štev. 49.
PoStnlna plačana v gotovini.
V	Ljubljani, v četrtek, dne 6. decembra 1923.
Leto II.
vsak četrtek popoldne. ®tačaju praznika dan poprej. Cena:j
..............Din.	4
? **trt leta.................12
::::::	:	m
Posamezna štev. stane 1 Din.
C Uredništvo:
lana, Kopitarjeva ul. 6/III.
Rokopisi Ve ne vračajo, kirana pisma se ne sprejemajo.
1
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije In naroft-nlna na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2»
Inseratl se računajo ::	po dogovora. ::
Belgrad, 30. nov. Poslanec Franc Kremžar ^ariši so vložili interpelacijo na ministre : za pra-jpoujjfe. za šume in rude, za notranja dela in za socialno d '"to radi postopanja državnih oblasti in ponovne hu-v oj^itve državnih zakonov ob priliki rudarske stavke V| »°veniji. Ker poslanci na svoje že pred 2 mesecema nte600 vprašanjc doslej niso dobili odgovora, zato je o-.^lacija ostra ter na koncu zahteva, naj se izvede l ‘Alzacija vseh naših rudarskih podjetij.
^°niiinisii razbili enotno fronto Plovnega ljudstva v Ljubljani.
0d| Vsem delavcem je še v spominu, kako nam je [ ko smo videli med delavstvom prvo dejanje ij družitvi vseh poštenih slovenskih delavcev — zdru-TJ vseh delovnih grup v zvezi delovnega ljudstva, dj 1 Komunisti so tedaj ugotavljali svoje veselje in pov-mora ta prvi korak roditi še nadaljne in dc-\/ 0 'iudstvo ne sme odnehati, dokler ne bo združeno °tni fronti vrglo zatiralce. v0j. prišla je preizkušnja in komunisti so izdali svoj il0 ,Vn* Program, izdali delovno ljudstvo, ki jih je vo-; n podprli z vsemi močmi liberalno kapitalistično bur-jll(, 110 v Ljubljani s tem, da so zapustili Zvezo del.
tva in proglasili dne 2. XII. svoj izstop. jov0T°^n° smo informirani, da ni bilo prav nikakega tov]- ’ k* bi komunistom opravičeval ta korak. Ugo-,len° Je. da so komunisti že pred par meseci sklenili, He~ *?v#jo izstop. Toda ostali zastopniki zveze delov-0j8 ‘iudstva so se ravnali tako korektno, da komunisti .n,°sli najti povoda za izstop. Zato je ta korak ko-'stov javnost sprejela kot senzacijo.
Ugotavljamo, da dr. Lemež pri vsej svoji advokat-^Dretnosti razen par fraz ni mogel na shodu v Mest-navesti nobenega dejstva, ki bi opravičeval Ito^, V. Korak. Kaj čuda potem, da so se celo zagrizeni histi povpraševali zakaj to.
Ij^dst	50	Pre'om‘l‘ besedo, dano delovnemu
TVu Ljubljane, zato naj se boje ljudske obsodbe.
med VVestfaiskimi Slovenci.
Jo J« slovenske stranke in dobrodelne organizacije ale proglas v katerem pravijo :
Slovenci I
^aŠe brate v Vestfaliji je kruta usoda vrgla v
^ bedo.
-ne - z*me’ daleč proč od domovine je že itak Wo ?a!e*a brezposelnost, da tisoči in tisoči očetov ne obUp’. ’aj bodo dali družini, na tisoče in tisoče mater ^.0onJe’ \er ne vedo, kako bodo prehranile svoje otroke. 5v°j	bratov se bori danes skoraj brezupno za
L^bj. Slovenci! Ml hočemo in mi moramo Vest-m Pomagati!
S*rank *° se je osnoval od zastopnikov vseh političnih ^ušte’ Vse^ dobrotvornih in vseh narodno obrambnih tij0 ^.akcijski odbor, da z velikopotezno podporno ak-eSi vestfalske rudarje pred poginom.
Slovenski narod !
Neštetokrat si že dokazal svojo plemenitost in vselej, kadar je kdo apeliral na Tvojo dobrosrčnost, je bila Tvoja roka odprta.
Naj bo tudi sedaj in 80.000 bratov in sester bo rešenih, slovensko ime pa bo zopet zaslovelo kot ime zvestih.
Ljubljanski knezoškof je pozval duhovščino, da pomaga pobirati darove.
Delavci! Pomagajmo svojim tovarišem I
Volitve na Angleškem.
Ko je šel letos angleški parlament na počitnice, so
se pripravljali tako izredni zunanjepolitični dogodki, da ni bilo med parlamentarci nobenega pravega počitniškega razpoloženja. A veliko bolj kakor Curzonova nota, zborovanje zveze narodov, pogajanja z Zedinjenimi državami ali pa govor južnoafriškega predsednika Smutsa je vplivalo na svet poročilo, da je angleški ministrski predsednik Baldvrin napovedal nove volitve. In to v času, ko je potrebovala Anglija vso svojo moč za vprašanja svetovne politike. Zopet slišimo na Angleškem stara dva bojna klica — prosta trgovina in zaščitna carina. Dosedaj vladujoča stranka konservativcev je za zaščitno carino, takozvani liberalci so pa za prosto trgovino.
Napoved novih volitev je prav posebno razveselila liberalce, ki so se bili prav po nepotrebnem sprli in so komaj čakali prilike, da se zopet združijo. Voditelja liberalcev sta Asquith in znani Lloyd George : dosedaj sta hodila par let sem vsak svojo pot, sedaj sta se spet pobotala. Lloyd George je bil pretekle tedne v Ameriki in je, stopivši na angleška tla, takoj začel volivni boj proti vladi, »ki hoče lačno industrijo krmiti s premlate-no slamo preteklih stoletij, v kojilkini ni niti zrna državne modrosti več«. Liberalcem se je posrečilo pridobiti še drugega izvrstnega parlamentarca in govornika, Winsotna Churchilla, znanega po svojem pravnem delu o svetovni krizi. Pobotanje v liberalnem taboru je vplivalo vzpodbujevalno tudi na konservativce, in prej po svojih potih hodeča lorda Chamberlain In Birkenhead sta ponudila Baldwinu roko v spravo. Je pa med konservativci tudi nekaj takih, ki so sicer stranki zvesti, a so za vsaj delno prosto trgovino. Najbolj znana zastopnika te struje sta lorda Salisbury in Derby.
Novi volivni boj je v znamenju brezposelnosti angleškega delavstva. Poročila govorijo o poldrugem milijonu brezposelnih. Konservativci pravijo, da se je tega zla mogoče ubraniti le na ta način, da domači angleški trg zapremo tujemu blagu, da torej prospeva domača industrija in imajo ljudje dosti dela. Za to je pa potrebna zaščitna carina. Liberalci pa v uvozu iz inozemstva ne vidijo posebne nevarnosti in pravijo, da je vprašanje izvoza bolj važno in da mora biti zato izvoz prost. Le tedaj, ko bo Anglija povsod po svetu imela svoje prodajalne in stojnice, bo milijonska armada angleških delavcev imela dosti dela. Zato pravijo, da mora biti angleška politika napram Nemčiji in Rusiji popustljiva, saj sta to najboljša dva trga za angleško blago.
Poleg teh dveh strank se dviga vsak dan bolj delavska stranka, labour party (izgovori: lejbr parti). Voditelj njen Je izredno sposobni in nadarjeni Macdonald (mekdonld). Tudi ta stranka je proti zaščitni carini, je torej v tem oziru istih nazorov kakor liberalna. Vendar se pa ne moreta združiti, ker ju ločijo drugi temeljni nazori: delavska stranka pravi, da brezposelnosti tudi prosta trgovina ne bo odpravila, temveč bi jo odpravila samo bolje organizirana industrija, temeljitejša izobrazba delavstva in pa podržavljeni« rudnikov in železnic. Obenem je pa delavska stranka tudi za oddajo kapitala, ne vsega sicer, temveč odstotnega. S to svojo zahtevo se je seveda popolnoma odmaknila od kapitalističnih liboralcov ; od prav tako kapitalističnih konservativcev jo loči pa itak tudi že načelno vprašanje glede zaščitne carine. Konservativni lord Youmger je rekel, da mora biti glavno bojno geslo »boj proti oddaji kapitala«.
Trgovci so skoraj vsi za prosto trgovino, producenti pa za zaščitno carino. Z drugimi besedami lahko rečemo tudi takole : Za prosto trgovino so vsi oni krogi, ki ne delajo toliko za Anglijo kakor za svetovni trg.
Angleške volitve niso pomembne samo za Anglijo, temveč za ves svet. Izid volitev se bo poznal povsod. O izidu prerokujejo v splošnem zmago konservativcev ; sicer ne bodo imeli tiste večine, ki so jo imeli doslej, večino bodo pa vendarle imeli. Ko bo ta številka »Pravice* izšla, bo izid že znan in naj se bralci o izidu informirajo ; volitve so 6. decembra.
Angleški parlament šteje 615 poslancev, večina je 308. Doslej so imeli konservativci 346 zastopnikov, delavska stranka 144, obe liberalni struji 117, drugi pa 8. Konservativna stranka je imela 56 % vseh poslancev, delavska pa 23 %. Delavci se za sedaj še ne vdajajo prevelikim upom, razpis volitev je prišel njihovim organizacijam prehitro. Upajo pa na majhno pridobitev. Njih voditelji so prepričani, da stranka danes še ne more prevzeti vlade. Prišel bo pa čas, ko bo to lahko napravila : in tudi o tem so prepričani. Pri pomenu angleških volitev bo zmaga delavstva pomenila v zgodovini človeštva velik korak naprej; za to je pa treba razvoja.
Prosimo naše bralce, da ta članek spravijo, ker jim bo v presojo angleških razmer zmeraj prav prišel.
Dr. Janez Ev. Krek:
Izbrani spisi I.
Najboljši poznavatelj našega Evangelista g. prof. Dolenec je poslal v svet prvi podrobnejši življenjepis Krekov in sicer od I. 1865—1892, ko je končal svoje bogoslovne študije na Dunaju. Hkrati je priobčil tudi nje-gove mladostne spise : pesmi, povestice in nekaj satiričnih spisov. Knjiga je pisana vseskozi odkrito in stvarno, a z ljubeznijo, da se mora ob njej vsak navdušiti za Krekove ideje in načrte. Knjiga bo slehernemu delavcu nudila kaj prijetnega berila in tudi pouka. Da bi bil Krek sin večjega naroda, bi imeli že debele knjige pisane o njem, zato nam mora biti tem dražji tudi ta spomin, ki nas veže na nepozabnega boritelja za delavstvo.
Ne pozabite na to knjigo med našim tiskovnim tednom.
&C1ALNA MISEL
je najcenejši slovenski mesečnik, ki obravnava vsa dnevna politična, socialna in kulturna vprašanja doma in po svetu mmam	m	Njegov	program	je:	politično	osamosvojenje	slovenskega	ljudstva, socialna pravičnost, obnova družbe na krščanskih
temeljih, kulturni napredek slovenstva, mir med^narodi. — Vsak krščansko in socialno misleč Slovenec bi moral biti njen naročniki —- Duševni al delavci —• vsi se naročite na »Socialno Misel"! = »Socialna Misel* stane 40 Din. na leto. — Naroča se pri upravi »Socialne Misli*, Jugoslovanska tiskarna
kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2.
bostojev»ki|:
Mlada žena.
(Prevaja Tine Muren.)
:raVa^rdlnova Pretrese svečanost prizora, ki se je odi-t0Hca nPr,ed njegovimi očmi, in čakal je z nestrpnostjo S it) *10 v e molitve. Čez en trenutek dvigne ona gla-H*>Pet padel svetel žarek na njeno vzvišeno lice. rnb-Se strese 'n nehote stopi naprej. Ona je že po-
bov,
se
».p.1	ličili/iv/ ouapivj, v/iia. jv*
» k,?. starcu in oba počasi zapustita cerkev. Solze
. 'šcale v njenih temnomodrih očeh, in kadar je veke z dolgimi črnimi trepavnicami, so solze eiiutek ne.^n'b bledih licih. Na njenih ustnicah se za
i	v Čist Po'av' smehljaj, toda on vseeno ne izbriše sle-k^e se P.otro^ega strahu in neke mistične groze. Bo-ienostj1Sne ^ starcu in videlo se je, da drhti od raz-
Pr
h-^dkon/6^-6” *n v ^no Prevzet z nekim sladkim 'ha in ’ n ^e. k'* Podoben volji, se napoti Ordinov za h4 PoeifJ ^°*do Pod okroglim lokom portala. Starec ti niem nepriiaznp in strogo ; tudi ona je gledala u> toda tako raztreseno in brez prisotnosti, da
se je videlo, da se bavi z neko drugo, popolnoma drugo daljno mislijo. Ordinov je šel za njima v neki razdalji, ne da bi pravzaprav sam vedel, zakaj to dela. 2e je nastopil mrak.
Starec in mlada žena sta šla v levo, dolgo, široko ulico, ki je peljala prav na konec mesta, v ulico trgovin, cenenih gostilen in malih hotelov, v kateri so vsi mali trgovci imeli svoje lokale ; nato sta krenila v ozko, dolgo ulico, ki je med dolgimi ograjami vodila do velike kasarne za oddajanje sob, na štiri nadstropja ; skozi dvorišče te hiše se je zopet lahko prišlo do druge, ravno tako velike in žive ulice. Že sta se bližala hiši. Naenkrat se starec okrene in njegov pogled ošine mladeniča, ki jih je tako vstrajno spremljal; Ordinov se ustavi kakor ukopan ; njegovo postopanje se naenkrat zazdi čudno njemu samemu. Tedaj se starec še enkrat ozre, kakor bi se hotel prepričati, da njegov pogled ni zgrešil dejstva, nato pa odideta oba, on in mlada žena, skozi ozka vrata na dvorišče hiše. Ordinov se vrne.
Nahajal se je v najneprijetnejšem razpoloženju in se je jezil na samega sebe : popolnoma zastonj je izgubil cel dan, zastonj se utrudil, vrh tega pa je še ta brezuspešni dan kronal s to veliko neumnostjo, da je
čisto navadno srečanje smatral za Bog ve kak poseben dogodek !
Dopoldne je bilo napačno zanj to, da se je tako odtujil svetu in zamrzil ljudi. In vendar ga je samo njegov instinkt navedel na to, da beži pred svetom, kar ga je lahko zbegalo, zapeljalo in omajalo v zunanjem in mogoče tudi v notranjem njegovem življenju, ki je celo pripadalo njegovi ideji. Zdaj se je vsaj spominjal z obžalovanjem in kesom svojega mučnega kotička ; tedaj ga obide neka čudna žalost in skrb pri misli na svoje bodoče bivališče : kje bo našel novo stanovanje in kako dolgo ga bo še moral iskati. Najbolj ga je jezilo to, da ga take prazne stvari sploh morejo begati. Truden in nesposoben, da bi združil dve misli, dospe končno — bilo je že precej pozno — do svojega starega stanovanja, in šele ko je že šel v hišo, je opazil, da je že šel mimo nje, ne da bi jo zapazil in poznal. Začuden nad svojo raztresenostjo, strese z glavo, toda pripiše vse to svoji utrujenosti in stopi, dospevši v poslednje nadstropje pod streho, v svojo sobico. Prižge luč, sede in začne sanjati, ter se globoko zamisli. Tedaj se zopet pojavi slika mlade in objokane žene jasno in razločno pred njegovo dušo. Vtisek je bil tako gorak, tako globok In
Stran 2.
»PRAVICA«, dne 6. decembra 1923.
■  ... ' ...
Leto H  s
Delavci! Ali ste v svojih obratih pobrali nove naročnike]
Politični pregled.
PrJ nas.
Militarizem je v naši državi naravnost grpzsp. Izdatki za vojsko znašajo 20 % celega prqrac;itfia. .Škupno
2	in pol milijardi. V vojski,imamo 6538 Čaštnifov.
Posl. Pušenjak je ob debati o prqrafyinu vojnega ministra zahteval zboljšanje položaja za‘delavce v arzenalih in delavnicah.
300 .wi|ijOfiQv frankov posojila je najela naša država v Franciji za vojsko.
—Demokratom nekaj štrene mešajo pristaši v Vojvodini, ker so siti centralizma in ustanavljajo novo — kakor pravijo — autonomistično stranko.
Balkanizacija mora preiti tudi v sodišča. To zahtevajo interesi čaršije. Zato se kuje nov zakon za sodišča in sodnike. Po teni zakonu bodo sodniki od in prestavljivi — torej odvisni od vsakokratnega režima.
Portugalskega konzula smo dobili v Ljubljani v osebi g. Dragotina Štrucelja, ravnatelja špedicijske tvrdke »Balkan«.
O	Radiču zopet te dni mnogo pišejo i vladni i opo-zicionalni listi. Eni trdijo, da je Radič dobil migljaj, naj ne izrablja angleške gostoljubnosti, drugi trdijo, da ima Radič že velike uspehe. Po drugih VQsteh namerava Radič odpotovati v Severno Ameriko.
Civilna lista znaša v SHS 60,000.000 Dinarjev. Jugoslovanski klub je ostro nastopil proti temu ogromnemu izdatku, ki je toliko strašnejši sedaj, ko se večina ljudstva v državi bori za suho skorjo kruha.
Proračun prometnega ministrstva so vsi zastopniki Jugosl. kluba silovito napadali. Posl. Kremžar je odločno nastopif proti temu, da železničarji niso dobili obljubljenega poviška. Zavzemal se je za upokojence in miloščjnarje. Zahteval je, da se izplačajo prestavljenim železničarjem obljubljene doklade. Napadel je upravo, ker je k južni železnici imenovala ljudi, ki nimajo nobene, najmanj pa železničarske kvalifikacije. Zahteval je upostavitev železniškega ravnateljstva v Ljubljani.
Pri debati o proračunu ministrstva za soc. politiko sta posl. Vesenjak in Kremžar ostro bičala redukcijo uradništva pri oddelku tega ministrstva v Ljubljani. Dr. Behmen je v imenu bosanskih muslimanov protestiral proti ukinitvi tega ministrstva. Posl. Pušenjak je zahteval ukinitev mniistrstva za narodno zdravje, ki naj se priključi ministrstvu za soc. politiko. Obsodil je postopanje vlade z invalidi, zlasti v Ljubljani.
Kralj je 3./XII. nenadoma odpotoval v Pariz. Spremlja ga pariški poslanik dr. Spalajkovič.
Proračun finančnega ministrstva je kritiziral dr. Kulovec iri povdarll, da tvorijo veliko večino državnih dohodkov posredni davki, ki jih plačajo revnejši sloji. Obsodil je zakonito podkupovanje uradništva, da tem kruteje iztirjuje davke. Dr. Kulovec je napadel vlado, ker zanemarja svoje dolžnosti napram tobačnemu delavstvu in upokojencem, ki jih pusti gladu umirati.
Jugoslovanski klub je stavil nujen zakonski predlog za pomoč revežem, ki jim je povodenj pobrala premoženje kakor tudi za takojšnjo popravo prometnih zvez in drugih javnih naprav. Vlada Nemci in džemijet so bili sicer proti predlogu, toda vrišč, ki je nato nastal v zbornici, je prisilil večino, da je odnehala.
Slovenske občine poživlja Jugoslovanski klub, naj takoj ocenijo škodo, ki jo je napravila povodenj in pošljejo podatke na naslov : Jug. klub, Narodna skupščina Belgrad.
V	inozemstvu.
Z Rusijo išče zveze naša država. Da uvidi vsak nujno potrebo te zveze, zato ni potreba nobenih diplomatskih sposobnosti. Toda našo vlado ima v krempljih od Francozov kupljeni Pašič. Francozi se pa nove Rusije silno boje. Tudi Rumunija noče o zvezah z Rusijo nič slišati. In Rumunija ima pri nas veliko besedo. Zato gre ta stvar tako težko.
Hlebec črnega kruha stane v Berlinu 840 milijard mark, klebec belega pa 1 biljon.
Republika bo zopet proglašena na Grškem. Kralj bo odšel v Rumunijo.
Bolgarski in madžarski fašisti sp praznovali 27. .nov. pobratimstvo. Zopet nauk za delavstvo.
Volilno pravico ima pri teh volitvah na Angleškem okoli 12 milijonov moških in 6 milijonov £ensk. Delavke .še vedno njmajo volilne pravice.
Ženskih ,kandidatov v državni zbor na Angleškem je 25. Delavska' stranka ima 15 kandidatinj. Vseh kandidatov je oko]i 1500. Vsak karididat mora plačati 100 • funtov (160 tisoč kron) za volilne'* stroške.1 4
V	Nemčiji se je vgndarle posrečilo sestaviti vlado. Novi kancler je dr. Marx (ceritruln) v vladi so trije člani nemške ljudske stranke, dva člana centruma, en demokrat, en bavarski demokrat in en član bavarske ljudske stranke. Tudi tej vladi obetajo le kratko življenje. Sledil bo najbrže razpust parlamenta.
Komunistične in fašistovske organizacije so v Nemčiji prepovedane in razpuščene. Njihovo premoženje je zapljenjeno. Prepovedani so vsi znaki in zastave razpuščenih organiazcij. Dr. Gessler je v parlamentu utemeljeval to odredbo z ugotovitvijo, da so komunisti in fašisti združeni in dogovorjeni hoteli s silo ubiti javni red.
Dekliški dom v Tržiču.
Če prihajaš po cesti iz Begunj v Tržič in občuduješ na desni v dolini pod seboj eno največjili predilnic in tkalnic v državi, naenkrat uzreš pred seboj novo, mogočno stavbo — »Dekliški dom«.
Dvonadstropna stavba z visokim parterjem, z lepo balkonsko fasado v sredi, naprave za park ob šumečem jezu obrača nujno pozornost na se in tujcu bo morda nehote prišlo na misel : tu pa stanuje najbrž lastnik tovarne. Toda, če bi prišel po cesti zjutraj ob tričetrt na sedem, bi čudoma opazil, kako se vsuje iz poslopja — kakor roj čebel iz panja — kakih sto deklet — delavk v tovarno.
Kakor povsod, tako je tudi v Tržiču silno pomanjkanje stanovanj. Predilnica in tkalnica je imela sicer že dosedaj par večjih lokalov za delavke, takozvane »fraj kvartirje« — a ti niso uživali ravno najboljšega glasu. Mnogo mladih deklet Prihaja v Tržič iskat si kruha, a so bile v teh stanovanjih in po drugih tržiških kotih brez nadzorstva izpostavljene mnogim moralnim nevarnostim. Mnogo jih je hodilo 1—2 uri daleč domov z dela in na delo, kar je zlasti v zimskem času naporno in nevarno. Da temu odpomore, je tvrdka Glanzmann in Gassner sezidala to stavbo, kjer bo imelo popolnoma vso oskrbo do 120 delavk. Vodstvo tega doma je izročila tvrdka č. šolskim sestrma iz Maribora.
Poslopje ima v zemlji velikanske betonske kleti, kjer so važne shrambo in velika pralna kuhinja. V visokem parterju je na desno pisarna predstojnice, spalnica za č. sestre, kopalnica, refektorij in shramba za jedila. Na levo se nahaja lepa in prostorna obednica za predilniško uradništvo, kjer imajo neporočeni svojo uradniško menzo, ki jo oskrbujejo č. sestre. Poleg obednice se nahaja velika moderno opremljena kuhinja za uradništvo in delavke, nato pa zavzema okrog polovico pritličja velika dvorana, ki služi dekletom za obednico, za pouk in za zabavo.
V	kuhinji se po redu — vedno po dve — uče dekleta kuhinjske umetnosti, v dvorani pa popoldan in zvečer po delu lahko opazuješ, kako dekleta šivajo perilo in obleko pod vodstvom sestre šivilje, druga pa ob mizah kleklajo, pletejo in se zabavajo. Pogosto se oglasi vesela dekliška pesem, pa tudi harmonika neredko elek-trizira mlade noge, da se ob veseli polki zasučejo.
Prvo in drugo nadstropje je jednako urejeno. Na desno spalnica za č. sestre, bolniška soba in kopalnica, na levo prostori za toaleto z modernimi umivalnicami, j nato pa širok hodnik — na levo in desno ob steni lične j omare za obleko — na vsako stran hodnika pa se raz-; prostirajo odprte sobe za pet do šest postelj. Povsod opaziš vzoren red in snago, vse je zračno in svetlo.
Pojdimo še v podstrešje. Tu je dala tvrdka napraviti krasno kapelo, ki je prav moderno poslikana. V al-tarju je slika Matere Božje — Marije Vedne Pomoči, kopija čudodelne slike v Rimu. Slika je nekak družinski zaklad družine Gassner in jo je svojčas blagoslovil sam papež Leon XIII.
V nedeljo 25. t. m. je bila slovesno blagoslovi^ kapela m dom. ,Qb pol 11. uri se je napolnila kapela ^ nega občinstva- .Navzoča sta bila oba lastnika tovalj stavbno'osobje .tVrdke, č. mati generalna prednica šols^ sester, preče/ Občinstva in delavk iz Tržiča. Po slpvitvi med šv.' mašo je g. župnik v svojem
iV0J
močan, s toliko ljubeznijo je njegov duh sprejel vase te blage in pobožne poteze, in njegova domišljija jih je nanovo oživila, te poteze, iz katerih so govorili mistično ginjenje in groza, otroški mir in udana vera, vse to je tako uplivalo, da so njegove oči potemnele in da mu je ogenj prešinjal vse telo. Toda prikazen izgine. Po tej opojnosti je sledilo topo tuhtanje, potem gnev in končno onemogel bes. Ne da bi se slekel, se zavije z odejo in se vrže na trdo ležišče...
Ordinov se prebudi drugega jutra precej pozno in v nemirnem in potrtem razpoloženju. Najprej se je moral prisiliti, da misli na svoje najnujnejše potrebe. Ko je nato zopet šel na ulico, ubere v drugi smeri, samo ne po isti poti kakor včeraj. Naposled najde pri nekem Nemcu, ki se je imenoval Spitz in je stanoval s svojo hčerko Tinko v podstrešni sobi, sobico po svoji volji. Spitz takoj, ko prejme denar, odstrani oglasni listek z vrat, in je mnenja, da je Ordinova ljubezen do učenja, zaradi katere je hotel živeti brez motenja, zelo zelo hvalevredna, ter mu končno obljubi, da se hoče zanj tudi pošteno pobrigati. Ordinov izjavi, da se bo priselil pred . večerom. Ko je končal, je hotel zopet iti domov, toda
go'
pokazal, kako j^ioderne socialne razmere pogosto bijajo družine in pahnejo mlada dekleta v svet, ki 'ri toliko dekliških src, ker nimajo ne doma ne ki bi jih učila, vodila in' svarila. Tvrdka pa je se# tem brezdomkam domače ognjišče, kjer naj bi se P° tile kakor doma, kjer naj bi č. sestre za nje skrbele«" kor matere za svoje hčere
Med blagoslovom poslopja in sv. mašo je kraSJ peval cerkveni pevski zbor prav za to slovesnost merne pesmi, vsa cerkvena slovesnost je imela na nekaj tako domače ganljivega, da se je zrosilo mafsl tero oko.
Opoldan je priredila tvrdka uradništvu, dela'1* in povabljenim gostom boljše kosilo. Pri kosilu se )C( župnik v svoji napitnici zahvalil obema gospodoma varnarjema, da sta ustanovila dom, ki bo obvaf0^ marsikatero dekle moralne propasti. Povdarjal ie\ * bo ta dom mnogo bolj pripomogel, da bo vedno bolj 8*
ona stena, ki jo je postavil med delodajalca in del3'1
takoz'
med potjo spremeni svoj namen in jo ubere v drugo smer : v tem trenutku se zboljša njegovo razpoloženje, čeprav se je v duši moral smejati sam sebi. Pot se mu zazdi v njegovi nestrpnosti neskončno dolga, vsaj precej daljša nego je mislil. Naposled pride do cerkve, v kateri je bil sinoči. Duhovnik je ravno opravljal službo božjo. Poiskal je tisto mesto odkoder je mogel videti vse prisotne ; toda onih, katere je iskal, ni bilo med njimi. Z zardelim licem zapusti cerkev po dolgem brezuspešnem čakanju. Trdovratno se je trudil, da uduši v sebi nek izvestni občutek, ki mu ni ugajal, ter se je z vso močjo silil, da okrene svoje misli po svoji volji. Hotel je misliti na popolnoma navadne stvari in tedaj mu pride na misel, da je že čas obeda, in ker je začutil glad, odide v isto gostilno, v kateri je en dan prej nekaj malega po-užil. Nato je začel zopet tavati, hodil je po nepoznanih, toda živahnih ulicah, pa zopet po zapuščenih, dokler se ni znašel v delu izven mesta, kjer se je razprostiralo jesensko polje. On bi bil nehote šel še delj, ako bi ga iz njegove zamišljenosti ne bila vzbudila okolica z nenavadnim utiskom. Bil je suh, muzel dan, kakršnih je več v petrograjskem oktobru. V bližini je videl kolib in poleg
Marx s svojimi privrženci, ki oznanjajo ia»— ^ razredni boj. Krščanstvo uči solidarnost med vsemi5, novi, govori delodajalcu o pravici in ljubezni, ki J°! dolžan kakor oče napram otrokom, delavca pa ^ uči spoštovanja in zvestobe do gospodarja. Ko ™ oba živela po krščanskih načelih, bosta tudi — oba dovoljna.	^
V	dekliškem domu bodo mogli lastniki firme za } lavstvo dosti dobrega storiti, tu bodo pobližje sp°® vali potrebe delavstva, ki bo po drugi strani ravfl0 videlo, da gospodar skrbi zanj in tako bo med vedno bolj in bolj rastla smisel za krščansko solidar!l
G. Gassner je omenjal v svojem odgovoru, ^ lastni interes moderne industrije, da kolikor mogoč®) dovolji delavstvo. Čimbolj je zadovoljno delavstvo, bolj prospeva podjetje. Zato hoče tovarna iz lju~ ^ do bližnjega kakor tudi v lastnem interesu skrbeti za. brobit svojega delavstva in dokaz temu naj bodo 2 ^ za dekliški dom. Iskreno želi, da bi izginila ona stena med podjetnikom in delavcem in ono napacfl0 čelo, da si morata podjetnik in delavec sovražno s nasproti.	a
Po kosilu se je v veliki obednici razvila prav . žinska zabava. Oba gospoda tovarnarja in uradnih ^ je z delavkami in gosti združilo v eno veselo družin°% teri je v petju in zabavi hitro minil popoldan ih Vsem udeležencem bo gotovo ostal v prijetnem minu dan, ko je bil blagoslovljen »Dekliški dom«
Strokovna zveza
TOVARNIŠKEGA DELAVSTVA V LJUBLJA^’ Stari trg 2 I.
Iz centrale. Ker še nekatere skupine SZTD 116 do, kedaj naj se vršijo redni občni zbori, nazna# da se po določilih zvezinih pravil vršijo skupinski 0 -zbori v mesecu januarju. Lahko se pa že vrši v m^ decembru za prihodnje leto, ako ima skupina prisoj za mesec december odposlane. Odbori skupin naj j bijo, da se pri vseh skupinah SZTD do konca J januarja vršijo občni zbori, da ne bo oviran občni ^ zveze, ki se ima vršiti začetkom meseca februarja' ■ drobno poročilo bo zveza sporočila v okrožnici, ki kratkem razposlana.
Ljubljana. Dne 1. t. m. se je vršil sestanek ljarjev tov. Indus d. d. Na dobrem obiskanem ses je poročal zvezni tajnik Lombar o položaju delavs^ tov. Indus d. d. ter opozarjal na zanjke, ki so nasmej ne delavstvu. Na sestanku je govoril tudi tajnih j tov. France Žužek. Delavstvo je odločno protes j| proti krivičnemu postopanju delodajalcev in njihovi'1«; čeplazcev. Želja delavstva je, da se vršijo čim 8° taki sestanki, ki so nam tako zelo potrebni.
poleg dvokolesne taratajke. Navaden pes, ki je v strtega kolesa glodal kost, začne lajati, in raz treh let, ki je imel na sebi samo srajčico, se je P po svetlorumeni glavi kodrastih las in gledal za samotnega meščana. Za kočo so se vrstile shram ^ pridelke in polja. Na obzorju so se poznale črte gozdov pod jasnim in modrim nebom. Toda z f strani so se dvigali počasi temni težki oblaki, ki s j, nili pred seboj razbite oblačke, kakor da goniP ptic, ki lete brez glasu, brez kril, ne da bi zamahi krili, visoko gori na nebu. Bilo je tako mirno in °“.1 svečano žalostno, kakor da je vse prevzeto z neki®1 nim pričakovanjem, ki je zadrževalo dih. Ordinov ^ vedno dalje, toda tema ga je čedalje bolj ovirala- ^ se in se napoti nazaj proti mestu, odkoder se je čm° no zvonjenje iz cerkva, ki je vabilo k večernican1^ pospeši svoje korake in za malo časa pride cerkev, ki mu je od včerajšnjega dne postala tako Mlada-neznanka je že bila tu.
V
P
nje dva kupa sena. Mlad sestradan kmečki kom remu je bilo lahko šteti rebra, je stal s sklonjeno ^ in povešenih brzd, kakor bi o nečem razmišljal, lZ^
d J
Tovariši! V soboto in nedeljo od moža do moža nabirat naročnike „PRAVICE
STROKOVNE ZVEZE! Nadzorujte izvršitev navodil za »TISKOVNI TEDEN”!
~~	■■	1	—r.T-irj.-.-':r -	.	,	 .::	1	—----- ''	■	■	 =....■.. .	..'.ji'	,	■	,,.1— 	.1	r
Duhovna obnova družine.
i	(Misli za advent.)
Nemški pesnik Wildenbruch pripoveduje v svoji Pesmi: »Jutranji izprehod Boga Očeta«, kako je našel Gospod v paradižu nekega pomladnega jutra na cvetličnem listu rosno kapljico, ki se je lesketala v solnčni svetlobi. Spustil je kapljico na roko in se je razdelila v dva rosna bisera. Angeli so opazovali ta prizor in Gospod jih je vprašal, kaj naj pač naredi ljubkega in lepega za Človeštvo. Prvi angel pravi: »Vsaka kapljica naj postane cvetka, kakršne še ni videl svet«. Drugi angel : »Bolje bi bilo, da se spremenita v dva smaragda, najkrasnejša na svetu«. Tedaj pa se je Bog Oče nasmehnil in je spustil kapljici na zemljo, in že se je zaslišal klic, ki se ie spremenit v slavospev : »O, glejte, kako ljubko, kako nežno, kako nedolžno !« Dve rosni kapljici sta se spre-nienili v dvoje otroških oči.
Otroško čisto oko ! Ali nas ne spominja na izgubljeni raj s svojo nedolžnostjo in odkritosrčnostjo ? Nobene zvijače ni v njem, strasti še spijo. Vendar, kako vse drugače je, ako je temu očescu že bila ura spoznanja slabega in dobrega. Motno je postalo to oko, nič več ne sije iz njega paradiž. Njihova notranjščina je razdejana in oskrunjena, uplivom in težavam od zunaj in znotraj je podleglo. Vsiljuje se mi vprašanje : Zakaj pa mora skoro vsak mlad človek iti skozi mlakužo nečistosti, zakaj ostane tako malo število mladeničev čistih ?
Ali niso to življenjski problemi naše mladine ? Organizacije so pri nas v cvetju. Lepo je število društev in organizacij, ki zbirajo naše fante in dekleta. Za svoje epje vzgoji vsaka organizacija precejšen del svojih članov in lahko rečemo, da izhajajo iz naših organizacij dobri mladeniči in mladenke. A navznotraj, ali so ti ljudje yzgojeni, ali so oni premagali svojega naravnega človeka m zaživeli nadnaravno življenje ? Ali ne čutimo tu vr-2el ? Ali more izpopolniti to samo organizacija ?
Treba je duhovnega življenja v smislu krščanstva. Treba je gojitev čednosti in kreposti za vsakega, bil to jnteligent, bil to vajenec! Človek mora umreti, ako hoče živeti. Umreti svojim človeškim strastem, da bo živel svobodno življenje božjega človeka.
Izpopolniti je treba v prvi vrsti naše družinsko živ-‘ienje in sicer usmeriti na samo to eno točko : več nadnaravnega življenja v naše družine. Tri točke naj pov-darim, ki se mi zde temeljne za družinsko obnovo.
Prvič : več duha molitve. Ora et labora ! Moli in delaj! Predvsem je treba mir srca, notranjo zadovoljnost, ki je ne dajo nobeni zunanji uspehi. Ob smrti, ko Sleda ubogi zemljan svojo črto življenja, vidi polno razočaranj. Zato zaupanje v Boga, ki ga množi molitev, ki ^ori mogoče, kar je v naših očeh nemogoče. Z molitvico so združeni sv. zakramenti. To niso vsakdanjosti, pa tudi ne samo za najpreprostejše med preprostimi, tu je ^sa naša moč in življenje, brez njih je tema in trpljenje brez veselja.
^ Drugič : več duha cerkvenosti. Ako ne spoštujeta starša božje in cerkvene postave, ali naj pričakujeta nedolžnost v očeh svojih otrok ? To je sveto za vsakega kristjana, da vrši svojo nedeljsko dolžnost, ne samo on, atnpak vsa njegova družina. Tu so žrtve Boga za nas,
1,11 jih ne hodimo niti gledat, kaj da bi samega sebe žrtvo-vali Njemu, ki gori ves za nas v presv. Evharistiji.
Tretjič : več medsebojne ljubezni. Ljubezen je tisti Preizkusni kamen, ali živimo mi samo za sebe ali tudi za druge. V družini, kjer ni ljubezni, mesto nje prepiri, pre-laPi, jok in sovraštvo, ali naj vzide iz nje otrok nedolžen oči in čistega srca ? Več ljubezni med starši, več Jiubezni med brati in sestrami več ljubezni do bližnjega ! *° je kršč. socialna krepost, ki tvori okvir vsemu soci-amemu gibanju.
Kje so druge človeške slabosti, ki v današnjih ča-tako bujno cveto ? Ni tu ozdravljenja in ni drugega
kot utrditev družin v nadnaravnem življenju, ki at°ri človeka plemenitega in dostojnega člana družbe.
za duše, najdragocenejši dar božji! Iz takega življa bodo izšli fantje in dekleta, ki bodo pionirji do boljše družbe.
Dopisi.
k Tržič. Ker se že dolgo časa ni Tržič nič oglasil v pravici«, zato sedaj nekoliko več. Borba med krajnim 0jskim svetom in večino občinskega odbora je dosegla , rhunec. Ta vrhunec je nastal pri sklepanju proračuna rai. šol. sveta, proti kateremu je liberalno-socialistična ^eCina v obč. odboru protestirala, češ, da je previsok, adevo so pojasnjevali zastopniki SLS, ki so obenem aui kraj. šol. sveta. Toda večina si ni pustila dopove-a*-'- Šlo celo tako daleč, da so te premetene glavice uhtevale, da naj predsednik kraj. šol. sveta Martin Sla-ar nadzoruje ravnatelja in učiteljstvo tukajšnje osnovne tu n	ne	zna	Cediti. Med temi glavicami je bila
'di ona g. ravnatelja meščanske šole Lajovica, ki je s rn> da je glasoval za te predloge — ako bi nič dru-eSa ne bilo, — dal nezaupnico ne samo kraj. šol. svetu, •j> P^k tudi učiteljstvu in ravnateljstvu osnovne šole v skr.Zlču- Seveda je g. Lajovica pripeljal do tega strankar-, 1 fanatizem, vendar je značilno, da se dobi inteligent, se P°kba svoje kolege in svoj stan. Potem ni čuda, če ko t k piaprost delavec kot občinski odbornik kaj malen-stnega pregreši, za kar dobi zbadljivke od istega gos-
poda. Zanimivo bi bilo ves proces med Kraj. šol. svetom in pa večino obč. odbora priobčiti v »Pravici«, da bi videli tovariši tudi drugod, kakšne boje ima Delavska zveza v Tržiču z nasprotniki s posebnim ozirom na to, ker je danes D. Z. obenem tudi zastopnica SLS v tržiškem obč. odboru. Takozvanl obrtniki, ki nočejo razumeti socialne strani programa SLS, so pa itak privesek liberalcev. To so zopet ponovno dokazali s tem, da so glasovali za obč. proračun in s tem ponovno padli liberalcem v naročje.
Trbovlje. Kot smo že svojčas poročali v »Pravici«, je trbovlj. družba odtegnila celo svoto svojemu delavstvu za bolniško blagajno za celi čas stavke. Kot smo že takrat omenili je družba s tem činom kršila zakon, kateri izrecno pravi, da v bolniško blagajno vplača polovico delodajalec, a drugo polovico delavec. Vsled tega se je zglasila pri rudarskemu glavarstvu v Ljubljani dne 28. XI. deputacija II. skupine pod vodstvom delavnega predsednika iste skupine g. Ant. Zupančič-a III., ter zahtevala, da se delavstvu dotični znesek, kterega je preveč uplačalo, povrne. Rud. glavar in dvorni svetnik g. inž. Strgar je delavstvu naznanil, da se bode dotični znesek delavstvu v vseh revirjih izplačal prihodnji dan, — ker da je dobil tozadevno obvestilo od družbe same.
Trbovlje. Nar. poslanec tov. Jurij Kugovnik nam poroča da je bil dne 25. nov. pri rudar, direkciji v Bel-gradu radi odpuščenih rudarjev v trboveljskih revirjih. Tam je zvedel, da se bode vršila ponovna revizija odpuščenih rudarjev, ter da se bode v prvi vrsti sprejelo družinske očete.
IZ UPRAVE.
Vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnine do konca tega leta, nujno prosimo, da to takoj store. To velja posebno za one, katerim smo še posebej poslali opomine v kuvertah. Kdor se za ta naš opomin ne bo zmenil, mu bomo z novim letom list ustavili, dolg pa na drug način iztirjali. Naj nam potem tega nihče ne zameri, ker lista nismo nikomur dolžni zastonj pošiljati. — Položnice za obnovitev naročnine za prihodnje leto, pa bomo priložili vsem naročnikom v eni prihodnjih števjik.
TedensKe novice.
1925 leta bodo Hrvatje slovesno praznovali tisočletnico hrvatskega kraljestva. V ta spomin bodo v Duvni v Bosni zgradili krasno cerkev. Zagreb se je že začel pripravljati za velike svečanosti.
Brezposelnost umskih delavcev v Rusiji. V mnogih državah tudi v izobraženci nimajo dela, toda kako hudo v tem pogledu menda ni nikjer, kakor v Rusiji. V juniju 1923 je bilo 154.600 inteligentov brez dela. To je 14 vseh brezposelnih, ki so bili prijavljeni borzi dela. V decembru 1920 je bilo 111.000 nezaposlenih izobražencev, to je znašalo tedaj 32 % vseh brezposelnih. Februarja 1923 je bilo 107.590 brezposelnih izobražencev t. j. 31.1 % vseh brezposelnih. Poprečno je v Rusiji 3/a Intelektualcev brez dela.	In	to	so	mladi možje od 19—20 let starosti.
Če	bi	v Petrogradu vsi moški in vse ženske	enako
dolgo delali, bi bil vsak moški na leto 5 mesecev in 27 I dni, vsaka ženska pa 10 mesecev in 26 dni brez dela.
I	Tako poroča »Informations Sociales«.
Temeljni	kamen za zgradbo mednarodnega	urada
za delo	je	bil	položen 21. okt. t. 1. Svečanosti so	priso-
stvovali podpredsednik švicarske republike, diplomatski zbor, glavni tajnik društva narodov in drugi predstavniki. Do sedaj je bil mednarodni urad za delo nastanjen v bivšem internatu. Švicarska vlada je poklonila za novo zgradbo krasno parcelo v bližini palače »Društva Narodov« v Ženevi. Mnoge vlade so že sporočile, da bodo prispevale k zidanju stavbe.
Brezposelnih v nezasedenem ozemlju Nemčije je narastlo na 1,250.000. Na samem zasedenem ozemlju je pa 2 milijona brezposelnih.
»Slovenski Narod« je prešel v roke dr. Gregorja Žerjava.
Značilno. Od 202 poslancev Cankove vlade v Bolgariji je 168 bivših častnikov, med temi 2 generala. Živijo reakcija.
Demokrati hodijo po Sloveniji iz kraja v kraj in zborujejo. V Mariboru so ustanovili novo JDS oblast. Dr. Kukovca so pa ob tej priliki penzijonirali.
50.000 pušk bo kupila naša država, kakor hitro dobi posojilo. Kmalu bodo slikali Jugoslavijo kot srednjeveškega viteza, oboroženo z vsemi mogočimi flintami, noži in sulicami od glave do pete.
Na kongresu avstrijske socialne demokracije je bilo 428 delegatov, med temi 65 žensk. Zanimivo je poročilo o tisku. »Arbeiter Zeitung« je izhajala v 102.000 izvodih.
Socialisti povsod enaki. Bivši saški ministrski predsednik socialist Zeigner je priznal, da je v več slučajih sprejemal podkupnino. Obtožil je tudi druge tovariše ministre socialiste, da so bili koruptni. Med obdolženci so odlični voditelji nemških socialistov. V take vode pelje marksizem.
3 Naročajte! Pravico! PBačujte!
Mogočna	in trdna Italija. V Italiji je šip	na	dražbo
v	majniku 474	trgovin, v juniju 475, v juliju	515, y av-
gustu 450, v septembru 441. V prvih 9 mesecih leta 1920 je šlo na dražbo 1170 trgovin, 1922. leta 2569, letos pa 3994 trgovin.
Lenin je star 53 let. Rojen je bil v Simbirskem ob Volgi kot sin. malega posestnika. Družina nosi ime »Ulja-nov«. Vsi člani družine so nekam divji in zagrizeni. Lenin je gonilna sila revolucije. Lenin je majhne postave. Obličje cika na rumenkasto-rujavo barvo ; nosi brado in brke. Pogled je živ a otožen. Lenin je silen govornik. Množice ob njegovih besedah kar nore navdušenja.
Zadružni	tečaji bodo prihodnje dni:	10.	dec. v
Št.	Vidu nad Ljubljano, 11. dec. v Cerkljah	pri	Kranju,
12. dec. v Kamniku, 13. dec. v Dobrepoljah, 17. dec. na Vrhniki, 18. dec. v Gor. Logatcu, 19. dec. v Cerknici, 20. dec. v Staremtrgu.	;
Povsod naj se naši delavci tečajev prav pridno udeležujejo. Pošljite na tečaje zlasti naše mlade fante.
Kako reveži plačujejo za bogatine je prav zanimivo ugotovil tržaški »Mali list« s temle : V prometnem letu 1920-21 se je vozilo v I. razredu 4 milijone oseb, v II. razredu 13 milijonov, v III. razredu pa 110 milijonov oseb. Voznine za I. razred so znesle 118 milijonov, za
II.	razred 256, za III. razred pa 618 milijonov lir.
Računi so pokazali, da ima država od potnikov I. razreda izgubo 27 stotink za vsak kilometer, tako da znaša izguba celo leto 87 milijonov lir. Dohodki drugega razreda na splošno krijejo stroške. Tretji razred nosi velike dohodke in tako se krijejo izgube I. razreda. Na ta način plačujejo reveži za bogatine.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši Qlayna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1,
Povodenj.
Strašne povodnji so bile pretekli teden v Sloveniji in zagrebški okolici. V Bohinju je odneslo vse mostove, voda je povsod prestopila in odplavila velike množine lesa. Na vsej progi do Radovljice je Sava strašno gospodarila. Gorenjska železniška proga je raztrgana na več mestih. Delni promet se vrši s prestopanjem.
Ljubljansko barje je bilo 4 dni pod vodo. Ljudje so si komaj rešili življenje.
V Zalogu, Hrastniku in v Trbovljah je silna povodenj napravila ogromne škode.
Savinjska dolina je bila poplavljena.
Krško polje do Zagreba je voda vse preplavila, vse podrla, vse odnesla. Nekatere hišice so popolnoma pod Vodo.
Mlini ob Savi in pritokih so pod vodo. Elektrarna v Kranju je v vodi in Kranj je brez luči.
Ceste in mostovi so prav vsepovsod vsaj deloma porušeni. Tozadevne škode so ogromne.
Človeških žrtev je dosedaj 6. Trije §o menda utonili v Bohinju in trije v Zagrebu.
V Trstu je morje prestopilo obal in voda je vdrla v vse obrežne ulice.
V Gorenji Italiji je bila nesreča še hujša. Tam so kar cele vasi izginile pod vodo s prebivalci vred. Le redki posamezniki so se rešili. Na stotine in stotine ljudi je utopljenih.
Zadnji čas je voda v Sloveniji padla. Upajmo, da ne bo še večjih nesreč.
Za pouk in zabavo.
Samopomoč.
V	nemškofrancoski vojski 1870/71 se je pripetilo poročevalcu velikega angleškega časopisa tole :
Ko so marširail nemški vojaki skozi neko francosko vas, je sedel poročevalec v gostilni in opazoval. Pri nekem vozu se je zlomilo prednje kolo in voz se je prevrnil. Brezskrbno je splezal vojak, ki je vozil, s svojega sedeža dol, si je ogledal škodo in šel potem v gostilno. Deset minut nato je prišel spet nazaj, z novim kolesom na rami. S pomočjo navzočih kmetov je pritrdil kolo na voz in se mirno odpeljal. Vse skupaj je trajalo komaj četrt ure.
Ves navdušen se je Anglež spet vsedel in napisal poročilo o čudoviti pripravljenosti Nemcev ; zapisal je, da čete, ki korakajo naprej, pustijo raznovrstni material v vaseh, da ga poznejše čete dobijo že na mestu. Ko se je pa hotel odpeljati, pa ni bil več tako navdušen. Nemški vojak je bil namreč vzel kolo kar od tistega voza proč, v katerem je Anglež potoval ; poleg škode je moral prenašati še zbadljive opazke francoskih kmetov.
Stvarjenje sveta.
Znani Abraham a Santa Clara (1644—1799) je bil pisatelj, dvorni pridigar in avguštinski provincial na Dunaju. Bil je v svoji stroki tako podkovan, da se mu nikoli ni bilo treba nič pripraviti za pridigo in je vselej pravo zadel ; cesar mu je položil na prižnico listek in na listku je bila napisana snov, o kateri naj pridiga.
Nekoč pa ni bilo na listku nič zapisanega, ne na prvi ne na drugi strani. Obrnil je listek na prvo stran, nato na drugo in je rekel : »Tukaj nič, tukaj tudi nič, iz nič je Bog ustvaril svet, zato bomo pridigali danes o Vsemogočnosti Božji«.
^rez boja ni zmage! Ne strašimo se nobenih žrtev, da podvojimo naročnike!
Tajiti potrebo krščanskega socializma pomeni popolnoma isto, kakor če bi kdo nasprotoval n. pr. protialkoholnemu gibanju, češ pridigujmo, ali bolje : izvajajmo praktično krščanstvo, izpolnjujmo njegove zapovedi (požrešnost je prav tako glavni greh, kot lakomnost), pa bo pijančevanje izginilo! — Dr. A. Gosar : Za krščanski socializem, str. 11.
Zahtevati moramo, da se napravi brezmejnemu kopičenju zemlje in drugega bogastva v rokah posameznikov konec, da se z vso odločnostjo in če treba tudi z vso brezobzirnostjo postavi meja njihovi sebičnosti. Poti, po katerih se da to doseči so različne, misel sama pa je zdrava, silno važna in potrebna, zakaj brez nje ne bo socializem nikdar postal iz besede dejanje. (Dr. Gosar v knjižicii »Za krščanski socializem«.)
Moja misel je : Vsa podjetja, ki so kartelirana, morajo ob časih, ko imajo dobičke, dati en del na stran, da dajo delavcu podporo, kadar nima dela. Ako se mora v pametnih podjetjih dati na stran za stroje, za poslopja, se mora dati tudi za delavca. To je zahteva, ki se mora izpolniti na gotov način. (Dr. Jan. Krek, dne 15. marca 1914 na delavskem shodu JSZ v »Ljudskem domu«.)
Dr. P. A. T.
Socializem in vera.
2. Trikratna kontrola.
Dne 15. npvembra t. 1. v št. 180, sa me je Naprej zopet spomnil, pa ne morda s kakim protidokazom ampak samo z neuljudnim zmerjanjem. Očita mi najprej, da se laži, ki mi jo je podtikal Naprej i dne 18. januarja nisem opral. Edina sva z g. pemotom v tem, da oba želiva na svetu poštenost in pravičnost. Razlikujeva se pa v sredstvih. G. Bernot pravi v svoji knjižici: Socializem in vera (str. 100), da bo to poštenost in pravičnost na svet prinesla »trikratna kontrola«, ki bo n. pr. pazila na vsakega gostilničarja, da ne bo mogel točiti vode v vino. Na to sem mu jaz odgovoril, da po mojem mnenju ta trikratna kontrola, ali kakor pravimo dandanes policija ne bo pomagala nič, če ne vzgojimo ljudi, ki bodo pošteni in pravični v srcu, ne pa samo na pritisk kontrole ali policije. Take ljudi pa more vzgojiti le katoliška vera In življenje po tej veri, ne pa trikratna kontrola. Zaradi teh besedi mi je g. Bernot v Napreju z dne 18. januarja 1.1. očital laž. Samo po sebi umevno sem se branil (česar pa g. Bernot kakor je videti ne ve). Takoj v prihodnji številki »Pravice« z dne 25. januarja bi bil g. Bernot lahko bral odgovor, ki se glasi: »»Kontrola« lahko po-
meni financarja ali policaja. Ker pri nas financarji navadno pazijo na davku podvržene predmete in na tihotapce, zato si človek nehote mora pod to besedo predstavljati policaja, ki bedi nad življenjem in premoženjem svojih sodržavljanov. Ce se bodo morda v bodoči državi g. Bernota ti kontrolni organi imenovali kontrolorji ali bodo nosili kako drugo službi primerno ime, je meni neznano in konečno tudi zelo vseeno. Drugačen naslov na stvari ne spremeni nič. O. Bernot uči, da bo na mesto spovedi, ki po njegovem mnenju nič ne drži, stopila kot čuvarica poštenosti »trikratna kontrola«, potemtakem trdim v svojem članku, da bo po mnenju g. Bernota »policija za nadomestek za vero in varuh poštenosti«, to vendar ni nobena laž, saj tako uči g. Bernot sam.
In če bo tak mali obrat, kakor je gostilna, imel na hrbtu »trikratno kontrolo«, kakšno kontrolo bo moral imeti šele neprimerno večji obrat, kakor je to država. Po mojem skromnem mnenju je namreč ravnotako goljufija in tatvina, če gostilničar toči vodo v vino in jo kot vino zaračuna, kakor če n. pr. Italija nam vzame kak otok. In da se je kaj podobnega že sem ter tje v zgodovini pripetilo je tudi g. Bernotu najbrže znano. »Trikratna kontrola« za državo pa ne more pomeniti dru-zega, kakor močno armado, ki bo čuvala državo g. Bernota pred nepoštenimi napadi sosedov. Krmilarji držav so namreč lahko ravnotako nepošteni, kakor kak nava-
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. V LJUBLJANI
PR0DAJA PREMOG
SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG in K
' ■'	.	s	•
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la. čchoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15-11.
den gostilničar. Popolnoma v duhu g. Bernota je torej, če rečem, da bodo policija in armada čuvarji poštenosti in reda v bodoči njegovi državi.
Toda kljub temu, če se g. Bernot name jezi, se mi vendar zdi, da bo vsa ta »trikratna kontrola« lahko kontrolirala k večemu zunanja hudodelstva ljudi, kdo pa bo kontroliral in zabranjeval skrite in notranje hudobije, ki so mnogokrat veliko hujše kakor zunanje in njihov vir, tega g. Bernot še ni razodel. Po mojem skromnem mnenju more le vera, živa vera in življenje po tej veri biti prava čuvarica poštenosti, poštenosti ne samo pri navadnem gostilničarju, tudi pri krmilarjih držav. Le ona namreč uči človeka ter ga vzgaja, da je poštenjak ne samo takrat, ko mu stoji na vratu »trikratna kontrola«, ampak tudi takrat, ko je sam. To vero, živo vero in življenje po njej naj g. Bernot več ne trga iz src svojih somišljenikov — ter potem čez njo zabavlja, da ni nič vredna ln mrtva — pa mu v bodoči državi ne bo treba nobene druge »kontrole«. Katero sredstvo je pač bolj učinkovito ali tisto, ki dosledno izpeljano zabranjuje očitno ln skrivno nepoštenost, ali tisto, ki pač zabranju-je semtertja zunanjo nepoštenost, za vso notranjo nepoštenost, ki je vir zunanje in ki je navadno desetkrat večja in stokrat številnejša pa ne ve leka ? Kaj je pač plemenitejše in lepše in človeka dostojnejše ali da je človek pošten prostovoljno povsod, v javnosti in na skrivaj, ali pa da je pošten samo zato, ker se vsak trenutek boji, da mu »trikratna kontrola« ne skoči za vrat ? NI res torej, da se očitka laži nisem opral, niti popravil storjene krivice, ker sem to storil v »Pravici« z dne 25. januarja t. 1. Res pa Je, da g. Bernot, na vsa mu v mojem odgovoru stavljena vprašanja še do danes ni odgovoril.
,GAZELA*
je nova znamka. V dobrem letu pa sfe je radi svoje kakovosti tako upeljala, da se dobi povsod in jo zahtevajo vse gospodinje.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. —-Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000 —
••••
m
I
I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani
priporoča svojim ljubljanskim članom:
Nečlanom se ne daje. Kdor želi postati član, naj se prijavi v poslovalnici, ali pa v pisarni Kongresni trg 2. Člani dobe koncem leta 3 »/o popust, — dobiček, ki ga napravi zadruga je |pa last zadruge in v korist vsem članom. ---------------------- Na	upanje	se	ne	daje.
Člani Iz dežele naj posetijo naše poslovalnice, kadar pridejo v Ljubljano.
1- SvOjO kuhinjo na Kongresnem trgu št. 2, kjer dobi vsak član solidno postrežbo, Kosilo: Juha, meso, 2 prikuhi 9 Din., — večerja Din. 650.
2. SvOjO tOillniCO ravnotam. Nikogar se ne sili k pijači, članom se pa postreza s ceno in dobro kapljico.
3. Svojo manufakturno zalogo V bivših prostorih Kleinmayer Bambergove trgovine na Kongresnem trgu. Člani naj se prepričajo, da so tu najceneje postreženi z dobrim in trpežnim blagom.
4- Poslovalnice! Dunajska cesta 36 — Zaloška cesta 15 — Celovška cesta 1 Vič-Glince, kjer dobe vse v gospodinjstvu potrebno blago.
I
#
in
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, •; Sombor, Split, Šibenik. :
Telefon it sr in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-š-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000,000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec srečk | Državne razredne loterije.
Izdata konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej 6osar*