DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava! Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, D$-lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se nt vračalo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din /.—, mati oglasi, M slutijo v sociala« namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0 Stev. 18 • Maribor* torek, dno 13. februarja 1940 » LOtO XV Krize v razvoju in socialisti. Kulturnega človeka krize v razvoju k napredku ne smejo motiti. Krize sicer ovirajo, zavlačujejo dobrine napredka, ali ustaviti napredka ne morejo, dokler je utememljen v naravi in v pravicah. Tudi potok ima ovire na svoji poti, pa si pot izgladi, se ogne oviram in -hiti dalje, se jača in postaja veletok z ogromno silo. Veletok ne pczna ovir, gospodar je in si sani ustvarja pogoje za svoje življenje. Tudi človeštvo je podobno živi reki. Dokler je raztreseno po idejnih močvirjih in mlakužah, po potokih in strugicah, ne pomeni mnogo. Dokler je razcepljeno in vezano na te ali one predsodke, jti jih širijo nezdravi vplivi med ljudmi iz sebičnih namenov, je človeštvo slabotno. V tej slabotnosti pozablja na moč ideje skupnosti, ki živi v njem, -j ~ 1 *•« • * • * * Desetletna reakcija po vsej Evropi je izzvala vojno. < ' • « « * » » • »- ■-< i* ta osvoboditev daha, človeka. Ne dvomimo sicer, da bo vojna imela težke socialne posledice, če se konča danes ali pa šele čez par let. Toda prav trdno smo prepričani, da povojna doba duhovno ne bo slabša kakor je bila prejšnja, ampak boljša. — Človeštvo si bo po vojni lahko ustvarilo boljše in pravičnejše življenjske pogoje, kakor jih je imelo in kakor jih ima danes, ker se kazalec na uri napredka oz. razvoja nikdar ne da sukati nazaj. Naloga delavskega razreda in socialistov sploh je, da v trenutku krize ohranijo treznega duha. Dolžnost je, da se vsi oni, ki iščejo in zahtevajo socialno in politično pravico, zberejo in združijo v duhovni ali idejni veletok ter kot velika moralna sila čimprej uveljavijo svoje ideale svobode in demokracije zase, med sebcj in za vse človeštvo, zakaj napredek se ne da ustaviti in tudi ne pohod politične in socialne pravice. Kontrola cen Načrt naredbe za kontroliranje cen je napravljen, Naredba je potrebna. Nikakor pa ne »me veljati samo za trgovino na drobno. Trgovci se opravičeno pritožujejo, da se mnogo blaga izdela doma, da imamo skoraj 80 kartelov, ki ,regulirajo' cene navzgor brez potrebe in da jih je tudi skoraj nemogoče kontrolirati, ker lahko navajajo tudi cene, ki v kalkulaciji niso utemeljene. Marsikatero blago se je podražilo, ki je izdelano v normalnih razmerah, ker je kartel tako sklenil. Holandski vrhovni poveljnik padel na vprašanju cenzure Vrhovni poveljnik holandske vojske je odstopil. Vrhovni poveljnik h°^ant^s^e vojske general Reynders je odstopil, na njegovo mesto je bil imenovan general Winkelmann. Ne dolgo poprej je odstopil šef belgijskega generalnega štaba. O vzrokih teh sprememb se mnogo ugiba. Pretežno pa se domneva, da so te spremembe na čelu armad Belgije in Holandske političnega značaja. Generali so hoteli imeti vso moč v državi za sebe, vlade se pa niso udale temu pritisku. Socialdemokratični »Het Volk« piše: General Reynders je hotel proglasiti obsedno stanje, to bi pomenilo znatno poostritev sedanjega stanja alarmne pripravljenosti. Nadalje je hotel na podlagi obsednega stanja uvesti cenzuro, kar vlada ni želela, kajti vlada ni za take mere, dokler ne bi bilo za nje absolutne potrebe. Zedinjene države se zanimajo za Evropo Dva Rooseveltova odposlanca na poti v evropske države Iz Zedinjenih držav prihaja vest, da prideta v Evropo dva odposlanca predsednika Roosevelta in sicer pomočnik ameriškega zunanjega ministra Summer Walles ter osebni predstavnik Roosevelta pri Vatikanu, Taylor. Splošno mnenje je, da prihajata diplomata z nalogo obiskati predstavnike Anglije, Francije, Italije in Nemčije ter poročati Rooseveltu o svojih vtisih in splošnem političnem in gospodarskem stanju v Evrotpi, zlasti pa o tem ali bi imela kakšna nova Rooseveltova mirovna akcija izglede na uspeh ali ne. V Londonu in Parizu pravijo, da pozdravljajo vsako mirovno akcijo, vendar se mir ne more skleniti drugače, kot pod pogoji, ki sta jih formulirali Anglija j in Francija: osvoboditev od Nemčije podjarmljenih narodov in vzpostavitev 1 režima v Nemčiji, ki bo mogel dati jamstva za miroljubnost bodoče Nemčije. Anglija in Francija nista voljni sklepati premirja, ampak mir in to trajen mir, da se bo človeštvo lahko vrnilo k plodnemu delu in posvetilo kulturnemu napredku, ne pa, da bi miru sledila nova doba oboroževanja in trepet, kdaj bo zopet izbruhnila nova vojna. V Nemčiji pravijo, da je Rooseveltova misija posledica razočaranja ameriških dobaviteljev vojnih potrebščin, ki so si obetali mnogo boljšo konjunkturo od vojne v Evropi, ki pa je izostala, ker Anglija in Francija dobavljata vse po- trebno iz kolonij in dominijonov, dočim sta v svetovni vojni kupovali v Zedinjenih državah. Neposredno pred objavo vesti o prihodu obeh ameriških diplomatov v Evropo, pa je govoril nemški minister dr. Frick, da more biti bodoči mir samo nemški mir, t .1» «« * r •< - -• *>s» Zaenkrat izgleda, da Roosevelt nima neposrednega namena, pričeti z mirovno akcijo, ker čas in razmere še niso dozorele. Roosevelt se hoče le prepričati, kakšen odmev bo imela njegova akcija i» kako bo sprejeta od narodov, ki so udeleženi v vojni, ne od predstavnikov držav, ker za mnenje teh itak ve. Glede političnih zborovanj vlada pooolna svoboda je izjavil ministrski predsednik Cvet kovic na seji banovinskega odbora v Nišu dne 10. februarja. sme biti zmagovalcev, niti premagancev. Ako hočemo drug drugemu očitati grehe, potem moram priznati, da nihče med nami ni brez greha. Niti sebi si ne morem oprostiti greha, da sem 1. 1935. (pod Jevtičem) kandidiral. »Gremo h demokratizaciji. Mi smo v kratkem času vpeljali demokratizacijo in demokratizirali našo državo. Tisk piše svobodnejše kakcr kdajkoli poprej v teh desetih letih. Nihče ga ne ovira pri njegovih pravičnih naporih. Glede političnih zborovanj vlada popolna svoboda. Povsod so zborovanja. In to je stvarna demokracija. Opozicija sploh nima več kaj prigovarjati vladi, ker je ta že vse uresničila, v kar je opozicija dvomila, da bo vlada storila«, je zaključil ministrski predsednik Cvetkovič. V Nišu je govoril ministrski predsednik Cvetkovič na seji banovinskega odbora JRZ. Njegove izjave so zanimive z ozirom na sedanje stanje v državi. Naglasil je, da je politika sporazuma absolutno potrebna. Ne gre za podrobnosti, ampak za okvirno politiko. Nekateri v opoziciji so proti sporazumu in to tisti, ki so 20 let sumili radikale (!), da so proti sporazumu. Glede JRZ in radikalov je treba vedeti, da so JRZ,formirali prvaki radikalne stranke, nadalje dr. Korošec in dr. Spaho. V JRZ je večina radikalov. Toda nekateri so hoteli odpeljati JRZ v fašizem in jo fašizirati. Ljudje, ki so hoteli vpeljati ta sistem, so propadli. — JRZ želi, da bi se vsi radikali zbrali v eno politično organizacijo. Toda tu ne Boli na Flnjkem je vodijo z vjo srditostjo Neizčrpen človeški materijal dovoljuje ruskemu armadnemu poveljstvu, da brez prestanka naskakuje finske po iojanke. Na finskih bojiščih, .zlasti na Karelij-ski ožini, se vodijo ogorčeni boji med Finci in Rusi, ki neprestano napadajo že okrog 14 dni. — Pretekli teden )e ruskim četam uspelo zavzeti nekaj utrdb Mannerheimove obrambne linije in ruski generalni štab zatrjuje, da se Fincem ni več posrečilo pregnati ruskih čet iz zasedenih postojank. Po finskih poročilih pa ruske čete naskakujejo še kar naprej. Ti napadi na izredno moderno zgrajene utrdbe morajo stati ogromno žrtev, toda rusko armadno poveljstvo ima na razpolago dovolj človeškega materijala, da nadomesti vse izgube. Vse te žrtve bi bile seveda brezmiselne, ako bi ruski generalni štab ne zasledoval s tem povsem drugega cilja kot pa je zavojevanje moderne utrjene linije v direktnem napadu. — V direktnem napadu je Mannerheimovo linijo najbrž sploh nemogoče zavzeti. Toda rusko armadno poveljstvo računa s tem, da finska vojska nima rezerv, ki bi lahko zamenjavale čete v prvih pozicijah. Tako se finske čete bore po več dni neprestano, brez počitka. V takem položaju pa vojak trajno ne more vzdržati, ker opeša telesno in duševno. — Zgodilo bi se lahko, da finska vojska vsled telesne izčrpanosti postane nesposobna za nadaljnjo obrambo ter bi ruska armada zavzela obrambeno linijo v času, ko bi sovražnik takorekoč spal. Tudi na zapadni fronti od Ladoškega jezera proti severu se vrste ruski napadi, z namenom, da bi onemogočili prevoz finskih čet s tega dela bojišča na Karelijsko fronto. Doslej se vodijo boji še vedno v po stojankah, ki so jih zavzele ruske čete prve dni izbruha sovražnosti s Finsko. Poroillo o ruskih Izgubah Ruske izgube v prvih 10 tednih vojne cenijo Finci na okrog 200.000 mož, deloma ranjenih, zmrznjenih in mrtvih. — Nadalje naj bi bili Rusi izgubili 327 letal, 594 tankov in oklopnih avtomobilov, 1500 konj, 20 traktorjev, 20 poljskih kuhinj, 28 velikih' oklopnih avtomobilov, 3 bojne ladje in 1 podmornico. Te številke objavljajo dopisniki listov vseh nevtralnih držav. Finske izgube znašajo 25.000 mrtvih in 10.000 ranjenih. Na zapadnem bojlliu ni večjih bojev. Pri izvidlniških bojih se zgubili tako Francozi kot Nemci po ducat ljudi. Vojna se vodi predvsem na morju. in v zraku. Nemška letala napadajo angleške ladje in obalo, angleška letala pa letajo nad Nemškim zalivom. Nem-jci poročajo, da njihova letala skoro • vsak dan potope kakšne angleške ladje. I Dve nemški podmornici potopljeni Angleška admiraliteta javlja, da je neka angleška križarka potopila dve nemški podmornici, ki sta hoteli napasti skupino trgovskih ladij, ki so plule v spremstvu vojnih ladij. Belgijski zunanji minister o volni in o tem, kako bo po volni. Belgijski zunanji minister, socialist Spaak, je govoril na socialnodemokra-tičnem zborovanju v Chapelle le Remontu o položaju Belgije. Obžaloval je, da je odreklo Društvo narodov. Belgija je morala zaraditega skrbeti drugače za svojo varnost. Oborožiti se je morala, čeprav je to velika breme in je danes Belgija pripravljena I na svojo obrambo. Misliti pa je treba že ’ danes na socialno krizo, ki bo -nastala, ko bo vojna končana. — Oni, ki imajo imetje, bodo morali prevzeti večje žrtve kakor doslej, ker je finančni položaj Belgije težak. Delavstvo bo moralo več delati, da podpre vojne in finančne napore države, če pride do vojne. | Po koncu te vojne ne bo življenja, kakor je bilo 1939. Utegne nastati zmešnjava za vse, ali pa boljši svet. Tako i stoje stvari. Socialisti morajo imeti te 1 stvari pred očmi. Finaninl natrli v Nemilj! Novi davki Danski dnevnik »Politiken« poroča iz Berlina, da je imel maršal Goring obširna posvetovanja z zastopniki finančnega in delovnega ministrstva. Na ! podlagi teh posvetovanj je sestavil provizoričen načrt za financiranje vojne. Ta načrt, ki ima 21 točk, uvaja nove davke, predlvsem na luksuzne predmete. Ti novi davki bodo prinesli državi 10 do 12 milijonov mark. — Poleg tega se bo ustanovil tudi poseben vojni fond, v katerega bo moralo plačevati vsako obrtno in trgovsko podjetje v Nemčiji gotovo vsoto od svojega dobička. Strokovne organizacije v revirjih TPD zahtevajo povišanje plaž rudarjem Z ozirom na ugotovitev, da so se cene življenjskih potrebščin ponovno dvignile za nad šest točk po indeksu Narodne banke na podlagi indeksne številke za mesec november 1939, so strokovne organizacije, podpisnice kolektivne po- godbe, za rudarje ipri Trboveljski pre-mogokopni družbi, predložile v smislu čl. 26 kolektivne pogodbe zahtevo za razpravo o povišanju mezd delavstvu. Želimo, da pride čimprej do razprave in da dobe rudarji to kar jim gre. Dbma Ur si/em K volitvam zaupnikov v rudarskih podjetjih Volitve zaupnikov H. skupine so eno — volitve rudarskih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev drugo Po razpisu pristojnih oiblasti bodo letos 'olili ščiteni po zakonu o zaščiti delavcev. Prednost rudarji zaupnike po predpisih zakona o zaščiti teh rudarskih zaupnikov odnosno krajevnih de-delavcev, enako kot delavci industrijskih pod- ^ lavs-kih odiborov pa je v tem, da so izvoljeni za jetij. Doslej rudarji zaupnikov niso volili z ozi- | tri leta, dočim so zaupniki po zakonu o zaščiti rom na to, ker je bil njih položaj že od nekdaj delavcev izvoljeni le za eno leto. drugače urejen kot pa položaj ostalega delavstva v podjetjih. Po zakonu od 14. avgusta 18%., ki tudi danes še velja, ker velja pri na še vedno stara avstrij- Rudarji se sedaj upravičeno sprašujejo, ali se more zahtevati od njih, da opuste to svojo tradicionalno ustanovo in volijo sedaj delavske zaupnike kot delavci drugih podjetij, kljub ska rudarska zakonodaja, je namreč urejena jemUi so bili poprej z ozirom na daljšo lunk-posebna ustanova rudarskih zadrug. V smislu cijsk0 d0t,0 prejšnjih zaupnikov na boljšem? tega zakona oibstoja tludi rudarska zadruga za rudnike v območju rudarskega glavarstva v Ljubljani, katere zadnja pravila so bila '’do-ibrena od rudarskega glavarstva v aprilu 1937. Članstvo v zadrugi ije obvezno in sicer so člani zadruge lastniki odnosno zakupniki rudnikov in brez izjeme vsi delavci, zaposleni v rudnikih. Članstvo se deli v dve skupini: prvo skupino rudarske zadruge tvorijo delodajalci, drugo skupino rudarske .zadruge pa rudarsko delavstvo. Le skupne zadeve obeh skupin pretresa veliki odbor, ki ga tvorita odbora obeh skupin. V ostalem pa imata obe samostojen delokrog. Glavni organ vsake skupine je ikot pri "seh drugih društvih občni zbor, toda dočim imajo pravico dostopa na občni ahor prve skupine vsi njeni člani, t. j. vsi delodajalci, imajo pravico dostopa na občni zbor druge skupine po zakonu in pravilih le od rudarskega delavstva izvoljeni delegati ,z ozirom na veliko število članstva druge skupine. Delegati enega podjetja, ki so jih člani diruge rudarske skupine, izvolili za občni zbor, tvorijo po §§ 64 do 73 pravil rudarske zadruge tudi takozvani krajevni delavski odbor. Ta odbor, čigar pra/ice in dolžnosti so po pravilih enake pravicam in dolžnostim delavskih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev, je doslej nadomeščal zaupnike rudarskih podjetij. Člani krajevnega odbora in sploh delegati so po pravilih zadruge zaščiteni proti odpustu in preganjanju s strani Kaj sedaj? Rudarska zadruga in tudi njena druga skupina je društvo z najmanj istimi pravicami, kot jih ima vsako društvo, ne glede na to, da )e članstvo v njej obvezno. Volitev društvenih odiborov, med katere spadajo tudi in predvsem delegati ter krajevni delavski odlbori, je notranja zadeva društva. Druga delavska skupina lahko zato izvede volitve delegatov po pravilih rudarske zadruge, kljub temu, da bodo v podjetjih izvoljeni zaupniki v smislu zakona o zaščiti delavcev. Nove delegate bo celo morala izvoliti, ko bo prestala funkcija dosedanjih, ker temelji delo druge rudarske skupine izključno na delegatih, saj ti volijo odbore itd. ter bi pač morala likvidirati 'druga rudarska skupina in z njo1 rudarska zadruga, če bi delegatov več ne volili, pa naji si tudi ti delegati prepuste delokrog dosedanjih krajevnih delavskih odborov zaupnikom, izvoljenim po zakonu o zaščiti delavcev ter se omeje le na ostale funkcije v smislu pravil. Končno je treba še povdariti, da imajo v smislu določbe §a 108 zakona o zaščiti delavcev, delavci v podjetjih spadajočih pod ta za1-kon (med njimi so tudi rudarska podfetja), pravico izvoliti zaupnike. Imajo torej' le pravico, ne pa dolžnos! Rudarski delavci lahko zato tudi opuste izvolitev zaupnikov in ostanejo pri dosedanjem sistemu, ako smatrajo, da je ta za nje delodajalcev, tako kot so delavski zaupniki za-1 ugodnejši. Iadn|e vesti Finska ni zaprosila za posredovanje. Finski zunanji minister s. Tanner je izjavil, da Finska ni zaprosila nobene države za posredovanje radi sklenitve miru z Rusijo. Gospodarska pogajanja z Bolgarijo se vrše v Beogradu. Knez namestnik Pavle je sprejel bolgarskega trgovinskega ministra Zagovoro-vega v avdijenci in mu podelil red Jugosi. krone I. stopnje. Iztiril je brzovlak Pisa—Rim, 5 oseb je bilo ubitih. Vzrok: prevelika brzina. Finci kupujejo smuči na Holandskem. Ker je vsled bombardiranja pogorela največja tovarna smuči na Finskem, je dospelo na Holandsko posebno odposlanstvo Fincev, ki nakupuje smuči za finsko vojsko. Avtomobilisti so sklenili, da bodo ustanovili namesto dosedanjega Jugoslovanskega avto-kluba tri samostojne klube. Banov govor ob otvoritvi zasedanja banovinskega sveta je prenašal ljubljanski radio. Slovenija ne dobi, kar ji gre, toži >Slove nec« v zvezi z banovinskim proračunom. Na banovine odpade 30 milijonov državne dotacije iz naslova davka na 'poslovni promet, od tega na Slovenijo samo 2,9 milijona dinarjev. »Slovenec« že od 24. junija 1935 vodi boj za pravilno razdelitev državnih dohodkov na banovine in podpira svoje predstavnike, ki soodločajo o tem kaj ostane državi in kaj pripade banovini. Pogajanja med radikali se nadaljujejo. — Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je te dni obisikal predsednika radikalne stranke Aco Stanojeviča, s katerim je v pristotnosti "vii-še Trifunoviča dalje časa razpravljal o združitvi vseh radikalov. Splošno se domneva, da bo kmalu prišlo do združitve radikalov, ki so sedaj deloma v staroradikalski stranki, deloma v srbskem delu JRZ, dočim vodita po eno skupino pravosodni minister dr. Laza Markovič in minister Maksimovič. Trije odborniki Samostojne demokratske stranke v Splitu so odstopili radi spora, ki je nastal pri vprašanju • ali naj se zastopnike URSSJ organizacij oficfijelno povabi na zabavo, katero je priredila krajevna organizacija SDS ali ne. Zveza kmetskih zbornic je te dni na seji v Beogradu zahtevala ukinitev uvoznine na pluge in trošarine na vino, žga:i.ie itd. Nadalje so razpravljali o zgraditvi zadružne tovarne za modro galico. Pomočnik vrhovnega nadzornika vojske je postal armadni general Bogoljub Ilič. Predsedstvo sveta balkanske zveze, ki se po turnusu menja vsako leto, je letos prevzela Turčija. Proglas nemške Socitf.no demokratske stranke. Predsedništvo nemške Socialno demokratske stranke v: emigraciji, ki ima svoj sedež v Parizu, je izdalo te dni obširen proglas, v katerem slika težek položaj Poljakov in Čehov v zasedenem ozemlju in ga ostro obsoja. Poljaki v koncentracijskih taboriščih. »Manchester Guardian« poroča, da je v Gdinju v koncentracijskem taborišču okoli 3000, v To-runju 5000, v Poznanju 3000 Poljakov. Prav znatno število Poljakov je v nemških taboriščih v Nemčiji. Vsi španski delavci so prisiljeni stopiti v falango. Vsa združenja španskih delavcev in nameščencev so bila prisiljena včlaniti se v falango. S tem je uničena vsaka svoboda delavskega gibanja. Posledice pomanjkanja bencina. V »Slovenskem Narodu« je napisal nek avtoprevoznik članek, v katerem omenja, da je samo v Sloveniji investirano okrog 240 milijonov dinarjev premoženja v avtomobilih, avtobusih, garažah, avtodelavnicah itd. Ves ta kapital bo obležal mrtev, ako ne bo bencina, za katerega je treba letno samo 9 milijonov dinarjev* deviz. Trpel bo pa tudi tujski promet. Kajti tujci so prihajali k nam večinoma z avtomobili. Ako iie bo pri nas dobiti bencina, bomo zgubili tudi lep del dohodka od letoviščarjev. Bencinske nakaznice so že prispele in jih. bodo dobili vsi. ki so v decembru vložili prošnjo za bencin za motorna vozila. Apel nadškofa dr. Stepinca na zdravnike. — Zagrebški nadškof dr. Stepinac svari zdravnike pred odpravljanjem človeškega plodu. Bela Kuga, pravi, je moritev naroda, celega naroda. Prav ima. Naravni zakon je, 'da se ljudje rode in žive. To je veliko zlo, kar se dogaja. Moritev narodov so pa tudi slabe socialne razmere, nehigijenske raz-mere, pa tudi strašne vojne. V svetovni vojni je bilo deset milijonov vojnih žrtev. Kdo ve, koliko je bilo. socialnih? In kdo ve, koliko žrtev 4>o v sedanji vojni. Tudi to je moritev narodov. Nezaposlenost v Zagrebu. V Zagrebu imajo razmeroma veliko nezaposlenost. Moških nezaposlenih je 5423, ženskih 1282, skupaj torej izkazanih 6705. Priprave za dviganje potopljenega rušilca »Ljubljana« se nadaljujejo, vendar pa ni pričakovati, da bi potopljeni parnik mogli dvigniti pred spomladjo. Kako se je podražil vaselin? Vaselin, ki je stal poprej nekoč din 40 za kg, stane sedaj din 120. S to podražitvijo bodo udarjena gledališča, pa tudi naši diletantski odri, ki rabijo mnogo vaselina ob priliki predstav za odstranitev šminke. Ker je hotel ženo »pogladiti« po licu je dobil 20 dni zapora. Odkar je izbruhnila vojna iz-gleda, da so postali tudi šahisti, ki vlečejo figure po bojnem polju šahovnice, bojeviti. V Osijeku je ob priliki neke simultanke odvetnik dr. Štorov priselil ženi šahista C. klofuto, ker je kibicirala in ga dražila. Pred sodiščem se je odvetnik zagovarjal, da je- hotel ženo samo pogladiti. Toda gladenje tujih žen po licu ni kar tako, zato ga je sodišče obsodilo na 20 dni zapora. Dunajčane skrbi, kaj bo z njihovim Grinzin-KOin. S 1. aprilom bo stopil v veljavo v Avstriji rajhovski vinski zakon. Na podlagi tega zakona bo prepovedana pridelava manj vrednih viti. Taka manjvredna vina se pridelujejo v okolici Dunaja. Dunajčani pa so bili na ta svoja vina silno ponosni in kdor je hotel poznati Dunaj in Dunajčane je moral priti v Grinzing na čašo »Heurigen«. Pesmi in hapevi opevajo Grinzing, ki mu sedaj pozvanja mrtvaški zvonček. Prisilno delo žitov v zaredeni Poljski. DNB. SS. višji skupinovodja Kriiger je izdal izvršilno naredbo o prisilnem delu Židov v zasedeni Poljski. K delu so obvezani vsi židovski prebivalci moškega spola od 14 do 60 let za 2 leti. Ta doba pa se lako pod'aljša, če bi se v tem času ne dosegel zamišljen vzgojni .učinek. — Nastanjeni bodo v taborih in jih kličejo k prisilnemu delu nemški uradi ter morajo priti ob določenem času na določeno mesto, prinesti s seboj hrane za 2 dneva in 2 čisti posteljni odeji. Obrtniki in lastniki obrtnih podjetij morajo prinesti ali pripeljati s seboj tudi vse srvoj« orodje. Na razpolago morajo d!ati v njihovih delavnitoh stroje. S takojšnjo veljavnostjo je radi tega prepovedano prodajati vsako orodje ali stroje. Prestopki se kaznujejo z lečo do 10 let in za- plembo premoženja krivca. Poljski »Robotnik« v Parizu. Poljski socialistični begunci na Francoskem 'so začeli izdajati svoje glasilo »Robotnik«. V najnovejši številki je objavil češki novinar, s. Jurij Stolz članek o potrebnem sodelovanju Cehov, Slovakov in Poljakov v bodočnosti. Usmrtitev dveh nemških vohunov v Franciji. Francosko vojaške sodišče je obsodilo na smrt nemška državljana Friedricha Hellmtitha in barona Heinričha Franza. Oba sta bila obsojena radi vohunstva. Ameriška mornarica bo im?«'a spomladanske vaje v Tihem oceanu, udeležilo se jih bo 130 ladij. 350 letal in 40.000 mornarjev. lsa Miranda noče sodelovati v nemškem filmu. »Paris-Soir« poroča, da je znana italijanska filmska igralka lsa Miranda odklonila so-delovar.je v nekem filmu, ki ga Pripravlja velika nemška filmska industrija v. Argentiniji. Zane Grey: 68 Mož iz ^ozda »Tu je!«, je kričala Bo, ko je pes znova zabevskal, to pot že mnogo bližje in brž je oddirjala daije. Helenin konj je sledil, ne da bi ga ji bilo treba vzpodbadati. Bil je razburjen in strigel je z ušesi. Veter je prinesel nek poseben vonj. Helen še nikdar ni jezdila preko tega za jezdenje zelo neprikladnega dela travnika in nikakor‘ji ni bilo lahko dohajati Bo. Divjala je preko močvirij, potokov, jas, malih skalnatih grebenov, skozi gozdne pasove in trepetljikove gaje, tako gosto zaraščene, da se je Helen komaj prerila skozi. Potem je zavila Bo na nek odprt odtenek travnikovega pobočja, tik pod previsom gore, tu se je ustavila, med tem ko je njen konj oprezoval in prisluškoval, Helen je prijezdila do nje, domislju-joč si, da je slišala psa. »Poglej, poglej!« Bojin krik je povzročil, da se je mustang vzpel pokonci skoro ravno kot sveča, Helen je pogledala in opazila velikega rjavega medveda, čijega kožuh je bil ipoprskan z malimi lisami, ko je nerodno stopical preko neke jase na pobočju hriba. »Medved mravljinčar! Pedra bo zadavil! O, kje je Dale!«, je vpila Bo vsa iz sebe. »Bo! Medved jo reže naravnost proti nama! M>' dve — midve se mu morave umakniti — morava mu iti s poti«, je sopla Helen vsa v strahu, »Dale še nikakor ne more biti tu ... O, ko bi le prišel! Saj ne vem, kaj naj bi storila.« »Jezdi nazaj. Ali pa počakaj nanj.« Prav v tem trenutku pa je Pedro zopet pričel divje lajati, čisto drugače kot doslej, potem je sledilo divje renčanje in lomljenje v grmovju. Ti glasovi niso prihajali posebno daleč višje od njiju. »Nel, ali čuješ? Pedro se je spustil v boj z medvedom«, je stisnila iz sebe Bo. Njen obraz je poble-del, oči so se ji bliskale kot modro jeklo, »Medved ga bo umoril.« »O, to bi bilo strašno!«, je odvrnila Helen obupana. »Toda za božjo voljo, kaj naj storimo?« »Hal—lo, Dale!«, je kričala Bo z visokim glasom, da je šlo skozi ušesa. Nobenega odgovora. Močno pokanje v grmovju, rušenje kamenja, novo renčanje, ki je prihajalo z brega, je oznanjalo Helen, da je pes zaustavil medveda. »Nel, jaz grem gori«, je rekla Bo prevdarno. »Ne — ne! Ali si blazna?« »Medved bo umoril Pedra!« »On bi utegnil umoriti tudi tebe!« »Ti pa med tem jezdiš tu preko in pokličeš Da-leja.« • »Kaj nameravaš?«, je težko sopeč vpraševala Helen. »Streljala bom na medveda, — da ga bom pre" gnala. Ako jo bo ubral za menoj, po pobočju navzdol, me ne bo mogel dohiteti. Tako vsaj mi je rekel Dale.« »Ti si ponorela!«, je vzkliknila Helen, ko se |e Bo razgledovala po pobočju in iskala z očmi, kje bi ugledala kakšno jaso; potem e obrnil, njegov gobec je bil odprt, rdeč in iz njega so se cedile sline, izgledal je kuštrav in siv. Strahovito je zarjovel. Sleherna mišica v Heleninem telesu je kot okamenela od strahu. Njen konj se je povzpel visoko in potem skočil na stran, se v zraku zavrtel skoraj okrog svoje osi ter zarezgetal od strahu. Kot bruno je padla Helen raz sedla. Ni videla, kako jo je konj udrl proti gozdu, toda čula je njegov peket. Še ko je padla, ni niti za sekundo izgubila medveda izpred oči in kakor je izgledalo, je pristala na zemlji s hrbtom v pokončni drži, naslonjena na grmičevje. Medved je majal s svojo ogromno glavo sem in tja. In potem, ko se je v neposredni bližini začulo pasje lajanje, se je obrnil in nerodno odbežal po bregu navzgor ter izginil z jase. V trenutku, ko je izginil, se je Helen sesedla. Trda od strahu, je bila nesposobna, da bi se bila ganila ali kaj občutila ali pa kaj mislila. Iznenada se je spremenila v kup drhtečega mesa. Oblival jo je pot in notranji krči so ji stresali telo, da se je gnusila sama sebi, med tem kc se ji je duh počasi opomogel od silnega pretresa. Ta trenutek ni bil nič manj grozen kot tisti hip, ko je medved v svoji besnosti tako strašno zarjovel. (Dalje prihodnjič.) 7g naših kccUcu VELENJE Tako je pa, kadar iščeš dela. Dne 4. februarja sem se sešel na cesti z mojim poznancem ia sem ga vprašal, če je že zopet w delu, ker so zadnje čase sprejeli precej novih delavcev. Pravi mi: »Res je, dobil sem obvestilo, da naj se javim. Šel sem in predložil delovno knjižico. Iz nje je bilo razvidno, da sem pred^ 3. leti delal v tovarni usnja Woschnagg štaniu. Bil sem pa odpuščen radi stavke. Gospod. kateremu sem se predstavil mi je rekel: ,Mi Vas ne rabimo, le pojdite delat tja. kjer ste delali pred 3. leti. To se pravi, da so tisti, ki so bili pred 3. leti vrženi iz W. tovarne zaznamovani in ne dobe dela. Gospoda, ki je tu navedenega delavca zavrnil pa poznamo, da je sam iz delavske rodbine in se mu le čudimo, da tako postopa s človekom, ki se je imel poguma boriti z VVosclmaggom za boljši košček kruha, r *-■ * -• :?) i.< i. - <•>•»■! f »*'• — Rudar-vpokojenec. LJUBLJANA Jože Berdajs — SestdeseSIetnik sti pa moralno prvi ravnatelj ljubljanske obrt- MEŽICA Nedostojnost. Ob priliki pustne prireditve p-Vzajemnosti« v dvorani g. Toffa je prišlo okrog pol 10. ure sedetn gospodov in gospodičen ter gospa na prireditev. Že pred vhodom x: dvorano je družba poklicala reditelja (ker je bila dvorana že precej zasedena), da 'jim naj rezervira prostor. I<8 jim je reditelj nakazal prostore, je družba stopila v dvorano s hrbtom obrnjena proti blagajni, ne da bi plačala vstopnino. Ko se je družim vsedla in ie prišel reditelj pobirat odnosno prosit, da bi družba blagovolila plačati vstopnino, je rekel nek gospod iz te družbe, da družba ne namerava ostati dolgo na veselici. Malo pozneje je prišla druga družba in pošteno plačala vstopnino, pa ji reditelj ni mogel več najti prostora, ker ga je malo prej zasedla družba', ki ni plačala vstopnine. Enako je napravila ta družba tudi iv drugi gostilni, v kateri je bila isti dan veselica. Kratkomalo rečeno, ta družba menda še ni nikdar plačala vstopnine na kakšni veselici, udeleži se pa vsake. Priporočal bi rediteljem, da bi tej družbi kratkomalo pokazali vrata, kadar bi hotela na tak način na prireditev. (Lahko tudi opozorite finančnega kontrolnega organa, ki ho podučil družbo, kaj se pravi brez vsiopnine na veselico, ako se taka veselica vrši' proti vstopnini. Kajti s tem ni prikrajšano samo društvo1, ampak tudi država in banovina. Op. ur.). PTUJ Če se človek nekaj časa mudi v lem zgodovinskem mestu izve marsikatero zanimivost in posebnost tega kraja. Da delavstvo tudi tukaj občuti hude čase in draginjo je jasno. Delavske strokovne organizacije, ki so nameravale sklicati protidraginjsko zborovanje niso uspele vsled desinteresiranosti drugih organizacij, ki niso smatrale za 'Potrebno sodelovati, dasi tudi njih članstvo občuti draginjo. Nekatera podjetja so sicer med tem zvišala plače -svojim uslužbencem, vendar mnogo jih še čaka, med njimi so celo taki delodajalci, ki sploh ne upoštevajo zakona o minimalnih mezdah. Evo slučaja: Pri nekem trgovcu .. ■ i. je kot sluga zaposlen starejši človek, ki opravlja tudi druge gospodinjske posle in dobi za vse delo poleg hrane reci in beri dva dinarja na dan ali din 60 na mesec ter ni niti zavarovan pri bolniški blagajni. »Združeni« so baje dosegli, da imajo mestni delavci 10 odst. povišane prejemke. Niso pa še bili deležni poviška mestni uslužbenci, kateri so končno dobili službeno pragmatiko in na podlagi te je zdaj razpisano mnogo službenih mest zasedenih po uslužbencih, ki še nimajo 10 let službe in javnost ugiba kaj se namerava? — Brezposelnih je mnogo, a so vsled pomanjkanja kredita zaposleni pri odstranjevanju snega le Y...!nest0 15r‘st°jni družinski očetje in samski, cijih matere so vdove. Ostali pa čakajo na dela in ne morejo razumeti, kako je mogoče, da je na mestni občini dobil službo kot sluga imovit posestniški sin, kojega oče si za delo doma najema tuje ljudi.. s Kdo v Ljubljani ne pozna Jožeta Berdajsa? Star Ljubljančan je, prava ljubljanska srajca. Suče se pa še kakor dvajsetleten fant, čeprav ga je sedaj bolezen nekoliko potrla. Ta v šo-. fant ie obhajal v soboto, dne 10. t. m. svojo šestdesetletnico rojstva. .lože Berdajs je ena izmed štiriperesne deteljice mladih fantov, ki so se pojavili 1897 v delavskem socialističnem gibanju. Vrlo agilni so bili ti fantje. Izkazali so se zlasti pri raznih akcijah in prireditvah. Po poklicu je lože Berdajs pasar, več let pa je že uradnik socialnega zavarovanja. Berdajs izhaja iz železničarske rodbine, v kateri je bilo 12 otrok. Navesti moramo ob tej priliki zlasti dve njegovi posebni zaslugi, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih z uspehom zasledoval, ker sta socialnokulturnega pomena. Njegoša največja briga je bila vajenško vprašanje, obrtno nadaljevalno šolstvo in počitniške kolonije za obrtne vajence in vajenke. Marljivo je zbiral statistično gradivo o vajencih, snoval vajenske kroške, prirejal zlete z vajenci in predavanja. Posebno se je pa potrudil za reformo obrtnonadaljevalnih šol za vajence in za odpravo večernega pouka za vajence. Pri tem delu ga je podpiralo učiteljstvo s podatki, zla- Nezgoda v obratu. 20-letni tekstilni delavki Jožefi Lovrenčičevi je stroj v neki tekstilni tovarni zmečkal roko. Reševalci so jo odpre-mili v splošno bolnišnico. Ljudska univerza. O bistvu in pomenu dene 5nle Ivan Snhir ki ie nravi nfi/ li.rhlianskp mokracije bo govoril v ponedeljek, dne 12. fe- ga in solol slovenskega obrtnera nadafi^vat Ibruaria dr' Evgen Sladovič’ rektor Ekonom, ga m sploh slovenskega obrtnega nadaljeval-1|com_ visoke šole v Zagrebu. nega solstva za vajence. Najvecji del pri- Materinski tečai se ntvaria v srPrin StrieSs^t^d1^^^ ob-20. uri .v »Ljudski univerzi«. Go-’ vori ga. dr. Leben-Klemenc o negi in zdravju setimii leti, kolikor je prva reforma tega sol-! otroka. ’ Pridite matere i„ žene vseh slojev stva stara. Z enako vnemo je zagovarjal tudi -■ 15 vajenške počitniške kolonije in podpiral svoje inicijative in predloge s statistikami iz drugih dežel. Pridno je sodeloval s statističnimi prispevki tudi pri anketi o socialni zaščiti' in vzgoji vajencev, ki jo je sklicala ljubljanska Delavska zbornica 25. marca 1937. Kakor mravlja je pridno znašal in zbiral gradivo, interveniral in propagiral zaščito vajencev; ter bil delegiran v razne odbore. Ne poznamo vsega njegovega podrobnega dela, verno pa, da je to delo opravljal vztrajno in nesebično ter z vnemo. Danes imamo precej urejeno obrtnonadaljevalno šolstvo, za katero se je trudil, imamo počitniške domove vsaj deloma. Ni vse tako, kakor bi on in mi želeli, ali nekaj je, ostalo pa prinese bodočnost. To je kratek poudarek njegovega delovanja, ki zasluži, da ga omenjamo. Njemu pa želimo zdravje in še mnogo let. Prijazen sprejem smo doživeli pobiralci prostovoljnih darov za delavsko društvo Primorskih emigrantov »Tabor« pri gospej dr. Z. Ko smo potrkali na njena vrata, je prišla. Povedali smo, kdo smo in kaj hočemo. Nato de gospa: »Za društvo ,Tabor’ ne dam nič, ker ramo pomagati. Mi smo .Sočani', vi niste za nas, mi. pa ne za vas. Maše tovarišice so se zahvalile gospej za vljuden sprejem in odšle. Tako torej se nas obravnava v • - * *s rt’ slojih, ki jim je Jugoslavija delavca in kmeta omogočila udobno ureditev eksistence. to je delavsko društvo in ne spada k nam. Mii Radi tega nas ne bo konec, zapomnili si pa imamo sami dijake in akademike, katerim mo- | bomo ta vljuden sprejem ■ • -1 . - - • • MARIBOR Volitve v tekstilni tovarni Hutter in drug Pri volitvah v tekstilni tovarni Hutter in | sov). Skupni listi je manjkalo 16 glasov, pa drug so nastopili rdeči, modri in beli s skupno * bi bili zeleni imeli manjši ostanek in bi ne bili listo. Zeleni so postavili svojo. Dobili so: rde-1 dobili več kot en mandat. . ...it, či 9 zaupnikov, plavi 3. beli 2, zeleni 2 (65 gla-1 I- tezno pri Mariboru Predavanje. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v sredo, dne 14. februarja t. 1. s pričetkom ob 19.30 uri v gostilni Eelič Predavanje »Zgodovina slovenskega naroda«. Predaval bo g. Tomc Egon iz Maribora. Pridite!— Odbor. ZGORNJA BISTRICA Nesreča v tovarni. V petek, dne 9. t. ni. se ie zgodila nesreča pri delu. s. Krudru Matiji. Ko je s svojim tovarišem hladil žico, ki je Prihajala iz žareče peči, mu ie izpodrknilo in Padel je v vrelo vodo ter ima hude opekline po obeli nogah. Njegovo stanje je zelo težko, čeravno je bil takoj deležen zdravniške pomoči. To je že drugi slični slučaj, ki se je zgodil pri tem delu, na tetn mestu. Želimo mu, da bi kmalu okreval! LAŠKO Dnevne novice Samomor. Dne 6. febr. rano zjutraj so našli sostanovalci v hiši Zg. Rečice št. 90 daleč Pod Kalom ustreljenega mladega aktivnega rudarja Sanda Alojza, roj. I. 1909. Bil je samec, služboval je v Hudi jami. Obupni korak je storil v duševni zmedenosti. Bil je melanholične narave. — Na Udmatu št. 67 med Rimskimi toplicami in Laškim je 4% febr. preminul radi gripe 3 letni rudarjev sinček Andrej Zdovc. — Dne 5. febr. je umrl v celjski bolnišnici 27-letni krojaški mojster Jože Brečko Brezna pri Laškem. Konferenca socialističnih zaupnikov, ki je bila sklicana za v nedelja, dne 11. februarja v spodnji dvorani hotela »Orel«, se ni vršila, ker jo je oblast prepovedala. Zaupniki niso mogli biti več obveščeni o prepovedi, pa so v dopoldanskih urah v velikem številu prihajali v hotel, kjer s« jim je sporočila prepoved sestanka, kateri je bil sklican proti osebnemu vabilu. Občina v I. 1940-41 ne bo amortizirala posoja. Občinska uprava je imela pri sestavljanju novega občinskega proračuna za 1. 19*0-41 težko delo, kako uravnovesiti proračun. Finančni minister zahteva, da se občinske doklade in davki ne povišajo, na drugi strani pa nalagajo izredne razmere, zlasti obrambne priprave, občini nova bremena. Kolikor je znano, se je občinska uprava odločila, da v prihodnjem proračunskem letu ne bo vršila nobenih odplačil na račun občinskih posojil. Na^ ta način bo občina precej prihranila in proračun bo uravnovešen. Taki ukrepi, ki so' se jih n. pr. poslužile države pri odplačevanju vojnih dolgov Ameriki, imajo svojo dobro, pa tudi svojo slabo stran. S takim ukrepom se prvič zavleče odplačilo dolgovi in raztegne na daljšo dobo. kot pa je bilo predvideno. Odjekne pa tak ukrep nepovoljno pri posojilodajalcih. ki računajo z rednim odplačevanjem posojil kajti tudi oni morajo imeti denar za izplačila hranilnih vlog, za nove naložbe itd. Posebno neugodno pa utegne vplivati ta ukrep t mestne občinske uprave vi sedanjih razmerah, ko bo občina prisiljena najeti še nova posojila v obrambne svrlie. Posojilodajalci da^ jejo nova posojila ne samo proti garanciji. ampak tudi pod pogojem, da se v redu Bivši upravnik mariborske železniške delavnice Momčilo Stefanovič umrl. V Beogradu je umrl načelnik strojnega oddelka generalne direkcije Momčilo Stefanovič, ki je bil dolgo vrsto let tudi upravnik mariborske železniške delavnice. Železniškemu delavstvu je v spominu kot izredno pravičen predstojnik, ki ni poznal pristranosti v službi, zlasti pa ni trpel denuncijantov. vsled česar je bil splošno- priljubljen in delavstvo mu je ob priliki odhoda iz Maribora priredilo prav prisrčno slovo. Zlasti je pokojni tudi uvarževal zaupnike, ki so mu tolmačili' težnje delavstva in ob vsaki priliki skušal ugoditi upravičenim zahtevam, v kolikor je pač bilo to v njegovi moči. Zavzemal se je za tehnično izpopolnitev železniške delavnice in se je pod njegovim vodstvom obrat znatno moderniziral, s tem v zvezi pa se je seveda tudi dvignila proizvodnja. Za mariborsko železniško delavnico se je živo zanimal še tudi pozneje, ko je bil že načelnik strojnega oddelka generalne direkcije v Beogradu. Ko je bilo pri volitvah 5. maja 1935 kazensko premeščenih 12 delavcev iz mariborske delavnice v južne dele države z namenom, da se oplaši ostale delavce, da bi ne oddali svojega glasu za takratno socialistično listo (ki pa je bila potem zavrnjena), se je pokojni toplo zavzemal za te žrtve in znatno pripomogel, da so bili končno premeščeni zopet nazaj. Železniški delavci bodo pokojnega pravičnega predstojnika ohranili v dobrem spominu. Število obrtniških združenj hočejo omejiti. Trgovska, obrtna in industrijska zbornica v Ljubljani je od celokupnega ševila obrtniških Ne sramujte se vprašati za nasvete! Pogumno na dan z vprašanji in željami. Dobile boste gotovo mnogo koristnih nasvetov. Mrakova tragedija »Stari Rimljani« v Narodnem gledališču. V četrtek, dne 15. t. m. bo v Narodnem gledališču predstava najnovejše Mrakove tragečije »Stari Rimljani«. Avtor in njegovo delo so nam dobro znani iz lanske sezije, ko smo gledali uspelo predstavo »Groharja«. Ker bo gostovanje enkratno, naj tega večera nihče ne zamudi. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. Narodno gledališče. Ponedeljek. 12. februarja: zaprto. Torek, 13. febr.: zaprto. Sreda, 14. febr. ob 20. uri: »Cigan baron«, Gostovanje v Celju. Četrtek, 15. febr. ob 20. uri: »Stari Rimljan«. Gostovanje Mrakove družine. KAMNICA PRI MARIBORU Šolske razmere. Redkokdaj kaj pišemo iz našega kraja v »Delavska Politiko«. To pot pa niorarrfo z besedo na dan v našem listu, saj gre za naše delavske in kmečke otroke. Kdo naj zastavi besedo za nas, če ne naš delavski list. V našo šolo hodi 400 otrok iz Kamnice, Rošpoha, Bresternice in Jelovca. Mnogo je otrok, ki imajo do šole poldrugo uro hoda. Pouk je tudi popoldne do 4. ure, tako da pridejo otroci sedaj pozimi šele okrog 6. ure v trdi temi domov. Lahko si predstavljamo, kako premražena in zmučena so ta otroška bitja, zlasti pa sedaj, ko je pot še mnogo bolj slaba, kakor pa je bila. Seveda krivda ne zadene učiteljstva, ki v polni meri izpolnjuje svojo dolžnost. O dobri vzgoji otrok priča dejstvo, da otroci vsakega tujca na cesti pozdravljajo. Krivo tem razmeram je dejstvo, da je šola premajhna in da bi jo bilo treba nujno povečati oziroma zgraditi novo. ■ It ! ? ■s ■- — Kamničan. CELJE Celjsko r«'edališče. Sreda. 14. febr. ob 20. uri: »Cigan baron«. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz Čefk« odplačilo in cbrestovanje. Za taka posojila pridejo pa sedaj v poštev samo domači denarni zavodi, ker pri Hipotekarni banki, pri Narodni banki in ostalih privilegiranih zavodih ni mogoče dobiti nobenih posojil več. Ti zavodi so preveč angažirani v državnih denarnih poslih. Naši denarni zavodi pa imajo sorazmerno tako malo kapitala, da ga ne morejo posojati drugače kot proti gotovosti, da jim bo ta kapital zopet v redu pritekal nazaj. Občinska uprava je seveda morala premisliti tudi to plat vprašanja, predno se je odločila ustaviti odplačilo dolgov provizorno za dobo enega leta. Koliko bo zgubila mestna občina na trošarini na vino? Od 1. aprija dalje občine ne bodo smele pobirati višje trošarine na vino kot 0.50 din od litra. Občinska trošarina na vino pa je znašala doslej din 1 od litra. Po povprečni cenitvi bo mestna občina vsled tega zgrbila na trošarini na vino din 600.030 letno. Ta izoa-uek trošarine se bo mestni blagajni prav občutno poznal. Vprašanje, kako ga nadomestiti z novim proračunskim letom najbrž še ne bo moglo biti rešeno. S. Marije Lušicke zadnja pot. V soboto popoldne je bil pogreb umrle s. Marije Lušicke na mestnem pokopališču. Lepo število znancev in znank ter sodrugov jo je spremilo iz mrtvašnice do groba. Pokojnica je bila brez konfesije. Na grobu ji je spregovoril v slovo s. Eržen, ki je prikazal pokojnico kot ljubečo mater, skrbno vzgojiteljico in bojevnico za socialistične ideje: socialno pravičnost, svobodo, bratstvo in mir. Občni zbor »Angleškega kluba«, ki že dblgo vrsto let zelo marljivo deluje, se je vršil mi-jz j nuli petek \i klubskih lotkalih v Krekovi ulici i pod predsedstvom prof. dr. Kotniki vrsl združenj v Sloveniji, ki jih je bilo 152, ukinila 102. V Mariboru sta ostala od vseh združenj samo dva in sicer: združenje krojačev m čev-larjev. Vse ostale stroke so povezane v skupnem združenju, v katerem je cel konglemerat: poleg pekov dimnikarji, pletilci, elektrotehniki, konjači itd. V soboto, dne 10. t. m. je bilo posvetovanje obrtnikov pri »Slonu«, na katerem je poročal g. • Ogrin iz Ljubljane. Toda ie slabo naletel. Pekovski mojstri so ga obdelali, da je bilo joj in izjavljali, da nočejo imeti ničesar skupnega z dimnikarji in konjači. Posvetovanje se .ie vršilo v velikem razburjenju in ostra debata je zaključila s protestom vseh prizadetih, da se najnovejših ukrepov zbornice ne vzame na znanje. Kot nevtralni opazovalci so bili pri tem zborovanju samo krojači in čevljarji, ki so ostali zaenkrat še neprizadeti. Vsi vojni obvezniki od 22. do SO. leta starosti, ki se čutijo za vojno službo nesposobni in želijo biti pregledani od vojaške zdravniške komisije ob priliki rednega glavnega nabora, naj se takoj, a najkasneje do 1. marca javijo v mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg št. 11, soba št. 3. Kasnejše prijave se ne bodo vzele na znanje. Podaljšanje vozniških izkaznic. Rok za podaljšanje vozniških izkaznic Ipoteče dne 29. t. m. Predstojništvo mestne policije poziva vse prizadete, da se zglasijo med uradnimi urami v sobi št. 17-11. kjer se jim bodo tozadevne izkaznice podaljšale. Društvo filatelistov vabi vse zbiralce znamk, ki še niso organizirani, na seje in sestanke društva, ki se vršijo vsak torek s pričetkom ob 8. uri zvečer M gostilni »Pri Prfeki«, v Kneza Koclja ulici. — Odbor. Pravna stran imenovanja ministrov. Ob priliki zadnje izpopolnitve vlade Protektorata češke in Moravske so časopisi poročali, da je državni prezident: dr. Hacha imenoval nova ministra »s potrditvijo rajhovskega protektorja pl. Neuratha«. Prezident dr. Hacha iahko torej imenuje ministre le, če jih potrdi protektor rajha. Eden ministrov grof. Bubna-Litic je star komaj 43 let in dr. Kratochvvil šele 39 let. * «*- ■» , Ko so minulo nedeljo polagali v Pragi na znanem pokopališču umetnikov Višehrad ob priliki 120 letnice rojstva pisateljice Božene Nčnvcove vence na njen grob, sta prinesla vence za vladno stranko »Narodni Souručenstvi« grof Strachwitz in za organizacijo mladine vladne stranke princ dr. Sclnvarzen-berg. Eno jajce na 14 dni, ČTK. Prehodno je bilo znižano število jajc po rodbinskih listkih, iako da ima sedaj pravico vsakdo le na 1 jajce na 14 dni. Ta redukcija je bila potrebna, ker inozemski izvozniki vsled prekinjene železniške zveze niso dobavili naročenih jajc. Domače ko? koši pa radi neugodnega vremena tudi ne nesejo dovoli jajc. Z nastopom toplejšega vremena bo mogoče uvesti zopet normalno dobavo jajc, to je 1 jajce* na teden in osebo. 20 letnica Velike Prage. Glavno mesto Čehov, Praha, je pravkar proslavila 20 letnico -združitve okoliških občin v Veliko Prago. Od takratnih 700.000 jr znašla na sedanjih 1 milijon 11.000 prebivalcev. Samo v lanskem letu je bilo zgrajenih v Pragi čez 1000 novih poslopij. Novo češko gledališče so otvorili na Svečnico v mestu Pisek, katero so gradili že par let in je značilno, da so ga dogotovili ravno v najtežjih prilikah. Otvoritev se je vršila posebno svečano s tem, da je priredilo znano praško gledališče »Narodni divadlo« kot otvoritveno predstavo Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Takoj nato se še igrali Smetanovo opero »Poljub« in Dvorakovo »Rusalko«. Gledališče je zelo moderno opremljeno, ima 540 sedežev in 150 stojišč. Nedavno so otvorili Čehi novo gledališče v mestu Kolinu, tako da so pridobili Čehi na deželi kar 2 moderni novi gledališči. V Pragi so sicer morali »Stanovsko gledališče« odstopiti Nemcem, pa so ši zato že tekom jeseni skoro preko noči preuredili za novo začasno gledališče bivši vari-iete, kjer sedaj tudi igrajo, opere in drame. Tako se Čehi na vso moč trudiio. da tudi v se-daniem času ohranijo svojo kulturo. 60 let član strokovne organizacije, V Pra^i ;e umrl češki natakar Jaroslav Miiler v starosti 78 let, ki ie spadal k najstarejšim članom strokovne organizacije Zveze gostinskih obratov. Že z 18. leti ie postal član strokovne organi-t.aciie natakarjev in ji ostal , zvest član celih *0 let. Bil je i7redno priljubljen med svojimi poiklicnimi tovariši. Jelovška Politiko" ne dobiva nobenih subvencij, zato poravnal naročnino I Ravnanje francoskih socialistov v sedanjih izrednih razmerah. Z vsemi glasovi proti 175 je francoska zbor- | Socialistična stranka je bila proti temu. Vsa »ica razveljavila mandate komunističnih poslan- ' njena skupina je glasovala proti predlogu. To cerv. — Šotan je branil ta predlog desničarja glasovanje ne pomeni, da stranka odobrava Marena. Tako je bil napravljen sklep. Celo stališče komunistične stranke, da se z njo so- navzoči komunisti niso glasovali pri drugem čitanju proti predlogu. Komunistični klub je štel v zbornici 74 poslancev. Ali danes se ne more govorili več o tej skupini. Vodstvo komunistične stranke je izven Iran-coskih zakonov. Torres je dezertiral in se nekje skriva. V Moskvi so Žan Diklo, Marti in Gabriel Peri. »Pravda« objavlja ostre članke bivšega podpredsednika francoske zibornice. V zaporu je 33 poslancev. Osem jih je izpuščenih, da se branijo na svobodi. Med zaprtimi se nahajajo nekateri, ki so podali izjave, da izstopajo iz komunistične stranke. Vendar pa med zaprtimi ni niti enega člana centralnega odbora. Obtoženi so zaradi obnavljanja prepovedane organizacije. Petnajst članov parlamentarnega kluba je na fronti. Ostali poslanci so na svobodi. Nekateri od ■jih so dali izjavo, da so izstopili iz komunistične stranke pred njenim razpustom. Ustanovljeni so tudi novi klubi. Ostali pa niso dali nobene izjave. Vladala je precejšnja negotovost o političnem rezultatu tega postopka. Zaraditega vi ida ■i predložila svoj predlog. Pustila je inicijativo skrajni desnici. Uslužni Luj Maren je bil pri rokah. Na njegov predlog so vsi poslanci komunistične stranke izgubili mandate. lidarizira. Socialisti enostavno smatrajo take ukrepe neprimernim. Oni so obtožili vlado, da hoče izkoriščajoč 'naktjufljle razmer, razbijati strankarsko življenje. Ostanek komunističnih poslancev je glasoval proti Marenovamu predlogu. Tako je prišlo do 175 glasov. In to je manjšina. Vladni predlog se je omejeval na regulacijo parlamentarnega predstavništva onih okrajev, ki so volili komuniste. V vojni ni primerno vršiti volitve. Tako mislijo namreč. Ljudje so mobilizirani in zlasti delavci. Desnica bi zaradi tega mogla priti do vpliva. Prvotni predlog vlade je bil, da se pozovejo kandidati z največjim številom glasov pri prvem glasovanju. V ogromni večini bi bili to desničarji. Flandenova skupščina bi se znatno okrepila. In tega ne hi želeli niti radikali. Socialisti so energično nastopili proti takemu predlogu. Po daljšem' prerekanju je bilo določeno, da ostanejo ti okraji nezastopani v zbornici. Glede tega predloga je bila dosežena soglasnost in so zanj glasovali socialisti z radikalnimi socialisti. »Radn. Novine«. Hoiuek mdmžU Netočnost Narodno gledališče v Mariboru Shakespeare: Othello Shakespearjev Othello v slogu, kakor ga je Prikazalo mariborsko gledališče pri sedanji uprizoritvi, zapusti v gledalcu predvsem občutek groze, taKo da gremo iz gledališča vase zaprti in zgroženi nad temnimi prepadi človeške duše. Iz tega sledi, da je uprizoritev, ki jo je pripravil g. J. Kovič, dosegla v polni ZvlSan|e plat v tekstilni Industrie v Slovenili Avtentičnih poročil sicer nimamo, po listih, ki poročajo o zvišanju plač, je pa meri svoj namen in nam Shakespearja, titan-atanje tako, V Sloveniji je 42 tektsilnih skega oblikovalca temnih človeških globin, naj-podjetij z okoli 17.000 delavci. Plače so neizprosnejšega pesnika vseh časov, ki ne da- •x i j v j u -•____'Je nikjer odgovora na naša vprašanja, ki ne •e zvisale v dobi dveh mesecev z ozirom pQzna sprave ne vj tragedjji in ne v komediji, na draginjo za deset odstotkov. V janu-(giju5 mnogim samovoljnostim predstavila na ar ju so se plače zopet zvišale za 25 p. način, ki najbolj verno odgovarja veličini pe-Tako, da znaša celotno zvišanje plač snikooi. Od ogromnega besedila, ki ga je res preveč za odersko uprizoritev, je režija pustila samo goli teatratlični tekst za osrednje dogajanje, za žalodgro ljubosumnja. Tako je dramaturški okvir tega Othella utesnjen in napet do skrajnosti, vsa epika odpade in usodno zdrvijo dogodki mimo nas svojemu neizbežnemu koncu naproti. Kljub mnogim ostrim črtam vi tekstu pa v splošnem ni tnpela šeks-pirska celotnost, edino oderska slika Jaga je nekoliko zbledela. Preveč se gledalcu zdi, da se Jagova zloba začne porajati sama iz sebe, ker ni dovolj jasno podčrtan osnovni nagib njegovih spletk, ponižana in razžaljena spol- 16 odstotkov. Zaslužek delavstva se je s tem letno v celoti zvišal za 20 milijonov dinarjev. — Tako poročajo listi. — Ni nam znano, ali so to storila vsa podjetja ali ne in katera ne. HrvaSkl uradniki lahtevajo svobodo organiziranja Hrvaški nameščenci so 'poslali banu dr. Iv. Šubašiču delegacijo, ki je v imenu 1 "a st^ast' Gledalec sicer dožene, da sovraži An nnn -- u___i •*_____• ! Jago Othella, ker ga ima na sumu, da je ne- 40.000 nameščencev zahtevala zvišanje nosegaj v njejr0ve zakonske Pravice, obe-plač, svobodo organiziranja in vrnitev stalnosti v službi. — n i.i m td nem pa uvidi brezupnost nade, da bi mu lahko vrnil z enakim, ne zve ipa gledalec iz teksta, da preganja Jago uprav Cassia zato, ker se spet boji za ženo. Igra je ni la v besedilu in tehnični ureditvi odlično izdelana in je zato dozorela v ubrano celoto. Mnogo je k temu pripomogla poleg Posrečene inscenacije tudi odlična oderska oprema nastopajočih. Dejanja je vezala in Na zahtevo L. B urna ta|na sa|a francoske zbornice Zmaga socialističnega predloga. Francoska vlada je izvedla v sovjet-; jv^irala stilno lepo odgovarjajoča Jiraneko skem ruskem zastopstvu v Parizu poli- i va glasba. O zasedbi velja povedati, da ie rilsko nreiskavo ' j izredno posrečena. G. P. Kovič je že v zuna- , , . . j niosti posrečeno poudaril skrivnostni čar, ki Daladier je v poslanski zbornici po-,obdaja črnega zamorca. Njegov Othello je ročal o preiskavi na interpelacijo, da je ■ močan in vendar ves človeški, plemenit in iz najdenih listin razvidno, da se je tam velikodušen, preprost in priroden, osamljen in vršila služba v prid tuje politične policije in špionaže. > - - * * r. «» 1* Poslanec Leon Blum je predlagal na tej seji, da se skliče tajna seja zbornice zaradi poročila o vojni in drugih stvareh. Za Blumov predlog je glasovalo 262 poslancev in proti 227. Takoj po glasovanju je bila tajna seja, na kateri je Daladier tudi poročal o nameri prekinitve diplomatičnih odnošajev z Rusijo. 3 nove oklopnlce bo zgradila Nizozemska, poleg tega ,pa še štiri polagalce min, ki bodo plovili z brzirio 10 vozlov na uro. zato negotov, strahoten takrat, ko je ranjeno njegovo nagloblje bistvo. G. Kraljeva je kla sično iprikazala žlahtni beneški cvet Desdc-mono. Črta njene igre je bila tako dovršena, da ni bilo čutiti nobenega prehoda vse tja do Pretresljivo zajetega konca. G. VI. Skrbinšek ie dojel Jaga kot okretnega svetovnjaka, ki je zunanje znatno presegal okvir praporščaka — nižjega častnika. Kljub temu da je učinkoval v celoti prav za prav enolično, ie vendar držal s trdno roko osnovni poudarek igre. S toploto in sočnostjo je bil Podan Cassio g. Na-krsta- življenjska in prikupna ie bila Emiliia ge. Starčeve. Rianco je s krhko živahnostjo tolmačila g. Rasbergerieva, Roderiga ie ,pa z enako ejssnostjo označil v Verdnnik. Braban-tia ie dobro poudaril g. Gorinšek, pa tudi v ostalih vlogah ie bila igravska celota v splošnem dobro uglašena. S. Pred kratkim se je zgodilo v Ljubljani tole: Iz hotela blizu kolodvora so poklicali nekega 65-letnega postreščka, da ponese prtljago potniku, ki je že hotel odpotovati z ekspresnim vlakom. Kljub temu, da je imel ekspres ta dan dve uri zamude, so poklicali postreščka šele nekaj minut pred odhodom vlaka. Stari mož je še vseeno opravil svoje delo, spravil prtljago v železniški voz, in ko se je vlak že premikal., je še stal v vozu, ker mu je potnik odšteval prislužene dinarje. Da bi ga vlak ne odpeljal daleč kani. je hitel do vrat in skočil iz ekspresa, ki je že drvel z veliko brzino. Padel pa je tako nesrečno z glavo na tračnico, da si je prebil lobanjo in še isto noč umrl. Kaj pravite, koga zadene glavna krivda? Ali ne potnika, ki ni znal priti na vlak pravočasno, kljub temu, da je imel ekspres dve uri zamude? M. e i* • < • > t. ■ Netočnost je huda bolezen. Ce preide netočnost odrastlemu v kri in meso, jo je silno težko, navadno nemogoče odpraviti. Najizdat-neje jo odptavi kaka bridka izkušnja, morda huda neprijetnost ali nesreča, ki je nastala zaradi netočnosti in ki še edina lahko izmodri takega človeka. Netočen človek je po svojem bistvu len človek, ki se loti vsakega dela z obotavljanjem, ker se mu zdi vsako delo pretežko. V zadnjem trenutku se potem ustraši in hoče hitro še kaj narediti, včasih tudi samo zato. ker hoče s tem odložiti kako drugo neprijetno delo ali zadevo, katere se boji. Tako hoče vedno še v zadnjem trenutku opraviti j kako delo, ki se mu zdi neodložljivo, kar v resnici ni, a pri tein zamudi ono, kar bi res ] moral storiti. Ker je netočnost izrazito neso- j cialna poteza značaja, ker lahko povzroči namj in drugim hude neprijetnosti in velike nesreče, je potrebno, da ji vsakdo napove boj in j jo čimprej s koreninami vred izruje. Kam postavimo postelje? Kadar si uredimo stanovanje,, moramo predvsem paziti na to, kam postavimo posteljo. Večina naših gospodinj ne ve, kako škodljivo je, če stoji .posttelja ob zunanji steni. Skozi steno piha vedno veter, ki ga pa ne čutimo in če ležimo;ob zunanji steni, je potem telo vso noč izpostavljeno škodljivemu vplivu mrzlega nočnega vetra. To je enako nevarno v vseh letnih časih, pozimi, spomladi in jeseni prav tako kakor poleti, ko se pogosto razgrejemo in razodenemo, da ima mrzla nočna sapa neoviran dostop do nas: Kdor leži daljšo dobo, morda celo nekaj let, vedno z isto stranjo ob zunanji steni, bo kmalu čutil na dotič-ni polovici svojega telesa kako neprijetno, posledico. Prehladi vseh vrst, revmatizem, išias, vnetje ali vsaj prehlad maternice, vnetje rebrne mrene, vnetje srednjega ušesa, katar oči, nosu in grla, vse te bolezni so posledice tega ležanja ob zunanji steni. Včasih -se pojavijo kar hitro, včasih pa šele v poznejših letih in dotični potem zaman ugitolje. kje jih je staknil. Najbolj nevarna je seveda severna stena. Gospodinja si naj uredi spalnico tako. tla so ob zunanjih stenah omare in drugo pohištvo, postelje pa naj postavi ob notranje stene, najbolje ob take, ki se držijo kuhinje in drugih toplih prostorov. Ako pa iz kakršnegakoli vzroka ne gre drugače in mora stati postelja ob zunanji steni, se je treba zavarovati z leseno stensko oblogo, katero lahko zbije gospodar sam iz desk in lično prebarva ali pa jo prekrijemo s pregrinjalom. Pregrinjalo samo na steni pa seveda prav nič ne pomaga, ker piha sapa nemoteno skoz. Razen tega pa je treba zlasti glavo še posebej zavarovati s tem, da položimo blazino ob steno, da se vsaj nekoliko ubranimo prahladovi glave. - Najbolj primerna lega za postelje je z zgornjo stranjo proti stenii, kakor postavimo zakonske postelje, ker je človek na ta način najbolj zavarovan pred mrzlo sapo. Če ni drugega iz- hoda, lahko mati tudi postelje otrok na ta način postavi skupaj, tako da spita n. pr. dve deklici ali dva dečka v tako postavljenih posteljah. Krpanje nogavic Zadnjič je mlada tovarniška delavka povedala, da rabi skoraj vsak teden par nogavic, ko pa mora tako daleč na delo: Za krpanje nogavice ji ni veliko, zakrpa jih kvečjemu zgoraj, kjer se vidi, ob stopalu pa pusti luknje in kadar so le prevelike, jih zavrže in kupi druge. Seveda pa kupuje najcenejše nogavice. — Res je, v Ameriki delajo tako,, da nogavic ne krpajo, ampak strgane zavržejo in si kupijo nove. Ker je krpanje nogavic res bolj dolgočasno delo, ni čuda, da si je mlada deklica, ki je o tem slišala, kar hitro zaželela v Ameriko. A v Ameriki so drugačne razmere, drugačen tempo dela, razen tega pa imajo industrijski izdelki mnogo nižjo ceno. Pri nas pa je stvar zaenkrat še taka, da je krpanje nogavic neobhodno potrebno. Namesto, da kupimo cenene nogavice, ki so že prvi da« strgane, kupimo raje botj trpežne in jih vedno sproti krpamo. To je predvsem važno za noge, kajti v strganih nogavicah hitreje oze-bemo in dobimo otiščance in kurja očesa. Pa tudi za našo blagajno je bolje, če se vsaj pri nogavicah ne igramo* z denarjem kot otroci, da se nam potem kar staja v roki in nič ne zaleže. Za kuhinjo: Ajdovi štruklji Napravi vlečeno testo iz. ene čašice ajdove moke, dveh čašic pšenične moke, enega jajca, žlice masti ali masla, soli in ipotrehne vod« ali mleka. Testo pusti pod: skledo pol ure počivati, nato pa ga razvaljaj in pomaži z nadevom iz smetane, sira in sladkorja, če daš v nadev še zmlete orehe, bodo štruklji še boljši. Štruklje zviješ, daš v namazan Pekač, poli Ješ z nekaj žlicami nezavretega mleka, spečeš in pečene potreseš s sladkorjem. Medene rezine V« kg bele moke, 20 dkg medu, % 1 mleka, eno jajce, žlico masla, polovico zavitka ,pe-civnega praška, nekoliko cinita, zmletih klind-kov in sesekljane limonine lupinice vtepem* v lončku v gosto tekoče testo. Vtepamo tak* dolgo, da se speni, nato pa stresemo testo na pekač, ki smo ga dobro pomazali. .Po vrh« potresemo zmlete orehe, nato pa pečemo približno 20 minut. Drugi dan šele narežemo poševne proge. Meso na nakaznice tudi v Angliji. V Angliji bodo od 11. marca dalje uvedene nakaznic« za meso. Na teden in odraslo osebo se b* smelo prodati samo za 1 šiling in 10 ipenc mesa, to je. za okroglo din 25. Jetra, ledvice, pljuča, srce itd. ter klobase vseh vrst bo mogoče tudi še za naprej dobiti brez nakaznic? Toda ker bodo klali manj živine, je gotovo, da tudi drobovja ne bo v neomejeni količini na razpolago. Trg preplavljen z ameriškimi dolarji, ki a* potvorjeni. V Ameriki so izsle-dili potvorjene dolarje. Potvorjenih dolarjev je zlasti mnogo* v 'Romuniji in drugih evropskih deželah. — ▼ Ameriki trdijo, da so falzifikatorji v Nemčiji Rusija naroča vojni materijal v Ameriki i« je v ta namen poslali v Zedinjene države z* 5 milijonov dolarjev zlata (okoli din 225 milijonov). V Ameriki pravijo, da je to navadni trgovski posel. Koliko stane potopitev ene podmornice? — Za potopitev ene podmornice je treba okrog 5 podvodnih bomb. Ena bomba stane okrog 9000 trankov. Tudi potapljanje podmornic je draga stvar. Toda bombe so v primeru s torpedom še zelo poceni. En torpedo stane več stotjsoč dinarjev. Za namakanje zemlje v Italiji je določila vlada 2 milijardi lir in upa na ta način oploditi zemljo, ki doslej ni rodila ali pa zelo malo. V severni Italiji nameravajo zgraditi 180 km dolg kanal. Hranilno In posojilno druStvo delavcev v Mariboru reg zadruga z omejeno zavezo Frankopanov« ul. 37 (v laalnl Ulil) - Tolef. 26-35 Račun pri Poštni hranilnici št. 131.43 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% °dn. 5 °/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. Zadružni delež znaša Din 200'-— Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure Delavski pravni svetovalec Kazenska obsodba (Prevalje) Vprašanje: Neka ženska mi je vzela razne kose perila, druge pa mi je ponesnaži-la. Ko sem o tem pravila drugim, me je šla tožit ter sem bila sedaj obsojena na večjo denarno kazen. Mojih prič sodišče sploh ni hotelo zaslišati. Ali sem dolžna tako kazen sprejeti? Odgovor: Zcper sodbo bi se bili lahko pritožili, vendar le v treh dneh. Sedaj ste nai-brže rok že zamudili. Ako Vam je dotična res kaj ukradla jo lahko ovadite radi tatvine ali pa tožite radi povračila škode. Plačilo zdravniških stroškov (Prevalje) Vprašanje: Nekdo je bil >pri meni zaposlen kot dninar ter je Bil v tem času pri nekem pretepu telesno poškodovan. Zdravnik, pri katerem se je zdravil zahteva plačilo zdravniških stroškov od mene ter je že vloži! proti meni tožbo. Ali sem dolžan plačati, čeravno nisem bil nič udeležen pri pretepu? Odgovor: Ce se nis