URN_NBN_SI_DOC-MBEB3SHZ

POLEMIČNA RAZM IŠLJANJA Zoltan Jan Na letošnjem junijskem plenum u D ruštva bibliotekarjev Slo­ venije v K ranju smo bili med drugim tudi priče protesta P o krajin­ ske in študijske knjižnice v M urski Soboti, ker republiška m atična služba ni podprla njihovega prizadevanja za nakup bibliobusa. Di­ skusija je problem sicer pojasnila, vendar se mi je ob tem potrdi­ lo m nenje, da smo knjižničarji prem alo povezani pri izvajanju na­ še ku ltu rn e politike. Čeprav sem kom ajda stopil med knjižničarje in mogoče sodim preuranjeno, se mi je v teh šestih mesecih pokazala cela vrsta p a­ radoksov; kot delegat v različnih telesih sem se srečeval s stališči, ki niso sprejem ljiva, in kolikor vem, jih tudi ni overil noben kva­ lificiran širši knjižničarski organ. Jeseni so razburkale slovenski k u lturni prostor žolčne debate o m inim alnih kultu rn ih standardih, ki so k sreči pogoreli. Toda prav tako bi bili lahko tudi uradno sprejeti, in če bi se to bilo zgo­ dilo, potem bi se naša stroka znašla v zelo m učnem položaju glede kadrov. Zapisano je bilo, da bi m orala im eti vsaka knjižnica enega strokovnega in enega tehničnega delavca na 10.000 prebivalcev. Na prvi pogled se zdi to prim eren in preverjen, dobronam erno prepi­ sani m ednarodni standard, ki je pokazal celo znaten prim anjkljaj v vrstah slovenskih knjižničarjev. P rev erjan je v praksi pa je pokaza­ lo nevzdržnost takšnih standardov, ki so nastali na osnovi pom anj­ kljive metodologije. Strokovni in tehnični delavci, ki jih predvide­ vajo standardi, ne bi zmogli vsega dela, ki jim ga isti m inim alni k u ltu rn i standardi nalagajo. K onkretno: Goriška knjižnica France­ ta Bevka bi m orala zaposlovati 10 delavcev glede na število prebi­ valcev v občini; ti bi m orali obdelati na leto vsaj 10.800 knjig, iz­ posojati v štirih podružnicah, im eti bi m orali včlanjenih 10.800 b ra l­ cev, izposoditi pa bi m orali 162.000 knjig letno, da ne om enjamo vzdrževanje sedanjih fondov in vsega drugega dela, ki ga vsak stro­ kovni delavec pozna.