iž Lig°’ se *a oficielno vmeša v spor; gotovo bi bil to izvršil, ne sicer brez lizika za svojo deželo, pa tudi ne brez škode za ženevsko institucijo. Tu pa je Francija prijela za zadevo in odpomogla krizi na la na-j čin, da jo je usmerila proti veleposlaniški 1 konferenci, kjer se je rešila s tem, da je dobila Italija popolno zadoščenje, toda mo-S rala je spet zapustiti grški otok. Francoska j akcija je bila izredno koristna za italijansko ! vlado ter jo na lep način potegnila iz te j pustolovščine.
I * V Franciji je tedaj nastala krilatica:, ! /Mussolini est — il eneore fou?« (en Corfou). j — Opomba prevajalca.
Pika in amen.
Dnevne vesti-
ZASLEPLJENI DO GROBA.
V nedeljo se vrše občinske volitve v Celju, Kamniku in Novem mestu. Vsa ta tri mesta so tudi krepko zabeležena med upniki »Slavonske bankec. Človek bi zato tudi mislil, da vsled tega gotova stranka ipri teh volitvah sploh nastopiti ne bi smela in se tudi ne bi upala. Vendar nikjer na svetu tega ni, da bi volivci izgube pri denarnih zavodih honorirali z volivnim zaupanjem. Morali bi bili ti volivci že presneto bogati, da bi jim bile milijonske izgube postranska stvar.
Ali pa bi morali biti naravnost rekordno zaslepljeni.
In morda bo to zadnje res, ker občinske naprave v vseh treh mestih res ne govore o bo§astvu. Da pa je geslo nekaterih J Ob da ostanejo zaslepljeni do groba, pa se UR v ^rbgega dejstva.
Kavnokar je zapU§gena skupščina in vo-v,- so. poverjene Vukičevič-Marinkovičevi tp8 z '®a obračunati ne le s pašičevci, mveč tudi s samostojnimi demokrati, ki so e včasih s pašičevci 'tako sijajno razumeli. 1*1	ie	SDS izdala zaradi ministrskih
stolčkov Ljubo Davidoviča, leta 1927 pa pri-“aJa obračun. In najdejo se ljudje, še celo joteligenti, ki mislijo, da ni za nje boljšega mest3 kakor da se eksponirajo za SDS. Do-oosljujejo si, da so dosledni, pa so le trdo-ejavi ujetniki raznih praznih gesel, kratko-
•	niha 1iudie> ki mislijo, da obstoji politična aoarost v zaslepljenosti do groba.
toda volivcem Celja, Kamnika in Novega n'esta bi stavili eno vprašanje:
Ail ges mislijo, da je v interesu Celja, . atnnika in Novega mesta, če se postavljajo s pripadnostjo k stranki, ki je doigrala?
. ~ ^Dradni list« št. 64 z dne 14 iunlia objavlja pravila o lekarniških •	.'i	.,
asaf8
|*S3ES' asas £ r r“ *
jo, na kateri se določi?'It	mi f S6‘
si letošnji profesorski kongres Oha e vl" bo sestavil takoj program. ' 0benem se
/ se';ršfXger0|6.Tmniv0LolnSrK0n‘r0le
ministrstvo'T^o V™ ^
poi°-
— Kongres invalidov h«;
Beogradu VII. kongres 'invalidov. Resolucije m sklenil kongres nobene, to pa spričo dej-stva, da niti dosedaj sklenjene niso realizi-rane. Pač pa je pooblastil kongres upravo, da naj sama pospešuje koristi invalidov. Prihodnji kongres se vrši, v spomin ha 10-letnieo predora solunske fronte, v Bitolju. Ob priliki tega kongresa se priredi izlet na Kaj-
^ Solunu, na otok Krf in na otok
Zgradb^ ladjedelnice v Prtmoju. Prometno ministrstvo je prejelo od neke ameriške finančne skupine ponudbo za zgradbo velike ladjedelnice ob Jadranskem morju. 'Ministrstvo bo ponudbo proučilo.
— Akcija za zgradbo pomorskega muzeja v Splitu se je nahajala radi pomanjkanja denarnih sredstev dalje časa na mrtvi točki. Sedaj pa je votirala neka nacionalna ustanova večjo svoto, ki se uporabi v prvi vreti za nakup stavbišča.
— Ravnatelj instituta za intelektualno sodelovanje v Beogradu. V Beogradu se mudi te dni ravnatelj instituta za intelektualno sodelovanje pn Ligi narodov Julien Michel Michel je prišel v Beograd, da slopi v stik z nasnni službenimi krogi in zastopniki intelektualcev ter vzbudi čim večje zanimanje za institucijo za intelektualno sodelovanje.
— Izseljevanje v Kanado do nadaljnjega ukinjeno izseljeniški komisarijat v Zagrebu sporoča, da je kanadska vlada ustavila za daljšo dobo doseljevanje v Kanado. Paro-brodska društva so dobila nalog, da vrnejo Posameznikom že vplačana naplačila.
— Gradbena direkcija opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za dovršitev drž. ceste Kraljevo - Raška, ki se vrši v računske oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu in sicer: dne 90. junija t. 1. za III. del ceste od km 80.300 in dne 2. julija t. 1. za VI. del ceste od km 56.000 do km 68.500.«
— Društvo slovenskih akademikov v Beogradu. Dne 11. t. m. se je vršil II. občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: 'Predsednik Joža Pavlin, drd. med.; podpred-
D Avg. Ruter, cand. med.; tajnik I.
stnar	iur-; blagajnik Slavko Bor-
drd. med.;' 'r^vj 'K-bornik Ferafin Vakselj,
med. in Ludvik Benčfn^10®, Gj'ahor> caud-T. ~	’ cand. med.
— Državna trgovska akademiia v « •.
ru. Ob sklepu šol. leta 1926-27 se uldnTd!" žavnit dvorazredna trgovska šola v Mariboru
V prih. šolskem letu 1927-28 se bo vršil pouk v I. in 11. letniku drž. trg. akademije, ki se
Y nadaljnih 2 šol. letih izpopolni še s III. in IV. letnikom. Vpisovanje za šol. leto 1927-28 se bo vršilo dne 30. junija od 9. do
11.	ure v šol. poslopju na Zrinjskega trgu 1:1. Vnanji učenci se prijavijo lahko pismenim potom. Prijavi naj prilože zadnje šolsko izpričevalo, rojstni ali krstni list in franki-rano kuverto z naslovom za odgovor. V 1. letnik se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom štiri razrede srednje šole, in oni absolventi(inje) četrtega razreda meščanskih šol, ki so napravili završni izpit z najmanj dobrim uspehom in imajo zlasti v slovenščini in v realnih predmetih (računstvo, fizika, kemija, zemljepis in zgodovina) vsaj red: »dobro« V nasprotnem slučaju bodo morali delati poseben sprejemni izpit. Ta se bo vršil v začetku meseca septembra. Dan pričetka bo pravočasno objavljen. V II. letnik se'bodo sprejemali sami taki učenci in učenke ki so dovršili I. letnik trg. akademije.
— Razpisano mesto. Pri srezkem poglavarju v Kastvu se odda mesto dnevničarja ali dnevničarke z mesečno nagrado 900 Din. Pogoj je popolno znanje strojepisja. Prošnje je vložiti do 30. junija t. 1. pri velikem županu ljubljanske oblasti. Podrobnosti glej v »Ur. listu«.
— Vpisovanje učencev na drž. strokovno šolo za puškarstvo v Kranju se vrši dne 1. in 2. julija t. 1. od 9. do 12. in od 14. do 16. Predhodnim pismenim prijavam je priložiti znamko za odgovor. Sprejemni pogoji so: Absolvirana 5. razredna ljudska šola, starost
14.	let (to starost mora učenec doseči v teko-
. čem solarnem letu) in da je učenec zdrav in normalno razvit. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnim listom in domovnico. Vpisnine in šolnine ni. Pouk traja 4. leta. Za praktični pouk dobijo učenci ves materijal in orodje brezplačno od zavoda, za teoretični pouk i. s. knjige, risalno orodje itd. pa morajo prinesti seboj. Po dovršeni učni dobi dobijo učenci - absolventi odhodna izpričevala, ki jim dajo po izpopolnitvi zakonitih pred pogojev pravico do samostojnega izvrševanja podrobna pojasnila daje ravnateljstvo drž. puškarske, oz. graverske obrti. Vsa nadaljna trokovne šole za puškarstvo, ki je nastanjeno v drugem nadstropju drž. realne gimnazije v Kranju. — Ravnateljstvo.
— Ponesrečen rekordni polet. Iz Pariza poročajo. Na aerodromu Le Bourget se je dvignil te dni v zrak francoski letalec Pelle-tier d’ Oissy, ki je hotel pobiti Chamberlainov in Levineov rekord. Že pri 20 km oddaljeni vasi Gonessu pa je bil prisiljen spustiti se na zemljo. Pri tem se je aeroplan prevr-gel in jel goreti. Aeroplan je popolnoma uničen, dočim sta ostala letalec in njegov spremljevalec popolnoma nepoškodovana.
— Težka avtomobilska nesreča v Vojvodini. Tri kilometre od Sombora se je pripetila te dni avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Veleposestnik Ivan Koller iz Pribičevičeva se je vračal s svojo deklo Katarino Stejič, ki jo je dal operirati Subotici na slepiču, z avtomobilom domov. Šofi-rar je Mihajlo Balogh. V -avtomobilu je sedel razven imenovanih še neki drugi šofer. Pri Somboru se je zaletel avtomobil, 'ki je vozil z brzino 60 km, iz doslej nepojasnjenega vzroka z vso silo v ograjo -mostu preko Kralja Petra kanala, se prevrnil ter padel s potniki vred v kanal. Oba šoferja sta prišla pri tem pod avtomobil ter so ju potegnili mrtva iz vode. Koller in njegova dekla sta padla v vodo, odnesla j»a sta tako težke poškodbe, da je malo upanja, da bi okrevala. Stejičeva ima poškodovano lobanjo in obe roki zlomljeni, Koller ima na vsem telesu težke poškodbe.
— Pokvarjen sladoled. V Bečkereku je obolelo nad 600 oseb za želodčno boleznijo, ki je bila zdravnikom zagonetka. Mislili so, da gre za novo infekcijsko bolezen, temveč za zastrupljenje s pokvarjenim sladoledom. Vojvodinski listi pravijo, da so ukrenile ob-doče oneo“"°’ da se taki slučaji v bo-kler se ne uvidijo ia ildfltev. F? l®Pa: lakonične kazni, je vse	21 ra"
strogim zakonom!	'	en	z	novlm>
— Množenstveno zastrupljanje z niegom iz Košič poročajo:	V Koničovi je obolelo na stotine ljudi, ker so jedli pokvarjeno meso. Dve osebi sta umrli. Dva mesarja sta bila aretirana .
— 65-letna žena ubila svojega 70-letnega moža iz ljubosumnosti s kladivom. 65-letna Leopoldina Misik v Budimpešti je ubila te dni svojega 70-letnega moža iz ljubosumnosti s kladivom. Morilka je bila aretirana. Sodišče jo je dalo preiskati od psihijatrov, ki so jo proglasili za abnormalno, vsled česar je bila oddana v umobolnico. Psihijatri se naj-brze niso zmotili.
— Burne scene pri obravnavi zoper Iso
Langa. Obravnava zoper Iso Langa še vedno
ni končana. Glavna priča zoper Iso Langa, inšpektor monopolske uprave Luka Petrovič se je končno vendarle potrudil k obravnavi. Dasi je hodil redno v pisarno, ga beograjska policija — kot se to večkrat zgodi — ni mogla najti. Končno se je peljal Langov zago-vonik v Beograd, ki je pa Petroviča takoj našel. Pri zadnji obravnavi je prišlo ob priliki zaslišanja Luke Petroviča do prizorov, kakršni v kroniki osiješkega sodišča doslej |e niso bili zabeleženi: občinstvo se je ume-
.’° v obravnavo, tako da je moral predsednik obravnavo prekiniti in poklicati policijo, *,?aii'i. »°rai?? izpraznila. Petovič je namreč ,„.,.,'1 nriI> zaslišan, da je bila meseca
aithviVn wn'xT-neka oseba’ ki »e mu Je predstavila kot Nikola GjuričsBiorac ter mu
ponudila 300 000 D,n podkupnine v svrho, da bi pri obravnavi ne izpovedal za Langa preveč obremenilno. 1 n teh besedah je planil Langov zagovornik dr.. Nikola Gjurič-Biorac kvišku er zaklical Petroviču v silnem razburjenju: »Ordinarni lažac, hulja (lopov), podlacu Ko je hotel Petrovič nadaljevati je zadonel iz stotin grl klic: »Hulja, podlac,'lopov, lažac, napelje s njim k Nato je dal predsednik dvorano izprazniti ter kaznoval dr. G.juričiča-Biorca z globo 200 Din, dočim je obljubil državni pravdnik, da ga bo prejamjal radi razžaljenja priče. Ker je Petrovič svojo izpovedbo še dvakrat ponovil, je ponovil dr. Gjuričič-Biorac svoje žalitve pravtako še dvakrat. Obenem je zagrozil, da bo spravil Petroviča radi krivega pričevanja na zatožno klop, dočim je zagrozil državni pravdnik njemu, da bo preganjal njega radi zapeljevanja h krivemu pričevanju. Končno je vprašal dr. Gjuričič-Biorac Petroviča, če nima na izidu procesa kakega interesa. Petrovič je odgovoril, da ne, toda dr. Gjuričič-Biorac mu je dokazal, da zahtevata on in Selim Rudrup e.no tretjino premije za razkritje, ki bi znašala okoli 7 milijonov dinarjev.
—	Bitka med dvema arnavtskima selima. Iz Skoplja poročajo: Približno 7 km od Ka-
čanika se je moral te dni ustaviti neki osebni vlak, ker se je vsula od obeh strani nanj toča projektilov. Vse -je mislilo, da gre za kačaški napad. Ker pa se od nobene strani niso prikazali takoj kačaki, se je odpeljal vlak z največjo brzino nazaj, odkoder je prišel. Na lice mesta je bila poslana orožniška patrulja, ki je ugotovila, da ni šlo za napad kačakov na vlak, temveč za bitko med dve-mi arnavtskimi seli, za krvno osveto. Prebivalci enega sela so streljali na prebivalce drugega sela preko železniškega nasipa in tako se je zgodilo, da so zadele številne krogle vlak, ki je privozil med tem mimo. Od potnikov ni bil nihče poškodovan. Orožniki so aretirali 10 Arnavtov. Dva aretiranca sta bila prepeljana v -bolnico .
— Smrtna žrtev kravalov na dunajski univerzi. Iz Dunaja -poročajo: Radi znatnih kravalov so na dunajski univerzi vsa -predavanja ustavljena ter se prično, če se kravali ne ponove v pondeljek zopet. Univerzitetne rampa je še vedno od policije zasedena. Predstojnika instituta za kemično medicino, prof. dr. Emila Fromma je zadela v institutu kap. Baje je povzročilo njegovo smrt razburjenje radi kravalov in ustavitve predavanj.
— Samega sebe križal. V Berlinskem predkraju Karlshorstu se je pripetil te dni samomor in verske blaznosti, ki mu po mnenju sodn. zdravnika v forenziški literaturi ni
] primera. 28-letnega učitelja Walterja Riss-| manna so našli v stanovanju njegovih stari-! šev obešenega na križ, mrtvega. Sodna ko-| misija je ugotovila, da je izvršil Rissmann j dejanje v trenutku verske blaznosti sam, s tem da se je privezal s pomočjo komplicirane mreže zank v poziciji križanega Kristusa na križ ter se pri tem zadušil. Poleg samomorilčevega trupla so ležali amuleti s podobo matere božje.
— Tatinska tolpa, ki je ukadla za 1,0(10.000 dolarjev dragocenosti. Te dni je bil aretiran v Ronkonkani na Long Islandu neki Harry Baryy, ki ga imenujejo »dobrodušnega«. Osumljen je, da je ukradel lansko leto dragulje newyorškega bankirja Livermore-a. Policija misli, da je napravila z njegovo aretacijo dober plen. Barry je načeloval tolpi vlomilcev, znani pod imenom '»Sodrga iz Nove Anglije«, dasi je operirala večinoma v Newyorku. Računa se, da je ukradla ta tolpa vsega skupaj za 1 milijon dolarjev dragocenosti. Tolpa je štela 8 glav, 7 možakarjev in 1 žensko.
— Krvav ples. V neki plesni dvorani v Portu Allegru (Brazilija) je prišlo 'te dni do velikega prelivanja krvi. Nekemu rabijatne-mu oficirju so prepovedali vstop na plesišče. Možakar je šel v vojašnico, pripeljal pred
•	plesno dvorano oddelek s puškami oboroženih vojakov ter ji,m ukazal na -plesalce streljati. Vojaki so -povelje izvršili in v trenutku je ležalo v dvorani 11 mrtvih, 27 težko poškodovanih pa se je valjalo v krvi. Oficir in vsi vojaki so bili aretirani.
—• Ženo kamena!. Pred praško poroto se je zagovarjal te dni 23 letni kočijaž Henrik Kerpl radi bestialnega umora svoje žene. Kerpl se je hotel od svoje žene ločiti, žena pa v to ni hotela privoliti. Zato je sklenil, da jo umori. Povabil jo je, naj vzame s seboj košaro in gre ž njim, češ, da ji bo izročil neke stvari. Ko sta prišla mimo neke grape, je vprašal Krepi svojo ženo še enkrat, če bo privolila v ločitev. Ker mu je žena smeje se odgovorila, da tega ne bo storila, jo je sunil Kerpl z vso silo s pestjo v obraz, tako da je padla napol onesveščena v grapo. Nato je zlezel -Kerpl za njo, pograbil velik kamen ter ga vrgel ženi na glavo, ker se je še vedno zvijala, je pograbil drugi še večji kamen ter ji ga vrgel na glavo. Strašno razmrcvarjeno ženo so našli pozneje pasanti umirajočo. Imela je samo še toliko -moči, da je povedala svoje ime, nakar je -izdihnila. Pri obravnavi je Kerpl svoje dejanje priznal, -izgovarjal pa se je, da je vsled neke operacije na želodcu tako nervozen, da včasih ne ve, kaj dela. Tudi v grapi je bilo tako. »Če bi bil imel pri sebi revolver, je dejal, »bi jo bil ustrelil, če bi bil i-mel nož, bi ji ga bil |iar!n,i* Y trebuh.« Zdravniki so izjavili, da je vondar^f^, 0, manj vredeD mdividij,
vo?en Kernf ilVKJT ^,aaje P°P°Jnoma odgovoren. Kei pl je bil obsojen na 9 let težke in
poostrene ječe.	*
— Levji proces v Rimu. Začetkom meseca julija se bo obravnaval v Rimu nenavaden proces. Pred tremi leti se je snemal v Rimu film izza časa preganjanja prvih kristjanov. Podjetje je zgradilo v to svrho cirkus, ki je predstavljal Colosseum. Iz zoologične-ga vrta so naročili 18 levov in levinj, ki sta jih nadzirala nemška dompteurja iz zo-ologičnega vrta, Schneider in Mertz. V cesarski loži je sedel, krvavih prizorov željen, Nero s svojim historičnim smaragdom. Medlem, ko je zrl na kristijane, je splezala ena od levmj, mesto, da bi se vrgla na kristjane, v cesarsko Iožmter se vrgla na Nerona,
l	ledno sta prihitela nepazljiva dompteurja, je levinja Nerona raztrgala in deloma pozna, tako da je bil že mrtev. Bil je precej znani filmski igralec Avgust Palombi. Njegovi sorodniki so vložili nato zoper vse one,
1	so PO njihovem mnenju za nesrečo odgo-voini, tožbo. To so: oba dompteurja, ki jim očitajo malomarnost in nepazljivost, dalje lastnika filmskega podjetja Baratollo in Am-brosio in končno ravnatelj in umetniški vod-n n* ,ldiče drugi kot Garbielle d’Annun-zio. Ohravnava bi se bila imela vršiti že začetkom t. m., bila pa je preložena, ker se ena od glavnih prič ni odzvala povabilu, oprva je nameravalo sodišče citirati tudi glavnega krivca, levinjo, po kratkem prev-dcirku pa so si gospodje sodniki premislili, hojec se, da bi utegnilo priti v tem slučaju do krvavih prizorov.
~ Senzacionalen detomor v Baden-u, Ob mnkoštnih praznikih je priplavala po wie-nerrieustadtskem kanalu velika zaprta pločevinasta škatlja. Dva mlada fanta sta jo potegnila iz vode in odprla. Na svojo grozo sta zagledala v škatlji truplo novorojenčka. Obvestila sta orožnike. Orožniki so ugotovili, da izzvira škatlja -od neke tvrdke, ki izdeluje
kocke za juho. -Dognali so dalje, da je prodajal kocke v takih škatljah samo še en trgovec, ki je prodal zadnjo zobotekniku Viljemu S.-u. 'Nadaljnja poizvedovanja sp ugotovila, da je intimna prijateljica zobotehnika neka šivilja Ana M., ki je porodila nedavno otroka, ki je neznanokam izginil. Na podlagi teh ugotovitev so bili zobotehnik, njegova žena in Ana M. aretirani,-nakar so priznali, da sta novorojenčka zobotehnik in njegova žena z blazinami zadušila ter stlačila v skalijo, ki jo je vrgla nato nezakonska mati v kanal. Kdo je oče otroka, še ni dognano, pravtako še niso pojasnjeni motivi detomora. Domneva pa se, da se je bavil zobotehnik z umetnim splavljanjem. Izgleda, da je mož abnormalen, vsled česar so ga oddali v svrho psihijatrične preiskave v blaznico.
Ljubljana.
1— Redna letna skupščina strokovne organizacije gledališki igralcev se vrši prve dni meseca julija v Beogradu. Ljubljana bo zastopana po treh delegatih.
1— V higienskem zavodu v Ljubljani se v pisarni in laboratorijih uvede poletni delovni čas od 8. do 14. ure pričenši s 15. junijem 1917 in traja do 30. avgusta 1927. Na to spremembo se občinstvo opozarja.
—	Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 19. junija 1927 ob
15.	uri v Domu v Št. Vidu koncert pod vodstvom prof. Adolfa Grobminga. Na programu so najlepše skladbe slovenskih, hrvaških in srbskih skladateljev. Cene so običajne. — K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor.
—	Predprodaja vstopnic pri gdč. I. Zakotnik v št. Vidu.
1— Ljubljanski Sokol vabi članstvo in ostalo občinstvo na vrtno veselico v Narod-dnem domu dne 16., v slučaju slabega vremena 19. t. m. popoldne. Spored; Godba, petje, dve telovadni točki in v telovadnici ples. Čisti dobiček je namenjen skladu za postavitev spomenika kralju Petru I. Vstopnina Din 10, preplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor ne utegne priti, naj se oddolži z darilom, vsak dinar dobrodošel!
1— »Grofica Marica« 'priljubljena opereta se vprizori v nedeljo 19. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču pri znižanih cenah. Ker je čisti dobiček namenjen »Bol. fondu« gled. članov, so vabljeni tem potom vsi prijatelji in ljubitelji gledališča najuljudneje na to predstavo.
1— Samomor. Včeraj zjutraj so našli ob Gradaščici na Viču 261etnega livarja Franceta Šeška z Viča obešenega. Vzrok samomora ni ugotovljen, domneva se pa, da je gnala Šeška v smrt izguba denarja, ki jo je utrpel pri nekem podjetju v šiški, katerega solastnik je bil.
Boj za Kamnik.
Neverjetna je predrznost naše esdeesar-ske gospode. Sedaj, ko gre zopet za to, da nalovijo čim več »gimpelnov« na svoje limanice, ki naj bi jim zasigurali še nadaljno gospodarstvo v kamniški občini so začeli izdajati »Kamničana« v katerem jih ni sram objaviti članek pod naslovom »Mestna hranilnica:. Po geslu: »Tat leti, držite ga« obrača v tem članku nekdo vso krivdo polomije pri Mestni hranilnici na »Dolge jezike«. Tisti, ki so napravili milijonsko škodo občinskemu zavodu, se nam v članku predstavljajo kot največji zaščitniki interesov mestne hranilnice, dočim so vsi ostali, ki bodo morali s svojim premoženjem to škodo eventuelno poravnati, označeni kot največji škodljivci zavoda.
Gospodje sam. demokrati! Ali res mislite, da so v Kamniku sami idioti, ki ne znaio ločiti dejstev od izmišljotin? Ako ravno sta si laž in kleveta dve sorodni svojstvi in če prav vemo, da so Kamničani do dobra spoznali'te ljudi, jih vseeno poživljamo: Na dan s fakti, na dan z imeni onih, ld so s svojo brezvestno agitacijo proti Mestni hranilnici povzročili run na ta zavod. Ako nam z imeni ne poslužite, Vas mora ves pošteni Kamnik smatrati kot obrekovalce. Ne brezvestna agitacija, niti ne zaslužena kritika sam. demokratskega gospodarstva v Mesini hranilnici, niti dolgi jeziki piso povzročili run na njo, pač pa notorična finančna ne-i.F^?bnost ,ln ,s kratko pametjo vezana stran-
„ 'fa naf!ep.ljel,iost irl mog^e še kaj drugega. »Dolgi jeziki« niso delali sklepov, kam
se ima denar mestne hranilnice nalagati pač pa je to delala v nasprotju s štatuti mestne hranilnice gotova gospoda, ki je potem hotela z lažjo utajiti vso nesrečo in ravno s tem izzvala nezaupanja vlagateljev in run na zavod. Zelo bi Sili hvaležni »Kamničanu« ko bi nam v prihodnji številki jiojasnil, koliko je na sklepe gotovih gospodov uplivala pogodba Sv. Pribičeviča z generalnim ravnateljem Slav. banke.
Gospodje demokrati! Laž je grda lastnost m ima kratke noge, kakor se je to že enkrat izkazalo. »Kamničanu priporočamo, da napiše poglavje o laži, ker taki moralični nauki bi bili za gotovo gosjmdo več kot potrebni in koristni.
Mogoče bo objavil prihodnji »Kamničan« tudi pravo stanje stvari pri Slavenski banki, ki je nastalo vsled konkurza. Vsi že venio, da se bo dalo v najboljšem slučaju rešiti mogoče še 40 odstotkov naloženega denarja. Ker se pa javljajo brezvestni agitatorji, ki se sirokoustijo, da bodo poplačali vso škodo, ki so jo demokratski gospodarji pri Mestni hranilnici povzročili, jih tem potom javno pozivljemo, naj dajo pismeno obveze, da bodo to tudi res storili. Mi smo pripravlje-m jih proglasiti za največje dobrotnike kamniškega mesta. Torej le korajžo gospodje.
Zaupanje vlagateljev pa se bo dalo zopet pridobiti, ko bodo sedeli na vodilni mestih pri zavodu nestrankarski gospodarji. Izvolitev gospode, ki je dosedaj odločevala pri Mestni hranilnici, bi bila v resnici nevarna za davkoplačevalce Kamniške občine, ki pa
19.	junija ne bodo pljunili v lastno skledo,
ampak volili kandidate »Združene liste«.
Kamniški volilei vrzite v nedeljo vsi volilne kroglice
v PRVO skrinjico.
K BLAGOSLOVITVI SPOMENIKA
V	VOJNI PADLIM ŠENTPETER-CANOM.
Pevci, ki sodelujejo pri iblagoslovitvi spomenika v nedeljo, dne 19. junija t. 1. se prosijo, da se udeleže pevske vaje v petek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v šoli na Ledini in da so v nedeljo točno ob pol 11. uri pri spomeniku.
Seja širšega odbora za postavitev spomenika padlim Šentpeterčanom in sestanek sodelujočih (razen pevcev), se vrši v jjetek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva cesta 15. Seje naj se udeleže tudi vsi nabiralci, ker je to zadnji rok za oddajo nabiralnih pol.
Zastopniki podružnic Zveze slovenskih vojakov in invalidov, ki se udeleže nedeljske žalne proslave pri Sv. Petru, se prosijo, da prineso na spomenik cvetja po možnosti vence. Po prihodu v Ljubljano naj se zglase v prireditveni pisarni tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva 15.
Pisarna prireditvenega odbora za postavitev spomenika padlim iz šentpeterske fare, je od sobote dalje v parmanenci v prostorih tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva cesta 15, kjer se dobe tudi vse informacije.
Hišni lastniki šentpeterskega okraja se prosijo, da razobesijo na dan žalne proslave, to je 19. junija t. 1. črne zastave v počaščenje spomina 329 vojnih žrtev tega okraja.
Šport.
Primorje : Concordia 5 : 3.
Za Gradjanskim in Haškom smo imeli priliko videti v Ljubljani tudi tretjeplacirani zagrebški klub Concordio. Po igri se nam je Concordia do padla bolj od Gradjanskega. Zaostaja pa za Haškom. Ima tudi isto napa-
ko ko Gradjanski in Hašk, — pred golom cinca in menca, da je joj. Nobenih odločnih in brzih odločitev pred nasprotnimi vrati. Drugače pa se odlikuje z lepo kombinacijo in preciznim podajanjem žoge.
Primorje se je nasprotno odlikovalo z br-zimi odločnimi potezami, katerih vsaka je ustvarjala nevarne situacije pred svetiščem Concordie. Gost Sekulič je pokazal kakšno mora krilo 'biti. Njegovo postiranje je bilo idealno. Odlikuje se pa poleg tega tudi z naravnost rafinirano igro. Le žal, da ga Primorje ni znalo izrabiti, sicer bi bil rezultat še boljši. Junak dneva je bil Uršič, ki je od petih golov sam zabil štiri. Obramba Primorja je bila odlična, le kritje je bilo preslabo in vsled te napake je tudi bilo mogoče Comoordiji popraviti rezultat ,ko je že Primorje vodilo s 3 : 0.
Igra sama je bila v znamenju prav lahne premoči Concordie.
Sodnik g. Fink dober. Obisk nekoliko slab.
Prvenstvene tekme.
Prakovo : Panonija 6:1 (0:0).
Po neodločnem rezultatu v prvi polovici je Krakovo zlomilo odpor Panonije v drugi polovici.
Odsvetovati pa je podsavezu, da pusti igrati v taki vročini tekme moštev, ki obstojajo večinoma iz mladih igralcev.
Slavija : Reka 2:2 (1:1).
Boj za prehod v prvi razred je bil vroč. Oba kluba sta dala iz sebe vse, kar sta mogla, da si priborita vstop v prvi razred. Temu primerno je izgledala tudi tekma, v kateri kombinacija in fair igra ni prišla do izraza. Seveda ni izostal tudi obligatni incident. Igralec Slavije je zopet obrcal, in to korenito, igralca Reke. Mogoče bomo zopet odpravili s samim ukorom. Enkrat smo že tako.
Gospodarstvo.
KOMUNIKE.
Kakor znano je sklenil izredni občni zbor Trboveljske premogokopne družbe dne 28. decembra 1926, da se provede v smislu zako-
na z dne 7. avgusta 1926 valorizacija inve sticijskih računov na ta način, da se poviša delniška glavnica od 50 milijonov dinarjev na 1,50 milijonov dinarjev, nadalje s prenosom dinarjev 50 milijonov iz glavnične rezerve na 200 milijonov dinarjev.
Dovoljenje ministrstva trgovine in industrije za valorizacijo je ravnokar dospelo. Ker radi kratkega roka ni mogoče izvršiti pravočasno vseh potrebnih formalnosti, je moral upravni svet Trbov. premogokopne družbe na seji, ki se je vršila dne 13. junija t. 1. na sedežu v Ljubljani skleniti, da se sklicanje rednega občnega zbora za nekaj časa preloži.
BORZA.
Curih. Beograd den. 9.13, Ne\vyork den. 520, London blago 25.2575, Berlin blago 123.22, Budimpešta den. 90.60, Bukarešta den. 3.09, Pariz den. 20.365, Italija blago 28.85, Praga denar 15.40.
SEDEMNAJSTLETNA DEKLICA SADISTIČNA MORILKA.
Pred porotnim sodiščem v Duisburgu se obravnava te dni zanimiv proces. Na zatožni klopi sedi čedna, črnolasa deklica sanjavih oči, 17-letna Kathe Hagedorn, obtožena dvojnega umora.
Deklica je hčerka trgovca s kolonijalnim blagom v Duisburgu. Stariši so jo skrbno vzgojili. Na videz je bila vedno korektna. Zaposlena je bila v trgovini svojega očeta Otroci pripovedujejo, da je bila dbbrega srca ter jim je dajala sladkorčke.
Dne 24. junija lanskega leta pa se je pripetila zagonetna stvar. Deklica je imela svoje sitnosti mesečne ženske in šla se je kopat. Na cesti je srečala 11-letnega dečka in 8-letno deklico iz sosedne hiše. Pot jih je vodila skozi gozd. V gozdu so trgali cvetice, iz katerih je spletla Kathe venec. Kako so se razvijali dogodki dalje, nihče ne ve. Najbr-že je prerezala ona otrokoma s škarjami, ki jih je imela v ročni torbici, žile na vratu.
.Kmalu nato je našel trupli neki mož, ki je pa na slabem glasu.
Vsekakor pa je bila deklica v kopališču. Na povratku jo je čakal oče z vozom. Med vožnjo je dejala očetu, da je videla otroka v družbi omenjenega moža, nekega Bettaka. Ker živi Bettak v sovraštvu z njeno rodbino rodbinama otrok, se je zdelo to njenemu očetu čudno. Kmalu potem, ko sta se pripeljala domov, je bil umor razkrit. Oče neklice je ovadil Bettaka policiji. (Pozneje se je izkazalo, da je telefonirala deklica po umoru, če je Bettak doma.)
Ko se je zvedelo, da pravi Bettak, da je videl zbežati od trupel neko žensko, je šinila njeni materi v glavo misel, da bi utegnil® biti to njena hčerka. Vzela je v roko sekiro, stopila v sobo ter zaklicala: Kathe, če si bila ti, potem je bolje, da ubijem tebe in nas vse!« Deklica je odgovorila:	»Jaz	nisem
bila.«	_	j
Zjutraj ob petih je deklica vstala in izginila. Najela je brez denarja avtomobil ter s® peljala v Krefeld pred neko kavarno. Ker se predolgo mi vrnila, je stopil šofer v kavarno, kjer je izvedel, da je zapustila deklic® pri drugih vratih kavarno ter se odpeljala z drugim avtomobilom v Cleve na nizozemsko mejo. Ke v Cleve-u šoferja mi plačala, jo je peljal v Duisberg nazaj ter izročil policiji, ki jo je pridržala radi suma, da je ona morilka otrok, v zaporu.
Pred preiskovalnim sodnikom je priznala, pozneje je pa svojo izpovedbo ponovno iz-premeuila.
K obravnavi je povabljenih 33 prič in 8 izvedencev. Obravnavi prisostvuje 20 poročevalčev listov.
Dokazano je, da je bila deklica perverzna ter da je imela več nenaravnih razmerij. Seksualni nagon je imela že od 14. leta močno razvit. Vrhutega je bila strastna čita-teljica pornografičnih romanov in pravtako strastna obiskovalka kina. Razven tega je dedno obremenjena. Kathe Hagedorn je še devica. Njen stari oče je bil hud alkoholik, od njegovih 10 otrok je ostal pri življenju samo .Kathim oče. Najbrž je izvršila čin v sadističnem pohlepu po krvi.
Zdravniki imajo sedaj rešiti problem, ki ga razprava nikakor ni pojasnila.
Marcel Prčvost:
44
Don - J uanke.
Kneginja torej nikoli ni poznala denarnih skrbi, in sedaj naj bi se radi denarne zadeve razblinila vsa sreča njenega življenja, poroka z Ramonom? Jasno je bilo, da je Kanton v marsikaterih zakonskih zadevah nadkriljeval kneza, toda v denarnih zadevah je imel knez le prednost. Kanton je mirno gledal v tem trenutku obraz svoje gospodarice, ki ga je pačilo razmišljanje. Čutil je, da je prišel na kritično točko svojega podjetja ... In v takih trenutkih je mislil po špansko, v jeziku, bogatem najsirovejših kletvic. Nekatere teh krepkih besed so silile molčečemu tango-plesalcu na
jezik.
— Toda saj intam jaz svojo doto!
— Da, toda je že skoraj vsa porabljena! je nehote vzkliknil Kanton s sirovim glasom. Toda naglo je nadaljeval zelo ponižno:
 Ce bi nastal proces radi vaše dote, se izpostavite
velikanskim sitnostim. V trenutku, ko stopite z menoj na ladjo, smete računati samo še name in na to, kar imam. Vse to je vaše, toda za knežjo damo je to zelo malo... Tudi če bi prodal vse svoje dragulje, na primer tale biser, ki je vreden najmanj 30.000 frankov. Biseri so namreč danes že dosegli bajne cene.
Pokazal ji je s prstom na krasen rožnat biser, ki se mu je blestel na kravati. Hilda, ki je sledila tej
kretnji, se je dvignila in pomignila, naj molči. Neka misel ji je šinila v glavo.
— Počakajte.
Odšla je iz salona v spalnico. Ostala je tam kakih pet minut, medtem ko je moral Španec kljub svoji hladnokrvnosti sesti. Kolena so se mu tresla in njegov rujavi obraz je postal zelen. Ko je slišal, da se kneginja vrača, se je na mah dvignil. Kri mu je takoj zopet stopila v lica, ko je videl, da drži Hilda v prstih svojo trojno biserno ovratnico: 156 enako velikih in izredno lepih biserov. Kneginji so lica vsled nenadnega sklepa kar žarela.
— Če stane vaš biser 30.000 frankov, koliko je potem vredna ta ovratnica?
Ramon je odgovoril precej malomarno:
— Tega ne vem. Poznam samo ceno svojega bisera, ker bi ga rad moj draguljar odkupil. Toda vobče se na bisere prav nič ne razumem... Morda je to vredno kakšen milijon.
0 gotovo, najmanj en milijon. Markiza de Ber-gues je plačala za svojo ovratnico ravno en milijon, a je mnogo manjša kot moja. Zapovedujem vam, da prodaste to ovratnico, ki je moja last.
Ramon je stopil dva koraka nazaj.
— Jaz si vendar ne morem predstavljati, je dejal z globokim glasom, da mi hočete Visokost ponuditi
denar.	.	.
— Ne ponujam vam prav ničesar, ga je P’’e * Hilda. In ja/. S svoje ..»ni .1 ,udl n, -./en.
Viso-
stavljati, da si mi moj podložnik upa narekovati, kak° naj se obnašam.
Ramon se je priklonil.
— Gotovo, toda ponižno prosim Vašo Knežjo kost, da meni ne poveri prodaje...	.
— Komu naj jo torej poverim? Prekupčevalci 1 me varali...
— Morda gospa Lelievre ..., je dejal Ranion.
— Lelievre je gos, ga je nepotrpežljivo prekinila Hilda. Ona zgubi vse, kar ima v rokah: V salonih, v gledaliških ložah, v prodajalnah, v avtomobilih, m vi hočete, da ji dam za en milijon biserov v roke?. • • a mon, ukazujem vam; prodajte to ovratnico.
•Spor teli dveh plemenitih d vi S Je trujal Se nek^^{°
časa, toda slednjič se je Ramon udal. Naslednji dan so bili biseri že prodani. Ramon je prinesel kneginji štiri čeke na London and River Plate Bank. Plačljivi so bili vsaka dva meseca in vsak se je glasil na vsoto 420.000 frankov, vsega skupaj torej 1,680.000 frankov. Hilda je bila navdušena, kajti mislila je, da je ovratnica prav dobro prodana. Čeki so se glasili na Ramonovo ime in on jih je podpisal pred kneginjo. Potem jih ji je ponudil.
— Kaj naj storim s temi papirji? je vprašala.
— Skrbno jih morate spraviti in si jih dati izplačati na dan, ko zapadejo.
Njena Visokost je gledala resno.
(Dalje prih.)
XX, URANIJA
Najboljši v materlialu so Sva-carski PLETILNI STROJI
- najnizje cene  =
tudi na meiežns odplačila jamo pri
Josip Peteiincu, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Zahtevajte prospekte!
10 najpopolnejSi, vrhunec nemške tehnike.
DUBIED
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. s o. *•, Ljubljana
nudi
n«|fineiii In naiokusnejli namizni kis iz v i n s k e fl a kisa.
SaMevajta ponudbo. »—s Telefon štev. 2389. TehnlCno In hlgl|enlCno najmoderneie orel a na kisarna v Jugoslaviji. 11 ljubljene, Dunajske cesta SL la, II. n^dstr.
Širic »Narodni Dnevnik"!
Otroške malice, uičfce v raznih
barvah, kopalne hlače, flor-nogavice za žemke in moške, kravate, žepne robce, ovratnike, manšeSne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, dišeče milo kupite najceneje pri
Josip PeteEinc-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Na veliko!	Na mala!
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plaž* 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Carlniko posredniški In ipedicljikl bureau
»GROM«
UUBUANA, Kolodvorska ulita 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Totolon	2434.
Podružnice t Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vso v to stroko spadajoCo pošlo najhltrnl* In pod kiilantniml pogoji. M*resne
Zastopniki dniibo spolnih vos S. O. S. so o pošiljko.
Kupimo tako]
dobro ohranjeno pisalno mizo, pisarniško omaro, računski stroj in blagajno pripravno tud' za shranjevanje knjig. Ponudbe s ceno pod »B 1 a -rajna« na upravo tega lista.
Urednica
samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tesno-pisja, išče sluibo za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod značko »Agilna 1000«.
Premog - Čebin
Wolfova l/II. - Telef. 5«
Zahvalnies,
Gosp. lekarnar Bluin, Subotica. — Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanjo povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M., Maribor. — Larucin kapsulo se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. Glavno skladišče: Apoteka Blum. Subotica.
Gospodiči*
•XX	d°	8000	Dl“
lš8e P{£0Jenega leta, ka-toreg« bi odplačevala me-aeSno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo lista pod »Dobre obresti«.
Oblačilno blago
po globoko »nižanih cenah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Dunajska cesta 38, »raven Jugo-auto.
Prodajalka
dobra moč v mešanem blagu, želi premenitd mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod šifro »Zanesljiva«.
Aleksander Me.nlkar. - Urejuje' VMM. Svetek. - U t»knr«o .Merkur, odgovor.«' Andrej Serer. V* * UJublJ.ni.