Štev. 16.
Cena ednoga drobca 50 fil.
18. April 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat 	    popüst.
Kje paseš pastir?
Po celom sveti se dnes ponavlja Gospodova večna reč, večno pravična reč: „Jaz sem dober pastir. — Dober pastir življenje da za svoje ovce“. — Pastir si svoje düše, svojega življenja, o človek, si Jugoslovan ali Madjar. Pred Boga stopi na račun vsaki narod, vsaki jezik i odgovoriti bo mogla na pitanje: Kje si paseo?	
  Od paše bo račun. Kje se je pasla düša, štero nam je Bog dao, z svojimi zmožnostmi? Mislite, ka je vsaka paša ednako hranilna? Pasi svoje marše v samom koprivji, samo rebrati bo kazalo. Pasi svojo düšo samo na pašniki slabih spisov, čti samo
vero. Matercerkev preganjajoče, na špot derajočé novinec knjige, boš vido kak daleč prideš. Posta-nèš ,":gospod,“ komi je vera. deveta briga; postaneš Jzobraženec, ki boš visoko noso glavo, ka več znaš 'kak pop i boš tröio; ne ga Boga, postaneš. ...Socialni demokrat,“ ki ne pozna krščanstva i njegove plemeriitosti v cerkvi , i zvüna njé; postaneš najhüjši ‘..boljševik, ki boš se veselio Čem več Kristušovih pravih, gorečih vernikov preženeš prepad, osmrtis.
MiSíite, ká so reparski madjarski boljševiki po drügoj poti prišli do svoje dike, štero so si spravili z klanjom i ropom ? Mislite ka je tisti madjarski boljševik koga so pred kratkim; vlovili i .ki je ne več, nego samo dvesto nedužni ljüdi spoklao gda sveta dobrè novina čteo? Kai pa l Paseo je i pasli so vsi zabidd-jenci svoje düše na . pašniki, kje je rastla smrtna trava, štera njim je düše Zastrupo (zagiftala) i vmorila. Slabe novine, knjige, spise so davali svojoj düši za
hrano den za dnevom. Tojih je vmorilo, V záčetki ne še jim toti vidila ta paša a sledkar so se je tak privadili, ka se njim je Zdrava, čista zamerite, Blata so se nava-dill t brez njega neso mogli biti. Jeli karti pripela čtenjé protiverskih Spisov f	.1.
Kje pasetè svoje düše? Kaj čtete i poslüšala ? — Kaj je proti Kristušovoj veri, je blato. Ne Vzemite teh listov do. rok, brezplačno tüdi ne. Pastirje, kje pa-sete svoje duše ? Blata ne Vzemite, če bi Vam ga ravno z zlatom vred ponüjali, čtimo samo krščanske liste.
Seja šolskoga sosveta.
Seja je bila punoštevilno obiskana štero je otvoro nadzornik g.
Jurko. Sosvet je sprejel i za sprejem predlagao pri višjem šolskom sveti sledeče g. vučitele: Kos Karol (Radmožanci), Černi Viktor, (Sv. Jürij), Flisar Mikloš (Gaberje, Gyertyanos), Čuček Franc (Vidonci), Horvat Franc (Türnišče), Bravničar Alojz, (Krog), Kovač Jelena, Küličova (Bonišovci), Vratarič Karolina, Požogar (Némethy)
Helena (D. Lendava), Kolarič Richard (Kozma), Terenta Helena, Némethy Jula, Ida, — Kornelija (Türnišče), Graššanovič Olga (Gančani); Sin kovič Angela (Grad) Cfarist Ivan (Dobrovnik) Némethy Miklós i Vlešič Matilda, Krčmar Alojz (Koprivnik) Kalat Adolf íTrdkova — Šatanove!), Raka či Ivan (Gomilica) Flisar Ivan (Križovci), Sömen Janoša žena (Martjanci), Kolara Štefan , (iz Srdice v Gančane, kda /bo Sobočka, rk. šola v. redi.) Potrjeni so od višjega Šolskogá sveta . sledeči, g. vučitelje: Luthar r. .Flisar Šarolta j Ošvat Aleksander (Püconci) Rum p ve Ivana (Sebeborci), Livar Marija . (Radmožanci), Sever Valerija (Kramarovči),, Ernst Franc (Kobilje), Cuček Mira, (Brádanovci), Zurc Marica (Gumilica), Gabršček Iván (Türnišče), Vičič. Stanko (í), Slaveči), Siško.vič I i žena (Dobrovnik), V u ka n Rudolf (Benedek), Gnüs Amalija (Mačkovci; a dokeč ne bo šola v redi pod Lipo). Določile se je sledeče: Tešanovski šolski Vrtec (o vö da) se odpre, če vés
prlé da poročilo; keliko decé bi ga Obiskavalo. VerenaVuk na sobočkoj šoli (polgarskoj) mora včiti vsaka veroizpoved samá. Naj potom civilnöga kömlsariafá vsaka šola naznani Višjemi šplskpmi sveti kvár, šteroga jé vojaštvo V’ Seli ti spravila i keliko bi koštao Popravek. Vsako delo mora "biti 7 pó krščanskom vcenjeno, kovačje, šolarsko (tišlarskó) itd. če je štera občina že dala.kvár popraviti, naj račun pošlje gor. Najboljše je, da se kvari čem hitrej popravijo, da - včenje ne bio trpelo odlašanja, - držáva pa té vse bo poravnata. .	.r. /
. Počitnice^ se., začnejo, E julija-i do trpele do 31. augusta. Sosvet zahteva, naj. naši vučitelje: tak rednp dobijo plačo kak oni, ki-so iz Slovenije prièJí sem ina] dnevnic . (zvtirt-rednè plače) ne dobijo ledični vuči-. telje. 2) naj se. v Soboti odrli eden madjarski razred, v Lendavi pa, kje je 147 Slovenske dece, odpré eden slovenski razred. , w ,
  Zavoljo šolskih njiv odločijo šolski stolci nej županje.
Bednjajčarje moro plačati k D.
Bistričkoj šoli tisti deo stroškov kak na njé spadne naime iz tistec šume  štero so D. Bistričanci plačali za zidanje šole. To če včinijo majo juš deco sem pošiljati!
Prišestna seja sosveta bo maja 5.
Roparski vmor
v Mačkovcih.
Marca 31. tek ieta je bili n|d j prekopom (tijnelom). V Mačkovci!! riajdena Okoli 20—25 Iet stara mrtva ženska štera je zedhiht lüdi bila' oropana; Visoka jé 157 em. ’ Má vlasé kratke, z narejenov kitov kostarijóve farbe, mali, Špfičast .nos,, svetjörjave oči, okroglo lice, debeli .obráz, ojrr.óg-Ip malo brado; na .levoj gornjoj čél-jüstí / en podočip j, tri'kofne zobé, na desnoj gornjoj Čeljüsti pa dva kotnivb žepa ma iz zlata. Na malom preti levé roke t na padci prave roke ma duge negovane ' (oskrbijavarie) nojte. Oblečena je v vunatm, ponošeni čarni plašč vunatnö črno jopico, Čarno Janko, i náprshik (prušiek) rožasti. Šumi se, da. je vmorjena Potüvala kre železniške progè (ceste), mogla je priti z Vogrskoga tisti den vgojdno (zajtra,) i da je mogla biti 31. med 5 iz vörov zajtra vmorjena. —
2
NOVINE
1920. april 18.
Roparski vmor je brščas napravljen iz maščevanja (srdov), zvršo se je naime na te náčin: Ropar jo je vdaro z kamnom ali drugim trdim predmetom po levoj strani čela. Nesrečna je nato omedlela, ropar je pa vzeo vajat, jo zadavo i oropao. Mrtvoj menjkajo črevlji, dva prstana, — na prstama se še vidi znamenje, kje sta bila — vühani (oringlni) i ves penez. Blizu mrtveca je najden razdrapan kronski bankovec i gomba od marele.
   Vse orožniške postaje dobijo sliko (fotografijo) od mrtve. Što kaj zna od toga vmora, kakši sled, naj ga naznani najbližnjoj orožniškoj postaji, kje sliko pokojne tüdi lehko pogledne.
Dom i svet.
Jugoslavija. Nagle smrti je vmro v Belgradi prvi predsednik narodnoga predstavništva (spravišča) Pavlovič Dragoljuba. Pri sprevodi je navzoči bio sam regent Aleksander i do 40 jezer ljüdi. Med venci je na
prvom mesti nešen prestolonaslednikov z napisom „Aleksander predsedniki narodne sküpščine dr. Pavloviči Dragoljubi.“ — Ministerstvo je odredilo, naj se dača kak najhitrej navrže na vojne dobičke i náj tečás tisti ne dobijo svojé plače', ki jo Od države ali občine vlečejo, dokeč ne posvedočijo ka so 1. 1919. dačo plačali-. Na madjarskpj meji v Baranji so zahrbtno vmorili" madjarski roparje, šteri so pa ödšköčiü, tri jugostovanske Vojake. V Belgradi SO delavci i Visokošolci (kommunisti tüdi med njimi) kamenje metati na vojaštvo i sedem Oseb ranili. Mir .je Že napravljen. Rusija. Boljševiki so zasedli vladi-kavkaz t pristanišče Petrovsk v Da-gestani. Z Litvani se pogajajo za mir od 15. aprila mao. Litvaniji zahtevajo od njih, naj pripoznajo njihovo neodvisnost i samostojnost, Irsko. Na jrskpm sp veliki izsjopi, nemiri proti Angležom. Sinfajnovci (tak se zovejp, ki se za trake neodvisnost bojüjejo) so napadnoti davčne i drüge urádne hiše, več jih vužgali, naj vničijo spise za pobiranje dače. Nemčija. Nemška državna vojska je v boji z boljševiki, Šteti ropljèjo. Francozi v strahi, da se nemški vojaki ne bi obrnili proti njim, so zasedli več vekših mest (varošov) na Nemškom i nemško vlado pozvali, naj svojo vojsko správi v sedmih dnévah iz Ozemlja Ruhr, kje se bori z boljševiki. Nemška Vlada je y to nej postala. Dansko. Kralj je privolo v vse, ’ kaj so delavci zahtevati, volitve bodo 22. aprila. Štrajk je kbpčan i mir vpostavljen. Španjolsko. Nastala je splošna stavka (Štrajk) premögarov .(tistih, ki pretnog to je Vogelje kopajo.) Štrajka jih 30 jezero.
Zavoljo Stavke je nastalo veiikp pomenjkanje i razglašen je nagli sod (Štatarium). — Mirovna konferenca, kak „Tnbuna“ javlja, se zide v San kemi i bo trpela osem dni Madjari i Türki zdaj dobijo na svoje predloge zadnji odgovor. Bolgarija. Volitve so minole večine poprečne niedna stranka nej dobila Kmeti majo 112 poslano v; kommunisti 49, liberalci, socialisti i drügi 68. osnovalo se je drüštvo, štero nab.ira vojake i kmete pozavlje, naj orožja z rok ne dajo 40 jezer vojakov se je že pűglasito. Beč. Kun Beló -i drüge zaprte boljševike so trije Madjari s sladčicatfii namenili zastrupni (zagiftati). Hitro vzeto vrastvo je smrtni slučaj zabranijo.
Madjarsko. V listah „Nemzeti Ujság® i „Magyárország“, se čté to': Trgovniski miništer, baron Korányi je odstopo. Njegov naslednik je dr Emich. Romani so do črte linije) od mirovne konference določene spraznili Madjarsko. Odposlanci mirovne konference so prišli domo. Velike spremembe ne čakajo Madjari, a mir zato podpišejo. Ovak bi naime sosedne države proti sebi razdelili i v ten tüdi nemir napravili. — To bi ga gotovo samo boljševizmi pomagalo. — Polaki . zahtevajo 4 .severo (vár-megye) Shodna županije zasé, štere so meli pod Sigismundom Kraljem že. Za tp_ obljübljajo pomoč proti Čehom i drügim. Polovica penez je ddraču-nana, a drágoča li grozno rasté. Ena večerja (štiri" jestvine) 1700 kron, edna rumanka 40 kron, kilogram šunke 320 K., svinjskoga 200 K., masti 240 K., zmočaja. 250 K., edna robača (strakica) 500 K., kratke nogavice (štromfe) 120 K., pár, en kranšcájc, 600 K., ena ženska obleka 6000 K. itd:. Švercare ostro kaštigajo a' proti velikim bankom ne pomoči. Po podpisa mirü bodo ešče ednok volitve. Vojaštvo je dobro a večkrat postopa samovoljno. Tožbe so na dnevnom redi, da se vsakše vekše delo pri Zidanji, pri iifranji židovom da do rok, šteri krščanskih delavcov ne trpijo.
Glasi.
Bodonskl nemiri. V Bodoncih je pred kratkim ljüdstvo jako bilo zburkano. Od popolnoma zanesijive strána smo zvedli sledeče od teh deni irov. Ljüdstvo se je |>opolnorna podvrglo jugoslovanskoj oblasti i mirno bilo a četvéro delo ga je vzne-mirjalo. 1. Pošte Bodonci ne morejo dobiti. Čeravno nega pripravnejše hiše za pošto kak je hiša prvejše pošte, vendar je prepovedano bilo pošto v toj hiši odpreti. Nišče na lici mesti ne se informirao, samo Pošta ne je bila dovoljena v toj
hrambi. Vö z svoje hrambe zidane v nevarno slamnato. kučo pa Poštarica ne štela i tüdi ne mogla iti,, da je ona odgovorna za pošto. 2. Zapovedano je bilo, naj se stari madjarski pečati iz rok dajo. To so včinoli vsi županje, (ritarje) 'v fari, samo ravno bodonski nej To je pa nej včino zato, da bi se Opirao oblasti, nego ar se je med ljüdstvom razširjaó nori guč, ka praj če ga "zrok da te se na Občino veliki dug. gortabulira i zato ga pomali, ne da bi opazili veščarje, šteo oražnikom izročiti. Med tém je prišo Orožnik z nategnjene bajonetom i z revolvov pred župana 'pá še njemi je protio, da ga strli, če pečate ne oddá. To je začülá žena župane va ; zosaga se i ödbéže po vesi z glasom ka njoj moža ščejo bujti. Na njeni krič se je zbrala ' cela ves vküp i bránila župana. Orožnik se've, da se nej dotekno nej prle 1 ne zdaj župana.3. Vsem Občinam je bila igra dovoljena k vüzmi v bodonskoj okolici, Samo ravno Bodončarom nej. To zametavanje pá segrelo ljüdstvo i še z sosednih far so prišli derocnstrirat proti orofnikom, posebno proti zapovedniki orožniške postaja koga za njegovo preöstro netaktično postopanje nikak ne morejp viditi. Red je vojaštvo napravijo. Bitja ali kakšega krvnoga preganja nej bilo. Ljüdstvp rado ma órožnike, rado Prihaja k zapovedniki v Püconec i k Gradi a domačega nikak ne trpi. Premestitev toga -zapovednika bi ljüdi pomirila. 4. Vre ljüdstvo poleg navedenth zrokov ešče najbolje zato, ka se penezi tak fái zmetavajo. .Uradni list je objavo, ka sto čisti koron v Jugosláviji valá 60 'jugoslovanski!! koron. Jugoslovanska kreditna banka pa dava samo 40 kron i tak mata 20% dobička za tisti mali trüd pri tistih penezaj, Štere si je siromaško ljüdstvo z krvavimi žuti opravlo.— Naznanimo to poročilo merodajmm krogom i je oprosijo, naj pomirijo zbur karte dühove z pomočjov,' posebno pri (zmenjavi penez, naj do banke zadovole z menjšimi procenti. Količkáj zna, ka pomeni na več mesecov v orság na delo hoditi, tisti bo siromaško ljüdstvo pomilüvao. Če je, Jugoslovansko to ljüdstvo, pa je te Jugoslovanske banke njemi naj prido na pomoč. j.
O. Bistrica. Amerikanci ki smo na „šolo, kapelo ali križ" poslali 6000 K., zahtevamo račun od teh penez z interešorn vred od občine. Ka bi še z naših penez boljševiške foringo plača!, v to nikdar ne privolimo. Od bikovskib penez tüdi zahtevamo račun. Ne odgovarja najmre resniéf, da bi bikovski penezi prejti pri rn-Panji v Črensovcih. Kak bivši g. notariuš trdijo, O. i Sr. Bistrica nesta mele penez v notarošije
1920. april 18.
NOVINE
3
Dokležovje. Mamo ednoga hromoga vojaka. Država se ešče nej poskrbela za njega, zato se je občina. Drage volje smo njemi navrgli zrnje i spravili tüdi trafiko siroti, ki je zgübo v boji edno nogo, roko i oko. Ka se je najšeo med nami kmet, ki nikoga ne meo v boji i itak ne dao zrnja toj hromoj siroti, je tak velika nevsmiljenost, ka je ne samo za grajati nego ešče za objokati.   V. Polana Dali smo z arende občinsko krčmo stem pogojom, da se ne smejo v njej za poštenost i čistost tak nevarni plesi vršiti. Krčma nesme biti jama tovajov i razvüzdancov, nego krepčališče za potrebe izmantranoga človečega tela. Nasledüjte Polančare!
Dva slovenskiva fiškališa dr. Leskovec Janko i dr. Šabec Karol sta se naselila v D. Lendavi. Na znanje Dolenskim Slovencom.
   Oropali so v Gomilcah kmeta Markoja. Okna zidane hiše so tolvajje iztrgali.
Dühovne vaje za dekle bodo v Celji. Začnejo se v pondelek 26. aprila večer ob šestih poleg nove vöre, končajo pa v petek 30. aprila zajtra. Dekle, po tretjoj nedelji po vüzmi v Celje! Ne zamüdite lepe prilike.
Mirovna konferenca je v Londoni odločila, ka črna gora naj zglašüvanjom odloči, šče le biti samostojna ali se pa združi ž Jugoslavijov. Jadransko pitanje i mir z Vogrskov se v 14 dnévah reši.
   VII. shod (gyülés) zveze županov bo v Dolnji Lendavi v hoteli
„Krona“ v sredo dne 21. aprila. Na te gjüleš pride tüdi eden gospod iz Ljubljane, ki bode razložo, na kakši način je vlada za letos dovolila saditi tobak v Prekmurji. Poleg županov naj pridejo na gyüleš tüdi tisti posestniki, ki se zanimajo za sajenje tobaka.
V Ljubljani jé bilo pretečeni tjeden pri deželni vladi veliko posvetovanje, kak bi se dragoča pomenšala. Prekmurje je zastopal dolnjelendavski župan g. Božidar Sever. Kaj vse se je sklenilo, pride v drügih „Novinah.“
Penezi. 50 i 20 kronskih bankovci do samo do 15 maja valali. Zmenimo je do tečas v dinare.
Zbor delegatov in zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke in Kmečke Zveze še je vršil za celo Slovenijo v Ljubljani dne 6. in 7. aprila. Nad 2500 delegatov in zaupnikov se je zbralo iz vseh delov in slovenskih pokrajin, prišli so tüdi trije slovenski ministri iz Beograda dr. Korošec, dr. Jankovič in Roškar. Prekmurje je poslale 15 delegatov iz Goričanskoga in Dolenskoga. Na zbori delegatov kak tüdi na zbori zaupnikov so bili Prekmurci zelo srčno pozdravljeni. Prvi den se je zborovalo v treh odsekih in sicer v
programatičnom, v socijalnom in or-ganizatoričnom. Prekmurska delegacija je v vsakem odseki imela svoje zastopnike. Sklenila so se celo važne resolucljc gospodarske, narodne in politične. Drügi den je bilo veliko zborovanje * vseh zaupnikov" in tüdi volitve odbora. Govor so držali dr. Korošec, dr. MohoriČ, dr. Kulovec kmečki minister Roškar in še več drügih. Za načelnika -stranke je zbor zaupnikov- izvolil z velikim navdü-šenjem znova dr. Korošca v odbor so pa voljeni 6d Prekmurje vlč. g. vp. Župnik Jožef Klekl iz Črensovec. Zvečer so imeli občne zbore: Jugoslovanska Kmečka Zveza, Obrtna Zveza in Delavska Zveza, Tüdi na teh zborih so Prekmurci imeli povsod svoje zastopnike. Na zbori- Kmečke . Zveze so govorili sami kmečki govornik!, kakor: minister za kmetijstvo, slovenski kmet Roškar., poverjenik pri dež. vladi za Sloveniji): kmet Jan, poslanec Brodar itd.
Prekmurska delegacija v.Ljub-Ijani je bila povsod celo lepo sprejeta. Prekmurci so med drügim obiskati rmioštivnoga kneza In škofa dr. Antona Bonaventüra jegliča, ki so se z veseljom z deputacijdv duže čaša razgovarjali, pa naročiti pozdrave vsem poštenim Prekmurcom in tüdi obljübili, da pridejo ob prvi priliki obiskat Prekmurje. Sprejeti so tüdi bilé pri .ministri Č. g: dr. KorpšedL . šteroga, so naprosiH, da se zavzanre z celim srcom za naše prekmurske gospodarske in drüge zahteve, pa se ’ njemi zahvalil! za lepe reči, štere je g.- ritlnišitkr na jávitforc Shodi Prekmurcom povedao, Teko č f „ Idite domó z zavestjo, da se meje Prekmurja nikdar ne bodo na korist Madžarske popolnoma nič spremenile." Obiskali šo Prekmurci tüdi delegata ministerstva financ dr. Karla ŠaVrtika in njemi potožiti vse zádeve za denarja, vinskoga davka voljo in drugo. Gospod delegat je obljübo, da bode takoj poslal v Prekmurje naredbo, da. se -začasno ustavi pobiranje vinske porcije pa bode v' Belgrad proso, da se ta porcija Prekmurcom odpiše, potem da bode zavoljo denarja, šteri so po nedőlžnem prišli do neštemplanoga in drugoga neveljavnega poskuso na vse načine, da se tem ljüdem nekaj povrne. Poslali so tüdi deputacija k g. generali Smiljaoiči komandant! dravske divizije, ki je obljübo, da pride ob priliki velike ljudske veselice v Dolnji Lendavi v Prekmurje. (General Smíljanič je bio komandant tiste vojske, štera je 12. augusta lani zasedla Prekmurje.)
Vlada je prekmurskim delegatom dala na razpolago sedeie v gledališč! in so sedeli v vidnih loiah. S tem je vláda .pokazala svojo Ijübav do kmetskoga stana, da je dala prostor
na Sedež]", kje je dosedaj sedela samo visoka gospoda, tüdi prekmurskom! kmeti in njega zastopniki. Zastopniki deputacija, ki so se oglasili pri posameznih članih, so bili povsod četo Ijübeznivo sprejeti, pa se njim je obljübilo' da bó vláda tüdi* zanapréj storila vsa mogoče za dobrostánje Prekmurja. Naši delegati so se pretekli teden že Vrnili vsi zdraviv in srečni nazaj v Prekmurje. —
Šlrite Novine, jedini prekmurski krščanski list
Teško je rano v D. Lendavi Tivadar Št. občinskoj tajnika tamošnjega i ga orepap neki srbski vojak ali vojaško ob,teče« Civiiist. Tivadar je neseo 1000 K., penez z goric svojih v mesto i vmorilec je znao zato. Dobroga tajnika vsi globoko pomilí] ejo. Razbojnik je odneseo 1000 K. í Kamašlne' Tivádári.
Friško živo vapno se dobi vsaki tjeden pri BRATINA ALOJZI, trgovci v Križovcih pri Ljutomeri.
Civilni komisar za Prekmurje v M. Soboti, dne 25./III. 1920.
Štev. 2781/20.
Razpis slüžb za otroške vrtnarice (ovodice.)
Na sledečih otroških vrtcih (ovodah) s slovenskim učnim jezikom se razpišüje po edna slüžba za otroško vrtnarico kakti: 1.) v Murski Soboti, 2) v Dolnji Lendavi, 3) v Cankovi, in 4) v Püconcih.
Z diplomo, oziroma usposobljenostim izpričevalom (müködési bizonyitvány) potrdjenim izkazom od dosedanje slüžbe in domovico opremljene prošnje naj se vložijo pri civilnom komisarijati za Prekmurje v Murski Soboti, do 3. maja t. l.
Prekmurskoga narečja zmožne prosilke iz Prekmurja morejo priložiti prošnjam tüdi izjavo, da bodo položile v enom leti izpit za otroške vrtce s slovenskim učnim jezikom.
V Murski Soboti, dne 6. 4. 1920.
Civilni komisar za Prekmurje: Berbuč s. r.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1920. april 18.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.	
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci. 
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti:	
Zefirjé, druke, šifon, käper,
 satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago. 	
Küpüvanje jajc po najvišjih dnevnih cenah.
Točna postrežba.	Zmerne cene.
Dolnje-Lendavska
hranilnica.
(Alsólendvai Takarékpénztár)

Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873.
Sprejma vloge na hranilne knižice poleg nájvekši procentov.	
Dava vsakovrstna posojila.
Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni.
Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v penezni poslaj.