kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 1980 107 i ŠOLANJE KIPARJA FRANCESCA ROBBAI damjan prelovsek ] O rojstnem kraju in šolanju kiparja Fran- cesca Robba nismo vedeli nič gotovega. Če- prav se je na oltarju sv. Jakoba v isitoimen- ski ljubljanski cerkvi podpisal kot »Venetus« in je pozneje, ko se je potegoval za izpraznje- no mesto sitavbenika Gregorja Mačka trdil, da se je arhitekture in kiparstva izučil v Ita- liji,' je vendarle prevladalo mišljenje, da naj bi bil rojen v okolici Trsta ali vsaj v širšem beneškem zaledju.^ V Benetkah samih se nam- reč ni posrečilo najti mojstra ali delavnice, kamor bi bilo mogoče vpeti Robbove kiparske začetke.^ Zapleteno vprašanje ni rešljivo samo s slo- govno analizo, še zlasti, ker se je umetnostna zgodovina v Robbovem delu omejevala bolj na ugotavljanje Bernini j evih črt, njegovo ol- tarno arhitekturo pa je povezovala z vplivi jezuitskega arhitekta Andrea Pozza. Klasici- stično uravnana beneška umetnost ni brez za- držkov sprejela rimskega baroka. Najbolj re- prezentativno delo tistega časa, veliki oltar za novo cerkev S. Maria della Salute so, kar je značilno, zaupali najprej Berniniju, nazadnje pa ga je postavil Flamec Giusto le Court, ute- meljitelj beneške baročne skulpture. V dru- gi polovici 17. stoletja so v Benetkah ob Le Courtu obvladovali plastiko skoraj sami tujci: Falconi iz Ticina, Nemci Merengo, Ruer in Bartel, L'Ongaro, kot pove ime verjetno iz Ogrske, ter Molli iz Bologne. Kmalu so se jim pridružili še Genovežan Parodi, Mazza iz Bo- 108 j kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 isso logne in Baratta iz Carrare. Koliko različnih narodnosti, idealov in temperamentov, ki so v senci mogočne palladi] evske arhitekturne zapuščine ustvarjali beneško baročno skulp- turo, preden so se v mestu uveljavile beneške družine Marinali, Bonazza in Torretto! Našte- ta imena srečujemo pri najbolj pomembnih nalogah tistega časa, pri krašenju cerkve S. Maria della Salute, S. Maria del Giglio, Ospe- daletto, S. Moise, Scalzi, S. Stae in Gesuiti. Ločevati deleže posameznikov ni lahka naloga in bo kljub Semenzatovi temeljni študiji"* še dolgo razvnemala strokovnjake. Poglejmo, kaj nam o Robbovi mladosti in šolanju povedo arhivski viri. Naš kipar je bil Benečan, rojen okoli leta 1698.'* Slednja let- nica se ni zdela nikoli sporna. Ali je ugledal luč sveta v četrti San Moise, kjer je živela njegova stara teta Zanetta Robba, vdova po nekem Francescu Negricioliju," je težko reči brez zamudnega pregledovanja matičnih knjig. Velik del svojega premoženja je po smr- ti Zanetta namenila umetnikovima staršema, ki sta zanjo lepo skrbela. Ce se je njena želja uresničila, je denar prišel v prave roke, saj je bil kiparjev oče Anzolo slep in gotovo ni bil posebno premožen. Iz obeh dodatkov k oporo- ki lahko tudi povzamemo, da sta umetnikova starša še živela, ko je bil mladi Robba že šest let v Ljubljani. V nekem nedatiranem sezna- mu bratovščine kiparjev in kamnosekov iz okoli leta 1700 zasledimo še nekega mojstra Antonia Roba, tedaj starega šestdeset let, ki pa že štiri leta ni več deloval v Benetkah.' AU je bil v sorodu z našim kiparjem, ni znano. 9. maja 1711 je Francesco, star okoli tri- najst let, stopil v uk h kiparju Pietru Barat- tu.^ Obvezal se je, da bo ostal v njegovi delav- nici pet let, za kar mu je mojster obljubil plačo 30 denarjev. Pietro Baratta je bil pred- stavnik toskanskega klasicizma, torej umet- nosti, ki je v tistem času kljub izčrpanosti še dolgo zajemala iz svoje bogate preteklosti.* Beneško plastiko je obogatil predvsem, s pou- darjeno, a hladno monumentalnostjo ter skrb- no tehnično izdelavo. Teh odlik se je moral navzeti že v rodni Carrari, morda celo v de- lavnici svojega mlajšega in bolj znanega bra- ta Giovannija"* in zato ne kaže dvomiti, da je leta 1693 prišel v Benetke že kot zrel umet- nik. Po neki opombi v beneškem Državnem arhivu je imel tedaj 34 let.'* Bil je priznan umetnik, ki je imel vedno dovolj naročil. Ne- posredno pred Robbovim prihodom je izpriča- no njegovo sodelovanje pri dveh uglednih na- logah, pri fasadnih reliefih na cerkvi S. Stae in pri spomeniku Valier v cerkvi SS. Giovanni e Paolo,zadnjem pomembnem nagrobniku kakega beneškega doža. Druga Barattova de- la so raztresena po cerkvah Benečije. V času Robbovega šolanja je leta 1714 klesal med drugim tudi kipe za vrt Poletne palače v Sankt Petersburgu (Leningrad). Pri delu mu je pomagalo več pomočnikov. Plastike so le redkokdaj datirane in zato brez temeljite stil- ne analize ni mogoče reči kaj določenejšega o deležu njegovih učencev. Posebno interesantna je Barattova zveza z nekaterimi znanimi beneškimi kiparji in ar- hitekti. V tem okolju se je namreč mladi Rob- ba priučil tudi stavbarskega poklica. Leta 1710 je Baratta skupaj z Domenicom Rossi- jcm, Giovannijem Scalfurottom, Giuseppom Torrettom, Domenicom Piccoli jem in Biagiom Ispergom potoval v Rim.'^ Umetniki so si spotoma ogledali Firenze, Piso in nekatera druga mesta. Zdi se, da so bili pobudniki te druščine izbranih mojstrov grofje Manin. Za uresničitev svojih široko zasnovanih načrtov so grofje ustanovili ob cerkvi Scalzi posebno kiparsko in kamnoseško delavnico.'" Razen opremi družinske kapele v omenjeni cerkvi in okraševanju fasade mogočne jezuitske stav- be S. Maria Assunta (Gesuiti) so posvečali ve- liko pozornost tudi svojim družinskim pose- stim v Furlaniji.'ä Politično in ekonomsko moč so si znali pridobiti s spretnim manevri- ranjem in z izkoriščanjem položaja stražar- jev vzhodne državne meje. Leta 1707 so grofje Manin začeli obnavljati prezbiterij videmske stolnice, ki je bil gotov šele dvanajst let pozneje, leta 1721 pa cerkev z zakristijo v svoji rezidenci v Passarianu. V Vidmu je Baratta sodeloval z arhitektom Do- menicom Rossi jem, francoskim slikarjem Do- rignyjem in ožjimi stanovskimi tovariši G. Bonazzom, Fr. Cabiancom, M. Groppelom, G. Torrettom, A. Coradinijem in še z nekaterimi, medtem ko si je v Passarianu delo delu s Francescom Bonazzom.'' Zelo verjetno si je pri marsikaterem delu pomagal tudi s spret- nim dletom svojega učenca Francesca Robba. Kronološko bi bilo to mogoče predvsem pri Gesuitih in pri videmskem koru. Da je Robba umetniško dozorel v tem krogu, dokazuje tu- di njegova oltarna arhitektura. Zgodnja dela kot na primer angelski oltar v Šentjakobski cerkvi in oba tipološko sorodna stranska ol- tarja v celovški stolnici so razloži j ivi samo z upoštevanjem vpliva Giuseppa Pozza, arhitek- ta, ki je prav tako delal za družino Manin. Giu- seppe je bil brat slavnejšega Andrea Pozza. Za- stopal je skrajno smer iracionalnih prostor- sko razgibanih baročnih oltarnih zamisli, ka- kršne je prevzel in nadaljeval južnonemški rokoko. Njegova dela so v klasicistično urav- nanem beneškem okolju že v svojem času zbujala deljene sodbe. Ko se je sredi 18. sto- letja spet okrepila palladi j evska smer, ga je predstavnik akademizma Antonio Visentini kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 1980 1091 celo imenoval za največjega uničevalca dobre aihitekture.'^ Leta 1716 je Robba končal učni čas pri Ba- rattu. Do prihoda v Ljubljano okoli leta, 1721 ne vemo o kiparju ničesar. Verjetno je še ne- kaj časa vztrajal v skupini umetnikov, ki je delala za grofe Manin. Leta 1727 se je tudi njegov učitelj Baratta poslovil od Benetk in se vrnil v rodno Toscano, kjer je dve leti po- zneje umrl.1^ V času Robbove naselitve je z zidavo enega najbolj kvalitetnih spomenikov, monumental- ne uršulinske cerkve, v Ljubljani izzveneval heroični barok. Beneška umetnostna usmeri- tev je dosegla vrh. Tedaj je v mestu deloval ugleden kipar iz Padove, Jacopo Contieri, ki je nasledil svojega ožjega rojaka Angela de Putti. Možnosti za delo je bilo veliko, vendar lahko le ugibamo, kdo naj bi bil mladega Rob- ba napoitil v Ljubljano. So mar tudi tokrat odr locale Mislejeve zveze z Benečijo? Robba je v Ljubljani naletel na močan italijanski živelj. Zato se mu nikoli ni zdelo nujno, da bi se kdaj naučil nemščine'^ ali slovenščine. Z rod- nimi Benetkami je skozi ohranjal trdne stike. Novo okolje pa je počasi le vtisnilo pečat tu- di Robbovi umetnosti, kar spoznamo pred- vsem po razgibanih in hkrati dematerializira- nih figurah. Verjetno ni nesmiselno govoriti tudi o vplivu lesene plastike na njegovo ki- parsko izražanje.2« Če je torej Robba sledil hotenju časa in so njegovi kipi postajali vse bolj sloki ter je sam izgubljal značilno bene- ško občutje za telesnost, so na starost spet mo- čneje prišli na dan spomini na učitelja. Skrb- na obdelava površine, še bolj pa poudarjen dialog med figurami kličeta po primerjavi z Barattovimi deli. Kako blizu so si v tem pogle- du na primer Mojzesova skupina ali Abraham s sinom in angelom na oltarju v Križevcih ter Barattov sv. Avguštin z Jezuščkom v beneški samostanski cerkvi S. Maria dei Servi! Nadaljnji študij bi odkril še marsikaj. Z na- kazanimi vprašanji bi rad spodbudil razisko- vanje življenja in dela enega največjih ustvar- jalcev našega baroka, o katerem resda že pre- cej vemo, a še vedno ne dovolj. Robbova umetnost ni samo vrh naše baročne skulpture v kamnu, ampak je hkrati mejnik med itali- jansko in avstrijsko umetnostno usmeritvijo ter slovo od časa, ko je Italija v Srednji Evro- pi veljala za neizčrpen studenec vsega novega in lepega. OPOMBE 1. A. Vodnik, Francesco Robba, Kronika slo- venskih mest III, 1936, št. 4, p. 226. — 2. 1. Ku- kuljevic Sakcinski (Slovnik umjetnika jugosla- venskih, zv. V, Zagreb 1860) je menil, da naj bi se Robba rodil v Benetkah. Viktor Steska, ki se je prvi nadrobneje ukvarjal s kiparjem, pa je zapisal, da naj bi bil po rodu verjetno iz oko- lice Milj pri Trstu, »ker je obmorski del Istre tedaj še pripadal Benetkam in se tam ime Rob- ba še prav pogosto nahaja« (Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljubljani, Ljubljana 1915, p. 12). To misel so za njim povzeli tudi drugi, tako Melita Stele (Ljubljansko baročno kipar- stvo v kamnu, ZUZ, n. v. IV, 1957, p. 46 in SBL), France Stele (Umetnost v Primorju, Ljubljana 1960, p. 185) in Vera Horvat-Pintaric (Francesco Robba, Zagreb 1961, p. 7), medtem ko se je An- ton Vodnik zadovoljil s širšim zaledjem Beneči- je (Francesco Robba, Kronika slovenskih mest II, 1935, p. 134). Pri pregledu rojstnih knjig v Miljah in v Trstu pa S- Pahor ni našel potrdila za Stes- kovo domnevo (O rodu in rojstvu kiparja Fran- cesca Robbe, Kronika XII, 1964, p. 66). — 3. Ci- A. Vodnik, Kipar Francesco Robba, Dom in svet XXXXIII, 1930, p. 97 in M. Stele, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu. ZUZ, n. v. IV., p. 48. 4. C. Semenzato, La scultura veneta del seicento e del settecento, Venezia 1966. — 5. Archivio di Stato di Venezia, Giustizia Vecchia, Serie XIV, Accordi dei garzoni, B. 125, R. 178. — 6. Archivo di Stato di Venezia, Notarile testamenti. Atti Giavarina, Robba Giovanna fu Nicolo 21. II. 1725, B. 1196. Začetek dodatka k izgubljenemu testa- mentu z dne 21. II. 1725 je nelogično datiran z 20. II. Po tretji indikciji namreč četrtek pade na 22. februar, kar bi bila bolj verjetna datacija dodatka. Zanetta Robba je 31. X. 1727 napisala nov dodatek k oporoki. Oba dokumenta se v pre- pisu glasita: 1752. Inditione tertia Die vero Jo- visti 20 mensis february Riuti Zanetta quon dam Nicolo Robba, relita del quondam France- sco Negricioli, per gratia di Dio sana di menta senso inteletto, et anco del corpo stando nella mia habitatione posta in S. Moyse dover ho fat- to venire in detto loco D. Nicolo Ma. Arduin No- daro di Venezia, et alla presenza dell'infrascritti Testimonii ho presentato al detto Nodaro la pre- sente ceduta codicilaria fatta scriver da persona mia confidente che per esser tale mi fu letta da solo a sola di nuovo presentato, et confirmato contenersi in essa non aggiunta del mio Testa- mento, et ho pregato detto Nodaro a custodirla et conservarla, et come sta e giace portarla nel- la Cancelleria Infr., et seguita sy la mia morte resti publicato assieme con il mio Testamento. Interogata per me Notaro delli 4 ospitali Pieta, et vescato de Schiavi et altri luochi py, et della consimile. Risposa non voglio altro Preterea. Ad 21. Febraio 1725 M. V. Havendo Io Zanetta Robba quondam Nicolo relita del quondam Francesco Negricioli fatto il mio Testamento et presentato in atti del signor Ferabo Nodaro Publico, et volendo al medesimo alcune cose aggiongere, altre minorare, o meglio dichiarare. Pero attrovandomi per gratia del Signor Dio Sana del Corpo, mente, sensi, et in- teleto, ho pregato persona mia confidente a scri- vere il presente mio Codicilo, et ultima volonta, quale sara da me presentata in atti di Publico no; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 i98o Nodaro accio rillevato in forma di auttentico Testamento, o sia Codicillo, sia esseguito quanto ordino. Intendendo, che solo questo et il gia so- pradetto presentato in atti di detto Signor No- dale Ferabo abino la sua pontual essecutione — Ese altri Testamenti, o Codicilli da me ne ve- nissero fatti posterioramente a questo intendo non vi sia concorsa la mia libera volonta, ne abia effetto, ne alcun valore, senon vi sara scritto tre volte le segventi parole, oltre le gia scritte, e che sarano purepetite qui sotto. Sancta Trinitas unus Deus Miserere mei. Sancta Trinitas unus Deus Miserere mei. Sancta Trinitas unus Deus Miserere mei. Laudato Sempre Sia il Santissimo e Benedetto nome di Giesu, Gioseppe e Maria. Laudato Sempre sia il Santissimo e Benedetto nome di Giesu, Gioseppe e Maria. Laudato Sempre sia il Santissimo e Benedetto nome di Giesu, Gioseppe e Maria. Prima repetendo sempre la racomandatione dell anima mia al Signor Dio alla B V IVI. et a tutta la Corte Celeste, et particolarmente a S. Isepo mio particular protetore — Aggiongo al Testamento medesimo Ordino, e Comando che dall infrascritto mio Comissario sii dispensato la summa di ducati cento da lira (?) 6:4 luno in tante elemosine, et opere pie secretamente, o publicamente a solo suo piacere, et volere in qual forma, e modo, e come meglio ad esso pa- rera e piacera senza alcuna dipendenza, et Ob- ligo di alcun rendimente di conto a chi si sii, et questo per scarico della mia consienza, e solevo dell anima mia, e del quondam mio marito, avendoli gia secretamente palesata la mia inten- tione. — Item Aggiongo, et lasso per una volta tanto, che dal detto mio infrascritto Comissario sia dato a Zanetta di tenera eta figliola di Fran- ceschina roba et di Santo Al viseti ducati nonan- ta da lira (?) 6:4 luno, et questi voglio siano te- nuti apreso e nelle mani di detto infrascritto mio Commissario sino al tempo del suo maritar, o monacar, nelli quali soli Casi voglio che li siano esborsati, e caso detta Zanetta premorisse avanti di me, o pure avanti di maritarsi, o mo- nacarsi, voglio che detti Ducati 90 siano dispen- sati, e disposti da detto mio infrascritto Comis- sario, in tanto bene, et opere pie per l'anima mia, e del quondam mio marito, come meglio a lui parera, e piacera, senza alcuna dipendenza, et Obligo di rendimento di conto come sopra, ri- metendomi alla sua a me gia nota fede — Di- chiaro per scarico della mia consienza chequanto o lasiato nel deto testamento (che viene con que- sto da me confermato) a beneficio di Anzolo Roba cieco mio amatissimo Nipote tutto o fatto per scarico della mia conscienza, e per le molte obligationi con esso tengo per una lunga asisten- za, e governo prestatomi da esso, e sua moglie, e spese causateli per tal effetto. — Come pure tutti li Legati, et Oppere pie ordinate tanto nel detto Testamento, quanto nel presente Codicillo, intendo siano direte a questo fine, et in solevo dell'anima mia, e del quondam Francesco mio marito. Esprimendomi aver sempre applicato con tutto il studio magiore ad impiegare tutto quello o potutto in elemosine, et opere pie per l'anima mia e del quondam mio caro marito, oltre il mio povero mantenimento, et malatie. — Comissario, et solo essecutore del presente mio Codicillo, e mio testamento sudetto, senza alcun Obligo mai in alcun tempo, e caso di alcun rendimento di conto o inventario prego e lassio L'Eccellente Signor Giovanni Battista Traversi, accio siano adempite l'opere pie, e legati nel modo, e forma ordinate nelli detto Testamento, e presente Codicillo per solevo dell anima mia, e del quondam Francesco mio marito, raccomandandoli particolarmente sodisfare li debbiti, et opere pie che a bocca le o secretamente raccomandato come sopra pro- metendoli, che andando in luoco di salute, come spero nella Divina Misericordia pregar il Signor Dio per la sua conservatione, et allo stesso le lassio per segno di rispeto, et amore per una volta tanto Onze vinti di Argento lavorato a sua elletione — In oltre aggiongo, e dichiaro, che prorogo il termine sino ad anni quattro alla so- disfatione de miei legati ordinati tanto nel deto testamento quanto nel presente Codicillo, che restano raccomandati a detto Comissario, quale parimente resta incaricato di far la vendita di tutti li miei efetti cosi lobili, come stabili senza alcuna dipendenza da chi sii come per l'adem- pimento delle cose sudette. — E perche l'ora della morte e incerta, e potrebe esser, che vi- vendo piu anni, o fossi assalita da tali disgra- zie, et infirmita, che mi convenisse prevalermi del mio, e render di molto diminuita la mia fa- colta, percio avendo disposto con detto Testa- mento e presente Codicillo di molti legati che forse assorbirebero tutto, pero intendo, e voglio, che primo di tutto siano cavati li ducati cento che lascio a disposizione del mio Comissario per impiegarli come sopra, poi del rimanente siano fatte due parte eguali della mia facolta, delle quali, una sia del mio erede Anzolo Roba cieco, e l'altra sia dispensata nelli legati da me las- siati tanto col deto testamento, quanto col pre- sente Codicillo, intendendossi, che debba esser divisa fra tutti a soldo per lira a misura delle mie sopradette disposizioni, da esser il tutto di- viso, e partito dal deto mio Comissario, non po- tendo chi si sia aggravarsi di quanto sara dal medesimo operato, esendo cosi la mia libera et assoluta volonta, e cosi il tutto confermo in no- me del Signor Dio, e di Maria — (sledijo ne- čitljivi podpisi prič in podpis notarja Giovanni- ja Battista Giavarina) 1727, 31. octobris. — 7. Archivio di Stato di Venezia, Milizia da Mar, B. 553. Priimek Robba je v beneških dokumentih navadno pisan z dvema b, včasih pa tudi samo z enim (cf. op. 8). — 8. Cf. op. 5. Tekst se glasi: 9. V. 1711 — Francesco Roba figlio d'Anzolo da Venezia d'ani 13 in circa s'accorda con Garzon con Giovan Pietro Barata Sculptor per Ani cin- que passati oggi e falendo alcun giorno si te- nuto rifar qual detto vora insegnar arte sua di salario li da denari trenta per tutto detto tempo senza altro Obligo. — ex S Antonio Tarato Sarto piego in fa. 9. Semenzato, o. e, p. 31. — 10. ibid. (po Temanzi); Giovanni Baratta (1670-1747), „ kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 1980 111 cf. Dizionario biografico degli Italiani, 5. zv., Roma 1963. — 11. Archivio di Stato di Venezia^ MUizia da Mar, B. 553 (seznam Itiparjev in kam- nosekov, ki so morali plačevati takso za leto 1705); kljub temu rojstna letnica kiparja Barat- i ta ni povsem nesporna. H. Honour povzema po \ Temanzi, da naj bi se rodil v Carrari okoli leta j 1668 (Dizionario biografico degli Italiani), med- t tem ko Semenzato pristaja na navedeno arhiv- sko omembo iz leta 1705, po kateri naj bi Barat- ta ugledal luč sveta okoli leta 1659. — 12. O Ba- rattovem delu cf. Semenzato, o. c, pp. 31—32, 94—95. 13. Semenzato, p. 94. — 14. Michelangelo Muraro, La villa di Passariano e l'architetto Gio- vanni Ziborghi v Tagesbericht, Dreiländer — Fachtagung der Kunsthistoriker in Graz, Graz ' 1972. — 15. ibid. — 16. ibid. — 17. E. Bassi, Pa- lazzi di Venezia, Venezia 1976, p. 24. — 18. Se- menzato, o. C, p. 94. — 19. V neki pravdi na ljub- ljanskem magistratu je Robba dejal, da ne ra- zume nemško, čeprav je bil takrat že 25 let lastnik hiše v mestu (ZALj, God. III/4, 1740-50, fol. 273). — 20. F. Stele, Kipar Francesco Robba, Umetnost v Primorju, Ljubljana 1960, p. 188; E. Cevc, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, p. 125. Za pomoč pri prepisovanju dokumentov se za- hvaljujem prof. Majdi Smole in prof. Božu Oto- repcu.