Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. za odgovor. » Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633, neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka Radičev odgovor Mussoliniju. Uredništvo in tskarna „Edin®si“ depilirana. Po Radičevem nastopu na seji Zveze narodov v korist naše narodne manjšine v Italiji se je zgodilo prvič, da je naše takozvano nacionalistično časopisje pozabilo na svojo dolžnost in mesto, da bi Radičev nastop z glasnim odobravanjem utrdilo, ga je skušalo s smešenjem oslabiti. Sedaj, ko je napisal St. Radič članek pioti imperialističnim težnjam fašizma, se je zgodilo drugič, da je strankarski fanatizem premagal naše časopisje in da je skušalo smešiti in omalovaževati članek, ki zasluži z nacionalnega stališča vso pohvalo. Ker naši časopisi seveda niso reproducirali Radičevega članka točno — ker kako bi potem smešili — in ker je ta članek nad vse poučen, ga navajamo v bistvu. Radič najprej omenja Mussolinijev govor, v katerem je ta naglašal, da mora biti vsa oblast v rokah nekaterih posameznikov, ker samo tako bo mogla Italija pokazati vso moč in silo. Tolmač tem Mussolinijevim besedam pa je fašistov-ska revija, ki piše med drugim sledeče: Italija je podedovala na Balkanu od pokojne Avstrije velike dolžnosti. Balkanski polotok tvorijo države, ,v katerih sc večni nemiri in spori. Zato je dolžnost Italije, da dela na tem, da se na a Ralkanu U^oga ujtiiia beseda. Mussolini je že to dosegel, ko je prisilil Beograd, da podpise vse dogovore, ki mu jih je on predložil in ko je od beograjskega vpliva osvobodil vse države, ki meje na Jugoslavijo. Na ta način je postala Italija na Balkanu prva velesila in zavzela je oni položaj, o katerem je sanjala Srbija. In tako danes ne more Jugoslavija storiti drugo, ko da se prisiljeno smehlja vsemu, kar Italija dela, ker ve, da bi n'°gla drugače Italija brez posebnih di-Ptomatskih naporov sestaviti balkansko fezo, ki bi obkolila in zatrla kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1 a izzivalni članek se konča sledeče: V Beogradu 8e sicer umikajo pred veliko italijansko silo. Nadejajo se celo, da se bo Italija v kratkem zazibala v spanje m da se bo proti Beogradu ponašala tako slabotno, kakor nekdaj Avstrija. Toda Italija ne bo storila te na-Pake in ne bo dovolila, da se Jugoslavija okrepi in da vzdigne gla\*o. Ve Mussolini, kaj dela in 'da bo kot vodja Italije in Rima v kratkem dovršil svoje delo in to bo propad Jugoslavije. Na ia neverjetno drzen napad odgovarja Radič sledeče: Tako še ni nikdar govoril Mussolini in noben italijanski časopis ni tako pisal pred sklenitvijo sporazuma. Mussolini je bil pripravljen z vsemi silami-podpirati beograjsko velikosrbsko politiko pod pogojem, da še naprej pritiska Hrvate, Hrvatom pa je obljubljal vso svojo finančno, politično 'n celo tudi vojaško pomoč, če se odremo vsakemu sporazumu s Srbi. Sedaj, 'j0 vidi, da so to njegovo igro spregledali i Srbi i Hrvati in da je bila baš italijanska nevarnost .eden glavnih vzrokov, da je bil sklenjen sporazum, sedaj je izgubil« Mussolini ravnotežje in pričel pioveč jasno odkrivati svoje namene ni prezgodaj |n 'preglasno govoriti svoje grožnje.- Mussolini je v očitni zmoti. Narodni sporazum Hrvatov in Srbov, ki je z enim mahom združil vse jedro južnega Slovanstva, nad 10 milijonov seljaških duš 'n dvajset milijonov seljaških pesti, ta sporazum je preprečil vse njegove nažrte na Balkanu. Složni Hrvati in Srbi so «dino pozvani voditelji južnega Slovanova, ki se že danes organizira v tako n>o5no moralno zajednico, da ne morejo DIVJANJE FAŠISTOV SE ZOPET PRIČELO. — BIVŠI ITALIJANSKI ARMADNI POVELJNIK PRIPRAVLJAL ATENTAT NA MUSSOLINIJA. — STRANKA UNITARISTIČNIH SOCIALISTOV RAZPUŠČENA, NJE GLASILO USTAVLJENO. ATENTATI FAŠISTOV PO VSEJ ITALIJI. V kratkem se ima pričeti proces proti morilcem Matteottija. Nobenega dvoma ni, da bi ta proces dokazal krivdo faši-stovske stranke pri umoru Matteottija. Verjetno je, da bi prišla na dan tudi sokrivda najvišjih fašistovskih funkcionarjev. Zato so se fašisti bali tega procesa, zato so hoteli preplašiti priče, da ne bi izpovedale proti njim. S tem so pojasnjene grožnje glavnega tajnika fašistov-ske stranke Farinaccija, ki je opetovano govoril o novem navalu fašizma, ki bo udaril čez Italijo. Kako je razumeti ta val, so povedali firenški umori in da bodo grožnje še bolj jasne, so se izvršili včerajšnji zločini. Z ognjem in mečem . hoče udušiti fašizem vsak upor proti sebi,'z ognjem in mečem hoče ustrahovati , priče v Matteottijevein procesu. To je podli namen včerajšnjih barbarstev, to je zmisel včerajšnjih zločinov. Odveč je vsaka beseda obsodbe teh zločinov, na mestu je le boj proti fašizmu. In mislimo, da ima po razdejanju Edinosti poziv St. Radiča še poseben pomen, da se mora vpričo italijanske nevarnosti .združiti ves narod. Dvajset milijonov jugoslovanskih pesti mora danes zagrabiti za delo in poznati le en cilj — konsolidacijo Jugoslavije! Na temelju demokracije, socialne pravičnosti, zakonitosti in sloge mora biti zgrajena naša Jugoslavija in potem se nam ne bo bati nasilne fašistovske Italije. VSTOP RADIČA V VLADO. Beograd, 6. nov. Vzrok, da Stjepan Radič ni še prišel v vlado je iskati v tehničnih okolnostih. V vseh vprašanjih obstoji med Pašičem in Radičem soglasje in tudi med predstavniki hrvat-skega in predstavniki srbskega naroda postajajo osebni odnošaji vedno intimnejši. Včeraj je iz Zagreba prišla vesi, da se je St. Iiadlič odločil, da prevzame portfelj ministra socialne politike. Ta vest se ne potrjuje. O pravem stanju situacije so si Pašič, St. Radič in Pavle Radič na jasnem. ZA IZBOLJŠANJE UPRAVE. Beograd, 6. oktobra. Na seji radikalnega kluba so poslanec Varjačič in dru-Predlog, v katerem zahtevajo z loljsanje administracije in pa to, da naj se iz činovniškega kadra izbacnejo vsi Činovniki brez kvalifikacije. Ženske v uradih pa naj se reducirajo. V tem predlogu se kritizira tudi politika ministra glede mer, ki so ped vzete za pobijanje draginje, češ da so nezadostne. Varjačič je predlog na široko obrazložil. Na to je izjavil minister pravde Marko Gjuričič, da vlada rada sprejme vsako . sodelovanje poslancev v občih državnih - j GOVORICE 0 PRIPRAVLJENEM ATENTATU NA MUSSOLINIJA. Rim,' 5. nov. Uradno se poroča, da je vlada odkrila zaroto proti ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Na čelu zarote da sta bila bivši unitaristično-socialistič-ni poslanec Zamboni in bivši armadni poveljnik general Capeilo. Oba sta bila včeraj aretirana. Prvi ravno, ko je dovršil priprave za atentat, drugi pa, ko se je pripravljal na beg iz Italije. Mussolini je izdal na fašiste poziv, da op uste vsako nasilno dejanje kot odgovor na pripravljeni atentat. Le naivneži bodo nasedli lepim besedam Mussolinija. DOGODKI V TRSTU. Ko se je zvedelo v Trstu o nameravanem atentatu, so se takoj začele zbirati fašist, tolpe in razdejali so najprej uredništvi listov »Sera« in »Lavorato-re«. Nato so razdejali še uredništvo -»Edinost«. Pohištvo so pometali skozi okno in ga nato zažgali. Gasilci so prišli, ko je. že vse pogorelo. Vdrli so nato v tiskarno in uničili veliki rotacijski stroj, ter poškodovali druge, da »Edinost« več časa ne bo mogla izhajati. Škoda znaša 800.000 lir. Rim, 5. novembra. Iz oficioznih krogov se poroča, da bo vlada razpustila unitaristično socialistično stranko ter zatrla njeno glasilo »La Giustizia«. vprašanjih. Vendar pa bi bilo najkoristnejše, če bi oni stvar tudi rešili, da ne bi bilo treba takih vprašanj spravljati pred plenum kluba. V debati so se udejstvovali Dušan Zivojiucvič, Srečkcvič, Vlado Miletič in drugi. Tekom diskusije so v veliki meri kritizirali ministre in njihovo delovanje. Zahtevali so, da se vsak minister v klubu izjavi o politiki, ki jo misli voditi v svojem resortu. Tako bi imeli pregled in klub bi lahko dal poedinim ministrom pravec njihove politike. OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI. Beograd, 6. novembra. Na prvi seji ministrskega sveta bodo pretresali vprašanje občinskih volitev v Dalmaciji. Ves materija! je zbran in predan ministrskemu predsedniku, da to stvar prouči. Pričakuje se, da se bodo občinske volitve izvršile kmalu'. Angjelinovič je izjavil, da je že trikrat vprašal o tem predmetu, pa nikdar ni dobil odgovora. SEJA IMUNITETNEGA ODBORA. Beograd, (i. oktobra. Danes popoldne so vrši seja imunitetnega odbora, na kateri bedo pretresali zahteve za izročenje narodnih poslancev sodišču. nobene italijanske spletke oddeliti od tega hrvatsko-srbskega jedra niti Bolgare >na vzhodu in niti Slovence na zapadli. In sedaj treba z naše strani samo eno: krepko in odločno izvesti politiko sporazuma, odpraviti vsa nasilja in krivice in poskrbeti, da bo naš parlament pravi in verni izraz narodne volje. To je eno. Druga pa je, da obe naši najmočnejši stranki vodita samo narodno ih državno politiko, ker sta itak že dosegli vrhunec svoje moči. Samo dosledno izvajana politika narodnega sporazuma je dostojen odgovor Mussoliniju in vsej fa-šistovski stranki. lane Stjepan Radič in vsak zaveden Jugoslovan mora biti teh Radičevih besedi ie vesel. In dvakrat bolj jih mora biti vesel, ker jih je govoril politik, tik pred tem, ko ima postati minister. Samo sloga proti tujim naklepom je rešitev Jugoslavije in sramota, da se najde jugoslovenski časopis, ki ta poziv smeši, ki piše proti onemu jugosloven-skemu politiku, ki se ne boji povedati tudi gospodu Mussoliniju svoje mnepje! In da je bil ta politik ravno Stjepan Ra-dič, je dvakrat dobro, ker je tako italijanska špekulacija na neenotnost Jugoslavije dvakrat pokopana. Pavle Radič v avdijenci. Beograd, 6. oktobra. Včeraj ob 12.30 uri je bil minister agrarne reforme Pavle'Radič sprejet v avdijenco pri Nj. Vel. kralju. Avdijenca je trajala do 1. ure 10 min. O avdijenci ni hotel dali Pavle Radič nikakih pojasnil, vsekako pa je v zvezi z deli, ki se javljajo v poslednjem času in o katerih se je že Stjepan Radič razgovarjal z Nj. Vel. kraljem o priliki svoje zadnje avdijence na dvoru. INVALIDSKI ZAKON. Beograd, 6. oktobra. Vsled intervencije Nj. Vel. kralja je,- včeraj minister so-cijalne politike'Simonovič zaprosil predstavnike opozicije, da naj bi se vsak dan pred skupščinske sejo zbrali pri njem, da predeb.atira ž njimi oni del zakona, ki bo na seji vzet v pretres. Včeraj ob 4. uri je bil prvi sestanek v ministrstvu za socijalno politiko. Od strani opozicije so prisostvovali Agatonovič, Vujič in mnogo drugih. Razpravljali so o 2. poglavju zakona, ki bc danes stavljen v skupščini pred debato. Minister je sprejel nekaj manjših predlogov opozicije. Znatno bo ublažen člen 32. zakona, ki govori o dolžnosti občni. Te bi morale sprejeli toliko invalidnih delavcev, kolikor jim to predpisuje minister za socijalno politiko. Odločeno je, da se..tako vprašanje rešuje vedno le v sporazumu z invalidski) oi-ganizacijo in z njenim oblastnim odbo-rom. Dalje je opozicija zahtevala, da se invalidi oproste davka na invalidne delavce. Minister Simonovič je izjavil, da je on za to, in da se bo posvetoval s finančnim ministrom. Člen 2. poglavja se bo radi tega še posebno vzel v pretres. PRIBICEVIC IN NJEGOVA ŽELJA, DA BI BIL PRIŠEL V VLADO RR. Beograd, 6. novembra. >Politički Glasnik je prinesel popravek Svetozarja Pribičeviča na članek, v katerem je ta list trdil, da se je Pribičevič ponujal vladi. Na koncu dodaja: V zadnji številki smo pisali, da je Pribičevič aktivno delal na to, da njegova stranka pride v RR vlado. Ta stvar ni znana le vsem prvakom radikalne stranke, temveč tudi širši javnosti. Uredništvu Političnega Glasnika je pa znano tudi to, da je g. Pribičevič bil pripravljen pristati tudi na mnogo težje pogoje, nego so znani javnosti. Mi o tem ne moremo dati dokaza, pač pa bi lahko dokazali radikalni prvaki. Ker pa oni molče, tudi mi nimamo potrebe, da to pripoved ujemo in razkrinkamo enega svojih nasprotnikov. VREMENSKA KATASTROFA NA POLOTOKU PELJEŠCU. Beograd, 6. oktobra. Narodni poslanec Bačinič je dobil z polotoka Pelješca brzojavko, v kateri se poroča, da se je 'včeraj pretrgal oblak. Škoda, ki jo je naliv napravil znaša preko 2 milijona diparjev samo v eni občini. Prosi se hitra pomoč. Bačinič je telegram predložil ministru poljedelstva, da se pošlje komisija in da se ljudstvu priskoči na pomoč. PROTEST ZOPER PODREDITEV TRGOVSKIH ITD. ŠOL PROSVETNEMU MINISTRSTVU. Beograd, 6. oktobra. Industrijska centrala je pohvala vse komore, naj vlože protest zoper namero ministra prosvete, ki hoče podrediti trgovske, strokovne in obrtne šole svojemu resortu. — Centrala sama bo s svoje strani vložila pni test, isto naj store tudi vse trgovsk«* in obrtniške komore. ‘ . Nar dne manjšine so podlaga za sglošni mir v Evropi. 'Pred kratkim zaključen kongres parlamentarnih zastopnikov v Ženevi je prvi viden vspeh narodnih manjšin. Sprejeta resolucija je dokaz, da je opravičena na da za sistemaii-ško delo v bodočnosti, ki končno mora zmagati. — To mora vzbuditi tudi našim manjšinam novega poguma, da ne obnemorejo pod težo sedanjega položaja. Na kongresu je bilo zastopanih 30 narodnih manjšin iz dvanajstih držav. Slovenske manjšine je doletela izredna čast, da je bil njihov zastopnik izvoljen za — predsednika kongresa. S tem dejstvom so vzbudile naše manjšine izredno zanimanje vseh udeležni-kov in so bili na nje opozorjeni poliiiški faktorji celega sveta, kar bo velike važnosti za našo bodočo borbo. Na Dunaju je izšel v soboto nov, velik dnevnik »Wiener Neuste Nachrichten«, ki je po obliki in notranji uredbi povsem podoben »Neue Freie Presse . List je velikouemško podjetje in zato zasluži od naše strani vse pozornosti. Že v prvi številki je priobčil nemški poslanec v rumunskem parlamentu strogo objektivno pisan članek o kongresu v Ženevi. S posebnim povdarkom pravi, da je dr. Wil-fan vodil zborovanja z izredn-o spretnosijo, velikim razumevanjem položaja in finim taktom; njemu se imamo mnogo zahvaliti, d:i je kongres prišel do pozitivnega uspeha, izraženega v soglasno sprejeti resoluciji. Treba je namreč vpoštevati, da je med samimi zastopniki raznih manjšin še mnogo avtogonizma, da celo nasprotslev, kakor je n. pr. med Nemci in Čehi. Tudi zastopnike jugoslovanskih Nemcev gledate zlasti v Ljubljani z nekako neprijaznim očesom, ker v velikem vprašanju narodnih manjšin niste vsi docela objektivni. (O tem sem že obširneje govoril v znanih člankih pred malo tedni!) — In prav zato, da kongres ni bil razbit, kar je grozilo, in da je sploh prišlo do smernic za bodoče delovanje v sprejeti resoluciji, to je prvi velik uspeh ženevskega interpar-lamentarnega kongresa. Priznanje dr. Wil-fanu za ta uspeh je za našo pravično stvar izrednega pomena in le želeti bi bilo, da bi njegova" politika, bolje taktika pri nas našla več umevanja. — Ko je poslal voditelju vojvodinskih Nemcev dr. Kraftu znano sožalno pismo, takoj ga Slovenci kar niste hoteli razumeti, v Beogradu pa so mu celo grozno zamerili, kar pa ni dokaz o kakem pogrešku dr. W., marveč edino le o kratkovidnosti v Lj. in B., kjer Cesto pozabljate, kako velika vprašanja naša .čakajo rešitve in ki se ne bodo reševala le za nas, marveč istočasno tudi za druge manjšine. V znamenju takega reševanja zboruje in-terparlamentarni kongres: v znamenju čiste enakopravnosti za vse enako. — Pod takimi vidiki je vodil dr. W. minuli ženevski kongres in je dosegel za enkrat uspeh, ki je sploh bil mogoč. Nebo blagoslovi njegovo nadaljnje delo, ki je važnejše nego kakršnokoli demagoško ^delovanje« v Rimu in doma. Kongres sam se je postavil na čisto pravilno stališče; da noče v ničemer rušiti sedanjega evropskega položaja, izključuje ,vsak . iredentizem in hoče le v interesu splošnega miru doseči narodnim manjšinam dostojno in pravično sožitje z državnimi narodi. Izključuje vsako nasilje in hoče doseči, da bodo manjšine zavarovane pred nasilnim, s:-steniatiškim raznarodovanjem. — Prvič je prišla pred ta mednarodni forum politiška formula o — kulturni avtonomiji. Na Dunaju, o. nov. 1925. Pričetek je storjen — vi vat sequens! Odgovorni voditelji slovenskega naroda naj le pozorno zasledujejo nadaljni razvoj v Ženevi započetega dela, — in ako že ne bi mogli aktivno sodelovati, rotim jih, da ne bodo delali ovir. Tudi slovensko časopisje naj si bo v svesti velike odgovornosti in ne daje našim tlačiteljem orožja v roke z nepremišljeno pisarijo o manjšinah v Jugoslaviji. Upam, da se razumemo! 'L vstopom Nemčije v Zvezo Narodov dobe narodne manjšine mogočnega zaščitnika. Doslej se nobena država ni prav upala s takimi vprašanji na dan. In ako je kaj prišlo po ovinku v diskusijo, je bilo lepo z umetno sto položeno ad acta. — Vsa znamenja kažejo, da Nemčija ne strepeče na sredi pota, marveč da pojde pogumno in dosledno daije v varstvu nemških manjšin. Jugoslaviji >e lega varuštva ni treba bati. Ako je še kaj, za kar bi Nemci iskali pomoči pri Zvezi .Narodov, more z lahkoto odpraviti in popraviti :n postaviti se Nemčiji nasproti v hvaležno pozo: retiproeitetc. Danes pa nimajo koroški Slovenci niti tisočino narodne enakopravnosti, kolikor je uživajo Nemci v Jugoslaviji. Sporazum ne bo težak! Vsaj ne smel bi to biti! Le poglejte, kako lepo soglasje vlada med zastopnikom Slovencev in Nemci na interparlamentarnem kon-g-rc*u. Idealna je ta vzajemnost in enakost interesov, ki naravnost kričijo po skupnem nastopu. — Do enakega razmerja bo moralo priti tudi med zastopniki Jugoslavije in Nemčijo v Ligi Zveze Narodov. Nikakega dvoma namreč ni, da se Nemčija z vso težo svoje vplivne besede potegne za svoje zatirane rojake, ki imajo enako usodo kakor 600.000 naših Slovencev in Hrvat >v. V našem je interesu, da takrat, ko se bo govorilo o enih, ne bodo pozabljeni drugi; in ako bodo Nemci iskali pomoči zastopnikov Jugoslavije, naj jo tudi dobijo, kajti istočasno bo padala na vago pomoč Nemčije, ko pojde za naše rojake. Tako vzajemno pomoč narekujejo enaki*interesi, kar bi moralo biti zlasti Slovencem jasno in bi jim moralo vsiliti primerno taktiko nasproti Nemcem. Zapomnimo si: da imamo na tak način tisočkrat ver pridobiti nego izgubiti. Nikar pa si ne domišljujmo, da bi mogli na vseh straneh le pridobiti brez slehernih koncesij, ako imamo okoli sebe same sovražnike! In pa še tako mogočne sovražnike! Upam, da se razumemo! Za čim hitrejšo rešitev manjšinskih vprašanj govori pa še jeden mogočen zaščitnik: strah pred novimi vojnimi komplikacijami. Tridesel narodnih manjšin je že poslalo svoje parlamentarne zastopnike na ženevski kongres. Ali še je manjšin, ki niti nimajo , parlamentarnih zastopnikov in torej tam niso zastopani. Že to dejstvo samo daje važ-i nost manjšinskemu problemu, brez ozira na meritorično vsebino, ki je ponekod strašna, ! — najstrašnejša je od naše strani. 1 Glavna naloga Zveze Narodov je pač ta, ! da v svojem področju poravnava spore med ; državami in ne pusti, da pride do vojne. Narodne manjšine pa so v raznih državah — ne povsod! — glavno ognjišče novih evropskih konfliktov. Zato bo morala Zveza Narodov čim prej resno baviti se s pritožbami leh manjšin. Na lak ugoden moment se le pripravljajmo. — Kako? V celi seriji člankov sem o tem vprašanju razpravljal! Bodimo lokavi in na vse pripravljeni! Tudi malce Macchiavelizma nam ne bo škodovalo! A. li. K poglavja popravljanju krivic. Krivice, tudi najhujše in največje, ki so se prizadejale posameznikom po prejšnjem režimu, in sicer zgolj iz politično strankarskih ozirov, se prav po polževo popravljajo. Dasi so predstavniki sedanje vlade že ponovno izrazili načelo, da se morajo take krivice poplaviti, pa naj pripadajo prizadeti kateri koli stranki, vendar postaja marsikomu ne-umevno, zakaj se še niso popravile glavne, najaktualnejše. Kaj je temu vzrok? O resni nameri sedanje vlade v tem oziru ne moremo dvomiti. Saj imamo tudi že nekaj dokazov. Zdi se pa nam, da je tako po- časnemu tempu pri tem iskati vzroka vsaj j pri nas v tem, da imajo pri nas upravni apa-i rat v 1-ok'ah še vedno isti ljudje, s pomočjo ! katerih so bile te krivice izvršene. Z razni-! tui 'zavlačevanji se hoče obdržati videz, da je kljub vladni izpremembi pri nas še vse pri starem in da bo tako tudi ostalo. j Komu je to v prid, leži na dlani. Ravno tako pa leži na dlani, da se morejo in mo-i rajo popraviti vsaj največje krivice. To ni ! smno v interesu prizadetih, ampak je na tem | interesirana celokupna javnost, v kateri je bil čut pravičnosti silno žaljen in vera omajana. Med drugimi nedolžno preganjanimi se še danes vedno nahaja tudi znani dolgoletni uspešni narodnoobrambni delavec, g. upravitelj Mirko Lešnik iz Marenberga. On se vica že od novega šolskega leta pri Sv. Duhu v .slov. Goricah, njegova številna družina pa brez njega v Marenbergu. Sicer se je trdilo, da je bil že zdavnaj podpisan akt ravno od tiste strani, cd katere se je prej forsirala njegova premestitev, da pride Lešnik zopet na staro mesto. Pretekli pa so tedni in tedni, a o vsem m ne duha ne sluha. — Zdi se, kaker da bi neke tajne sile še vedno zadevo zavlačevale, ker jim menda še ni zadosti trpljenja številne družine, ker je menda brez vse škode, da je obmejna šola v ponemčenem Marenbergu še vedno brez pravega voditelja. Brez dvoma pa se bo stvar prej ali slej razčistila in lahko postane marsikomu še neljuba. Zadeva upravitelja Lešnika še zdavnaj iji končana, ampak se bo z njo imela priliko baviti še naša javnost, da bo videla sama, kako se je delalo svoje dni. Sedanja uprava pa je dolžna, da vrne čimpreje šoli upravitelja, obmejnemu kraju narodnega delavca, družini — očeta, javnosti pa vero v pravičnost. Upamo, da bo ta naš apel zadostoval in da ne bodo ostale besede — o vladni nameri, da se popravi vse krivice — le na papirju. Politične vestl = Stjepan Radičev odgovor na dr. Koroščevo agitacijo po Dalmaciji. Zadnji »Dom objavlja pod naslovom »Zajahal je visokega konja...' sledečo notico o dr. Korošcu: »Ta politik, kateremu je taktika že davno pojedla politiko, se silno rad ponaša kot zaščitnik, voditelj in prorok vsega hrvatskega naroda, ki da bo ostal, če ne posluša njega, brez vsega in da bodo Srbi popolnoma zagospodovali nad Hrvati.« »Dom« nastopa potem proti dr. Korošcu, ki je sicer nekoč izjavil, da zanj na poti v Beograd ni Zagreb postajališče, temveč prava postaja, ker deli lekcije vsemu hrvatskemu narodu in nazivlje vse njegovo politično vodstvo za izdajalce zato, da takoj potem priporoča hrvatske klerikalce, ki se j pred Pašlčem ne upajo niti kihniti. »Dom - t napada nato »Obzor« in druge hrvatske liste, | ki so objavili Koroščeve budalosti in nato j nadaljuje: »Eno pa je dobro v tem pohodu j voditelja slovenskih klerikalcev v Zagreb J in Split in pred tem v Subotico. S tem je na- "i 1 ravnost prisilil Hrvatsko seljačko stranko, ! da v kratkem prenese velik del svoje poli- >! tične delavnosti v Slovenijo in da predsednik i seljačke stranke pri prvi priliki ravno v po- j liličnem poslu obišče ne samo Ljubljano, Maribor in Celje, temveč tudi vse slovenske kraje, v katerih je slovenska seljačka poli- j tika — ki je hvala Bogu istovetna s hrvatsko 1 seljačko politiko — že pri zadnjih volitvah j dobila kljub obznani 33.000 kroglic in 4 po- . slance. | “ = Lepo izpričevalo je dal »Šlov. Narod , ko mora ugotoviti, da je dr. Ravnihar že pred letom dni propovedoval politiko spora/uma kot edino pravilno in umestno za rešitev naše notranje krize. Razvoj dogodkov je popolnoma opravičil to mišljenje, ko se danes cela radikalna stranka, morda z malimi izjemami, ko se večina naroda ter vsi merodajni činitelji v državi priznavajo tej politiki. Politiki sporazuma stoji antipodno nasproti politika nasilja in protizakonitosti, brezobzirnega partizanstva in korupcije. Ti dve politiki sta si v boju od vsega početim. Danes izgleda, da je politika nasilja podlegla \ tem boju in da so ž njo podlegli vsi, ki so bili njeni avtorji in njeni zagovorniki. Zmagala je demokratična misel, ki je bistvo 9edaj aktuelne politike. To velja za celo državo, pa tudi za Slovenijo. Za to gre iii za prav nič drugega. Za tisti večni boj med svetlobo in temo. Kdor meče druga gesla v današnji položaj, ne samo da ne misli od-l kritosrčno, ampak hoče^ napravljati zmedo v ! srečno započeti politiki’sporazuma. Kdor n. ' pr. iz predvojnega arzenala vlači na daii za-! rjavelo orožje "liberalizma in sklerikaliz- i nm-, da govorimo konkretno, ta ne umeva I ali noče umevati politike sporazuma. SLS I ter njeno nehanje in ravnanje gledamo in : ocenjujemo zgolj z njenega stališča napram • politiki sporazuma. Kakor nam na drugi strani SDS s svojo takozvano naprednostjo prav nič ne imponira, če pa vemo, da je ona po svojem bistvu in zlasti po miselnosti svojih voditeljev nasprotnica politiki sporazum:-. Vemo, da vsi pristaši SDS v tem pogledu ne soglašajo s svojimi voditelji. Odtod kriza v stranki. Toda, dokler II pristaši ne morejo uveljaviti svoje volje v stranki, toliko casu s SDS kot s pripadnico politike sporazuma ne moremo računati. Tu je mo-goče samo dvoje: ali brezpogojno odreči se dosedanji politiki ter njenim zloglasnim ir kovdol do radenskega mosta. Da bi bili gradbeni stros-i še manjši, moglo bi se loke'na tem ovinku zmanjšati »d o na 2(10 m, kar bi imelo za posledico le, da l>i morali vlaki bolj počasi voziti. Iz Radene bi držala ta vojaška progn^ naravnost naprej v padcu 25°/«u do mosta, ki se nahaja 20 m nad vodo, od tukaj pa bi se vspenjala vedno v isti smeri s 16»/ 00 tako dolgo, da bi zadela na progo Severin—Lukovdol, kar bi se zgodilo slučajno ravno pred postajo Severin, tako da bi nastal diTektcn spoj Kadence—Severin. Pred severin-sko postajo moglo bi se izgraditi tirni trikot, tako da bi mogli vlaki voziti naravpost iz Lukovdola v Kadence, lic da bi šli v severinsko postajo, oziroma naravnost iz Črnomlja V Radence Kočevje. Ta vojaška zveza bi stala, ker bi se izgradila, kakor že rečeno, le v okostju, okroglo 13.000.0INl dinarjev. Vzdrževalni stroški bi bili neznatni, bilo bi držati ,.,.,1,1 |e suho zidovje (brez malte) ter gledati na to, da pot •.K' i no zaraste, še bolje bi bilo, ako bi se ta spoj uporabljal v mirnem času za cesto. Pomisliti je treba, da med Brodom na Kupi in Vinico ni nobenega mosta če* Kolpo; kako prav bi torej prišla ta prvovrstna cesta Stari trg—Radenci—Severin vsemu omlotnemu prebivalstvu na slovenski in hsvatski strani! Cestni most bi bil iz lesa in tako konstruiran, da bi se ga moglo vsak hip pojačiti za železniški promet. Kljub novemu izdatku za to vojaško zvezo si r izgradnjo radenskega višjega mosta prihranimo še vedno kapital nad 40,000.000 Din. 9. Predor Lovnik. Predo • Lovnik preči hribovje, ki loči dolino Kolpe od vštricnega jarka Dobre, v katerem se vije reška železnica o«l Oguli im do Rrod Mora vic, v črti, kjer tvorita dolinski kot erm> Vrbovškega na eni strani in lukovdolska vdrti na ob Kolpi na drugi strani najožje mesto hribovja, ' kod pri novi postaji Vrbovško sever leži na koti okroglo 39Z, izhod blizu vasi Urišniki na višini 341 m nad inorjein. vhod m izhod se nahaja v loku 300 m premera. V geološkem oziru je pripomniti sledeče: 4,>11(1 m predora, šteto s(n1, toda temu beni debi liu s tem na interjV 'daljšati progo ali dati ji stoji nasproti, da bi morali a 1(j0bne neugodne posledice, večji uspon. To *>i l»a '"‘vprašanju znižanja kolpskega mo-kakor smo jih razlozili P nas predor v glavnem le z stu. Res je, uobstojala nevarnost, da nam rov za-vrbovski s ia _ mogia kje v gori pridreti. Toda gradim 5 km ii V!T ‘ nreilora od ene strani danes ni taka reč, ko sc J« r,.7l*iln do sedaj 7 in 10 km predora v eni smeri (n. pr. predora skozi Lotschberg in Simplon, ki sta dolga 14.B35, oz c roma 19-770 m, kier sc je gradilo od obeh strani naenkr do sredo, kakor se samo ob sebi razume). Dnevne vesti ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNO STI V LJUBLJANI. Štiri organizacije, in sicer »Znanstveno društvo za humanistične vede«. »Pravnik«, »Slovenska Matica« in »Narodna Galerija«, so po daljših posvetovanjih izdelale načrt osnovnega zakona »Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in ga z utemeljevanjem, v katerem se obrazložile možnost in potrebnost tak« institucije, odposlale ministrstvu prosvete. Zakonski načrt predvideva, da se otvorita takoj dva razreda Akademije, tilozo-fslfo-iitolo.ško-historične, dva iz umei-dočim se^ ostala dva razreda, pravniški in matematično-naravoslovni, otvorita potem, ( ko se zagotovijo za njiju gmotna -sredstva, a najkasneje v treh letih. Prvih šest članov Akademije, izmed katerih naj bi bila dva iz Ulpzofske-filološčke-historične, dva iz umetniške, eden iz pravniške in eden iz matema-tično-paravoslovne stroke, imenuje po zakonskem načrtu minister prosvete po sporazumu s predsednikom Srbske Akademije in Jugoslavenske Akademije iz liste 12 kandidatov, ki nru jo predložijo zgoraj imenovane organizacije. Ker so ta društva pripravljena novo institucijo podpreti s svojo imovino ter je pričakovati še nadaljne zasebne pomoči in ker je 'tudi ministrstvo prosvete idejo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani sprejelo s simpatijami, smemo upah, da se ta uajvišja organizacija znanstvenega in umetniškega dela kmalu in uspesno izvede. Ljubljana, hvala tebi! Pa ne samo tebi, da celi Sloveniji za tako velič.rsno počastitev padlih naših tovarišev dne 1. novembra. Zlasti pa vojaški oblasti, osobito gospodu div. generalu Stojanoviču in brig. generalu Živkoviču za vsestransko krepko podporo, da se je vojno pokopališče decentno uredilo. Iz mestne blagajne nam je nakazal g. gerent Turk 2000 Din in g. nadzornik mestnih nasadov Heinic cvetja in palm za olepšavo grobov. Šolski oblasti in leči, darovalcem svečk in vencev (zlasti tvrdki Bajt) istotako stoteri Bog plati! Neutrudljivim dič-nim našim pevcem in godbenikom hvala tudi v imenu mrtvih tovarišev! Konzularni zboi se je polnoštevilno udeležil te proslave in bo lahko poročal v lastne države, da Slovenci nismo zadnji v pieteti do mrtvih, ki pri nas počivajo. Ljubljana! Izredno si počastila svoje in tuje žrtve vojne, ki počivajo v tvoji grudi, sedaj pa še en hip obrni vso pozornost v petek zvečer ob 6. urj v sejni dvorani magistrata živim mrtvecem: našim ubogim invalidom, ki imajo ondi svojo javno sejo. Zlasti tovariši iz vojne pridite, da slišite 0 vnebovpijočih krivicah, ki se gode onim, ki so stali z nami v vojnih vrstah in domov prinesli pohabljene ude in razočara .o srce! Javno hočejo povedati beli Ljubljani, da je tako imenovani invalidski davek le bridka ironija in da skoro ležejo za drugimi v grob, nlro jim država tega ne da, kar je dala celo Italija našim pohabljenim tovarišem Primorcem. Zato ne samo pomilovanje na minicah, marveč krepko samaritansko moralno opero našim bednim tovarišem invili lom. Pridite vsi in napolnite galerijo mestne dvorane na magistratu; strankarstvo ta večer v koš! Mi v Ljubljani, poslanci v Beogradu glasno povejmo: Dajte invalidom njihove pravice! — Glavni odbor Zveze s’ > enakih f vojakov iz svetovne vojne. — Veliki župan ljubljanske oblasti se je vrnil z dopusta ter prevzel s 5. t. m. zopet svoje uradne posle. iqo- *^radni list* št. 101 z dne 4. novembra l—> Priobbuje: Pravilnik za voditev računskih in ekonomskih knjig pri državnih ln samoupravnih kmetijskih napravah. ~~ Kongres obrtnih zadrug iz vse države rf vr¥ v dneh 7., 8. in 9. t. m. v Cačku. Udeležencem je dovolilo prometno ministrstvo 50% znižanje vožnje po železnicah. Legitimacija velja od danes do 11. t. m. — šolske poliklinike. Ministvstvo za soci-£ino politiko je izdelalo te dni v sporazumu ^"'.'uistrstvom za narodno zdravje in zastop- 1 učiteljskih organizacij načrt za otvori-in v, poliklinik v vseh važnejših krajih nb.T - kilt* centrih države. Zdravniški pre-y učenčev in zdravljenje bo brezplačno. zrped bodo služile šolske poliklinike, ki obstoje že danes v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Subotici in Novem Sadu. — Oddaja komitskih pušk. V Berovem oddajajo kmetje maleškega sreza te dni puške repetirke, ki so jim jih predali komitaši. Do "• t- m. so oddali nad 500 pušk in veliko mno-z,no municije. — Razpis dijaških ustanov. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za dijake visokih šol. Za posamezne štipendije ni določena nobena svota. Določa je kuratorij po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnič-ne imovine. Prošnje je vložiti do dne 12. no-lish, » Podrobnosti glej v »Uradnem p j.?01.* dne 4. novembra 1925. p,. I i, , lia,'je anulfahctizina na Hrvaškem, velik j/fceg, urednik »Doma«, je uvedel M . ukcijo za pobijanje analfabetizma na . atskem. Hereeg je deloval že preje na tem polju ter dosegel velike uspehe. Te dni se jo bavil s tem vprašanjem Hrvatski seljač-1 klub. ki je sklenil sledeče: Imena vseh oseb. ki se je)e udejstvovati na polju pobijanja analfabetizma na Hrvaškem naj se priobčujejo v -Domu . Tem osebam naj se nudi moralna in finančna pomoč. Dela naj se,na to, da se pridobe za akcijo razne druge institucije. Pobijanje analfabetizma naj se vrši po llercegovi metodi, po kateri vrše to kulturno delo kmetje sami. Vsak narodni Poslanec mora na seji srezke organizacije Staviti in obrazložiti predlog o pobijanju analfabetstva ter najti osebe, ki. se bodo ba-vile s tem poslom. Končno je bilo sklenjeno, da se skličejo za H. .in 15. t. m. sestanki krajevnih organizacij seljačke stranke, na kate-rili sc bo ugotovilo število analfabetom v po- sameznih okrajih ter določile natančnejše smernice za delo. — Dijaški štrajk. Na učiteljišču v Danilov-gradu so stopili vsi dijaki v stavko, ker se njihovi zahtevi, da se odstrani neki neljubi jim profesor, ni ugodilo. Kljub vsemu prigovarjanju se dijaki nočejo vrniti h knjigam. — Stavbarsko gibanje med tipografi. Kakor v Beogradu, tako obstojajo tudi v Novem Sadu že dalje časa diference med stavci in njihovimi delodajalci. Vsled tega je prišlo mestoma, tu kakor tam, do štrajkov, oziroma pasivne rezistence. Radi tega v Novem Sadu dne 2. t. m. ni mogel iziti madžarski list »Vajdasag«, dne 3. pa »Deutsches Volks-blatt . Medtem je prišlo v Novem Sadu zopet do sporazuma in delavci so se vrnili k delu. List »Vajdasag« je hotel prihodnji dan objaviti izjavo, zakaj da ni izšel, toda stavci je niso hoteli postaviti. Zato so bili odpuščeni in list je izšebv torek samo na dveh straneh, deloma s prejšnji dan postavljenim ma-terijalom, ostalo pa so postavile druge tiskarne in faktorji. — Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane bivajoče v Kraljevini SHS na prijavo terjatev proti poštni hranilnici v Budimpešti. Češkoslovaški državljani, ki stalno stanujejo v Jugoslaviji in ki so lastniki terjatev iz hranilnih }’log, ček. računov, računov v gotovini itd. pri poštni hranilnici v Budimpešti, lahko dobe pristojne informacije radi prijav od konzulata ČSR v Ljubljani. Pri pismenih vprašanjih se mora priložiti potrebna svota za kritje poštnine. Prijavni termin konča dne 30. novembra 1925. — Trst drugo najdražje mesto v Italiji. Tržaški »Piccolo« primerja podaike indeksa italijanskih mest ter ugotavlja, da je Trst drugo najdražje mesto v Italiji. Na prvem mestu figurira Genova. — Propaganda za kazen batin. Ameriški listi se pritožujejo zopet enkrat živahno nad naraščajočo nebrzdanostjo in banditstvom, ki se vedno bolj širi po večjih mestih Zedinjenih držav. Listi zahtevajo, da se uvede za gotove zločine telesna kazen. To kazen zahtevajo med drugim tudi za ljudi, ki so osumljeni antisocialnega mišljenja, tako na primer za pristaše komunističnega terorja. Zdi se;, da je zavzela podivjanost v Ameriki res velike dimenzije. — Razpisano je mesto pisarniškega pomočnika (zvaničnika) pri okrajnem sodišču v Sevnici in vsako drugo mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Zahtevata se najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole. Prošnje je vložiti do dne 1. decembra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. Glede podrobnosti glej »Uradni list« št, 101 z dne 4. novembra 1925. — Iz državne službe. Imenovani so: šu-niarski inženir oblastnega hidrotehničnega oddelka v Ljubljani Viktor Novak za gumarskega nadinženirja pri velikem županu ljubljanske oblasti; okrajni šjumarski referent pri okrajnem glavarstvu v Hvaru Alojzij Rus za upravitelja pri šuinski upravi v Bohinjski Bistrici, kanelist Pe er Popovič pa za tajnika pri odelku za socialno politiko v Ljubljani. — Sleparska dunajska banka. Pred par meseci je dobilo več trgovcev v raznih krajih naše države dopise, v katerih jim je ponujala neka nova dunajska banka »Austrobank, Imporl-Export zastopstvo. Pogoji so bili naravnost bajni. Vsak trgovec je imel na razpolago vse bankino ogromno skladišče raznovrstnega blaga proti predplačilu 1% vrednosti naročenega blaga. Znesek je moral 'deponirati pri neki zagrebški banki, ki jo je »Austrobanka« tudi pismeno naprosila, da ji vpošilja vložene zneske. Ni se čuditi, da so trgovci naročali, da je bilo veselje. Seveda so polagali tudi zahtevano 1% kavcijo. Nekateri trgovci so dobili od zagrebške banke tudi priporočilna pisma. Neko tako pismo je prišlo banki v roke in ta ga je poslala na policijo, zakaj — bilo je falziticirano. Medtem se je peljal zvorniški trgovec Rislo Blagojevič po opravkih na Dunaj. Pri tej priliki je obiskal tudi »Austrobanko« kot njen zastopnik, ki je čakal, kakor vsi drugi, dasi je vplača! kavcijo, zaman na nai oceno blago. Silno se je začudil, ko je našel na neki hiši na »Mariahilferei malo komaj vidno tablico, kjer je pričakoval pompozen napis Austrobank, lmport-Export«. Še bolj pa se je začudil, ko je vstopil v »pisarno«, kjer je videl samo enega »uradnika« in dva stola. Na njegovo začudeno vprašanje je »uradnik* nekaj zajecljal, nakar je tekel trgovec po nadaljne informacije na policijo. Posledica tega je bila, da sta sedela par ur pozneje ustanovitelja »banke Teodor Etisch in njegov kompanjon Bolgar Aleksander Ložanov za zamreženim oknom. Svota, ki jo je posla-ln zagi ebska banka lopovoma, presega 400.000 D.in, kar dokazuje, da je med našimi trgovci še precej lahkovernih ljudi. — Velikanska goljufija s čekom. Zagrebška javnost se bavi te dni z milijonsko goljufijo, ki jo je izvršil bivši uradnik zagrebškega čekovnega urada Vojko Mikolji, star znanec kriminalnih oblasti. Vojko Mikolji je odsedel svoječasno radi goljufije s čekom v višini 2,300.000 Din, ki jo ,ie izvršil kot uradnik Čekovnega urada, že 3 leta jece. V zadnjem času je bil v Zagrebu pod napačnim imenom Dušan S. Protič carinski posrednik. Vplačal je pod različnimi imeni pri raznih bankah manjše zneske, si dal otvoriti tekoče račune ter aviziral vplačila čekov. Banke so dobile res kmalu pravilne avize od glavnega čekovnega urada v Zagrebu o na račun tega klijenta prispelih čekih, ki so se vpisali do-tičnim bankam v dobro. Ti zneski so se vpisovali na lo Protičevemu kontu v dobro in Protič je dvigal po avizih bank denar. Pri zadnjem obračunu med glavnim čekovnim uradom v Zagrebu in njegovimi filijalkami pa se je izkazalo, da je bilo več filijal obremenjenih z visokimi evotami, ki pri njih niso bile nikdar vplačane, pač pa pri glavnem uradu registrirane. Goljufije so bile izvrše- i ?®.na ta nečin, da so bili čeki, ki so jih pošiljale filijalke na glavni čekovni urad, med potjo zamenjani s falsificiranimi ali pa potvorjeni na ime Protič in višji znesek. Goljufije so bile tako mojstrsko izvedene, da »o jun prišli na sled šele pri obračunu. Seveda je moral imeti Mikolji več pomagačev. Afera zavzema vedno večje dimenzije. Aretiranih je bilo že več oseb. Glavni čekovni urad je baje oškodovan za 2 milijona dinarjev, škoda pa je mogoče še večja. Mikolji je pobegnil. — Podjeten prostak. Policija v Vršcu je aretirala te dni nevarnega pustolovca. Pred mesecem dni se je pojavil v mesiu neki nadporočnik, ki se je mnogo gibal v vršački boljM družbi, ki ga pa v vojašnici in na vež-bališču ni bilo nikdar videti. Mladi mož, o katerem ni nikdo vedel, kdo da je, si je osvojil srce deklice iz boljše družbe. Te dni je imela biti slovesna zaroka, toda mesto k zaroki je romal gosjiod nadporočnik v za-por. Policija se je namreč končno zanj malo intenzivneje zanimala in ugotovila, da je identičen s topničarjem Lazarjem Milinkovi- IZ. ^ era vice, ki je pobegnil Lansko leto od svojega polka v Valjevem, ter se potikal od tedaj po raznih delih države in živel od pustolovščin. Značilno za predrznost pusto-ovca je, da se je upal izdajati za poručnika, dasi je analfabet. — Ferdinand Koburg — spokornik. Iz Rima poročajo: Papež je sprejel brez ceremo-nijela, predpisanega za sprejem članov vladarskih hiš bivšega bolgarskega cara Ferdi-uuada Koburškega, ki potuje pod imenom grof Morani. Ferdinand Koburg je prišel v spremstvu svojega bivšega dvornega maršala in nekega kaplana. Prišel je kot dober katolik prosit papeža odveze svojih grehov. Vlom v redakcijo. V sredo ponoči so vlomili neznani storilci v Skoplju v trgovino nekega urarja, v neko trgovino z mešanim blagom in — v redakcijo »Politike.. Tudi zadnji, nenavadni vlom se je izplačal, zakaj odnesli so razne predmete, ki se cenijo na 0000 Din. Železniške nesreče. Te dni se je pripetila pri Stalaču velika železniška nesreča. Ob 1. uri ponoči se je hotela peljati družba kmetov z dvovprežnim vozom preko železniškega prelaza. Ker so bile zaivornice zaprte, so jih kmetje kratkomalo odprli. Ko so bili na tračnicah, je pridrvel brzovlak; ki se je zaletel v voz. Pri tem sta bila kmet Borislav Uroševič in njegova žena ubita, Teodozije Grčič težko, dva druga pa lahko poškodovana. Voz je bil popolnoma razbit, konja ubita. — Na polodvoru v Indjiji se je zaletel neki tovorni vlak v na progi stoječ naložen tovorni voz. Pri tem je bil stroj močno poškodovan, tovorni voz pa skoro popolnoma razbit. — Na kolodvoru Jezgropolje (proga Skoplje Gjevgjelija) je prišel železniški uslužbenec Hristivoje Jankovič po neprevidnosti pod vlak, ki mu je iztrgal levo roko iz rame. — Srečke za dr. Razlagov spomenik. Ponovno prosimo vse, ki so jim bile vposlane srečke, cla nam takoj nakažejo denar. Razprodajale! srečk naj eventuelno neprodane takoj vrnejo. Brečke še lahko dobite pismeno. Narodno kulturno društvo Mala '46301111. Neplačane srečke so neveljavne. Ljubljana. 1 Anketa radi prisilne zidave stanovanjskih hiš. Stanovanjsko sodišče v Ljubljani je razposlalo številnim trgovskim, obrtniškim in industrijskim tvrdkam pozive, da odgovore na vprašalne pole o svojem gospodarskem položaju. Gre torej za akcijo, da se na podlagi teh odgovorov predpiše gotovim tvrdkam, da zidajo stanovanjske hiše za svoje delavce in druge nameščence. Ker so navedeni pozivi zadeli med našimi trgovci, obri-niki in industrijci na hud odpor in nevoljo, priredi na željo prizadetih Zbornica za trgovino, obrt in industrijo anketo, na kateri se bo zavzeto stališče napram tej akciji stanovanjskega sodišča. Anketa s.e vrši v soboto dne 7. t. m. dopoldne ob 11. uri v zbornični pritlični dvorani v Beethovnovi ulici. Vabijo se vse one tvrdke, ki so dobile navedene pozive stanovanjskega sodišča, pa tudi oni, ki se za to vprašanje zanimajo, da se udeleže ankete. Četudi posebnega vabila mogoče niso dobili. !~ Johnson, ameriški publicist in velik protialkoholni borec prispe danes ob 11. uri dopoldne v Ljubljano. Na poti iz Carigrada se je ustavil, kakor smo svoječasno poročali, tudi v Beogradu in Zagrebu. Gospod W. E. Johnson je velik prijatelj Ju«o-slovenov in je med vojno energično jiodpi-ral naša stremljenja. Zato ga iskreno pozdravljamo! — Dijamantna poroka. V nedeljo dne 8. novembra praznujeta šestdesetletnico svoje poroke bivši ljubljanski župan in državni ter deželni poslanec g. Heter vitez Grasselli in njegova soproga gospa Marija roj. Krisper iz ugledne patricijske fa-milije v Kranju. Gospod jubilant je bil, kakor znano, prvi slovenski župan v Ljubljani, izvoljen po, zmagi Narodne stranke leta 1883 \ trdem boju ter je županoval nepretrgoma celih 14 let, torej tudi že v usodnem potresnem letu. Pozneje je zavzemal dolgo vrsto et mesto ravnatelja mestne užitnine. Za svoje uspešno delovanje je bil opetovano odlikovan in svojčas povišan v plemiški stan. V javnem življenju je deloval že od mladih let tei je kasndje zavzemal odlično mesto v krogu najboljših naših narodnih boriteljev. ludi^ v osvobojeni domovini se navzlic viso- : ki starosti še živo zanima in pazljivo zašle- . duje napredovanje naroda. Bvojo rodbino 1 sta vzgojila jubilanta, kakor po sebi umevno, strogo v narodnem duhu. Najstarejši sin : je bil do prevrata višji uradnik Avstro-ogr- i ske banke na Dunaju, sedaj jia zavzema mesto ravnatelja stavbene družbe »Obnova« v Ljubljani, dočim sta mlajša sinova v visoki državni službi ter oba tudi ustanovitelja odličnih slovenskih rodbin. Jubilanta sta vzllc teži let še zdrava in čila na duhu in telesu ter uživata visoko spoštovanje in iskrene rt•-• ■ S* —..-J: . -c imuiiiiiiiiiiih-n^r^ •: • 'tj ' G Lili''IH' i -M O M. A CA O V C. S T 5 tH BOSTE SifiUUNO XACOVši'_J«>! simpatije najširših družabnih krogov. Ob priliki redkega jubileja jima želimo še dolgo solnčno življensko jesen! 1— članom umetnostno - zgodovinskega društva sporoča odbor, da se vrši v ponde-ljek 9. t. m. ob 8. uri zvečer članski sestanek v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Na programu je referat o raznih načrtih za daljši izlei v prihodnjem letu, nakar sledi razgovor in sklepanje o predmetu. 1— Nevaren tat pod ključem. Ljubljanska policija je imela te dni srečo. Predvčerajšnjim smo poročali, da je prijela nevarnega vlomilca Bašlja. danes moramo omeniii drugega nič manj r.earnega ogroževalca tuje lastnine, 251etnega Ivana Žnidaršiča. Lopov je kradel že dalj časa kot sraka. Njegova specialiteta so bile hotelske tatvine in te so mu , dobro nesle. V veselih družbah je krokal j o cele dneve in cele nqči. Za take ljudi se pa policija posebno zanima — zlasti, če so brez posla. Toda Žnidaršič je skrajno rafiniran in lireviden individij. Zato je trajalo dalje časa, predno so ga dobili. Ko so ga imeli enkrat v pesti, so našli v njegovem brlogu celo skladišče stvari, o katerih je bilo evidentno, da jih je pridobil.na nepošten način. V zbirki so bili elegantni ročni kovčeki, pletene košare itd., vse napolnjeno z najraznovrst-nejšimi predmeti, kakor svilenimi damskimi oblekami, finim perilom, moškimi suknjami in oblekami itd. Zaloga je bila tako bogata, da so morali stvari deloma na policijo kar prepeljati, da so bili hitreje gotovi. NEZASLIŠAN IZGRED PIJANEGA NAREDNIKA. V kavarni »Kragujevac« v. Beogradu se je pripetil le dni izgred, kakršnega jugosloven-ska jiolicijska, kronika ne pomni. Okrog 4. ure zjutraj je prilomastila v lokal družba pijancev, med katerimi se je nahajal kol edini uniformiranec narednik 2. pešpolka Danilo Djurdjevič. Ker v kavarni ni bilo prostora, se je eta-blirala družba v sosednji sobi. Tam so pričeli pijanci razbijati stole in mize ter delali lak kraval, da je protestirala vsa kavarna, radi česar jih je šel blagajnik prosit, naj ne ekscedirajo in mu ne delajo škode. To je narednika tako razjezilo, da je potegnil sabljo ter razbil vsa okna, nakar je planil s potegnjeno sabljo pred blagajnika ter zakričal: »In kaj naj storim sedaj?« »Plačajte škodo!«, je bil odgovor. »Tega ne bom storil, sicer pa, kdo je plačal do sedaj zame sploh še kako paro,« je zatulil pobesneli narednik, planil kakor blazen v kavarno in zakričal nad gosti: »Marš ven, vsi!« Ker se občinstvo njegove jeze in potegnjene sablje vseeno ni ustrašilo ter se ni nihče ganil s stola, in So se nasprotno čuli glasovi protesta, je segel narednik v žep ter izvlekel — bombo. Iz stotin grl se je izvil prestrašen vskiik »bomba!*, toda ganil se še vedno ni nihče, vsi so sedeli kakor prikovani in čakali, kaj bo. »Ko naštejem do tri, ne sme biti niti klobuka več v kavarni,« je zakričal zopet narednik, »ena«! 'Pri tej besedi se je polastil gostov paničen strah, vse je drvelo k izhodom, nastalo je silno prerivanje, moški so odrivali ženske, ženske so pozabile na svoje otroke, vsak je hotel biti prvi in po kavarni so se razlegali kriki in jok žensk in otrok. Oni, ki so imeli več pričujočnosti duha jra so poskakali kar skozi okna in kmalu je bil pobesneli pijanec sam v kavarni, pobegnilo je celo osobje. Pred kavarno je prihitel orožnik. Ko je videl, za kaj gre, je zažvižgal in kmalu je imel okrog sebe več svojih tovarišev, toda vsMi do zob oboroženi ljudje se mu niso približali, ko so videli, da se izprehaja z bombo v roki besen po kavarni. Treba je bilo pomoči in kmalu je prihitel na lice mesta cel vod orožnikov, 20 po številu. Narednik se jim je približal do osti bajonetov ler zakričal: »Streljajte«, toda orožniki so stali kakor okameneli in niso vedeli, kaj naj bi storili Zalo je zagrmel narednik: »Nazaj!« in ves vod orožnikov se je umaknil! Končno je imel dežurni policijski narednik, ki jo bil v civilu, toliko pričujočnosti duha, da se je približal naredniku ter ga za božjo voljo prosil, naj se pomiri in odide ž' njim v drugo kavarno. Po daljšem prigovarjanju mu je narednik, ne vedoč s kom ima opraviti, res nasedel. Brez sablje in šajkače vS?l z dežurnim na ulico. Tam je dežurni zažvižgal in prihiteli so orožniki ter navalili na narednika. Toda narednik je segel v žep ter izvlekel zopet bombo. Nastala je ljuta borba za bombo. K srefi je udaril eden od orožnikov narednika s puškinim kopitom s tako silo v tilnik, da je izpustil bombo in so ga obvladali. Da ni bila bomba posebnega tipa iz kragujevaške tovarne, bi bila sigurno preje eksplodirala. Narednikovi tovariši so se strahojretno poizgubili preko dvorišča takoj, ko se je pojavila policija. Beograjski listi pripominjajo, da je to v zadnjih dneh v Beogradu že drugi iricentni podoficirski eksces. — Stvar je tako monstruozna, da ne rabi komentarja! Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, četrtek, 5. novembra 1925. \rcdnote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 bi. 79; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 310, bi. 318; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den- 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana deu. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 126; >Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 39; »Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir-;, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 145. lllago: Hrastovi pragi, 260, 16, 26, la., fco vag., nakl. post. den 62; bukovi pragi, 260, 16, 26, la., fco vag. nakl. post. den. 38; smrekovi drogi (hmeljovke), 6.50 do 8.50 m na spod. koncu, 7—8 cm deb., progasto olupljene (odrgnjene), na dolgo okoničene, zimska sečnja, fco vag. namembna postaja Štajersko, za komad den. 6.50; Tavolte, monte, fco vag. Postojna tranz. bi. 1200; Testoni, monte, fco vagon Postojna tranz. bi. 560; drva bukova, lanska sečnja, fco nakl. postaja den. 19; pšenica domača, fco prekm. post. bi. 275; ajda domača, fco Ljubljana bi. 275; koruza nova, času primerno suha, fco bačka postaja, kv. gar. bi. 117.50; koruza umetno sušena, fco slav. post. bi. 160; koruza umet. sušena, fco bačka post. bi. 157; koruza stara, umet. sušena, fco bačka postaja bi. 175; koruza umetno sušena, par. Postojna bi. 200; proso, fco prekm. postaja bi. 215; rž, leo prekm. postaja bi. 210; kostanj, jed., fco štaj. post. bi. 300; kostanj divji, fco vag. nakl. post. den. 50; oves, foo slav. postaja bi. 170; oves slav., rešetani, fco Ljubljana bi. 205; oves bosanski, rešetani, fco Ljubljana blago 195; fižol rjavi, par. Postojna v egal. vreč. b/n bi. 260; fižol beli, par. .Postojna v egal. vreč., b/n bi. 280; želod, fco vag. nakl. post. bi. 180; jezice, fco vag. nakl. post. den. 200, 1)1. 250; konopno seme v vrečah, b/n, par. j Postojna bi. 560; laneno seme, fco kol. Ljubljana den. 520; laneno olje, fco kol. Ljubljana den. 1670; krompir prekmurski, fco nakl. j post. bi. 60; seno stisnjeno, fco štaj. post. bi. , 80; seno polsladko, fco štaj. post. bi. 60. BORZE. — Zagreb, 5. nov. Devize: Newyork ček j .56.16—56.76, Lonaon izpl. 272.92—274.92, Pa- ! riz 228—232, Praga 166.625—168.625, Curih j Curih 1086—1094, Milan izpl. 222.1—224.5, Dunaj 792—802, Berlin 1341—1351, Budimpešta 0.079—0.08. — Curih, 5. nov. Beograd 9.20, Ne\vyork 519, London 23.15, Pariz 20.70, Milan 20.45, Praga 15.325, Varšava 86, Bukarešta 2.45, Sotija 3.775, Dunaj 73.13, Berlin 123.60. X Likvidacija hranilnih vlog naših državljanov pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Na ponovna vprašanja svojih interesentov, na kak način se bodo likvidirale njihove terjatve na hranilnih vlogah pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti, opozarja zbornica za trgovino, obrt in industrijo vse interesente, da med nasledstvenimi državami in Avstrijo ter Ogrsko sklenjenih pogodb o likvidaciji omenjenih poštnih hranilnic še niso ratificirale vse pogodbene države. Kakor zbornica doznava, se bodo interesenti po ratifikaciji potoni časopisja pozvali, da prijavijo svoje terjatve. X Anketa za udeležbo na razstavi v Filadelfiji. Ustrezajoč naročilu g. ministra za trgovino in industrijo sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo anketo, na kateri se bo razpravljalo vprašanje naše udeležbe na razstavi v Filadelfiji. Na anketo, ki se vrši v zborničnih prostorih v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri predpoldne, vabi zbornica vse zainteresirane korporacije in organizacije, kakor tudi vse tiste, ki imajo interes na tej razstavi. Vabilo velja tudi takim interesentom, ki niso trgovci ali obrtniki. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg kristalne sode. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Banjaluki sprejema do 21. novembra t. I. ponudbe za dobavo jeklenih vrvi. — Komanda pomorskog arsenala v Tivtu sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe za dobavo šolskih potrebščin, do 28. novembra t. 1. ponudbe za dobavo električnega materijala ter za dobavo raznega materijala (ploščnato železo, železni vijaki z maticami, karbolinej, katran itd.). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:' Dne 19. novembra t. 1. pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu (Gajeva ul. št. 30 a) glede dobave 750.000 kg pšenice (pogoji so pri 'intendanturi iste komande interesentom na vpogled. — Dne 28. novembra t. 1. pri jjireiiciji pošte in telegram v Ljubljani glede dobave elektromobila (pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji, soua št. 54). — Due 30. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave signalnih sredstev; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave električnih strojev. i'rednietui oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. X t ukrajinska zveza jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na svoji odborovi seji dne 22. avgusta t. 1. sklenila, da organizira iz vrst naših vinogradnikov stalne poročevalce o stanju naših vinogradov in o vinski trgovini. V ta namen je razposlala zveza, lepemu številu vinogradnikov navodila, o čem in kako naj vsakomesečno poročajo, s prošnjo, da pozvani svojega sodelovanja ne odrečejo. Nekoliko se jih je odzvalo, velika večina pa ne. Kavno sedaj po končani trgatvi bi bili podatki iz raznih krajev naše vinorodne Slovenije o kakovosti, o množini ter o cenah mošta posebno zanimivi ter za zvezo vinogradnikov potrebni, da more v pozitivnem slučaju dati interesentom, zlasti inozemskim kupcem potrebna pojasnila. Pokrajinska zveza vinogradnikov trdno pričakuje, da bodo vsi naprošeoii poročevalci čimprej poslali zvezi svoja poročila. X Vinski sejm v Zagrebu. Uprava Zagrebškega zbora je sklenila, da- bo odslej vsake spomladi prirejala sejni vinskih vzorcev. Prihodnje leto se bo vršil tak sejm od 21. do ‘28. marca, istočasno s sejmom motornih vozil in gospodarskih strojev in orodja, radio-aparatov in plakatne razstave. Vinski sejm se bo vršil v glavni industrijski palači. Kot razstavljalei so pripuščeni vsi domači producenti in trgovci na debelo z vinom, odnosno alkoholnimi pijačami in to izključno domačega izvora. Razstavili se bodo seveda samo vzorci na podlagi teh bodo razstavljalci prejelami naročila. To in ono. LJUBICA KOT GOSPODINJA. Cošpod France Kovač, že bolj prileten samec in tovarniški ravnatelj, se je seznanil z Ljubico na plesišču. Napravila je nanj globok vtis in vzel jo je k sebi za gospodinjo. To ni nič čudnega, kajti Ljubica je graciozna osebica nežne rasti ter gleda s temnomodrimi očmi sanjavo v svet. Dva tedna sta minula v najlepši harmoniji, toda ko je prišel gospod Kovač zadnji dan pozno zvečer domov, je bilo njegovo stanovanje temeljito izpraznjeno. Kar je vzela Ljubica seboj, je vse lepo po vrsti .našteto v obtožnici: 4 obleke, kožuh, 3 pari čevljev, 6 srebrnih žlic, 2 podobi, 12 žepnih robcev in 1 dežnik. Sodnik: »Zakaj ste vzeli gospodu Kovaču tfe stvari?« Obtoženka: »Ker me je razžalil.« Sodnik: »Na kakšen način pa vas je razžalil ?« Obtoženka (sanjavo): »Imel je z menoj razmerje.« Ljubica odnese 6 mesecev ječe. Gospoda Kovača ni bilo k obravnavi. : Koliko poje človek, če dočaka, starost 70 let? Ugotovljeno je, da je pojedel človek, ki je dočakal starost 70 let, tekom svojega življenja nad 20 vagonov živil, to se pravi, takorekoč ves transport tovornega vlaka. Teža živil, ki jih zaužije človek vsak dan, znaša 3 kg in 200 g. En vagon vozi približno 4 tone, en tovorni vlak pa 80 ton. Če torej pomnožimo 25.530 dni 70 letnega življenja s 3 kg in 200 g na dan, dobimo vsoto 81.700 kg. (126) v-: a aMopojaku okoli sveta. (Spisal Robert KraU. 87. Maksimus — morilec. Zadnja noč na inorju, ali pravzaprav so že v Rio de la Plata, a obrežja še ne vidijo, le tu pa tam se zasveti kak svetilnik. Ko se naslednje jutro Leonor prebudi, zagleda pred sabo pristanišče Buenos Airesa. Nekdo potrka prav energično ob oklopne plošče. Ko se obrne Leonor v ono smer, zagleda zunaj več gospodov. »Mis Leonor Morris?« »Tako se imenujem. Kaj želite? »V kraljevem imenu, jaz vas aretiram!« Istočasno potegne gospod nek listek iz prsnega žepa in ga drži v gotovi razdalji pred okencem. Leonor ostane mirna. Taka aretacija je ne razburi več. Toda pisave ne zamore čitati. »In vaše spremljevalce aretiram tudi,« dostavi še gospod. »V katerem kraljevem imenu?« >V imenu angleškega kralja.: »A tako? Vi ste angleški kriminalni uradnik?« >Da.< Zakaj pa me hočete aretirati? »Tega vam nisem dolžan povedati. Splob tega niti sam ne vem. izvršiti moram le svoj nalog.« Kaj pa imam opraviti z Anglijo?« ■ .>Vaša aretacija se izvrši po mednarodnem spo-razutuljenju. Povsod, kamorkoli pridete, vas bodo aretirali in oddali v najbližjo jetnišnico.« »Da, ali aretirati me sme vendar le kriminalni uradnik one dežele, v kateri sem pač.« »Gotovo.« »No, in sedaj sem v republiki Argentinija.« Ne, vi ste še na angleški ladji, nad vami plapola še angleška zastava.« »A tako, zdaj razumem, zakaj me aretirate vi kot Anglež! Vi me hočete odvesti na suho zemljo?-: Da, ves avtomobil in nihče ne sme izstopiti.« In potem me oddaste Argentiniji?« Tako je. Na zemlji prevzamejo takoj argentinski kriminalni uradniki avtomobil.« Zdaj se in o ra pokazati tudi Adam. Skozi okence vtakne roko in ponudi onemu dozo s tobakom. »Izvolite tobaka?« se smehlja. »Pristen Španjol. : Hitro hoče uradnik zagrabiti roko, toda še hitreje jo potegne Adam nazaj. »Nee, tega pa ne, kar vse doze pa ne!« Sedaj priteče kapitan. Mis Morris — bas prihajam s kopnega slišim, da vas hočejo aretirati!« Da, ukaz je že izdan.« Zakaj pa?« »Ne vem, in ta gospod najbrže tudi ne.« kar »In mr. Hartung je tudi že aretiran!« »Kaj?« zakliče Leonor in šele sedaj obledi. . Gotovo,< pritrdi uradnik, »vaš spremljevalec, Georg Hartung, je že aretiran.« »Niti slutil nisem,« dostavi kapitan, »pa vidim mr. Hartunga med dvema policajema — vklenjenega ...« »Vklenjen?! Tu na parniku?!« »Ne, ko mora baš stopiti v voz.« »V voz-?! Tu na parniku?!« . »Ne, je že na kopnem!« »On secii že na sodniji,« potrdi uradnik. »Torej,. ' ri$t*Morris,' ne skušajte še zoperstavljati. .7«^ Leonor krikne že skoraj nečloveško, skoči h krmilu, obrne vzvod, zopet nazaj in kakor obrača vzvod sem iti tja, tako se premika Maksimus sem in tja v svojih vezen — evo poči vrv — zdraj druga z gromom — in zdaj se razlete vse verige istočasno kot steklo ... Avtomobil še ne uporablja vijaka, temveč prejšnja stavila elektrišld pogon na 400 konjskih sil. In s to bi!", i:'premenjeno v hitrost, šine Maksimus preko krova, proti ograji. Leonor je najbrž hotela skočiti preko ograje, ali bolje povedano, slično krogli iz topa prodre s svojim lomilcem leseno ograjo. Mesto poka je slišati le grozen krik in potem je Maksimus v vodi, a tudi ne kar tak<\ najprej je prebil še majhen parnik, ki je bil baš tani. (Dalje prih.) je vendar m «a j.t»olja 1 MALI OGLASI j Cene oglasom do 20 besed Din S’—, vsaka nadaljna beseda 1 50 pur. ■kmSSSS-i Kontoristha vešča knjigovodstva ter samostojne slovenske in nemške korespondence ište službe v Ljubljani. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: >Dobra moč«. DRUR - - ČEBIN Ufolfcva ulica 111. • Telefon 56. r>sn Uo^kol driavni uradnik išče kakršnekoli »tužbe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vesten«. B;*nv< ▼ starosti 35 let se teli v (rsuod « itaroiti 80 let »e teh •esnaniti * fotpodiSno is boljše rodbine. Zeni-.ev ni izključena. Le resne ponudbe prosi na upravo lista pod >Zna6ajc. Išče se preprosta sobica s posebnim vhodom v sredini mesta. — Ponudbe na upravo lista pod: >1. november*. Rbsolv^tinja trgovske Sole ieli vstopiti kot prak-tlkantinja h kakemu ve8jemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi aa upravo lista pod: »Mariji . Mladenič' zdrav in pošten, vajen kmetije, ži^ inUi av m "*jv Tt “ , i vine ter V9eh ostalih poljskih del " Buoijuuum lBun išče primerno trajno službo, let. — Ponudbe na upravo lista pod: , Ponudbe z navedbo plače je poslati »Jesen«. t na uprav* lista pod: ' |Trba\?Hjsk:: Dremog in d^va dobavlja promptno in najugodneje tvrdka H. PETRlf, Ljubi era Gosposvetska cesta 8. Tel. 345. Trgovci! Obrtniki! Pri tvrdki 1051P PETELINC i.JUBLIANA biizu rešernovega spomenika, ob vodi dobite vse potrebščine za Šivilje, krojnče. čevljarje in sedlarje na veliko In malo po najnižji dnevni ceni. Vrtnarske zadeve posreduj« Goikova ».Vrtnarska šola" v Kranju, ’*aig!atB0HIBBBB»BBBBBBBB»BB»EMWSI?®BSBIBB«3r OMOI CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUBliAU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov brzojavkam: Telefon Interurban ,OHOM“. Stev. 454. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Ob avl] a vse v to stroko »pndajnie posle najhit*'^ ln pod kulantnlml pogoji. Zastopniki družbe spalnik voz S- O-za ekspresne pošiljke. >Ve*ten<. ! Naročile sreike efektne loterije Narodno-kul-tumega društva Mala Nedelja. 300 dobitkov vrednost 15.550 Din. žrebanje 15. novembra t. 1- SreSka stane samo 6 Din. f MODNI SAtOl« MINKA H OB* V AT, hjana STARI TBO STEV. M t * zalogi najnovejše damske Jn dekliške iTJfk."*'uit. Wob»W«dnoV,7ro5 Popravila »c sprejemajo. J *r*wvwt«ft Izdajatelj te «4g*vanri uraAuiV MSLSBOTK A* ALHK8AN»1I*. _ U tiskarno >Merkurc v Ljubljani Andrej Sever.