Elnzelverbanfspreis EM 0.15 ИашшдпкпБо^ VeMag and Sehrtftlettimer: Kla^enfvrt, ИдтагскМд^ IS, Poetfacb U6 / Beeug^reie (Im vwaue sabtbar) monaUlcb RM 1.— trel Haue (etnaobMeaHoh KM 0^20 SoeteUgeibUbi Abbeatellimgen dar Zeltung filr den nachfolg^nden Monat werdeo nur echriftliki Spodn# zbornici, je to, da je Anglija sabotirala preskrbo grškega prebivalstva, za katero bo a« , nemške zasedbene oblasti vedno zanimale, ko je potapljala ali lovila preskrbovahie ladje. Ce bi šlo po angleških željah, bi bil grški narod z lakoto zdesetkan. Zamolčal je tudi, da so britanski teroristični letalci terorizirali grško obalno plovbo in da so poetali številni grški prebivalci ob obali žrtve zahrbtnih napadov teh letalskih gangetepjev. Grški narod je imel dovolj prilike videti pravi obraz Britancev. Ce obljublja sedej grikemu navoda zopet pomoč, potem te hinavec dobro v«, da Aongllija ne bo imela nobene prUiMc« IzpolmM* te obtjWye, k«r je izročil ChnrdhiU Grčijo kakor v#e ostale balkanske države boljševizmu, ki bo odločal o bodočnosti grškega naroda po s^ed« v Bolgariji in Romuniji. itmn t. — Mev. 98. KAItAWAXKEN ВОТИ SređA, ta. nnvemtwa 1944. Dvaževan)a vreden članek 1 moskovske „Pravde" Stockholm, 21. novembra. Dn* 2. novembra )• mo»kovika »Pravda« priobčila zeio značilen uvodni članek z nadplsom >Mno-itvenopolltično delo v osvobojenih pokrajinah«. Članek je že zaradi tega zanimiv, ker »Pravda« v njem demantlra pravljice o namišljenih nemikih grozodejstvih in o za- < ■užnjenju prebivalstva po Nemcih, ki so vsak dan napolnjevale stolpce sovjetskega časopisja. V tem članku je »Pravda« prisiljena priznali, da so nemške oblasti v po nemških četah zasedenih pokrajinah pospeševale kmetijstvo in zasebno iniciativo ter spustile pri narodih Rusije zasovražene kolhoze. Končno zahteva ta službeni boljševiški časopis ne samo vzpostavitev vseh po nemikih (balastih razpuščenlh kolhozov, ampak poziva tudi, da se mora brez usmiljenja obračunati z vsemi tistimi kmeti, ki si ne žele povratka sistema kolhozov. Ker so ti kmetje v absolutni večini, se mora pričakovati, da bo temu uvodnemu članku »Pravde« sledilo najkrutejie zastrehovanje. V istem članku Izreka »Pravda« komunistom Izredno neprijetno priznanje: mora namreč priznati, da so za hrbtom sovjetske armade številne pro-tisovjetske enote na delu in da je to delovanje zlasti živahno v Ukrajini. Časopis piše: »Proti temu smrtnemu sovražniku se moramo bojevati z vsemi sredstvi in nič nas ne sme odvrniti od tega. Nacionalizem moramo zadušiti, kajti on je nezdružljiv z osnovnimi načeli sovjetskega režima in stranke leni-njancev In stalinjancev.« V tem članku torej »Pravda« dokončno odpravi tako zvano nacionalno politiko boljševikov in potrjule, da je boljševizem nespravljiv sovražnik vsakega nacionalizma in da je in ostane zatiralec ▼seh po svobodi stremečih narodov. Somrak NOVe na Dolenjskem Lastno poiročilo. tH. Sreinburg, 21. novembra. Mnoie znaki, ki kažejo na začeti in nadaljujoči se razkroj banditske »ljudske osvobodilne vojske« (NOV) na Dolenjskem. Oktobra t. 1. j* Imela NOV samo na ozemlju Srednje in Vzhodne Dolenjske nad 2150 padlih. Zgubila je tudi velike množine orožja, posebno metalcev min. Prisilno novačeni, ki iz vrst NOV prebeže k domobrancem, so vedno številnejši. Da bi jim preprečili pobeg, skušajo bandltl prisilno novačene terorizirati tako, da sumljive na grozen način mučijo in umorijo. Potem pa skušajo dopovedati prebivalstvu, da so prisilno novačene umorili domobranci. Najboljša poveljnika banditskih »čet« Oa-ki Semič in Pero sta bila po vodstvu NOV odstavljena, in kakor se govori, cel6 »likvidirana«. Vsekakor sta bila nadomeščena po nekem majorju »Luki«. Ta major Luka je obljubljal bandltom za obletnico komunistične revolucije v Rusiji — v novembru — veliko zmago nad domobranci in potem miting v obsegu, ki ga doslej Se nI bilo Tbor majorja Luke je res poskušal, da bi napadel neko enoto domobrancev, pa so ga ti s pomočjo nemških oklopnjakov vrgli nazaj in je Imel Luka nad 200 padlih. Tudi pri drugih bojih morajo bandltl knjižiti samo z gube. ▼ Juini Italiji vlada vedno bolj občutna brezposelnost. V neapeljski pokrajini je bilo y marcu lanskega leta zaposlenih 41 000 kovinskih delavcev, danes pa je zaposlenih samo Š# 8000. Število zaposlenih tekstilnih delavcev je v istem času nazadovalo od 9000 na 1200, število delavcev v kemični industriji pa od 8000 na 1225. Vsega je danes v neapeljski pokrajini zaposlenih v industrija in prevozništvu le še 45.000 delavcev, na spro|||f|2 večinoma ie na fronti in pri delu pokazali požrtvovalnost, so nam пд razpolago. Pomoč Nemčije je za nas neprecenljive vrednosti. Nemčija je kot prva dvignila bojni prapor proti boljševizmu in je nastopila proti poskusom internacionalizma. Narodi Rusije to hvaležno priznavajo. Nemčija je našemu osvobodilnemu pokretu Izkazala ne precenljlvo pomoč s tem, da je porušila zid ki nas je ločil od Evrope. Upi v uspeh proti boljševizmu, niso bili nikoli tako ugodni kakor sedaj. 1. Narodi Rusije so spoznali drzko prevaro, s katero operira v tej vojni Stalin. Sedaj je vsakemu jasno, da ne vodi boljševizem nobene vojne za obrambo očetnjave, ampak im^perialistično Raketno orožje si |e v tem trenutku svoje uporabe na neki izmed nalbolj važnih evropskih kontinentalnih front pridobilo tudi operativno važnost, čeprav se nam je zdelo prvobitno samo kot realizaciia povračilne misli. Čeprav so merodajni nemški krogi zelo malo pripravljeni k temu, da bi prodrli popolno možnost učinka raketnih izstrelkov, ker se pač vsak izumitelj seveda plaši, da b! vzbudil pretirana pričakovanja, nam je vendarle jasno, da se |e začelo prevrednotenje dosedaj običajnih pojmov. Raketno orožje bo nekdaj postalo v svojem razvoju gotovo najostrejši tekmec zračnega orožja. Vsaki nadaljnji dan, ki ta vojska traja, bo še celć po angleškem presojanju pripomogel k izpopolnitvi tega orožja. Ako hočemo vzporejati učinek »V i« z vzne-mirjevalnimi napadi britanskih skupin bombnikov moskito, ki vidijo svojo nalogo pred vsem v izzivanju alarmov, v vznemirjanju prebivalstva In v tem, da se mora prenehati z delom, je ta primerjava enega orožja z drugim načelno pravilna, čeprav napravi večji učinek kontinuiteta v uporabi »V 1« z njenim stalnim, dan in noč trajajočim vzbu-njanjem. »V 2« se mora — če hočemo ostati pri tem primeru prispodobe z zračnim orožjem — vzporedni z operatfvnimi skupinami bombnikov, ki se uporabljajo radi uničevanja določenih ciljev. Očitno {e, da {e pri novem nemškem raketnem orožju v primeri z orožjem »V 1« znatno večja ligurnoit pri merjenju na cilj In njega pogoditvi. Iz skušenj pri uporabi krilatih bomb to spoznali nek vodilni mehanizem, ki usposobi raketne izstrelke, da zadenejo z največjo točnostjo prostor, kamor se meri. Obstreljevanje antwerpenskega pristanišča, torej relativno malega cilja, je mogoče samo pri precizni sposobnosti krmarjenja razstrel-ka. Točno naznačenje prizadetih londonskih mestnih delov v uradnih nemških poročilih preko tega že podčrta, kako načrtno se lahko uporabi to orožje. Nasproti zračnemu orožju ima še to prednost, da nI odvisno od sla. iaih prilik in je lahko aktivno tudi v megli. zavojevalno vojno. 2. Mera trpljenj narodov, podjarmjenih po boljševizmu, je prepolna. Z revolverskimi kroglami se ne morejo nasititi lačna usta. Z bičem se ne osušijo solze. 3. Proti boljševizmu sedaj nastopajo tudi nacionalne sile narodov Evrope, ki so jih njihove vlade Izdale In so postali žrtev boljševizma. 4. Osvobodilni pokret narodov Rusije je našel v osvobodilni armadi In njenem sredlšnjem organu organlzatorično sodišče, ki ga rabi. Boljševizem je dosegel neke vojaške uspehe, toda ne na temelju svoje notranje moči. Kot političen sistem je boljševizem že davno propadel. Drži se samo še radi svojega grozovitega terorja. snegu in dežju, ko je bombnikom in lovskim letalom polet in pristanek nemogoč. »V 2« ima razen tega Se prednost, da |e praktično neuničljivo. Radi svoje skoraj nepojmljive hitrosti, ki daleč presega ono zvoka z 20 km na minuto — 1)80 km na uro — se po akustičnih merilnih pripravah ne more zaznati, kakor je tudi optično opazovanje do skrajnosti otežkočeno, vsekakor pa ne zadostuje, da bi se pravočasno uporabili protiletalsko topništvo ali lovci radi obrambe. Bilo bi brezplodno početje, da bi se označile že tehnične poedinosti »V 2«. Nasprotnik tukaj samo lahko na široko domneva o stvareh, ki si večinoma nasprotujejo, ker ima vsak tako zvani očividec druge vtise. Churchill trdi, da gre pri »V 2« za raketo na daljavo, o kateri domneva, da hiti približno 93 do 110 km visoko skozi stratosfero, da potem navpično pade na ciljni prostor. Ta polet v večji višini deluje pri padcu tako, da se bolj globoko zarije v zemljo, ter se radi tega pri primernem povečanju razstrelilne snovi pokaže povečano razstrelnl učinek v primeri z »V 1«. Izkoriščanje stratosfere, tako kakor to domneva Churchill, bi teoretično jamčilo za to, da se lahko premagajo vse razdalje. Mesta, kjer so udarili izstrelki, se omenjajo ▼ britanskih poročilih t pristavkom, da »so razdeljena po vsem otoku«. Zaradi možnosti, da premagajo izstrelki velike razdalje, vprašanje odstrellšč ni noben problem. Vsekakor so Izven sovražnikovega dosega In so tako premišljeno narejena, da se spremeni vsaka domneva v ugibanje ugank brez zadovoljive rešitve. Nemški narod sledi učinku »V 2« z izrednim zanimanjem, ker tu najde prvo udej-stvovanje fanatične predanosti svojemu delu'v (Oboroževalnih obratih. Trdota boja, ki ga trenutno doživljamo, ne dopušča nobenih nagnjenj do iluzij. Danes se še ne more pregledati, kako daleč bo uporaba »V 2« proti antwerpenskemu pristanišču, ki je za Hamburgom največje v Evropi, oškodovala dovoz in s tem ofenziv- General Vlasov Sedanll general Vlasov je bil rojen 1. novembra leta 1901, kot sin kmeta v ruski gu-berniji Nižji Novgorod; vsa vas |e smatrala kot srečen znak, da je bil trinajsti otrok v družini. 24 let je služil v Rdeči armadi in se le povzpel od navadnega vojaka do generala po vseh dosegljivih stopnjah. Svo{e znanje je pokazal takrat, ko so bile diviziji, ki jo je on vodil, istočasno dodeljene tri prehodne zastave kot odlikovanje, in se nadalje pojasnjuje z dejstvom, da mu je bila leta 1938./39. poverjepa funkcija svetovalca pri Cangkajšku v Nankiju. Pri izbruhu vojne je bil Vlasov poveljujoči general 4. mobiliziranega armadnega zbora in je bil pri obrambi Kijeva proti nemškemu napadu uporabljen kot vrhovni poveljnik 37. armade in zastopajoči vrhovni poveljnik jugozapad-ne armadne skupine. Obramba Moskve j* videla generala Vlasova kot vrhovnega poveljnika 20. napadalne armade. Tukaj je bil odlikovan z redom Lenina, ko mu -je že preje bil podeljen red rdeče zastave in spominske kolajne »20 let rdeče armade«. V težkih neverjetno zgubonosnih bojih pred Leningradom jeseni leta 1942. je bil generalni poročnik Vlasov kot zastopajoči vrhovni poveljnik skupine pri Volhovu po uničenju svoje armade, in potem, ko je več dni taval po močvirju, ujet. Ta dogodek pa ni bil samo zunanji v njegovem življenju. V ujetništvu se je zgodilo njegovo notranje spreobrne-nje. Pod njegovim vodstvom je bil sedaj ustanovljen komitB za osvoboditev narodov Rusije. ne načrte zaveznikov. Priprave oklopnjakov in množestveno zbiranje topništva v prostorih pri Nimmwegnu in Aachnu kažejo prej ko slej na to, da bosta druga britanska in prva severnomerikanska armada podvzele ofenzivne sunke, ki bi bili lahko v koordinaciji z ofenzivo tretje severnoameriške armade Pattona v lotrinškem prostoru. Na razvoj te ofenzive pa ima vsekakor ogrožanje Antwerpna lahko najmočnejši vpliv. Razvoj raketnega orožja brez dvoma še nI zaključen. Z avtoritativne strani so šele sedaj spet dali zagotovilo, da se dela grozni-čavo na njegovi izpolnitvi. Svojo prvo uporabo je našel raketni princip v topovih za streljanje v množici pri oddelkih metalcev, ki so se posebno izkazali pri obrambi napadalnih sunkov nasprotnika v množicah, pri razbijanju njegovih v bližini fronte pripravljenih čet in pri pripravi lastnih napadalnih podjetij radi zadrževanja obrambne pripravljenosti nasprotnika. Nemški »strahovi oklopnjakov« (Panzerschreck«) so uporabljali raketni princip, da bi dosegli občudovanja vredno probojno silo svojih Izstrelkov. Orožje »V« se razvija tedaj v bojno oroi-je prvega reda, čigar popolni operativni pomen v odprti vojni na bojnem polju te lahko šele domneva. , Ako so sedaj nemške divizije v obrambnih bitkah Vzhoda In Zapada v dramatičnem boju za pridobivanje časa, pomeni vsaka pridobljena minuta nov napredek v razvltku orožja, ki v svojem polnem učinku lahko izravna škode, ki so nastale v Nemčiji Iz sovražnikove premoči ljudi in materiala. Razvo| raketnega sistema Razmlšlievanje o učinku novega orožja / Napisal B. W. Be&meier Trenutek, ko je nemški raketni izstrelek napolnil območje pristanišča v Antwerpnu a čudnim zamolklim zvokom, bo ostal v zgodovini orožne tehnike zapisan kot eden izmed najbolj pomembnih dni, čigar pomen prekaša ceI6 15. junij. Ko se je tega dne dvajiet minut pred polnočjo orožje »V 1« prvikrat uporabilo za napad na veliki prostor Londona, se je izvršil prvi nastop novega orožja, je bil v razvoju raketnega sistema očit napredek, ki bo v sledečem razdobju kljuboval najbolj raiiniranim poskusom omalovaževanja od tirani agitacije. Koristolovci srca / II. Kavalir vtleprodaialn« (Dille in konsc.) V nedeljo sta šle v kino, in ko je hotela nekaj ugovarjati, da je on olačal vstop. ■ nice, je on to z raz.' ili'■ni'n obr " om odk'n nil. »Vedeti morate, gospodična Else«, je resno rikel, »da sem kavalir.« Kakor se je zde lo, je on to besedo zelo ljubil in večkrat la-bil. V kinu Ip neolbno Traven nle, ale dal nepremično na platno tn se |1 nI upal niti najmanj približati. Bil je res kavalir. Nekega krasnega večera v avgustu se je peljal z njo v Treptol, da si ogledata umet n! ogenj. Sedela sta na obali Spee, in sta gledala na lesketajoče se srebrne trake, s katerimi se je mesec zrcalil v vodni gladini. Molčeč je vzdignil čašo in jI napil. »Videti ste danes nekoliko razburjeni, gospod Metzger«, se je skušala Šaliti. »VI pa tudi vse vidite«, je presenečeno od govoril, »res sem razburjen. Ali veste, da •em nekaj naSel?. Takoj |e vedela, kaj je menil. »Ali je do bro?« |e vprašala brez diha. »Izvrstnol« |e Ves radosten odgovoril. »SIcer samo klet — pač pa prvovrstni odjemalci. Ves popoldan sem opazoval z nasprotne strani, vrata nikoli ne stoje mirna Lastnika sta stara človeka in bi rada pro dala.« NIČ več nI videla lepe pokrajine In je hotela vse točno vedeti. Rade volje ji je vse pojasnil, o najemnini, o prometu, o zaslužku, Ljudje so hoteli tri tisoč pet sto mark Za trgovino z vso zalpgo. »Ce bi trgovino kupil, bi seveda moral imeti nekoga, ki ume •tvar In mi pomaga — ali ni tako, gospodična Elso?« Občutila je, kako je zardela In le vneto prikimala. Molčal Ir In 7.:,mišljen gledal v luč ene Iz Bled velikih električnih krogel. Hipoma je Začuden vzdignil glavo, neki mimo IdočI go •Pod ga I« ostro pogledal In j« potem Sel ■^vnoduSno dalje. Začuden |« gledal la njim. ZiC«»dbe o ženUiilli aolJ[ullh Pripovediiie Edith Wlldbrunn ali ker se oni drugi ni obrnil, se je zazrl po temni vodni gladini. Topovski strel je hipno prekinil tišino In trenutno je postalo temno: Zlata krogla je Sinila proti nebu in se je razletela v tisoče pestrih zvezdic. Else je pritajeno kriknila In je nehote zgrabila njegovo roko. On jo je trdno prijel In je nI več spustil Napravila je nekaj slabotnih poskusov, da bi mu jo Izvila, potem mu |e pa prepustila roko Povsod na okoli je ropotalo in pokalo, svetleča sonca so se vrtela, prikazale so se zlatosvetlika-joče živalske slike In rdeče in zelene zvezde so se razletele na nočnem nebu In potem jih je spet objela črna tema. Hipno je občutila njegovo roko ob svojih ramenih in lahek poljub se je dotaknil njenih ustnic »Ali rol hočeti pomagati, gospodična Else«, se je slišal njegov boječ glas. Ni mu mogla odgovoriti in je še bolj stisnila njegovo roko. Ko je bil umetni ogenj pri kraju, sta Se vedno sedela in držala roko v roki. Poklice! je natakarja In naročil še dva kozarca piva Ona je stresla z glavo, ali on ji nI pustil da bi spregovorila »Saj sem vendar kava lir«, je rekel ponovno. Delala sta načrte, kako si bosta skupat uredila trgovino Ona je bilo dobro Izvedena v tem, ker je bila že nad deset let v oddelku Električno oknico bi seveda'tud' morala Imeti. »Za to pa ne bo dovolj denarja, je menil z nagubanim čelom. »Pa saj je treba plačati samo obrok,'Ama« mu je prevažno odvrnila. »Ne, z dolgovi ne smeva začeti«, je zmaja' z glavo, v takih zadevah sem natančen. Ne denar moram Se nekje dobiti.« • Koliko ti ie man^k.it le vprašala boječ«. »Ako hočeva vse imeti tako, kakor si ti rekla«, je omenil zamišljeno, »bo pa le pri •lo do dva tisoč mark « *Alt toliko pa nlmaml* |* laklleala boječe. On se je smehljal. »Kdo pa bo tako skop, Else«, je rekel očetovsko, »saj vem, da si zadela v loteriji.« »Jaz zadela? Nikolil« Razburjena ga je pogledala. »Ali, Else ...« »To je samo govorica deklet v trgovini Držala sem jezik za zobmi, ker ml tako ne bi verjele. Kdo pa II je to pravil?« Gospod Metzger je prebledel. »Nikar me ne varaj I« je zaklical trenutno tako glasno, da so ostali gosti postali pozorni In je sunil njeno roko nazaj. Toda potem je stisnil ustnice In hitro izpll pivo. Plašno ga je pooledala. Povesil je glavo in strmel v mizo. Potem je segel v žep In vzel iz njega nekaj mikelnesteoa denarja. »AH se huduieš?« je vprašala tiho In je skušala, da bi mu božala гдко. Grobo je potegnil roko nazaj In ni odgovoril. »Mar sem jaz zakrivila govorico«, je zašepetala in v očeh je imela solze, »tisto malo kar sem si orihranila, ne zadostuje ne za to ne za ono.« »Koliko pa je?« je vprašal, ne da bi jo pogledal. »Tri sto mark«, je boječe odvrnila. Molčal je In trkal po mizi. »Prinesite i* dve pivi«, j* zaklical natakarju. »Pa saj moja čaša še nI prazna«, je omenila obotavljajoč. »Postalo«, se je smehljal In dal znak natakarju, da lahko gre. .»Saj veš da sem kavalir.« in ko jo je spremil do doma, je čakal še deset minut pred vrati. Potem se je pojavila temna senca v hišnih vratih, mu stisnila v roko neko knjižico In je hotela zginiti. Ali on jo je prijel za roko In jo poljubil Ko je spet zaprla vrata, je stopil pod ne ko ulično svetilko in je odprl hranilno knjižico Zadovoljen je bral vpise, dal jo j* v žep In odšel veselo žvižgajoč. Hipoma je Imel občutek kakor da bi ga nekdo zašle doval. ali po vsej ulici nI bilo videti nobe nega človeka. Drugo jutro je bil gospod Metzger že zgodaj v hranilnici. Pradložll ]• knjižico v oken- cu hranilnicei in je čez nekaj časa dobil 300 mark. Skrbno je spravil denar v listnico In je šel proti vratom. Baš je hotel vstopiti v cestno železnico, ko je nekdo položil roko na njegova ramena. »Pojdite z menoj in bodite mirni«, je rekel vsiljiv glas, »kriminalna policija.« Obravnava proti brezposelnemu delavcu Schwemmerju, ki je pod mnogimi napačnimi imeni nastopal kot ženitveni goljuf, je bila zelo dramatična. Kajti glavna priča, nastav-Ijenka v veletrgovini. Else Wegner, se nikakor nI dala pregovoriti, da bi obtoženca obremenila. »Krivico mu delate«, je vedno spet zaklicala, »ker on me ni ogoljufal. Hotel se je z menoj poročiti. Pustite ga na mirul« In ko je državni pravdnlk predlagal tri leta ječe, je histerično zavpila in se hotela vreči na obtoženca, ki je ozlovoljen sedel na obtožni klopi. »Takoj ga izpustitel« je zaklicala, medtem ko so jo sodni sluge s trudom zadržali, »saj ni nič napravili To je moj denar, to se vas nič ne tičel Takoj ga morate izpustiti — on je vendarle kavallrl« (fo svetu Pod vplivom pred kratkim v Sofiji ustanovljenega društva brezbožnikov je prepovedal bolgarski prosvetni minister verski pouk v vseh srednjih šolah. Vsem osebam, ki so študirale teologijo, se odvzame pravica, da bi postali učitelji. Štirje bolgarski metropoliti so bili aretirani. Znani irski pesnik Robert Burns (1759 do 1796) je leta 1785 zložil pesem, posvečeno miši in UŠI. Vsebino za slednjo pesem je povzel, ko je nekoč v cerkvi videl uS na klobuku neke ženske. Ob zgornji Donavi sta ob nekem letalskem alarmu ključavničar Karel Kueehner ia Orel Sabo iskala kritja v nekem podzemeljskem rovu. Kuscher pa ni mogel strpetl, da si ne bi prižgal cigarete. Naključje je hotelo, da se je pri tej priliki v rovu vnel tre-skavi plin in je nastal požar. Kuscher In Sabo sta bila ožgana ter ao lu morali prepeljati v bolnišnico. stran t — Ster. 9%. EABAWANKEX BOTE Sreda, 32. novembra 1944. He bo prei mim, dokler komunizem ne bo nničen Le Štiri Stene ostanejo po komunističnem ropanja Ljubljanskil »eioveneo« poroda: Ker imajo komunisti zadnje tedne seme zgube in doživljajo poraz za porazom, #e v svoji nemoči in jezi maščujejo nad ne-hranjenim ljudstvom. V manj zaačitenA tat bolj oddaljenih krajih morajo ljudje če vedno prenašati divjaško ropanje komunistov. Tako prihajajo iiz Dobrepolj poročila, da so prve dni novembra komunisti že ponovno izropali dolino. Pri tem so z ljudmi zelo surovo postopali in" jih pretepali. Najbolj so se znesli nad onimi, ki so зе ropanju upirali. Dobrepoljskim kmetom so odpeljali okrog 60 glav živine. Poleg živine so odpeljali vse, kar je bilo le nekoliko uporabno. Po ropanju so z napradenim blagom naglo odšli proti Krki in naprej v Belo Krajino. * Tudi vas Kalce in okolica je bila tzrepama približno v Istem času kot Dobrepolje. Odpeljali so več konj, nekaj goveje živine in prašičev. Ljudem so pobrali obleke, žita ki nekaj voz, da so mogli ukradeno odpeljati. * V Črnem vrhu nad Idrijo komunisti počenjajo vedno večje nasilje. V noči med 3. in 4. novembrom so odpeljali 7 družin. Odpeljali ao cel6 mater z več otroki. Kje so te družine sedaj, nihče ne ve. Tem družinam, ki so jih odpeljali, so pobrali vse, kar ni bilo vzidano: orodje, obleke, živež, živino, vozove, perilo. Pa tudi na druge načine se komunisti maščujejo nad civilnim prebivalstvom, ki se ne mara ravnati po komunističnih navodilih. Tako so zadnjo nedeljo v oktobru komunisti iz zasede streljali na ljudi, ki so šli k maši na Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Ker tukaj že dolgo ni bilo svete daritve, so se ljudje v velikem številu odzvali tej priložnosti. Med ljudmi ni bilo žrtev, ker so polhograjski domobranci komunistično zasedo o pravem času razgnali. Pri tej akciji sta bila dva komunista ubita. Komunistično nasilje vlada povsod tam. kjer še ni domobrancev. Zato mnogo ljudi Dodelitev mila prilagodena periodi dodelitve živil Temeljna ali glavna karta (Grundkar-te) živil, ki velja za dobo od 13. novembra do 10. decembra v 69. dodelitveni periodi, vsebuje prvikrat tudi odrezke za prejem enotnega mila, pralnega praška, dodatnih pralnih sredstev, pomožnih pralnih sredstev. Dodelitev teh mil in pralnih sredstev se je izvršila doslej mesečno in se naj zdaj prilagodi splošni dodelitveni periodi. Zato določa Reiohsbeauftragter lur industrielle Fette und Waschmittel (državni poverjenik za industrijske maščobe In pralna sredstva) v neki naredbi, da odrezki za november izdane zadnje državne karte za milo (Reichsseifen-karte) in dodatne karte za milo ne zgubijo veljave ob koncu meseca, ampak da veljajo ša do 10. decembra 1944. Zato veljajo odrezki za prejem mil'in pralnih sredstev, ki jih vsebuje temeljna karta (Grundkarte) 69, dode-litvene periode, šele od 70. dodelltvene periode naprei, torej od 11. decembra. Za poznejše dodelltvene periode dodeljene količine bo določila posebna objava. beži v varstvo domobranskih posadk. Raje zapustijo vse, samo da niso prepuščeni komunističnemu nasilju. Posebno iz spodnjega dela Notranjske prihajajo vedno snova številni begunci na Rakek. Tukaj jim gredo oblasti in Slovensko domobrans-tvo močno na roko. Za begunce so organizirati skupno kuhinjo. Prostori kuhinje so zelo dobro urejeni, uprava pa skrbi za zadostno prehrano. Pri vsem d«lu in skrbi za begunce, zelo mnogo pomaga in žrtvuje g. kaplan iz Cerknice. Sedaj je na Rakeku 720 beguncev. Hrano imajo v skupni kuhinji, stanujejo pa pri dobrih družinah. Tudi v Hotederščico so se iiz okolice Črnega vrha nad Idrijo zatekle nekatere slovenske družine, ki so morale mnogo trpeti od laških komunistov. Mnogo je naš narod moral že pretrpeti, tako da se je trpljenja že skoraj navadil. Ven- dar ne smemo pozabiti na vse te zločine, ki se vsak dan pojavljajo nad našimi slovenskimi družinami. Komunisti celo razpisujejo tekmovanja za ropanje. Pod geslom »Vse za našo vojsko« so pozvali vse tolpe, naj v svojem okolišu nabero kar največ obleke, hrane in drugih življenjskovažnih potrebščin Kje bo vse to ta razcapana drhal dobila? Jasno je, da samo z ropi. In brigade sedal tekmujejo, katera bo največ družin napravila za berače. Ali moremo slutiti, koliko gorja in solz povzročajo te komunistične tolpe. Vedno znova spoznavamo,' v koliko korist je našemu narodu Slovensko domo-branstvo. Kjer ima svoje postojanke, tam je red in mir tam najdejo zavetje in pomoč vsi tisti, ki tega iščejo. Naj se vsi tisti mladiči, ki se izgubljajo v praznih frazah in modrovanju, kako izven domobranstva pomagati narodu, vprašajo, če so s svojim obstruktivnim tuhtanjem že rešili le enega človeka pred komunističnim nasiljem. V bratski slogi moramo bodisi z orožjem, bodisi z dejansko pomočjo otirati solze trpečim med našim narodom. Vesti iz Ljubljane in okolice Komunistični poraz pri Št. Vidu na Dolenjskem. Komunisti so oktobra po vsaki cen! hoteli zasesti domobransko postojanko St. • Vid pri Stični. Nič manj ko 9 brigad so do ločili za ta napad. A domobranci so bili čuječi in so o pravem času izvedeli, da j.ib mislijo komunisti napasti. Zato so se dobro pripravili in navalili na zbirajoče se komu nistične brigade, še preden so utegnile napasti. Banditi so se razbežali na vse strani in pustili na bojišču 90 mrtvih. Med komunističnimi napadalci je bilo precej mobilizi-rancev s Štajerskega, Meničaninova skupina zadaja komunistom še zmerom hude udarce. V odločilni noči, ki so komunisti skušali napasti St. Vid pri Stični, je del Meničaninove skupine naletel na neko razbojniško četo. Domobranci so navalili nanje in jih po krat-ken\, a srditem boju pognali v beg. Naslednje popoldne so domobranci napad li komuniste v smeri ceste, ki vodi proti Stični. Domobrancem je' pomagalo nemško letalo, ki je sipalo na bandite smrtonosne svinčenke. Se preden so se komunisti zavedeli, so stopili v akcijo domobranski tanki, za hrbtom komunističnih brigad pa sta se na lepem znašli domobranski udarni bojni skupini, ki sta se vračali s svojega pohoHa po Dolenjski. Tako so bili komunisti od vseh strani obkoljeni in niso imeli drugega izhoda ko paničen beg. Na bojišču je obležalo 180 razbojnikov, tako so komunisti namesto zmage doživeli pri St. Vidu enega svojih največjih porazov. Dve premijeri sta bili konec oktobra v ljubljanskih gledali,%čih in sicer v operi nova Dostalova opereta »Clivia« in'v dramskem gledališču pravljična igra »Triglavska roža« Mirka Kunčiča. Obe premijeri sta imeli lep uspeh pri občinstvu. Madež srpa in kladiva mora zginiti s slovenske zemlje! Tako vzklika list »Slovenec«, ko poroča: Nekatere slovenske žene in da jim sedaj služijo v tako imenovanih delavskih bataljonih. Na zadnji dan v oktobru je iz te tlake pribežala v Novo mesto neka Jenko Mici. Ubežnica je pripovedovala iz življenja tega kazenskega delavskega bataljona grozne reči. Delavski bataljon straži-jo močne komunistične straže, tako da ј6 nesrečnim delavcem nemogoče uiti. Komu- nisti so te ujete Slovence gonili delat na samotne njive. Ženske so morale opravljati težaška dela. Včasih so morale celo ceste prekopavati. Ob težkem delu pa je bila hrana prav slaba: zjutraj in zvečer skoraj neslan močnik na vodi, opoldne fižol in kronl-pir. Na takšno človeka nevredno usodo so komunisti obsodili te nesrečnike, ki se morajo potikati iz kraja v kraj in opravljati najsramotnejša dela samo zaradi tega, ker niso hoteli zatajiti dragih svetinj ve^re in naroda. S takšno enakostjo mislijo ti komunistični zločinci blagosloviti naš narod. Nikdar, nikdar ne smejo zavladati oni, ki sramotijo naše matere in sestre. Izginiti mora z naše zemlje madež srpa in kladiva in znova zasijati luč naših narodnih svetinj. Zaplemba imovine uporniicov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplenitvi imovine upornikov dr Zwitterja Franca, univ. profesorja in Stur-ma Franca, univ. profesorja, obeh Iz Ljubljane, Komunisti so nečloveško pretepali nosečo žsno, ki so ji pred dvema mesecema umorili moža. V noči od petega na šesti november so komunisti zopet zagrešili nov zločin nad slovensko družino, najbolj pa nad materjo te družine. Komunistična skupina je obkolila hišo posestnice Sušnik Ane na Belem. Pred dvema mesecema so komunist! že ubili gospodarja, sedaj pa so hoteli uničiti celo družino. Najprej so se spravili na ropanje. Iz hlevov so pobrali dva prašiča In ju takoj zaklali, odnesli so s seboj eno vrečo moke, precej žganja, 6 hlebov kruha, vso obleko, last domačega sina, katerega so komunisti tudi iskali, pa se jim je srečno skril. Ti tolovaji so pobrali s seboj tudi plenice, ki tih je gospodinfa sikrbno pripravljala, ker 1* pričakovala otroka. Ko so vse oropali, so komunistični zločinci začeli pretepati gospodinjo Ano, ki je tik pred porodom. Gospodinji je pravočasno uspelo uiti iz rok besnih tolovajev. Komunisti so streljali za njo, a je k sreči niso-zadeli. Po telesu ima hude poškodbe in je morala iskati zdravniško pomoč. Takšna nasilstva nad slovenskimi materami, piše ljubljanski »Slovenec«, nas silijo, da odrečemo tem tolovajskim iz-vržkom pripadnost k našemu »loven- Nov zverinski umor banditov odkrit Lastno poročilo vH. Krainburg, 21, novembra. Pred kratkim so odkrili pri St. Lorenzu (Kreis Krainburg) nov zločinski umor banditov, čegar žrtev je tokrat bila mlada žena Josefa Stare, mati dveh otrok, od katerih je najmlajši star šele nelraj mesecev. V noči na 11. oktober so jo banditi presenetili v njeni hiši in jo odpeljaU. Konec oktobra je pripovedoval nek bivši pripadnik tolp, ki je prebežal k domobrancem, da je bila Starčeva ustreljena v okolici St. Lorenza. Oddelek domobrancev se je nato podal na označeni kraj in v resnici našel v pol metra globokem grobu pohabljeno truplo Josele Starčeve; nesrečnici so bile iztaknjene oči, plsva oblita s krvjo, roke trdno zvezane. Domobranci so prenesli truplo v Krainburg, kjer je našla Joseia Stare svoje večno počivališče. V vseh vaseh, skozi katere se je vozil voi s truplom Josefe Starčeve si je prebivalstvo z največjim ogorčenjem ogledalo žrtev groznega umora. Mnogi so odkrito preklinjali zverinske sovražnike naroda, ki se drznejo. Imenovati se »ljudske osvoboditelje«. Tako si banditi — namesto da bi oplaSill prebivalstvo — nakopljejo samo odkrito in opravičeno sovraštvo poštenih, domovino ljubečih Gorenjcev. skemu narodu, ki je vedno s takim spoštovanjem izgovarjal materino ime. Naši dedje so nas učili ljubezni do matere, za blagor slovenskih mater se danes borijo naši domobranci. Prepričani smo, da jim bo uspelo s naše zemlje pregnati zločinske komuniste, ki jim nobena svetinja ni draga. Takrat bodo sedanje žrtve slovenskih mater kronan« a hvaležnostjo za vztrajnost v teh dneh, ko p* naše matere upajo tudi pred oboroženim komunistom braniti tisto, za kar so ^i mlovem-ski sinovi — domobranci v boj. auf den РокеФеж^ / __ ОапждгоД; 14-5 cm groB wtd to dmittich «o# «*# aein,Wcrobgebakte đeh '9dlms№gen mvB cKs Fosrieitzohl ouch nochh vnd bei tchlechtem tidil gvt las-bar tein, wetm dee PcA# sdrned an kom men toll hxler AbcaiwlMiangabe undo«# den Pakstkortan ist die kieinera^ fur Briefsendungen gellemd# form der PostleitzoU A>ITLICHE BEKANN T M A C H Г N G E N ACarrUNG, ELTKRN! Da# Oeeimdheiteamt Krainburg hat im vorigpen .Tabr е4ле Diphtharl*-, ScharWKA-eohutzimpfung đunchgefUhrt, bei cter aber die BeteUtmg bMOoders der Klelnklnder ntcht befri«dl g end war. Nach dieeer ScbuWiapfimg let cUe Zahl der Dijditherie-etkrankungen in Krainburg und Umgebuug atark gesunken. Im heurlgen Herbet beobaohten wir wleder elo starkee An-eteoig«a der Srkrankungea an Diphthtfrl«. БЈв erkraokten aber nur Kinder, dto ta vorigen Jahr nlcht gelmpft worden elnd, wKhrend dte Oeimpften vod Dlphtherie verechoot blelben. Di« Eylteni werden deehalb aufgefordert, ihre Uber 2 Jahre alten, ten Vorjahr gegen Diphtherle und Schairlach nioht ge-Uupften Kinder bestimmt zur heurigeu Schutzlmpfung zu brli^;«a, die Im G^ecnndheitsamt, LandraAegebttude, etattfmdet Aucb Sohulklnder kOnnen kommen. Qolmpft wlrd vom 16. XI. am jedem Mittwoeh Ton OblsllUhr. Sine Wiederholung der Impfung naoh vler WotdMin kt fttr den Srfolg notwendlg. D*# Impfumg Wt gefahrlo#. Bltera, sehttst Bmre Klnd«r1 » X. T. . K o p (, Medlelnalrait. POZOR аТАВМ! adMvrtreai urad т Krainburgu je lamdso Mo WvedW ва-•6itDo oepljemje proti da viol in ikrlatdnki, katereg« ee pa zla#tl mali otroci nleo udeležili v xadoetnem dtevllu. Po tem cepljenju je Število obolenj za davloo in Skriatinko v KTainburgiu in okolici močno padlo. Letošnjo jeeen opazujemo močno naraščanje obolenj. Obolljo pa le oteoci, ki lansko leto nieo blU oepljeni, medtem ko izmed oeptjenlh ni skoraj nobeden oboiel za devico. Stardi M zato pozivajo, da svoje nad 2 leti stare otroke, ki lansko leto niso bili cepljeni proti davici ih Skrlatinki. sigurno pripeljejo k letošnjem cepljenju, ki ee vrši v zdravstvenem uradu, poelopje Landrata. Cepljenja se lahko udeležijo tudi šolski otroci. Cepljenje se vrši vsako sredo od 15. XI. dalje od 9. do 11. ure In se mora po štirih tednih ponoviti, da je uepeh za#iguran. Cepljenje je brez nevarno«ti. Starši, čuvajte svoj« otroksi 1. У. d«r AmJt*e>r«t; Di. Kopt, Medisinalrat. ju Vsem sorodnikom, prija^e-ЧР Ijem in znancem naznanjamo žaloetno Teat, da je na Vzhodu iegubtl mvoje nUedo življenje ПАШЖ РВвФОППЖ, v stajYABti 21 let. Padel je dne 9. sept. 3844. Naj mu bo lohka tuja semlja! K*nke», T novembru 1944. tftlnjoda mati, eeetre, 1>Mt In oetftlt gorodiUkl. Allen denen, welche meinen Uber sllee geliebten Sohn MAX DBBBUS, OvmuidleT, helm latzten Geleit begleltet liaben, alien welche mit mir den tmermeellchen Scluneri^ mitfUhlen luilfen, auch denje-nlgen, welche die Blumen und Krftnze geependet haben fUr seln frUhee Grab, meinen herz lichen Dank. Auoh meinen her? lichen Dank dem Stlngerohor fUi (lie ergreifenden Trauerlleder. Menmiurktl, Ira November 1944 Die tawnerade Matter, Tante n. ttbrlge Verwandteehatft. ЖМСТАЂА Vnem. kl ste npremill mojegu ljubega, dobrega sina МЛХД. DBKBin&. OreiuUUerJ«, iiH njegovi zadnji peti, vsem. ki čutit* z menoj, kaj sem lx-Kubila, vsem. kl ste poklonili '•vetja za njegov prerani grob, kakor tudi pevskemu zboru, srn imjtopleje zahvaljujem. Nenmarktl, v novembru lli44. Шојоба mstl, tet* In Mtalo (oridstvo. Dolj^.noetno leto iifiU odHluMtl dekk z de*«le, najraje pri M-vllji, kjer U (пмЧа prlHko se priučiti n«koi№« Mvanja. - Naslov ▼ Kar. Bote, Krainburg. 443542 XnMla M ee rada ш Mrflijo. Жаг«в Jpbanna Ober Oamling H. 36, Post St. Veit/Sawe. 4434-2 SLUŽBO DOBI Sprejmem krojaškega vajenca I . Jo*. FanUe, Am Rang loa (Klauz), Krainlmag. 4423-1 ISCE V NAJEM Sobo • pritlkllnami, bi-e® posteljnine, • poMebntan vhodom, v bUtlnl Intexa, валпппјаш za enako, M W bHa v bližini me«t« ali T in«eto. - PonudlK! pod »Zamenjam« na K. B., Krbg. 4439-4 D M MALI OGLASI s 1. 11 2 B E ISCE Ui bi pomagala v ku- hinji kakšnega hotele ali gostilne, da bi se Izučila kuhanja. Naslov pri Karawanken Bote, Klagenfurt, pod *. 7209-2. 1'riMlam dobro ohranjen grn-niofrni z 10 ploAOami za 150 IWchwmaA. - XiMtov т K. B-, KraJnburg. 4441-6 Prodam moške škornje *» 150 BeichMitark. - Naslov т K. B., KralnlMirg. 4443-6 K u 1 M Radio »Volluempfiiniitr« kupim »H dam шлл) dobro moško kolo. - »• A.«, g.»1«ndrtnUU, m»vet», Krfttnbnrv, 4896-7 1И K N M WeiiJftjn »lektromotor З^, PS i m moirov kaUft u šivalni stroj. . Po. nudb* ma Ж. Ж., Krbg. 4419-16 Мепјижп уЛа, er šivalni stroj, najraje po-grerfjiv. - Ponedbe na K. B.. KrainbitrK. +142-15 Ougalnega konja s Umnatlm repom menjam sa otroški športni vo7,lčpk. - Krainhnrg, Alte StraBe 5/П. 4437-16 Dobro ohranjeno kredenco za menjam za žensko kolo. - Ponudbe na K. B., Krainburg. 4444-1« Z E N I T V E Xatera yo#podi6na ali vdova, stara do 60 let, ж maUm po#e#tvom, W hotala dopisovati #e ж fantom, rim 50 l#t. Poanajfea iealtav ni !■-UJn«»na. . THif na Karawanken BOU. Krb*.. pod »««. lj»n«. 4400-31 R Z N O Horklt in Cer««»n viuujela posevke pred ptiči in boleitnimi. Suha uporaba ne Škoduje kalem, žetev poplača delo. Dobi ae pri: >Hermes€. Ing. I. Janacha, Krainburg. 5940 МогкН varuje aetev pr«d ptiei Ravno tako enostaven т um/rabl kot Оепжаа, suho prašivo. ne Škoduje kalem. Dobi se pri: »Herme.«, Ing. I. Janacha. Krainburg. 694J V R R M I S Г H T E s Uectoph&nu-AnneimiLiol ulnd urue Uelfer Ihrer Geaimdhelt Medo-pharra*Arsneimittel aind nur In Apothtiken erhttitlirh. Medopharm Hharmazeutische Frttparate, OeaelU schaft m b. H,. Mlim hen 8 7106 Briefmitrkon-Sammler verlanxen mo-fort komienlom eoebcn erachlwipne Neuheiten - Prelsliet«. АПе.ч darhi Angebotene 1st promptMt lieferbar durch Joitef Knnz, Wteii 5ti Poat-fach ИЗ/Р48. 7173 Erfolgreioh* Hu8K(*)i- t). Schwab^n-hekUmpfuiiK Uberniiiimt ScliUdllngH' bekUmpfuiigDiiiitatalt A. 8 t r s 11, Wleii, II, Tandelmarktga*«« Nr. 8. Tel«(on: A 47 0-8#. 7141 Tagllob kommen di« Bench werden, dttB Breu»e-Federn Mlten warden. Drum pflege si* und beH' i«ln, die Ruetica and C^to-Mn. BrMu & Oo., li«rtnh» me »LaOaoniMtf« (đl« »Ulrkendw Ma-' cen- und VerdauunKetropfea) kOu-nen QMr bMohrttnlct «mei^ warden. 8#i«n Si* spenam; aueb «eehubert«-Aj>othelt«, Wieo ХП/аШ, CWiralii^n«— & __7181 Vox TO Jabna arzeugte d* deutache Cbemiker Dr. Frledrioh too Heyden 'T ^ Breitkreutz-A5