R. J.
Naš Mojko
Kdo ga ne pozna? Vsi, ki stahujejo v hiši, in tudi tisti, ki prihajajo vanjo po dnevnih opravkih: raznašalka časopisov, mlekarica, postrežnica, pek, dimnikar in dmgi. sKje je Mojko? Kje je papagajček?« Prav zdaj ne utegne. Ravnokar obira v kletki bar.
Komaj pa pozvoni v predsobi, že je Mojko pri vratih. ia čeblja: »Kdo je prišel? Klanjam se!« Oh, ti večni obiski, vcs dan samo obiski. Mojko! Rcvček si! Nikdar nimaŠ miru. Komaj se zdaui, že je pokonci. V kletkt je Mojko samo ponoči. Čez dan gre vaojo le tedaj, ko niu začne »kruliti v želodcku«. DrugaČe pa se ves dan spreletava po kuhinji, v predsobi, v kopalnici — povsod ga je dosti. Za trenutek se umiri. sede na kljuko pri oknu  in glcda   v zasncžcno pokrajino.  Če se oglasi  na strehi   vrabček  —
potepušček, je nas Mojko ves nemireu in se mu oglasa: »Bibi! Fojdi sem, boš kaj povedkov? Kaj boš ti povedkov? Ali si ti nas?« Ko prileti vrabček na okensko polico in pobira zrnca, ki smo mu jih natrosili, brž zakliče: »Bibi! Bibičkolc Ko vrabček odleti, gleda Mojko ves žalosten za njim in klice: »Kje je Bibi? ICje je BibiČko?«
Tudi poljubljati zna naš Mojko. Ko mu rečem: >Daj poljubček!« nagne glavico ia icmokne« prav na usta, prav tako, kot je slišal nas, ko smo ga učili. Zelo rad poljubuje ptička, ki ga vidi v zrcalu. Najprej mu prav prijazno govoti: >Zlati ptičko! Daj poljubček! Lepega prosim — prosim. — prosim! Pa še enega! Pa Še tvi! Še pet! Deset! Hvala lepa! Pridkan si. pridkan si!« Ko pa se ujezi, začne kimati z glavico, kot bi ga karal, in vpije: »Grd si! Grd si! Ti firbec, firbec! Lumpek.U A uaslednji trenutek ga že zopet hvali in se mu dobrika: »Pridkan si! Pridkan si ti!« Ko nas kdaj nalahno vščipne v ustnico in ga kaznujemo s prstom po kljunčku, je brž užaljcu in kima z glavo. Če mu rečemo: »Grd si!« odgovori: sNisem. Ti si grdU In če ne nehamo, zavpije: »Pusti!« Nato pa zaČne zmerjati: >Firbec si iV. Firbec! Firbee!« Kadair je čisto tibo v sobi, nas naš mali naviianec na to opozori in vzdihne: »Ot, kako je dolg čas!« Toda nima vseh domačih enako rad. Mlajšo sestro kliče od jutra do večera. Ko se zbncli, brž prileti k njej na posteljo in ji zakliČe: ^Hitro vstat! Ura je šest! Hitro učit!< Ko se odpravljamo zdoma, Mojko io hitro opazi. skoči na ramo in nas ne puste ven.   Končno ga denemo na štedilnik in ker je vajem, kaj
213
mu navadno takrat rečemo, že sam pove: *Boš eickov, Mojko! Oh, kako zebka našega ljubčka!« Tudi zna razlocno povedati, kako se piše in kje stanuje. Večkrat vpraša koga, ki pride k nam: »Kako se pišeš? Povej, hitro povej!« Tudi za god zna voščiii. Da, da, nas Mojko govori kot »ra.ztrgan dohtar*. Vse zna in govari že nad 150 besed. Kdor ga vidi in sliši, se ne more dovolj načuditi njcgovim navadam in besedičenju. Ncprestano čeblja, od jutra do večera se niti za trenutek ne ustavi. Sam scbi pravi: sMojko je papagajcek — žlobudravČek!« Tako je povedal sestri Marjeti, ki ga je prišla obiskat: »Sestra Marjeta je prišla! Oh, kako ima lepe oči!«
Tak je nas Mojko in niČ drugacen.
Ko smo ga dobili, je bii velik revček, mlad samček, komaj pet tednov star. Po rojstvu je Krakovčan iu spada v trnovsko faro, Ni edineek, saj je imel Stiri bratce in tri sestrice. Le Bog ve, koliko je danes še živih. Tudi ne vem, če mu še živita očka in mamica. Odnesli smo ga iz rojstne hiŠe, ko je koraaj s svojimi bratci in sestricami zapustil valitno hišico. Kupili smo mu prijazno kletko in ga postavili v kuhinji na polico. Revček se uikakor ni mogel privaditi noverau domu. Prvi dan je mirno čepel na zgornji palicici in niti začivkal ni. Natrosili srao m« razno serae v posodico, a ni se ga dotaknil. Obesili smo mu prav nad glovo kito bara, še zmenil se ni zanj. V velikth skrbeh srao bili, In Če nam pliček pogine? Že ge je nagnil dan k večeru. a naš Mojko — tako smo ga klicali takoj v začotku — se ni doiaknil nobene jedi. S sirabom smo se drugo jutro približali kletki. Mojko je čcpel na paličici in se nemirno razgledoval. »No, Mojko, kako smo spanckali? Ali bomo kaj zajtrkovali?« simo ga izprasevali. Mojko se pa ni kar nič zmouil za naša vprašanja. Zaprl je očkc in dremal, samo dremal. Morda pa je bil bolan? Nc, ne, ni bil bolan, le samote ni bil vajen. Hudo inu je bilo po veseli družbi, po bratcih in sestricah. Zato je bil žulosten, zato se je tako klavrno držal in se niu še jesii ni Ijubilo. »Kaj bo neki z njim? Srce mu lx> od žalosti pocilo. Kar nazaj ga ponesemo. Jutri ga odne-semo k bratcem, ali pa že danes zveČer.r Tako smo sklenili. Mojko pa se je premislil. Kar na lepera je začcl obirati bar. zrnce za zrncem. Mojko je bil re.šen. Bar mii jc rcŠil življenje. Čim bolj slastno je drobil in JušciJ drobno semenje, tem živahnejŠi je posiajal. Nič več se ni mevžil. Bar ga je poživil. Tn že je skočil z zgornje paličice na spodnjo. Ozrl se je po baru, hotel ga je doseci, a ker je' kita visela previsoko, je zopet brž skočil na zgornjo paličico in ga začel obirati. Tako je prav. Po treh dneh je ptiček skakljal s paličice na paličico, obiral bau, se po kletki spreletaval in plezal po njej z enega konca do drugega. »Aba, rad bi se izmuznil iz kletke! Ne bos, Mojko! Le uiniri se.'-: In Mojko se jc uiniril in obsedel na paličici.
čez nekoliko dni sem mu odprla vraica v kletko in ponudila hrano na dlani. Uinaknil se je v kot in nezaupljivo zrl vame. >Kaj naj to poraeni? Čemu steguje roko v kletko? AH rae hoče pri.jeti?« si je najbrž mislil. Lepo sem mu prigovarjala. naj se nikar ne boji. saj inu nocem nic hudega. Pa sc je pticek ojunačil, približal roki in začel pobirati seme. Še ha prst se je povzpel in se nato zvedavo oziral okoli. Kmalu je spoznal, da se mii iii treba bati. lTmaknila sera roko s ptičkom iz klctke in ga nosila. okrog po sobi. Joj. to je bilo zanj nekaj povsem novepa. sNo. Mojko! PtiČek moj! Kam pa kam? Na izprehod pojdcva!« Približala sein mu kazalec leve rokc in Mojko je kmalu preskocil z enega prsta na drugega. Vedno Sem mu mirno govorila in zato je postajal od dneva do dneva zaupljivejši. VeČkrat na dau sem mu pomolila v kletko prst. Komaj je Mojko to opazil, že je stopil nanj. Nič več se ni obotavljal. ¦ Aha. zdaj pojdemo zopet na izprehodU si je mislil. Čez teden dni sva se že imenitno razumela. Ko sem se pribiižala kletki,  je brž priletel k vraicem,  in komaj  sem  mu  odprla, je  že skočil
214
na prst. Stojcčemu na prsiu sem mn dajala hrano in Mojko se ni prav nie več bal, Postal je povsem krotak iu zaupljiv. Ko se jc najedel, sem ga odnesla zopel v kletko ter odšla po opravkih. Vsakokrat, ko sem se mu približala, je silil iz kletke, ine proseče pogledoval, kot bi hotel reči: >No, ali pojdeva na izprebod?« Takšen Je bil naš Mojko v prvih treh mesecih. Krotak in udomacen.
To pa še ni bilo vse, saj je bil Mojko določen za nekaj več. Sklenili smo: >Tebe bomo poviŠali nad vse druge. V šolo pojdeš in učen gospod boš! 1    To bo imenitno, kaj ne, ljubcek?«
Ko je bil Mojko tri mesece star, je postal učenec. Bil je zelo priden, ukaželjen in poslušen ptiček. Dvignila sem ga iz kletke na prstu ter ga približala k ustnicam. Prav razločno in počasi scm mu večkrat zaporedoma iz-govorila besedo: >Moj-ko! Moj-ko!« Da bi le videli nasega ljubčka, kako je bil pozoren in poalušcn. sMoj-ko! Moj-ko!-; Ovakrat in tudi veČkrat na dan je pri-hajal Mojko k pouku. Vsakoktat sva se neila po 10 minut. Ni se morda naveJičal. kaj Še, nasprotno, kar v glavo uiu ni šlo. da je šole konec, ko sva prenehala s poukom. SedeČ na prstu, tik pred usti, me je verno poslusal, ne da bi trcnil z očmi. S ključkom mi je silil v usta. kot bi hotel reči: »Šp, šc!< Čo sem prencliala govoriti, me je narahlo vščipuil v ustnice. čcs: >Ali bos ali ne?« Nestrpno sem pri-čakovala onega dne, ko bo tudi Mojko izjirrji-L^cril pr\n hrsrtlo. A on jc 3« vedno čebljal po svoje, kar pa jaz nisem mogla razumcti. >Mojko, Ijubcek! Kdaj boš izgovoril prvo besedo?« Nisem čakala zaman. Po treh mesecih pouka sem nekega dne sliŠala, da je v kletki sedeČ ponavljal bcsedo: vMoj-ko!« Nisem se mogla clovolj načuditi. In zopet sem prisluskovala nje-goveiuu čebljanju. Tedaj pa je že prav razločno dejal: >Moj-ko! Mojko!« Torej prvi uspeh po truda polnem ucenju. Živijo Mojko!
Zdaj pa je šlo kot ura. Vsak dan je povzel kakŠno novo bcsedo. Naj-bitreje si jc zapomnil besede s končnico »ček*. n. pr. ljubcek, srček, tiček. JurČek, angeleek, ciganček itd. Prav tako razločno izgovarja bescde. ki se zacenjajo z glasnikom »p«, n. pr. pusti, papagajček, papkov, pančkov, po-vedkov, pojčkov itd. Ker zna nad 150 besed, ki jih sestavlja >po svoje«, ga je kaj prijetno poslusati. Vsak dan nam zaščebeta kaj novcga, da se moramo smejati do solz. Tako pravi: >Znam sto besed, šc pet, še deset!* Večkrat tudi odgovarja na vprašauja, ki si jih sam zastavlja: >A ti si pančkov? — Ja si ptič-ka slišal? — Ja!« Zlasti brsedo »hitro« kaj rad upo-rablja. N. pr.: >No, pojdi bitro! — Hitro daj poljubček! — Hitro vstat! — Ura je Šest!« Ropota ne posluša rad. Kadar kdo na dvorišču iztepa preprogo. brž zlcti na okno in vpije: sPst! Tiho bodiU Ko utihne, je tudi sam tiho. Posebno rad se ogleduje v oglcdalu. Ko smo mu dali ogledalce in pripom-nili, da se bo »gledkal v ŠpeguČek«, si je kmalu zapomnil. Ko dobi kakršno koli bleščečo stvar, brž ponavlja: »V špeguček gledkal!« Zelo rad raeČe z mize svetle predmete: naprsinik, gumbe itd. Najraje ima igle. Brž steče k blazinici in jih začne puliti in meiati na tla. Ko mu zagrozimo: »Pusti!« ^h_ se malo zmeni in vpije: >NiČ pusii! Kaj pusti, Firbec!* ^^b         Vidite, otroci! Tak je naš Mojko. Včasih je zelo priden, včasih pa tudi
^^^poreden. Pa ga imaroo vendar zelo, zelo radi.