4. številka. Ljubljana, v četrtek 7. jannvarja 1904. XXXVII. leto. i Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske deže'e za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K *J0 h Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravntštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličja. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. ) 3 Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Teorija in praksa. Ministrski predsednik Korber govori rad in govori mnogo. Pri vsaki priliki se oglasi a kakim dolgoveznim govorom in nikdar ne pozabi povdar-jati svoje modernosti, svojega naprednega mišljenja in svoje uprav nad človeške pravičnosti in nepristranosti Kdor bi hotel avstrijsko upravo soditi po Korberjevih besedah, bi utegnil misliti, da je avstrijska država ena najnaprednejših in najmodernejših, Korber sam pa da je pravi ideal novodobnega državnika, poosebljena pravičnost in takorekoč inkarnacija nepristranosti. Ali avstrijski narodi so spoznali že davno, da je med besedami in med dejanji ministrskega predsednika Korberja nepremosten prepad; da se vsa Korberjeva državniška modrost reducira na TaafTejev »fortwurstelna v prilog nemštva, njegovi frazoviti, moderno okićeni govori pa da niso nič druzega, kakor pesek v oči, »pflanz«. Tudi v torek je ministrski predsednik Korber na shodu dunajskih sodnikov in odvetnikov nastopil £ briljantnim govorom in kakor še pri vsaki taki priliki, je tu obsipal svoje poslušalce z ob jubami in zatrdili. In ponosno si je trkal na prsi in zapel slavospev svoji neskončni pravičnosti. Kaka pa je ta Korberjeva pravičnost v resnici, to so nam zopet enkrat pokazala zadnja justična imenovanja. Ta imenovanja so zlasti med Slovenci na Štajerskem obudila opra vičeno nevoljo, saj se vidi iz nj h nepravičnost in pristranost min str-skega predsedn ka Korberja napram slovenskemu narodu. Kako daleč sega to nasprotstvo, je zlasti drastično pokazalo imenovanje sodnega podpredsednika pri deželnem eodišču v Celovcu. Pri tem sodišču sluzbu.e že dlje časa višjesodni svetnik pl. F 1 a d u n g in ta je bil pri imenovanju sodnega podpredsednika preteriran samo zato, ker je zmožen slovenskega jezika. Gosp. pl Fladung je Nemec, a je povsod, koder je služboval, uži val pravo spoštovanje in vsestransko zaupanje, ker je bil v resnici pravičen in nepristranski — tudi Slovencem. Pravičnost in nepristranost napram Slovencem pa se dandanes jako malo ceni v slavni Avstriji in tako se je zgodilo, da je bil gosp. pl Fladung preteriran in da je bil imenovan podpredsednikom ce lovskega sodišča sodni svetnik Lot tersberger, ki ne zna nobene besede slovenski. Kvalificiran nasvetnik je bil zapostavljen na korist nekvalificiranemu* navadnemu svetniku. S tem se je storila krivica gos^. pl Fladungu, ki je že dlje časa višjesodni svetnik in je imel pravico pri čakovati, da se ga pomakne na podpredsedniško mesto. Ta krivica je toliko večja, ker je gosp pl. Fladung starejši po letih in po službovanju od novega podpredsednika, ker je izborno kvalificiran, in ker je v jezikovnem oziru sposobnejši za podpredsedniško mesto, kakor njegov srečnejši tekmec S tem imenovanjem se je zgodila krivica koroškim Slovencem, tretjini prebivalstva koroške dežele. Slovenci na Koroškem imajo gotovo pravico zahtevati, da morajo biti slo venskega jezika zmožni vsi sodni funkcijonarji, ki imajo opraviti s Slovenci, zlasti pa še predsednik in podpredsednik deželnega sodišča. In končno se je s tem imenova njem naredila tudi škoda justici sami. O tem namreč pač ni dvomov, da je justici v materijalnem in moralnem oziru samo na korist, Če je podpred sednik dvojezični deželi namenjenega sodišča zmožen obeh deželnih jezikov. Vse te velike krivice pa je storil ministrski predsednik Korber lahkega srca in storil jih je samo zarad tega, da bi Nemci ne mogli reči, da so Slovenci doseg., kak vspeh. To je žalostna resnica pri tem imenovanju, in ta nam kaže velikanski razloček med teorijo in med prakso ministrskega predsednika. Ko pa je dr. pl. Korber izvrAil to dejanje, je šel na shod dunajskih sodnikov in odvetnikov in imel tam govor, v katerem je proslavljal svojo pravični st in nepristranost. Dr. Korber na juristiškem ko-merzu. Dunaj, 6. januvarja. N* včerajšnjem sestanku sodnikov in odvetnikov je imel ministrski predsednik kot pravosjdni minister značilen govor. Rekel je med drugim: »Sodnik se ne sme nikdar smatrati za avtomat zakona, temuč mora biti le njegov tankovestni raz lagalec Vsled tega sme tudi čutiti Pravosodstvo ni loterija. Pred očmi imam justico, ki krepi značaje, ki je prosvitljena, proti vsem pre pojena z idejo abslutne enake pravičnosti, ki se ne ukloni pred nobenim višjim in ne tlači nikogar nižji h« Nemško-ruska trgovinska pogajanja. Beroli n, 6 januvarja. Nemško-ruska trgovinska pogajanja so s9 za sedaj ustavila, ker ima Rusija preveč skrbi na vztoku. Glede carine na živino in žito so se začela pogajanja dipl -»matičnim potom. Državna zveza proti socialni demokraciji. Bero lin, 5. januvarja. Na viejo inicijativo se snuje državna zveza proti socialnim demokratom. Člani plačajo na leto le 1 marko ter upa o na ta način pridobiti posebno roko delce. Ustanovniki plačajo po 100 mark. Že ustanoviteljem na ljubo ne bodo industrijski krogi upali odreči ustanovnine. Italija za Rusijo. Rim, 6. januvarja. Povodom avdijence ruskega poslanika kneza Urusova naglašajo oficijozni listi, da ! ima Rusija pravico« pridržati si j Mandžurijo in z m • e • I i Čari-j grad Interesi Ru p> vedala vsako poročanje o predpripravah za vojno in o gibsniu mornarice, kar romen', da Japonska začne v najkrajšem času z vojnimi operacijami Pred vsem ztsade strategtČno vaine točke v južni Koreji; ako potem pošlje Rusija drutri lovski polk iz Viadivostuka v severno Korejo, kakor je dogovoreno, napove ji Ja ponska takoj vojno. V Vladivostoku se vrše z veliko naglico vojne uri-prave. Največja naprt >st vlada v u'u. Btti se je vsak dan punta korejansk h vojakov. V pristanišču sta dve ruski, dve angleški in ena ameriška križarka. Korejanske oblasti ne jamčijo za svoje vojaštvo, zato se morajo poslaniki zavarovati s svojimi ljudmi. V evropskih pri-iat\n ščih povsod primanjkuje ladij za prevažanje premoga na skrajni vztok. Petrograd, 6 januvarja. Vrhovni guverner Aleksejev je poslal o-govor ruske vlade ruak* mu posUn ku v Tokio. Ta izroči odgovor japonski vladi najbrže že jutri. Rusija ne bo krš ia miru ter je v zadnji noti privolila japonskim zahtevam giede K irt je, pač pa je sta vila zase nekatere nore zahteve. Pariz, 6 januvarja. Francoska vlada si prizadeva do skrajnosti, da prepreči vojno med KjsjO in Ja p• nsko. Tudi ftagMM kralj Elvard dtluje v trm smislu t*r ima opetovana posvetovanja s svojimi držav-n al. London, 6. januvarja Japon ska vlada je sklicala svojo rezervo. Tukajšni japonski vojtški »tate je izjavil, da ima Japonska nad 100000 rezervistov, ki so sposobni za takojšno vojno službo. Pariz, 6 januvarja. Japonska del« z veliko ns^lico vae priprave, v molitvi. A kmalu so s • začele li-kušnjive . . . Gospodična Satana je začela trepetat*. Njena radovednost je kar \idno rasla. — Kaj? C--lo iskušnjave! V samostanu! Oh, lepo Vas prosim, po vejte n j, k«) je bilo. Jaz sem kar iz sebe! In starka je na pi žirek izpraznila veliko skodelico čaja. — O, gospodičn*, je r*kl« L ud-mila, to M grde reči, katrrih Vam ne morem pripovedovati Saj tudi nič določnega ne vem. V z»dij-m času so se mi začele nekatere starejše rodo vnice približevati tako, da sem postala nezaupna. In v teh dnevih sem rasla v svoji celici brezimno pismo, ki mi je odprlo oči. Luč v sobi je bila skoro dogorela, a gospodična Suzana tega niti zapalila ni. Nj«-na rad vednost je biia tolika, da se je tr« si«, kakor bi imela mrzlico. Komaj s išno je dihnila: — K*| pa je bilo v tem pismu rečeno? Kdo Vam je pisal? — Pisala mi je brez dvoma kaka redovn cm Jaz tudi slutim, katera je to bila Uganila sem jo po menih pogledih. V pismu me je svarila, na| se varujem tistih redovnic, ki se mi Nadalje navaja da je društvo veliko pripomoglo do odprave novoletnih daril, ter vodilo od kraja samo to akcijo, katero pa je izročilo naposled trgovskemu gremiju. Gospod Bttrger, predsednik gremija mu je stal v tem oziru zvesto na strani, ter predlaga, da se mu izreče zahvala občnega zbora (Živahno odobravanje.) Plesni večeri, kateri se vršijo vsako soboto v mali čitalnični dvorani, so dobro obiskani. Preteklo leto je priredilo društvo sijajen ples, kateri je dobro uspeval. Društvo je vložilo tri prošnje za podporo in sicer trgovski in obrtniški zbornici, deželnemu odboru in občinskemu svetu. Trgovska zbornica je dovolila 500 K podpore, za kar se ji je izrekla gorka zahvala. Prošnja deželnemu odboru ni bila rešena radi ob-strukcije, občinski svet pa jo je odklonil iz neznanih vzrokov. Umrli gospod F. Ks. Souvan je testiral društvu 100 kron, tovarnar in odbornik društva gospod Ivan Jebačin pa 100 kron. Ker je g. Jebačin tudi eden najmarljivejših in najdelavnejših Člauov odbora ter je veliko pripomogel k uspehu društva izrekla se mu je gorka zahvala občnega zbora. (Konec prih.) Izjava »Pedagoškega društva v Krškem". Odbor »Pedagoškega društva v Krškem« je v svoji seii dne 2 t. m. sklenil, da se obrne na velesiavni deželni odbor kranjski z umetetjono prošnjo, da isti stori potrebne korake, da dobi učiteljstvo sigurno od dež. šolskega sveta v Ljubljani predlagano 25% draginjsko podporo, dokler se definitivno ne regulirajo učiteljske plačo. Razen tega je soglasno sklenil sledečo resolucijo: »Pedagoško društvo v Krškem« obžaluje, da je obstrukcija katoliško narodnih poslancev preprečila v deželnem zboru kranjskem z ozirom na obupno gmotno stanje in na zelo drage življenske razmere, s katerimi se mora boriti kranjsko učiteljstvo ter z cžirom na veliko vedno bolj občutljivo pomanjkanje učiteljev neobhodno potrebno zvišanje učiteljskih plač ter prosi merodajne faktorje, da storijo vse potrebno, da dobi učiteljstvo sigurno od deželnega šol skega svtta v Ljubljani predlagano draginjsko podporo. Odbor „Pedagoškoga društva v Krškem". Ljudevit Stiasnv, t. č. predsednik. Izjava primorskega in štajerskega uciteljstva. Primorski in štajerski upravni odborniki »Zaveze avstrijskih jugo slovanskih učiteljskih društev« so izrekli pri seji upravnega odbora dne 27. decembra leta 1903 v imenu vsega primorskega in štajerskega uciteljstva svoje simpatije kranjskemu učiteljstvu v njegovem hudem boju za njegove pravice in izjavili, da je primorsko in staj; -sko učiteljstvo solidarno s kranjskimi to- variši ter z gnjevom obsojajo na poboj izzivajoča napade na učiteljski stan. L. Jelene, predsednik „Zaveže". Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. januvarja. — Dr. Šusteršič, rabelj pogorelcev v Bohinjski Bi strici! Ti pogorelci o omili so se do deželnega odbora, da bi se jim dala izdatna podpora, kakor se je takim pogorelcem prejšnje čase dajala. Deželni odbor je v zadnji svoji seji moral to prošnjo odkloniti, ker nima sredstev. Katoliška obstrukcija pogoltnila je Bistričanom vsako podporo. Tem katoliškim možem snedel je podporo dr. SusterSiČ, a vzlic temu ga bodo tudi v prihodnje Bohinjci še vedno visoko čislali, ker to zahtevajo bohinjski kaplani, ki po po-požaru it*, k nobene škode trpeli niso. Ej, Bohinjci spametujte se že vendar enkrat, ter dajte tako brco Šusteršiču, kakor vašim debelim kaplanom! — Dr- Šusteršič, rabelj vseh pogorelcev v deželi! V zadnji svoji seji moral je deželni odbor zavrniti stodvanajst pro sen j različnih pogorelcev, ki so v svoji bedi iskali pomoči pri deželi Ker deželni zbor vsled obstrukcije v take namene ničesar privoliti ni mogel, tuii deželni odbor ničesar dovoliti ni bil v stanu. Ka^ar dobe ti reveži rešitev v roke, naj se spominjajo dr. Susteršiča, dr. Kreka in drugih prismojenih popov, ki kriče, da je obstrukcija največja dobrota našemu ubogemu ljudstvu. Aii to vbego ljudstvo res nima oči, da bi opazilo te sleparje, ki ne poznajo druge ljubezni, nego ljubezen do obsežnih svojih trebuhov! — Kako so obrnili kranjski klerikalni deželni poslanci svoje nezaslužene de-želnozborsfee dijete. Splošno je znano, da je vsled brezvestne obstrukcije klerikalnih deželnih poslancev izginilo iz našega deželnega zbora vsako pr&vo delovanje v prid ljudstva na Kranjskem in v prid vseslovenske stvari. Slovenski kmet plačuje težek denar, ia kranjski klerikalni dežel ii poslanci so bili pač brezvestni do skrajnosti, da so sprejeli dež. zborske dijete, če prav je jasno ko beli dan, da je bilo vse njih delovanje le v škodo ubogerr.u kranjskemu kmetu. — Sele, ko se jim je ta brezvestnost očitati pričela od n3Še strani, so se pričali izgovarjati, da so darovali nezaslužene dež zborske dijete v dobrodelno namene, a pri tem prav skrbno zamolče, kaki so ti dobrodelni nameni. Najbrže so ti dobrodelni nameni — politični, katoliški eklad, kateri služi klerikal cem v to, slov. kmeta spraviti se v večjo odvisnost od naše duhovščine. da odpošlje dve diviziji na Korejo, kakor brž dospe ruski odgovor. London, 6. januvarja. Tukajšnje korejansko zastopstvo izjavlja, da Koreja nikdar ne pritrdi ruskemu predlogu, naj bi setretjina dežele ne?-tralizovala. Glavno preporno vprašanje med Korejo, Angleško, Ameriko, Japonsko in Rusijo je glede Otvoritve pristanišč Viču in You gampho za tujo trgovino. Prihoda ja ponskih Čet v Masampho bi seveda korejanska vlada ne gledala prijazno, toda dežela je premala, da bi se temu z orožjem uprla. „Merkur". Občni zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur", kateri se je vršil v nedeljo dne 3. t. m. ob 2. uri popoldan v društveni dvorani je zopet pokazal, da je zanimanje za to društvo med trgovskimi krogi kakor tudi med nastavljenci jako veliko. Občnega zbera se je vdeležilo nad 70 v Ljubljani bi-vajočib članov, katerih velika veČina je prav živahno posegala v razne debate. Društveni podpredsednik je pozdravil navzoče Člane, otvoril zborovanje ter pozval tajnika, da poda svoje tajniško poročilo. V tajniškem poročilu naglasa gosp. Golob, da ga veseli stopiti danes v drugič pred častite zborovalce, ker se je dosedanji odbor resno trudil izvrševati vestno svojo nalogo, ter ima vsled tega poročati o lepih vspehih društvenega delovanja. Ker se društveni predsednik gosp. ces. svetnik Murnik radi bolezni ni mogel aktivno vdeležiti društvenega delovanja vodil je zborovanja in seje podpredsednik g. Kessler. Gosp. cesarski svetnik Mnrnik pa je bil vedno društvu s svojim svetom na strani, ter predlaga, naj se mu izreče iskrena zahvala. (Živahno odobravanje.) Društveni odbor je izvolil posamezne odseke in sicer: gospodarski, redakcijski, posredovalni, učni in veselic ji. Ker je preteceno leto prenehalo izhajati društveno glasilo „Narodnogospodarski vestnik", pridobil je redakcijski odsek, kateremu je naČeloval gosp. dr. Viktor Murnik, gospoda Kudra, da spiše za trgovce potrebno knjigo menično pravo, katera izide še v prvi polovici tega leta. Društveni pevski zbor je nastopil 9krat ter sodeloval pri različnih narodnih prireditvah pod spretnim vodstvom svojega pevovodja, gospoda Alojzija Sachsa. Nadalje je društvo uvedlo za svoje Člane večerne učne tečaje in sicer za slovensko knjigovodstvo in stenografijo. V to svrho je pridobilo gospoda I. Volca, ki podučuje z dobrim vspehom knjigovodstvo in istotako gosp. Žigo VoduŠka za stenografijo, katera itak lepo napreduje. Udeležba teh tečajev je precej povoljna. Priredilo je tudi dvoje predavanj in sicer je predaval g. dr. Windi-scher o dokazu usposobljenosti ter gosp. Skerbinc o starostnem zavarovanju trgovskega osobja. V pouk svojim Članom priredilo je društvo dva javna ogleda tovarn, to je Krennerjeve tovarne za suknene izdelke, ter Koslerjeve tovarne piva. Korporativno si je ogledalo društvo deželni muzej Rudolfinum. V tem letu se je tudi društvena knjižica precej povečala, radi tega se zahvali dotičnim gospodom, ki so darovali v to svrho knjige. približujejo, ker imajo slabe namene z menoj. Dolžila jih je, da me hočejo zapeljati v neke nemarnosti. Ne zamerite mi, da o teh rečeh ne morem govoriti. Gospodična Suzana je že težko dihala. Rada bi bila slišala kaj natančnejšega, dasi je slutila, za kaj se gre, a ni se upala vprašati. — Po tem svarilu sem se še bolj ko prej začela izogibati svojim tova-rišioam. A sedaj sem zapazila tudi marsikaj, o čemer se mi prej niti sanjalo ni. Začela sem razumevati, zakaj v samostanu ni dovoljeno, da redovnice intimnejše občujejo med seboj, začela sem tudi spoznavati, zakaj so včasih kako redovnico peljali v klet in jo bičali . . . — Jezus! je dihnila gospodična Suzana in se krčevito oprijela Ljud mile. — Trpela sem vsled tega težke duševne muke. Začela sem obžalovati, da sem postala redovnica in začela zaničevati svoje tovarišice. Te dni pa je prišlo najhujše. Z zadrževano sapo in tresoč Be po vsem životu je poslušala gospodična Suzana. — Red ima svojega posebnega spovednika, a časih je prišel v samostan tudi kak kapucin. Pri teh so bo spovedovale sarno starejše redovnice. Odkar sem dobila omenjeno brezimno pismo, ki me je svarilo tudi pred kapucini, sem postala jako ne zaupna in pazljiva. Zapazila sem, da kapucini — hodili so različni kapucini — ne prihajajo v samostan pri vratih. Iz tega sem sklepala, da mora biti kak skriven vhod v samostan in res sem zasledila, da pri hajajo kapucini iz kleti v samostan, in da po isti poti tudi odhajajo. To je strašno, to je grozno, je ihtela gospodična Suzana Kaj imajo podzemski vhod ? — Najbrže. Saj loči samo cesta uršulinski samostan od kapucinskega (Op. Kapucinski samostan je bil v sedanji „Zvezdi«). One dni sem bila nenadoma poklicana v celico matere predstojnice in tam našla nekega kapucina. Ne morem Vam popisati, kako sem se ga ustrašila. Najbolj še njegovih poželjivih pogledov. Povedalo se mi je, da se bom morala odslej izpovedovati patru kapucinu. Ta je bil sicer jako sladak z menoj, ali izpraševal me je tako strašne reči, da sem se žalosti in srama zjokala. Bolj ko sem zatrjevala, da nisem ničesar tega storila, kar me je vpraševal, bolj je silil v mene. Končno je postal nejevoljen, češ, da sem ne- pokorna, da me je obsedel duh upor nosti in da zaslužim ostro kazen. Jaz sem v svoji razburjenosti ostro ugovarjala, na kar je rekel, da me bo za kazen bičal. Toda jaz sem se branila in začela vpiti. Zdaj so prihitele druge redovnice in me na ukaz matere predstojnice peljale v klet ter me tja zaprle. Tri dni in tri noči sem bila zaprta. Ležati s^m morala na zemlji io nisem dobil* niti kruha, niti vode. Ko so me iz pustili, so mi povedali, da me zadene še ostrejša kazen, če ne bom brez pogojno pokorna. Liudmila in gospodična Suzana sta se jokaje objeli. — Na srečo so se francoski ofi cirji nastanili v samostanu, še predno je mogel kapucin priti. Jaz sem sklenila, da na vsak način zbežim iz samostana, a če se mi to ne posreči, da si končam življenje. Rajši smrt, kakor sramoto. Sreča mi je bila mila, da sem naletela koj pri prvem po s uau na plemenitega moža. Še dolgo sta sedeli Suzana in Ljudmila skupaj. Kakor hči svoje matere, tako se je Ljudmila oklenila stare gospodične in našla v nji to lažnico. Sele ko je zvonilo dan, sta se vlegh k počitku. — Klerikalni deželni poslanci so prodali našega kmeta kakor Judež Kristusa in kakor je Judež vrgel od sebe krivičnih trideset srebrnikov, tako so vrgli tudi nekateri kranjski klerikalni deželni poslanci od sebe krivično prislužene deželnozborske dijete. Vsaj so oni v vsem zveati posnemalci Judeževi. — Čehi in Slovenci. Poslance vitez B^rks je v nedeljo pri občil v »Pester Llovdtt« članek, kako naj bi se omogočilo redno funkoijo-niranje državnega zbora. Ves članek je naperjen proti Cehom in je tudi v čeških političnih krogih obu dil veliko ogorčenje. To je razvidno iz Češkega časopisja. »N a r. L i s t y« so priobčili silno oster članek, v katerem je vitez Berks dobil zasluženo lekcijo, »Politik« pa opozarja, da so zadnjič koroški Slovenci prosili pri Čehih pomoči, sedaj pa je prišel slovenski poslanec Berks in uči, kako bi se moglo Čehe potlačiti. Razburjenost čeških političnih krogov nam je razumljiva in vsektko je vredno ostre obsodbe, da je slovenski poslanec začel metati Čehom polena pod noge. Ali zato vendar ni upravičeno, da se nevolja Čehov obrača proti vsem Slovencem. G. vitez Berks je Član Susteršičeve »Slovanske zveze« in ima morda pravico, govoriti v imenu tega kluba, ki sploh igra napram Cehom jako dvomljivo vlogo, nikakor pa ne gre, da se za njegove nerodnosti delajo odgovorni vsi drugi Slovenci. — Kakšnih nazorov ;e naš cesar glede izdatkov za Šolske stavbe. Zaščitnik nove šolske ere, naš cesar Franc Jožef I je nekoč izjavil: »Das Geld, welches fur Schuloauten verwendet wird, ist nicht wčggiwo v prihodnji seji posl. Pommer interpelira Korberja in finančnega ministra. — Poštne vesti. M^^to pr ekspeditinje v Zagradcu-Fužinah j-dobila Tereza Vrančičeva, * Medvodah poštna por>iožna urad. Marija Uršičeva, v Velikih L šČah pa Josipina Te p iy »jeva. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes, v četrtek m poje bržčas zadnjič v «ezoni v-ruska opera »O n j e g i n« Čajkovskegi Vse, ki niso slišali šetr» krasne, melodiozne epere slovanskega klasika, opozarjamo na nocojšnjo predstav . Sodelujejo vsi solisti. — V sobo! je premijera Cankarjeve drame»K ral j na Be tajno vi«, ki se vrši v malem slovenskem trgu. Junak je brez zimi fubrikant Kr.nter, ki stopa preko trupel dalje in višje k svoj;m ciljer.) Kantorja igra g. Lier, njegovo hč l Francko gdč. Riickova, Maksa g, Boleška, Nino gdč Kreisova in Župnika g. V ero v Se k. — Prihodn;1 teden pride na od« r Mandičeva op, r »Petar Svačić«, ki j« Dila zloženi prigodom 8001etnice n;egove smrti v boju z Madjari. Dajanje se godi b1 1102 za ča^a ogr^krga kralja Kol mana. — Slovensko gledališče. Z zadovoljstvom je beležiti dejstvo, da se število obiskovalcev popoldan skih ljudskih predstav čedalje boli množi. Pri včerajšnji popoldanski predstavi je bilo vedeti tudi mn tujoev. Predstava »M ar i j e Stuart« se je jako dobro obnesla. Gdč K u c kova je igrala naslovno uiogo i verno in z vsem njej lastnim temperamentom. Vioga kraljice Elizabete spada med tiste, v katerih se gospa Danilova posebno odlikuje. Tudi včeraj se je posebno odlikovala. Jato elegantno in hvalevredno je igral z Danilo grofa Leicesterja. Tudi v§e druge vloge so bile dobro uvedec-in je bila predstava sploh zaokrožen i Zvečer se je ponovila igra »Pot okoli zemlje v 80 dneh« m i vsi predstavljalm želi obilo priznanja Gledališče je bilo pri obeh predstava" natlačeno polno. — Koncert Jaroslava Ko-ciana. »Glasbeni Matici« se imamo zihvaiiti za izredni užitek: slišali smo Jjiroslava Kociana, enega naj zn&menitejših vijolinislov Sviftl dobe, umetnika, ki je vilic sv mladosti v kratkem času p »stal svetla zvezd* na muz. kalnem obnebju Užitea, ki ga je nudil ta koncert, je bi1 izreden, m vsak poslušuko |e ime' občutek, da čuje nekaj nepreseglji vega Program koncertu je bil ra* novroten in bogat, ali nemogoče \* reči, da bi bil Kooian to aii ono pieco bolje igral, ker je izvedel vse tako mojstrski, kakor zamore le umetnik, ki se je povzpel do prave popolnosti. Za Kocian* sploh ni nobenih težav. S čudovito lahkoto in suverensko sigurnostjo je izvedel na bol) komplicirane skladbe. Bilo je, kakor da je svojim gostim vdahnil dušo; bilo je, kakor da znajo te gosli jokati in se veseliti in rajati; bilo ie, kakor da so te gosli vrelec sladkih, prelestnih harmonij. Tehnika Jaroslava Kociana je fenomenalna in njegova igra fascinira poslušalca in ura prevzame z neodoljivo močjo. Občinstvo je bilo tako vzneseno, tako polno navdušenja, da je Koci-anu prirejalo najviharnejŠe ovacije. »Živio-klici« in frenetično ploskanje kar ni prenehalo, tako da je bil umttnik primoran dodati še nekaj točk in med temi je tudi bila pesem »Kje dom je moj.« V osebi gospoda D i e n z 1 a smo spoznali odličnega pijanista, a tudi originelnega in duhovitega skladatelja. Koncert ni vspei samo v umetniškem oziru kar naj sijainc-je; vspel je tudi v materij minera oziru, ker je bila velika dvorana >Narodnega doma« polna r4aj-odiičnejšega občinstva — Narodna čitalnica v Ljubljani otvorila je v torek večer predpnstno sezijo z animiranim druž-binskim večerom s plesom in sicer vsled velike udeležbe v veliki dvorani -Narodnega doma", katera je bila zopet enkrat napolnjena plesa željne mladine. Prvo Četvorko je plesalo okolo 50 parov, zadnjo 38 po dobro uspelem aranžiranju gospodov Knific, Martine in Sa-jovic. oeško besedo, ki jo je vodil g. Oton Balzer, je plesalo osem kolon in je ista vsemu občinstvu tako ugajala, da bode gotovo ostala na programu citaluižkih plesov. Sele pozno v jutru so je končalo veselo rajanje. — Žensko telovadno društvo v Ljubljani ima svoj 4. redni občni zbor v ponedeljek, dne 11. t m. ob 6. zvečer v damski sobi »Narodnega domsa z običajnim sporedom. Društvo je po vztrajnem dosedanjem delovanju in z javnimi produkcijami zbudilo v občinstvu zanimanje in priznanje, kar naj članice bodri, da se društva tembolj čvrsto oklenejo. Pridite tedčj na občni zbor prav vse! — Krojaško bolniško podporno druMvo v Ljubljani ima v nedeljo, 10. januvarja t. i. v go stilni Komenskega ulice št. 12 ob 2 uri popoldne svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odsekov. 2 Vplačevanje in sprejem pristopivših članov. 3. Volitev odbora. 4 Predlogi. Dolžnost vsakega čla a je, da se shoda udeleži. — Uslužbenci c. kr. državne železnice v Ljubljani prirede v soboto, dne 9. januarja v kazinskem steklenem salonu železni-Čarski ples. — Iz Zagorja na Notranjskem se nam piše: V nedeljo 3 t. m. se je vršil občni zbor našega narodnega bralnega društva, kojega so se udeležili razen dveh v s i dosedanji in 3 na novo pristopivši udje. Pri tej priliki se je izvolil nov od bor in sicer: predsednik g. naduči-telj R. Horvat, podpredsednik g. M F a t u r ml., tajnik g. A. D o m i-celj mL, blagajnik g. A. D o m i cel j st, knjižnjičarica gdč. učiteljica M. Dovgan ter odbornika gg. F. V a d n j a l in J. Bil c. — Omeniti moramo, da deluje naše društvo že od meseca decembra 1. 1873. ter j« tako uprav doživelo 30. leto svojega blagonosnega delovanja Ves ta čas je opravljal blagajniški častni posel vrli rodoljub g A D o m i c e 1 ) st., poleg njega pa sta od prvega početka do danes vztrajala še dva člana M. F a t u r st. in D. Šabec, katerim so zborovalci navdušeno nazdravljali. Pri lanskemletnem obČ nem zboru se je sklenilo, da se naša društvena knjižnica otvori za vse poštene čitanja želne zagorske občane ne oziraje se na to je-li so taisti udje dručtva ali ne. Tako je postala iz društvene knjižnice prava ljudska knjižnica in vs*peh prvega leta je zelo dober, kajti izposodilo se je 190 osebam skupno do 500 knjig. — Tako delujemo pri nas sicer tiho brez vednega javnega hvalisanja, a tem vstrajneje pa ne samo na polju prosvete, ampak tudi za materijalno korist našega naroda. Tukaj obstoji namreč že ekoraj dve leti mlekarska zadruga, ki vspeva prav dobro in donaša mnogo denarja našemu prebivalstvu. — Razglednice v prospeh vsesokolskega izleta v Ljubljani je založil „Sokol" v Gorici. Gotovo je važno za vsakega sokolskega delavca, posebno pa za one obmejnih sokolskih društev, da se vdeleže tega pomembnega sestanka, kjer bo prilika videti vspehe vsega dosedanjega sokolskega dela med Slovenci, kjer se nam bode pokazala natančno določena pot, vodeča do sokolskih ciljev in kjer se bodemo navduševali za nadaljno naporno delo. In da se bode mogel „ Goriški Sokol" vdeležiti tega važnega se- stanka mnogoštevilno, je sklenil, poleg tega, da napravi pred izletom veselico z veliko javno telovadbo skupno s „ Solkanskim Sokolom", izdati sokolske razglednice. Razglednice ki so lično izdelane in opremljene s sokolskim! izreki, je Šestnajst vrst in sicer deset predstavlja-jočih telovadbo vrste na orodjih, tri proste vaje in francoski boks, dve skupini in štiri alegorične. Ker je „Goriški Sokol" založil zanje precejšno svoto — kar ni malenkost za društvo — in vendar prodaja razglednice tako ceno, da bodejo nabrali razprodajalci za br. društva lahko lepe svote v podporo izletnikom, in ker so razglednice v vsakem oziru sokolske in vsestransko zadovoljujoee, apelujemo na brate „Sokole", naj skrbe, da se bodo prodajale po vsej Sloveniji in ob vsaki priliki, »to komadov stane 5 kron. NaroČila sprejema načelnik brat Jos. Zadel. — Naročnino je poslati naprej ali se pošlje po povzetju, le br. sokolska društva dobe proti poznejšemu plačilu. — Šolske vesti iz Štajer-ske. Deželni šolski svet je dovolil, da se ustanovi pri šestrazrednici pri Sv. Barbari v Halozah kmetijski nadaljevalni tečaj pod vodstvom nad-učitelja A Ogorelca. Dvorazrednica v Zdol&h se razširi v trorazrednioo Stalno sta nameščeni učiteljici 01 g a Greg ori© v Vurberku in Marija Sir cel j v Cirkovcih. V stalni pokoj je š«>l šolski vodja v Soboti pri Ma-reubergu. Anton Reanšnik. — Razkačen kaplan. Iz Radeč se nam piše: Aha — Cič! Naš kaplaneek je dobil za novo leto šaljivo loco-razglednico, menda prašička in to je moral, ker menda dovtipa ni razumel, povedati svojim zbranim ovČicam pri nedeljski dopoludanski pridigi. Moral je biti grozno razžaljen, ker se je pri tem tako razgrel, da je postal ves hri-pav. Rekel je: kaj tacega je zmožen le liberalec, ki bere tisti „Slovenski Narod" dr. Tavčarjev in da naj Radeeani nikar ne mislimo, da je on kaka metla ali katernica aH capa. Razgrajal je na tako surov način, da so se mu najpo-božnejše ovčice čudile. Prepričan naj bo, ta sveta jeza, da ga Radečani9 do sedaj nismo imeli za metlo ali kaj tacega, če bo pa tako razgrajal in upil na nas ponižne Dolenjce in ž znami hotel pometati bomo o njem še kaj hujšega mislili, in Če bo res prosil škofa, kakor je obetal, če dobi še eno tako razglednico, da ga prestavi, potem pa res javno prosimo istega pisca, da mu takoj še eno razglednico pošlje. V le-menatu je gotovo bon-ton obligatni predmet, da prihajajo taki olikanci med svet. Quod licet Jo vi — non licet bovi! — Slovenski trgovski so-trudniKi v Celju pod pokrovi te i jat vo m gospoda Peira Majd i č a prired? na korist, družbe ev. Cirila in Metoda v redčijo, dne 17. prosinca v veliki dvorani »Narodnega doma« trgovski plesni vence k. Začetek točno ob 8. uri »večer. Vstopnina za ost bo 2 K. za obitelj 5 K. K plesu svira polnoštevilna celjska narodna godba. Vstop je dovoljen le vabljenim. — Zahvala. Povodom moje sedemdesetletnice mi je došlo toliko pismenih in brzojavnih čestitk, da mi ni mogoče za vse pismeno se zahvaliti. Izrekam torej tem potom vsem, ki so se me tako laskavo spominjali, prisrčno zahvalo. Moje srce je veselo, kadar se oziram na preteklo dobo, zlasti 60ih let, ko se je začela intenzivno narodno delo, in ko vidim, da naš trud ni bil brezuspešen, temuč je obrodil obilni sad, obiljnejši, kakor smo se takrat nadejali. Ideali, za katere smo z mladeniško navdušenostjo šli v težavni boj, niso ostali mrtvi ideali, ampak so se, če tudi ne popolnoma, po precejšni meri vtelesili. Narodna zavest prešinja Čedalje obširnejše kroge našega naroda, in tndi v gmotnem oziru smo si otresli nadvlado tujega kapitala in stojimo na lastnih nogah. Posojilnice, katere smo pred 30imi leti začeli ustanavljati, in drugi denarni zavodi razpolagajo zdaj že z lepo svoto 100 milijonov kron hranilnih vlog. Generacija 60ih let je torej pošteno in srečno izvršila svojo nalogo. Naj tudi v sedanji generaciji vsak stori svojo narodno dolžnost in Bog bode, kakor dosihmal, tudi nadalje blagoslovil naše delo. — V Visolah, dne 5. januvarja 1904. — Dr. I. Vošnjak. — 'Mš vlaka skočil- Iz Rimskih toplic se nam piše : Dne 5. t. m. po noči je vstopil neki Franc Novak iz Trojan v poštni vlak. Bil je vinjen. Ko mu je kondukter povedal, da je vstopil v napčen vlak, skočil je med potjo z vlaka in se na glavi in na desni nogi tako hudo poškodoval, da so morali poslati po zdravnika v Radeče, ki je ga obvezal in poslal v dež. bolnico. — Skrajna surovost. V Andritzu pri Gradcu sta imela gostilničar Konig in njegova žena 181etno gojenko Marijo Fergolič, kateri je bil Konig obenem tudi varuh. Že dalje Časa so prihajale v občinski urad pritožbe, kako nečloveško trpinči Konig deklico. Te dni so pripeljali deklico v strašnem stanu v bolnišnico. Bila je shujšana, da je je bilo takorekoč le še okottje. Po celem životu je imela polno ran od udarcev. Že drugi dan je v bolnišnici umrla. Raztelesenje je dokazalo, da so deklico hranili le z repo, namenjeno za svinje. Nečloveška varuha sta jo tudi imela dalje časa zaprto v svinjaku. — Mati božja — okradena. V takozvani jezuitski cerkvi v Trstu imajo soho Matere božje, na kateri je bilo različnih dragocanosti v vrednosti 300 K. Doslej neznani zlikovci so te dni vlomili v cerkev in pokradli vse dragocenosti ter še nekaj denarja, ki je bil v cerkveni pusici. — Ogenj v skladišču za premog* Železniški nočni čuvaj na dolenjskem kolodvoru, Anton Vidar, je opazil danes ob pol 4. uri zjutraj, da gori v Pavlinovem skladišču za premog. Poklical je delavce, ki so vdrli v skladišče in ogenj s snegom pogasili. Ogenj je nastal vsled tega ker je delavec Anton Bužič dne 5. t. m. popoludne v skladišču na podu za kuri), da bi zasušil vreče za premog. Zvečer ni ognja popolnoma pogasil in tako je začel pod tleti in se je je določil v oooroki za oskrbnico premoženja. Ta pa je sovražila svojega starejšega sina, dijaka 6 gimnazijskega razreda, ter ga vzela iz gimnazije. Ker sin tudi pri sodiiču ni dosegel, da bi mu pustila mati dalje študirat?, se je ustrelil v stanovanju svojega prijatelja K ti lija. Ko je ta videl pred seboj mrtvega tovariša, si je tudi pognal kroglo v glavo. — Nezgoda belgijskega prestolonaslednika. Princ Al* Dert je padel v svoji palači v Bru-seiju po stopnicah ter si zvinil nogo. Ostati mora več dni v postelji. % — Zopet vojaški izgredi. V Dcbrecinu so buzarji, ki služijo četrto leto, izstopili iz vrst ter izjavili, da rtće'o dalje služiti Polkovnik je dal takoj 8 upornežev odvesti v zapor. — Svetovna razstava v S t. Louisu. Sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu vitez Stibral je imenovan generalnim komisarjem avstro-ogrskih oddelkov na razstavi v St. Lousu, ki bo letos. Feliks Kanitz, znani stenograf in geograf je umrl včeraj na Dunaju v starosti 74 let. Kanitz je potoval posebno mnogo po Balkanu ter svoja potovanja opisal v mnogih knjigah. — Izropan poštni voz. V Balassa Gvarma so ropar i napadli in oropali poštni voz. Postiljona in njegovega spremljevalca so ubili. K* zun drugih vrednosti so odnesli tudi denarnih pisem za 4000 K Ubežali se najbrže v Budimpešto. — Novi svetniki in svetnice. Včeraj je prečital papež v konzistoriju dekret o proglašenju zveličanim ogrske mučenike Marija Kčrosi, Ištvan Pongraz in Mel hijor Grolecz t.-r device Orleanske Jovane d' Are. — Igralska afera v Budimpešti. Državni poslanec Sar ellary je nedavno priigral od graščaka Dumverskega 300.000 K. Grašča-kova rodbina je odrekla izplačitev dolga, češ, da je Dumyersky bolan na živcih ter vsled tega včasih ne-razsoden. Rodbina je predložila v tem smislu tudi zdravniško spričevalo, nakar ,e razsooišče izjavilo, da je dolg neiz terljiv. — Ponesrečene ladje. Blizu Hamburga se je potopil parmk »Dtcbator« s sedmimi možmi. Vsled novembrskih viharjev je na vseh morjih ponesrečilo 15 ladij. — Orožniški častnik — anarhist. V Barceloni je zaprlo državno pravdništvo orožniškega po ročnika Moralesa, ker je napravil in položil v neko hišo bombo. — Proti samostanskim šolam. Zveza vseh posvetnih učiteljev na Španskem je predložila zbornioi prošnjo, naj se samostanski redovi izključijo U uciteljstva. — Turška brezobzirnost. V tor. k v Carigrad z Llojdovim parnikom došlo a vs tro • ogrsko poŠto so turške oblasti samovoljno odprle, vsled česar se je vložil protest. • Novi zlati rudniki. Lepo božičnico je preskrbel Francozom in- žener Herrenschmidt, ki je našel v okraju Mayenne obsežno in bogato zlato žilo. Že v globočini 15 metrov se najde v vsaki toni zemlje 22 gramov čistega zlata; globlje se ga nahaja še več, po 60 do 140 gramov. Nova najdba je elektrizovala celo Francosko, brezdvomno pa nastane naval tudi iz drugih dežel. * Trpinčenje prognancev v Sibiriji« V Jekaterinburgu se je izvrši la nedavno sodna obravnava zoper načelnika Nikolajeve kaznilnice, polkovnika Fossa, zaradi poneverjenja, ponarejanja javnih listin in grozodejstev napram pregnancem. Med razpravo se je dokazalo, da je Foss ustanovil pravcato natezalnico, v kateri so se pro-gnanci na najgrozovitejši način mučili. JetniSki nadzornik Šilkarskij, ki si je ogledal mučilnico, je izpovedal, da je dotično sobo bilo groza pogledati. Vse v sobi, stene, tla in strop so bili od spodaj do vrha poškropljeni s krvjo. Prognance, ki so se kaj malega pregrešili, je Foss do smrti pretepal. Nekega kaznenca, ki je hotel pobegniti, so pripeljali v bolnišnico takega, da ga ni bilo spoznati. Bil je takorekoč le kup mesa s polomljenimi kostmi. Mnogo trpinčenih je zblaznelo. Polkovnik je najrajši trpinčil prognance lastnoročno. Sodišče ga je obsodilo v izgubo vseh časti in v triletno ječo. * Nenavadna oporoka. V Parizu je umrl čudak Filip Leclerque, ki jo zapustil svoje ogromno premoženje francoski akademiji s pogojem, da se napravi posebni fond, ter se izplačajo obresti nezakonskim deklicam lepega obnašanja po 2000 frankov kot dota, ako se omože. * Božji namestnik. V Tu- rinu je bil duhovnik don Tognetti, ki je v Locarno Sesia ubil svojo deklo — oproščen. Zdravniki so namreč potrdili, da živi duhovnik v blazni ideji, da ga svet preganja in da vsled tega ni odgovoren za svoje čine. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 7. januvarja. Prezident avstrijske delegacije priredi v ponedeljek delegatom dine. Dunaj 7. januvarja. Vojno ministrstvo je sklenilo, da pošlje v slučaju vojne med Rusijo in Japonsko enega častnika generalnega štaba v ruski tabor, enega pa v japonski tabor. Budimpešta 7. januvarja. Domobransko ministrstvo je odredilo asentiranje rekrutov začas od 1. februvarja do 1. marca, a če bi parlament rekrutnega zakona poprej ne rešil, bo asentiranje v času od 15. februvarja do 15 marca Petrograd 7. januvarja. Uradno se razglaša, da je ruski odgovor na japonsko noto v torek prišel v roke namestniku Aleksejevu, včeraj pa je raski poslanik v Tokiju, baron Rosen, ta odgovor dostavil japonski vladi. Petrograd 7. januvarja. Namestnik A le k s e j e v ima na razpela anje armado, ki šteje 135 000 mož, a se lahko takoj pomnoži za 50 000 mož. Petrograd 7. januvarja. Vse ruske vojne ladje so zapustila VI i d i v o s t o k in odplule v Port-Artur. Petrograd 7. januvarja. Dva sibirska polka sta odšla v Korejo. Petrograd 7. januvarja. Danes, na pravoslavni božič, se pričakuje, da pove car pri slavnostnem obedu, če je zagotovljen m i r ali če pride do vojne. London 7. januvarja. Iz Hon-konga se poroča, da pričakuje on-dotni japonski konzul po lastni izjavi vsak čas naznanila, da je Japonska napovedala Rusiji vojno. Sprejeti je to naznanilo z največjo reservo, kakor sploh vsa tozadevna poročila angleških listov. London 7. januvarja. Japonska je kupila v Genovi dve veliki ladijl V japonsko službo na teh ladijah stopi 10 angleških častnikov in 120 angleških pomorščakov. Ko so se ti odpeljali, jim je občinstvo priredilo velike ovacije. Admiral ruske sredozemske eska-dro je dobil iz Petrograda ukaz, da sledi tema ladjama in jih ne pusti iz oči Zahvata Goepod Viktor Ta a ti*, potnik Ko-jve faSavjarS* nabral je ▼ prid tnkai tolarska kuhinj* pri avojih ljubljanskih SBaacih sneeek 67 K ter ga meni izroči. Van tem p. n. dobrotnikom revCkov, ki al afser eeeiaaaee a gladom kupujejo, sa mm to azvils tam patom iakreno zahvalim &i»ar}*pri Jat i ah. H'ertfiie, župan Zahvala. Pedsisani odbor bralnega dru-Mm »BvobeeV« t Staremselu itreka tem potoni goap. Mihu S k oči rja, mL kr. stotniku ¥ pokoju, naj i skrenejo eahvalo aa đruitv* podarjena rame kajaje, katerih je oad 30 kg. V Staremselu, 1. jan. 1904. Odbor bralnega društva „Svoboda" S7 v Staremselu. £* Gritf on< najboljši cigaretni papir. Dobiva te p«vs«xi. 44 705 IttiM o#n# v Bodimp#itt. dam T. januvarja 1904 aa april . , akt, iQ08 . april . aa 50 kg K 7*98 . 60 9 . 776 .60 . . 6V7 . n . . e-06 • vinarje* vilje. Ivteorolagieio poročilo. MTt. Sradajl —M «Uk 736 o i , flaa vaaja Staaja baro-matra v mm. ii Vetrovi Rabo •.kmr. 6. T.ej. 7416 7496 T42B — 38 — 40 — 10 al. ssahod brezvetr ti. jvahod oblačno oblačno oblačno . kam k* p pop. 7434 7431 7433 — s a — 3 8 — 0-7 •1. taahod ti. jvzhod al. jzahod oblačno oblačno oblačno Srednja tamparatura torka in srede Ia —*4\ norm tla: —jt7* in —*7*. — v M urah: 0*4 mm in 00 mm. Talnim srcem naznanjava britko vest, da ja Vsemogočni Bog najino praštao hoarko BERTO v torek, dne 6. januvarja t. I, v metni starosti 10 mesecev poklical med krilatce. 62 Ljubljana, 7. januvarja 1904. hran in Marija stomatift. trgovac a kmetijskimi stroji. Stanovanje a jadno o oba in kabinetom, oziroma z 2 malima sobama is posebnim uhodom ter nemeblovano se isće za februvar termin. Poandbe na upravniStvo „Slov. Metoda.*_36-3 Kavarna ,Valvazor' Dmnaa 7. januarja sebi I. zagrebškega pevskega = društva „SLAVEN". Zifrtik rt Vi 9. rniv. Vstop prost. Knjigovodjo in korespondenta tega pri delovanju, zmožnega slo venskega in nemškega jezika aprajma JUtolf #auptraann »ajamtlai barv, rirnesAj Utaut lat talej» vefta notarakaga dala in sanes Ijiv, ae sprejme aa LJubljano. Ponudbe ■ svedočbanii aprejema opravništvo »Ulov. Naroda«. 61—1 Učenko 60—1 dekle poštenih atarišev, de 14 let staro, dobro v računstvu in pisavi sprejmem v poduk v mojo prodajalno mešanega blaga. J. Skitiek v jHUtliki. Osebe vsakega stanu lahko vsak dan 20—30 K zanesljivo in brez rizika zaslutijo z ntkim no-^ vlm sistemom. Vprašanja na od A. BEHGER Joaefarlnt; ia. GOTOVO najcenejša in najboljša dobava zelo točno idočih žepnih ur a remoutoir-navitjem na debelo. Nikljasta anker-ura, tistem Roaskopf, 6 K. Patent Roaekopf-aca s plombo mesto 36 K samo 13 K. Ravno ista, a dvojnim pokrovcem, prava srebrna anker-ura 16 K. Orig. zlato plak. od pravega zlato nerazložljiva anker-ura a tremi pokrovci, mesto 30 K samo 15 K. Srebrne verižice k uram 3—4 Kt zlato plat z eleg. obeskom 4-8 K. Amerik, anker budilnica, jeklena, 2 K 50 v. Salonska ura z godbo, 69 cm dolga, igra dvoje krasnih komadov, iz hrastovega lesa, samo 15 K. Bogato ilustr. cenik s 500 podobami zastonj. Nasl : »17% DBAlil*, IX. Berfgastf 8, Dunaj. (3382—3) Gostilničarji in zasebniki ki bi radi pili kozarec dobrega vina beli muškatelec rekt3oU0= uBlfl Vlilo P° 30 kron hektoliter, rdeče vino p° 32-36 kron hektL naj se obrnejo na znano firmo Paolo Sponza vinorejec, Rovinj (Istra) 15 Poskusite Po okusn in zdravem učinku prvak Varstvena znamka. likerjev. Ogreva in oživlja telo, Budi tak In prebavo, Dsje dobro spanja. Lastnik: 5—4 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Ženitna ponudba. Vdovec, 33 let star, brez otrok, trgovec in posestnik v bližini Ljubljane, poseduje čez 50 tisoč kron čistega premoženja, želi si v kratkem času v zakon vzeti gospico ali vdovo brez otrok, od 20 do 30 let staro in s premoženjem od 10 do 20 tisoč kron. Dotična oseba naj bi bila nekoliko zmožna v trgovini, kuhinji in pri polje-delstva. Pismene ponndbe 8 sliko naj se pošiljajo pod „Srecna prihodnost št. 1747", post« restante, glavna pošta, Ljubljana. Pisma se bodo do 1. svečana 1.1. prejemala. Za tajnost se jamči in se slika pri neugodnosti nazaj pošlje. 35—t Špeeerijake stroka vešči in vojaštva prosti imajo prednost. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najrasnovrttnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a smanjsujočimi ae vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. BTTaeeffifto i»okraten, adrarv in ia poštene biše, aa appafmaa tafcaj v glavno trafiko ia aeešvjne trgovino v Mokronogu na Datanjafcam. Ponudbe se naj adreeirajo: 8tral, Mokronog. 42—s Knjigovodjo in korespondenta s? Vinko Hlajdlč valjični mlin v Kranja. 62—2 z znanjem pri privatnih odjemalcih dobe takoj mesto. Po zadovoljivi službi fiiara. Dopisi pod „Vlel Oeld", glavna pošta, poste restante. &a—2 V L j ismijani na lepem, vpeljanem prosto 1 u aa asfela pod ugodnimi pogoji radi bolezni takoj ali zr fafentvar. Vprašanja na Otto Schmidt-a v LJubljani. 3272-10 Kdor koci potovali v Ameriko. ■ sestrskimi Ist po atn I nt I emr«)»i»aMli, naj sa obrne edino le na tvrdko: Kareš&Stocky Bremen, Bahnhofstrassa Nr. 29.__ Ta tvrdka te sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža potnike a najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito zakone o izseljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako ae imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko. Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, pite prej tvrdki: KareŠ & StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29 ta mu odgovori takoj točno in brezplačna. (2350—18) (Nap«v: „Mladi vojaki".) Mi smo junaki korenjaki, Ei se nikogar ne boj mo In ostanemo tud' vedno taki Ker Cvekov brinovc pijemo. Influenca, kašelj in bacili, Tud* ti se nam umaknejo, £k same ne, se jih prisili, Ce Cvekov brinovc pijemo. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drl. železnice v Beljaka. Ogni Ti veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ĆEZ TRBlZ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Leinje obstoječe iz dveh sob, kabineta in k hinje s priuklinami in vporabo perih sobe se odda s 1. febrnvarjem r* , na Dunajski cesti st. 60. 47 Stanovanje s tremi ali štirimi sobami, kuhinjo j drugo pritiklino išče v bližini Črevlja skega mostu mirna stranka za maj m kov termin. Ponudbe pod „A. Z." poste re stante, Ljubljana. 49 Učenec iz dobre hše ae sprejme v tr„ govini špecerijskega blaga in tobačr zalogi (3442- | B. Jelovšeka na Vrhniki Mlad mož trgovsko izobražen, popolnoma v« slovenskega, nemškega in italijanske, jezika, želi premeniti sluzi v kako advokatsko pisarno. Ponudbe se prosijo upravni*t v „Slovenskega Naroda". 59 Prida n mesarski|pomočnik tudi oženjen, vešč slovenskega in nen škega jezika, z malo kavcijo, d zagotovljeno ekiistencouadeleJ Kje? pove opravništvo „Slovenske* Naroda". 29 Kdor je kupec za lepo posestvo, sposobno in priklad tudi sa vsako trgovino, obstoječe iz: enonadairopne hise, velik el kleti, 2 magacinov, hlevi in velikega vrta za zadnjo ceno g;lcl. 2500 naj se zglasi pri (3438 5 ALOJZIJU KANCU tsisrnsrjn u pos; njenih stolu* Zgornje Gameljne pri LJubljani. Vsak petek 3293- 3) se dobć v gostilni „Miramar" različne sveže morske ribe okusno po italijanski šegi pripravljene ter se toči pristni črni Istri« janeo in izborni Spomini na Prešerna Spisala Ernestina Jelovšek. Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek Prešern je gotovo najmarkantnejSi pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meg mitus, ki nam je kazal Prešerna sad v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prt šernu, saj jo je napisala — njegova hči Dobiva ae v založništvu Lav. Schwentnerja v Ljubljani. Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. 8-3 WW vzajemna zavarovalna banka v Pragi, Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vreeeavral ilsvftnik«- naredno uprava. 3-2 Vn pojasnila daj«; Gsneralni zsstop w Ljubljani, ftegar pisarne bo v lastnej bančnej hiii v «a»aasjee»elsalzlaz valleali ia. Zavaruje poslopja in premičnina proti požarnim škodam po naj nitjih censb Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj« Dovoljuje is čistega dobitka iadatn« podpore v narodna in občno koristne namena. IssaJeJeij ia odarovoroi arednik: Dr. Ivan Tavlar. Lajtoiai ia tuk .Karodae tiakaraeH. 18 E