Izpred upravnega sodišča. 69
Izpred upravnega sodišča.
Ako občinski predstolnik stavbne prošnje ni rešil meritorno, ne more dež. odbor (istrski) preko njega podeliti stavbnega dovoljenja.
Upravno sodišče je z odločbo z dne 20. septembra 1916 št. 9032 ugodilo pritožbi občine V. proti odločbi istrskega dež, odbora z dne 13. decembra 1915 in to odločbo radi nezakonitosti razveljavilo.
Razlogi.
Z odlokom obč. predstojnika v V. z dne 5. januarja 1915 se je odklonila prošnja firme F. M. za dovolitev stavbe plinarne na parcelah št....., ker prositeljica, ki ni lastnica teh parcel, ni izkazala
pritrdila lastnikov za vložitev stavbne prošnje. S sklepom z dne 6. marca 1915 je občinski odbor potrdil predstojnikov odlok.
Deželni odbor je z odločbo z dne 25. septembra 1915 rekurzu firme F. M. ugodil, izpodbijani odlok razveljavil in odredil, da je o prošnji znova razpravljati in odločiti brez ozira na navedeni odklonilni razlog.
Nato je sklenil občinski odbor v t,cii z dne 2. novembra D15 novo stavbno komisijo na licu mesta, h kateri naj bi se prite,t;nili vsi interesenti in sosedi.
Rekurzu firme F. M. proti temu sklepu obč. odbora je deželni odbor z odločbo z dne 13. decembra 1915 zopet ugodil, izpodbijani sklep razveljavil in podelil soudeleženi firmi zaprošeno stavbno dovoljenje.
Reševaje vloženo pritožbo občine V. je upravno sodišče uva-ževalo sledeče:
Po določbah § 54 stavb, reda za obmejno grofijo istrsko z dne 18. marca 1874 dež. zak. št. 6 odločuje o prošnjah za podelitev stavb, dovoljenja obč. predstojnik kot stavbna oblast prve stopinje, in se ravna pravna pot v stavb, zadevah po predpisih občnega občinskega zakona, Po § 88 obč. reda za obmejno grofijo istrsko z dne 10. julija 1863 dež. zak. št. 13 je deželni odbor k meritornim odločbam v zadevah samostojnega delokroga občin, torej tudi k podelitvi stavbnih dovoljenj, pozvan le tedaj, kadar se nanj kot rekurzno sto-
70 Razne vesti.
pinjo obrnejo stranke po redni pravni poti, to je: ako je obč. odbor o stavbni zadevi po § 38 obč. reda že odločil, in ako se je proti tej odločbi vložil priziv po predpisu § 88 cit.
»In concreto« upravno sodišče ni našlo zakonitih posvojev za odločitveno pravico dež. odbora. Kajti za časa izpodbijane odločbe sploh še ni bilo takega izreka obč. odbora o stavbni prošnji soudeležene firme, ki bi se bil dal izpodbijati: na jedni strani je bil deželni odbor sam 25. septembra 1915 razveljavil prvo odklonilno rešitev obč. odbora z dne 6. marca 1915, na drugi strani občina še ni bila izpolnila prejetega naloga, naj o stavbni prošnji znova razpravlja in odloči.
2e ta okolščina se protivi stavbnemu dovoljenju, podeljenemu od dež. odbora. Za to dovoljenje pa tudi priziv soudeležene stranke dež. odboru ni nudil povoda, ker se je ta priziv upiral le novemu, od obč. odbora 2. novembra 1915 sklenjenemu lokalnemu ogledu, in je smel torej dež. odbor kot rekurzna stopinja le rešiti pritožbo proti tej vmesni odredbi. Ob tem povodu podeliti stavbeno dovoljenje ter prezreti obč. predstojnika, ki je po §§ 54 in 55 stavb, reda pozvan, da v prvi stopinji ta zakon uporablja in podeljuje stavbena dovoljenja, dež. odbor ni bil upravičen. Dr. L—e.