NO. 197
'Ameriška Domovina
x-
^HCAN IN »PIRIT FOR6K*. IN LANOIMOC ONIV
/Ir n/1 E RIG/I HI— HO IWIE
OVENIJE
CLEVELAND 3, 0, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 8, 1947
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER

LETO XLIX-VOL. XLIX
DROBNE VESTI ESI
(Došle preko Trsta)
VLASENIšKA CENTRALA, ravnavajo znova tudi ta težka — Da bi dobili vež električne si- vprašanja. Začeli so z deli na
le za elektrifikacijo Srbije, so začeli v Jugoslaviji graditi vodno centralo na-rekah Vlaseniba in Vrla. Reka Vlasenica izvira v gorovju vzhodno od Leskovaca blizu bolgarske meje. Njeni izviri so 1200m okoli 3700 čevljev) nad morjem. Njeni izviri namakajo planoto, ki se imenuje Vla-seniško blato. To planoto bodo zajezili in napravili umetno jezero, ki bo napajalo novo vodno centralo. Tudi reka Vrla izvira v tem gorvoju in bo svoje velike padce dajala v uporabo za novo centralo. Upajo, da bodo izdelali to precejšnje delo v teku dveh let. Dela so težavna, ker je v visoke hribe težak dovoz.
MELIJORACIJA KRAŠKIH POLJ. — Vprašanje kako izboljšati tako imenovana kraška polja, ki jih včasih voda zalije, drugič pa so presuha, je staro vprašanje, ki ga je v Dalmaciji in v Hercegovini reševala že stara Avstrija. Tudi Jugoslavija je delala na teh projektih. Sedaj, ko so novi gospodarji postavili tako imenovani petletni plan, ob-
Imotskem polju v Dalmaciji blizu hercegovske meje.
NOVA PLODNA ZEMLJA. — Drugo veliko vprašanje izboljšanja je osuševanje močvirij v Makedoniji. Ta močvirna zem-
Besede dovolj jasno govore, kakšne dlje imajo komunisti
Avtorji oživljene Kominterne vsevprek zmerjajo Ameriko
London. — Vulko Oervenkov, ki je podpisal novo varšavsko lja računajo, da znaša 80,000 komunistično internacionalo za ha; vsa bi se dala zboljšati ozi- bolgarske komuniste, je včeraj roma napraviti plodna. PišejoJ govoril na kongresu socialistov da bodo najprej izvršili osuše- v Sofiji sledeče: valna dela ob reki Strumici. Tam! “Potem, ko so Amerikanci zamislijo pridobiti 6250 ha zemlje, bogateli tekom druge svetovne Potem bodo delali na Pelagonij- vojne (najbrže šteje med premo-skem polju vzhodno od Bitolja.' ženje tistih 11 bilijonov dolarjev, Za vse to je delala že stara Jugo- ki jih še vedno dolguj^ Rusija slavija načrte, pa ni prišla do iz- Zed. državam in tistih 105 ladij, vršitve. Upajmo, da sedanji gos- ki jih je dala Amerika Rusiji te podraji ne ostanejo samo pri go- kom vojne in ki jih je Rusija vorjenju.	i “pozabila” vrniti) in ki imajo
RIŽ. — Ob gori imenovafii začasno atomsko bombo, so zdru-makedonski reki Strumici je pre- ženi ameriški monopolisti dvi-bivalstvo že davnej pridelovalo gnili prapor proti miru in demo-riž. V mestu Strumici je rižar- kraciji sveta, proti politični in na, kjer riž zluščijo. Ta riž seve-1 ekonomski svobodi ter neodvi-da nikakor ne zadostuje za jugo- snosti narodov.” slovanske potrebe in ga je treba I	_
v rednih razmerah uvažati. Zato!, “1*™^®* da J e Trumanova hočejo novi gospodarji pridelek dolttrlna ln Marshallov načrt izr
riža dvigniti. Tudi o tem sedaj vladini listi precej pišejo. Posku-(Dalje na 3. stranl)
Mrs. Bolton poroča o kritičnem stanju Evrope
Mrs. Frances P. Bolton, kongresnica iz 22. okraja (Cleveland, O.) poroča iz Pariza, Fran*- 1 "cljaj o politični in ekonomski krizi 'v Franciji in Italiji, ki da je izjemno resna.
Mrs. Bolton pravi: “Ravno kakšen bi bil najboljši načrt za Zed. države za obnovo Evrope, je nekaj, kar mora biti odločeno z največjo previdnostjo, ki bo bazirana na večjem razumevanju položaja, kakor ga ima večina Amerikancev. To se pravi v tem smislu: kaj pomeni za Ameriko, ki je bila pahnjena v ospredje strahovite odgovornosti za bodočnost naše civilizacije.”
“Naj imamo to pozicijo radi ali neradi, fakt je, da je tukaj,” poroča bistroumna in preudarna kongresnica.
Senatorja dolžita nasprotno stranko sedanje draginje
Demokrat O’Mahoney in republikanec Taft sta govorila
New York_____Obijski senator
Taft, republikanec, in senator O’Mahoney, demokrat iz Wyo-minga, sta ge udarila na radiu ter zagovarjala vsak svojo stranko, da ni kriva sedanje draginje. Taft je govoril iz Cincinnatija, O’Mahoney iz Denverja.
Taft je rekel, da je dal kongres predsedniku Trumanu vso oblast, da zmanjša izvoz. Ker pa tega ni storil, je pomagal cenam, da so se dvignile. Vrhu tega je vlada sama kupovala za izvoz in s tem vzdrževala visoke cene potrebšči-
Glavnim uradnikom unij ni treba dati izjave lojalnosti
Samo uradniki lokalnih unij je to storijo, je odločil vladni odbor
Washington. — Vladni delavski odbor je odločil, da glavnim uradnikom AFL In CIO ni potreba podpisati izjave, da niso komunisti, ali da bi podpirali kakšno protiameriško organizacijo. Toda zahteva pa se to od uradnikov lokalnih unij, ako hočejo dobiti priznanje od tega vladnega odbora.
Take afidavite zahteva nova Taft-Hartley delavska postava. Pravni svetovalec vladnega odbora je pred nekaj časom odločil, da morajo podati take izjave . vsi unijski uradniki, glavni in Včeraj zjutraj ob 6:30 je prj podružnicah. Vladni odbor
umrl splošno poznani rojak An-|je pg zdaj	dg gi8vnim
ton Lach, stanujoč na 875 E. 'uradnikom tega ni potreba sto-79. St. Dve leti je bolehal in 'riy
V tem (lučaju pa ni sodnika
Port Arthur, Ontario. — Nad jezerom Superior je vreščala jata divjih rac, ki so hitele na jug. Istočasno je vodil v nasprotno smer svoje letalo 23 let stari Harry Hogan. Niti race, niti letalo se ni hotelo umakniti, zavedajoč se svojih pravic v zraku. Race so se zapodile naravnost V propeler. Eno je vrglo skozi šipo, da je priletela v pilota, da se je onesvestil. Letalo je treščila v jezero. Ribiči so Ho-gana rešili. Kant naj se pritoži za poškodbe in izgubo letala?
Vlada bo odpustila vse uslužbence, ki niso povsem zanesljivi
Washington. — Državni oddelek naznanja, da bo odpuščena iz vladne službe vsaka oseba, ki ni povsem zanesljiva za varnost Zed. držav.
V to kategorijo kot nezanesljive osebe spadajo vsi, ki so člani ali ki simpatizirajo s komunistično, fašistično ali nazijsko stranko.
Dalje vse osebe, ki se družijo vedoma ali nevedoma z agenti tujih vlad.
. i ’•=•***’
Taft je tudi kazal kot na vzrok za visoke cene lepe dohodke. Bil je trgovinski tajnik (takrat) Wallace in CIO ki so govorili, da se mezde lahko dvignejo za 20%, ne da bi se zvišale cene. Vrhu tega je demokratski kongres leta 1946 sprejel predlog, da se agencija OPA podaljša, toda predsednik Truman je predlog vetiral in tako je vlada izgubila kontrolo nad cenami.
Senator O’Mahoney je pa trdil, da je predsednik Truman zato vetiral predlog za OPA, ker ! mu je senator Taft dodal amendment, da se dovoli industriji gotov dobiček po določenih stro-
java proti vsemu, kar zastopa demokratski tabor, na čelu mu velika Sovjetska zveza.
Na istem kongresu je govoril tudi češki minister za industrijo Bohumil Lausman, ki je izjavil, da je Češkoslovaška sicer' proti delitvi sveta v dva tabora, da stoji pa češka na strani sv»-bodo ljubečih dežel, katerim na čelu je SovjmTa~zvezm7Mčnda ni mislil Sovjetske unije takrat, ko je s Hitlerjem delila slovansko Poljsko in ki ni ganila z mezincem, ko je Hitler pobasal v svojo malho češko).	,
“Za nobene ameriške dolarje ne moremo prodati svoje svobode, ki smo si jo priborili s krvjo,” je rekel češki minister. (Pozabil je omeniti najbrže, da je češka vso vojno izdelovala orožje za Hitlerjevo armado). Na češkem smo mi socialisti neodvisna stranka. Vendar, v boju proti fašizmu in kapitalizmu bomo skupaj s komunisti v eni skupini, za eno pest.” (To naj si Amerika dobro zapomni in temu primerno’stori, kadar bo češka zopet moledovala za “nekaj” sto milijonov dolarje,v).
trpel hude bolečine. Bil je star 59 let in rojen v Novi vasi. V Ameriko je dospel leta 1907. Kot mlad fant se je z več drugimi takrat vpisal k ameriški konjenici, kjer se je navadil jezika in r#da.
Leta' 1920 se je poročil s Pepco Milavec, sorodnico Lausche-tove družine. Poleg soproge zapušča dva sinova, Raymonda in Walter j a ter sestro Mrs. Mary Turk iz Edna Ave. V stari do-
Odbor je hotel s tem gotovo ustreči AFL in CIO. Glavni uradniki AFL šo hoteli podpisati tako izjavo, toda temu se je uprl John L. Lewis. Uradniki pri CIO tudi niso še podpisali, ker čakajo, kaj bo storila v tem oziru konvencija, ki se vrši prihodnji teden.	1
Kaj bo rekel o tem kongres, še ni znano. Nekateri kongresniki, ki so glasovali za to postavo pravijo, da postava
m
tem bi Nemčija plačevala za dobavo raznih potrebščin iz Amerike.
KOMINTERNA JE SAMO PROTI WALL STREETU
New York. — Daily Worker, glasilo ameriških komunistov, je prinesel uvodnik, v katerem piše, da obnova Kominterne ni namenjena proti Zed. državam, ampak smao proti Wall Streetu, to_ je proti kapitalu.
To je prav tako kot tisti, ki je hotel pregnati iz hiše grile. Tla je polil z gazolinom in zažgal. Pogorela je vsa hiša, pa ki je vendar ni imel namena zažgati.
Slovenski duhovniki na potu v Južno Ameriko
Pisali smo o slovenskih duhovnikih beguncev, ki so prišli v New York namenjeni, da odidejo v Ekvador na misijone. Danes mo remo poročati, da so se odpeljali iz New Yorka z letali v Južno Ameriko. Na željo nekaterih či-tateljev priobčujemo nekaj podatkov o imenovanih duhovnikih.
Skobe Ignacij* rojen 1892 v Žužemberku, je bil župnik na
ških.. Vsled tega imajo producen- Robu. Križman Andrej, rojen v
ti živil v prvi polovici 1947 za 21% večji dobiček kot v istem času 1946..	1
------o------
Poceni avtomobili iz Nemčije
Washington. — Ameriške vojaške oblasti bodo najbrže dovolile nemški avtni industriji, da pošilja na ameriški trg male avtomobile, ki imajo samo 10 konjskih sil in motor v zadnjem delu.
Cena za te avte bi bila $750.. S Naklem 1915 ter bil nazadnje
Komendi 1898 je bil delavski kaplan v Ljubljani. Brglez Ignacij, rejon v Slivnici pri Celju 1911 je bil župnik v Novi Oseli-ci. Pobegnil je iz titovskega koncentracijskega taborišča in se prebil čez mejo. Feme Boris je bil rojen v Tržiču 1914 in je bik prefekt v škofovih zavodih. Bu-kovac Janez je. bil rojen v Fari pri Kostelu 1914 in bil nazadnje kaplan v Predosljih pri Kranju. Tomazin Ludovik je bil rojen v
drugih sorodnikov.
Mnogo let sta s soprogo vodila gostilno koncem 61. ceste. Razstrelba pri East Ohio Gas Co. je uničila tudi njuno posestvo. Takrat jima je rešil življenje sin, ki ju je otel iz gorečega poslopja.
Potem sta kupila hišo na St. Clair Ave. in 63. cesta, kjer sta trgovala z vinom in pivom. Pred enim letom sta pa odprla gostilno na sedanjem prostoru na 79. cesti.
Pokojni Tony je bil mirnega značaja ter skrben oče svoji družini, veliko prezgodaj je odšel s tega sveta.
Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v petek zjutraj 06 9:30 v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Ana Oniga
Na Glass Ave. in 61. cesta so našli Ano Oniga roj Radovanič tfžko poškodovano. Odpeljali so jo v Mt. Sinai bolnišnico, kjer so jo proglasili za mrtvo. Stanovala je na 1177 E. 60. St Zapušča soproga George in mater Mary. V armadi pa zapušča sina Thomas E. Wervin, ki služi na Pacifiku pri letalcih. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda.
Joseph Glatch
Sinoči je umrl Joseph Glatch, stanujojj na 14713 Saranac Rd. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod, čas pogreba in drugo bomo prinesli jutri.
Frank Strnad
Danes zjutraj je umrl Frank Strnad, stanujoč na 439 E. 157. St. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod, čas pogreba in drugo bomo prinesli jutri.
niso komtini-
Rusija je hotela nadeli nagobčnik vsemu svetovnemu časopisju
Toda s svojim predlogom je bila v skupščini temeljito poražena
New York— Skupščina Zveze narodov je z ogromno večino porazila predlog Svjetske unije da bi prišlo svetovno časopisje pod kontrolo posameznih držav. Resolucija sovjetske delegacije se je glasila, da mora vsaka država sprejeti postavo, po kateri bi bil vsak časopis kaznovan, ki bi pisal tožljiva poročila o drugih narodih; dalje bi se vzelo vsaki osebi svobodo pisave, ki je obtožena hujskanja na vojno.
Glasovanje je izpadlo: 34 glasov proti sovjetskemu predlogu, za in 8 jih ni
Sovjetski delegat
Razne drobne novic« li Clevelanda in te okolice i
Za 21. obletnico—
V	četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za Frank Cvara v spomin 21. obletnice njegove smrti.
Poroka—
V	soboto 11. okt. se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob 9 Dorothy Blatnik, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Blatnik iz 886 E. 76. St. in Mr. Edward Ljubi, sin Mr. in Mrs. Anton Ljubi iz 6618 Bliss Ave. Vse najboljše jima želimo v novem stanu.
Zadnji čas za suknje—
Ako si hočete naročiti fino Sterling suknjo ali Fur Coat za zimo, povejte to Mr. Benno B. Leustig-u, ki vas bo peljal naravnost v tovarno, da si jo izberete prav po vašem okusu oju.
in Jero
Demol
lokratska seja—
Slovenski demokratski klub 32. varde bo imel sejo jutri večer ob 7:30 v Slovenskem domu na Holmes Ave. člani in drugi državljani so vabljeni. Razmotrivanje novembrskih volitev bo na dnevnem redu.
12 LET JE IMELA ŠKARJE V SEBI
sti, ampak govori o “unijskih to izjavil, da so v skupščini de-urgdnikih.” Vladni delavski od- 'legatje, ki si ne upajo na glas po-
bor si pa tolmači, da to ne zadene glavnih uradnikov. Pravni svetovalec tega odbora pa tolmači drugače in trdi, da to prizadene vse uradnike, glavne in pri lokalnih podružnicah.
kaplan na Blokah.
želimo jim srečno pot in mnogo uspeha v novem delokrogu.
Hrvatje v New Yorku so razbili shod dr. Vladku Mačku
New York. — Tukajšnji Hrvati, ki menda ne poznajo ameriške ustave, ki garantira vsakemu svobodo govora v tej deželi, so predzadnjo nedeljo razbili shod, na katerem bi imela govoriti dr. Vladko Maček in Bogdan Radiča, Shod je bil napovedan v Manhattan centru.
Dvorano so pa napolnili Titovi pristaši, ki so takoj, ko sta se pojavila na odru imenovana govornika, zagnali tak hrušč in trušč, da ni mogel nihče govoriti. Priti je morala policija, ki je zaščitila dr. Mačka, in ga spravila iz dvorane na varno.
Pred shodom so Hrvatje, oči-vidno Titovi pristaši, piketi-rali dvorano in razdajali letake proti dr. Mačku. S tem so javno pokazali, kakšno svobodo zagovarjajo.
Kot znano, je dr. Maček vodja hrvaške kmetske stranke, za katerim je še danes ogromna večina naroda doma. Med vojno je bil zaprt od Paveliča in Nemcev, ki se jim ni hotel ukloniti. Zdaj tudi Titu ni po volji, kot je videti po obnašanju ameriških hrvaških komunistov.
Predsednik je proglasil Kolumbov dan
Washington. — Predsednik Truman je proglasil za Kolumbov dan nedeljo 12. oktobra. To je javljenih narodni praznik.
268 oseb je umrlo za kolero v Egiptu
V dveh tednih je umrlo v Egiptu za koleri) že 268 oseb, dočim je bilo vladi poročanih 268 novih slučajev epidemije. Vseh skupaj je bilo dozdaj pri-že 1161 slučajev te
bolezni.
vedati svojega mnenja. Zavpil mu je kanadski delegat Beaudoin : "Jaz nisem zato tukaj, da mi bo kdo dajal lekcije!”
Debata je bila tako huda, da je argentinska delegacija zahtevala, da se odstrani začasnega predsednika odbora, poljskega delegata Oskarja Lange.
Rusija je hotela s to resolucijo dvigniti svet proti Zed. državam, katere je delegat Višinski napadel kot hujskače na vojno proti Rusiji.
------o-------
Država Ohio preiskuje gostilne, če mešajo vodo z dobrim žganjem
Columbus, O. — Državni oddelek za žganje je dobil mnogo pritožb, da nekateri gostilničarji mešajo dobro in drago viško z vodo. Oddelek je zato poslal inšpektorje po državi, ki so na obhodu že en mesec ter preiskujejo, če se to res godi. O svoji najdbi bodo poročali direktorju, nakar bo ta poklical na odgovor kršilce.
Država čekira vse žganje, predno pride v državne prodajalne ali do gostilničarjev. To. da v gostilnah pa ni uvedla nobene prieskave že štiri leta.
Državni oddelek pravi, da ima pritožbe o najboljših prostorih v državi, toda ne bo nobenega izdal v javnost, dokler ne bo vsa preiskava po državi končana. V to, da so dodajali vodo žganju, ni bilo zapletenih ravno dosti gostilničarjev, toda ker so prišle pritožbe, je oddelek uvedel preiskvo po vsej državi.
—o-
rirana
68 let. Z(Ravniki so ji vzeli iz trebušne votline zdravniške škarje, katere je nosila v sebi 12 let. Pri operaciji pred 12 leti jih je zdravnik pozabi! v ženski.	v
Škarje so dolge skoro 6 palcev. Ženska noče povedati, iz katerega mesta je doma, niti ne izda imena dotičnega zdravnika. Samo to pravi, da je že umrl. V teh letih je dostikrat čutila bolečine, toda nihče ni slutil, da nosi v sebi škarje. Prišla je v Cleveland, kjer so jo preiskali z X-žarki ter dognali, da ima v sebi nek tuj predmet.
En funt težak otrok bo morda živel
Woonsocket, R. I. — Mrs Hen-rp Allaire, stara 40 let, je povila deklico, ki je tehtala ob rojstvu samo 1 funt. Dekletce je bilo rojeno dva meseca in pol prezgodaj. Zdravniki pravijo, da bo otrok morda živel, ker je drugače normalno razvit.
Lepo vreme jih je zmotilo
Fremont, 0. — Mrs. Edward Stout poroča, da je našla blizu svojega doma cvetoče vijolice.
Zmagovalec v nenavadni tekmi. — Cary Duncan, star H let, iz Detroita je zmagal v tekmi pri jedi špagetov, ki jo je priredila neka tamo-šnja restavracija. Videti je, da se z vso vnemo podal v tekmo in tudi zmagal.
jpil1
iim nnuoMiia
mi »k /ia-iio \%i
mi n.
a&a
—-M"	M,..
d»flj amapt Mftmtoya, Bunda?« »na HoUMs«_
*=r=^t
• Cl«»l«l' jnli
.. «■■'»> «
$ 6 7 6 9 io n ll i) 14 l) 16 17 il 19 u u 11 l) M l) l6 17 16 19 jo (l *
NAROČNINA:
Za Ameriko na lato tfJO; ta Cleveland in
Za^AmerihMMl Si’w?a«"Cleveland ln
BDBSORIPTION RATBS:
United Mat« n* P« Jmr. Oawland and
u!s“*iiSl fc*6 monuST Oerdand and Canada bv mall MAO lor « month«.
U fl. mo lor 3 months Cleveland and 0*-
žrm»« M.W ter 1 moatoe._________
Cleveland and antanta kr Carrier HM per IMT. tun for ( montha. IU0 for > month«. Sul* oopfe« t eenta each.
lovim načrtom. Zato je pa zdaj glavni namen Moskve, da ta načrt prepreči. Ako ta načrt ne bo uapel, bo vsaj Evropa zrela za revolucijo.
Kar mora ameriška vlada najprej storiti, ali vsaj spored-no z drugo akcijo, da se vzdrži pred navalom komunistov — je da z močno roko počisti doma, da prime za kravatelc tiste ameriške državljane, tu rojene in naturalizirane, ki so prenesli svojo vdanost od Zed. držav na komunistične diktatorje. Ti so deželi najbolj envarni, ker to jo tista peta kolona v deželi, ki izpodkopava trdna tla našemu ostboju, naši deželi, naši demokraciji. Tudi med ameriškimi Slovenci jih imamo. Saj jih ni treba pokazati s prstom, sami dovolj stopajo v ospredje v svojih časopisih. Ako bo vlada trpela, da bo ta peta kolona sabotirala doma, je zastonj ves trud zunaj. Prepričani smo, da naša vlada vse to dobro pozna in da bo, ko pride čas, tudi s tem opravila, pošteno obračunala s to nesnago.
Podrobnejša poročila k dogodkom v Istri
(Nadaljevanje) Msgr. dr. Ukmar je
kljub
temu vztrajal tole PO maši burilo in so vsi skupno tolpo
Bntsnd M —'»Hj-HiHH- matter Januar? Sth 1*06. •* O* P0** O®0* ** CtevalAnd. Oblo, under th« Act ut March »sl IHt.
No. 197 Wed., Oct. 8, 1947
i iimiimiir •*?*““*...........iiiiinm**
BESEDA IZ NARODA
mini mn..................
no ljudstvo se je radi tega komunističnega napada zelo raz-
Poročilo clevelandskih skupnih podružnic SŽZ
Komunisti nam niso povedali nič novega
Ko je v nedeljo počila v sVet vest, da so evropski komunisti oživili Kominterno, ali četrto interhacionalo, nas ni to popolnoma nič presenetilo. Presenetilo nas ni zato, ker že takrat, ko je Moskva v maju 1943 izjavila, da je Kominterna razpuščena, vesti nismo absolutno nič verjeli. Takrat smo zapisali (kdor ne verjame, naj prečita naš uvodnik od 22. maja 1943), da so se komunisti samo potuhnili za toliko časa, da jim bodo demokracije pomagale oteti Rusijo pred nemškimi m japonskimi hordami. Zdaj, ko ni več Hitlerja, ko je Japonska na tleh, so komunisti spet pokazali svoje rdeče rožičke. Zdaj se nič več ne hlinijo. Z obraza so odvrgli masko in pozvali zapadne demokracije na vojno — zaenkrat še na živčno vojno, iz katere sč pa lahko razvije tretja svetovna vojna. To se pravi, kadar bo Sovjetska Rusija s svojimi sateliti dovolj močna za to.
Zaenkrat gre samo za politične sfere v Evropi. Kremelj je trdno preprilan, da raztegen zdaj lahko svoje sfere prav d0 Atlantika in da Marshallov načrt za obnovo Evrope ne bo prišel dovolj ob času, da bi preprečil1 komunistom politični pohod na zapadno Evropo.
Moskva je razdelila Evropo v dva dela. Zdaj gre za to,
Kot blagajničarki mi je bila dana naloga, da v javnosti poročam delovanje in račune od piknika vršečega se 7. septembra t. 1. Da je bil uspeh jako povoljen, cilj dosežen, je bilo že poročano. Da pa bomo bolj na jasnem, naj bo tudi v javnosti katere podružnice so se združile in delovale v ta blag namen in katere res zaslužijo priznanje, to so: št. 14, 21, 25, 32, 41, 47 in 49. Od teh podružnic so se odbornice in nekatere res zavedne članice potrudile, da so hodile na sestanke v šolo sv. Vida, nadalje okrog trgovcev prosit za oglase in darila v blagu in tudi na dan piknika prav marljivo delale, da je šlo vse v najlepši slogi in redu. Več jih vprašuje zakaj se nam še ostale podružnice v Clevelandu niso pridružile. Ne vem pravega odgovora, kaj jih je strašilo — .ali niso našega mnenja, ali ni-
Moskva je razdelila Evropo v ava aeia. oaaj gie m n>,(|an mso našega mnenja, an m-kdo bo vladal obema. Ako bo prišla pomoč iz Amerike v za- majo srca do revežev, so se ustra-.	——-------------X----- potem komunisti ne bodo videli Silo dolu „U na hale zameriti se
padno Evropo pravočasno Atlantika.
Obnova Kominterne v Varšavi, ker so se zbrali delegati
i7 t> držav, n« hn mremanila taktike-koaiunistov v Ameriki in Venela de*el«h Ti hnHn delali to. kar so sem od vojne: zmanj-
prostor 1948.
no S. D. D.
$15.00.
V blagajni skupnih podružnic še ostalo $42.28; poleg tega je še ostalo nekaj dobitkov, kadar se nabere nadaljni stotak, se bo zopet poslal v isti namen kot se je tisočak. Torej vidite da z našim delom še nismo dokončale, zato bomo tudi v bodoče vsak dar prav z veseljem sprejele. Izročite lahko pri podružničnih odbornicah, one pa bodo oddale na pristojno mesto.
že sedaj vam sporočam, da imamo že najet prostor S. D. D. na Recher kot smo imele letos, in sicer za 4. nedeljo, 22. avgusta 1948. Prosi se podružnice, da bi na ta dan katera kaj sličnega ne imela, pač pa se pridružite našemu skupnemu delovanju, v čemer že sedaj lahko na vaših sejah ukrepate, zedinimo se vsaj vse ohijske podružnice, ker v združitvi je moč. Bog vas živi!	»
Helen Tomažič.
skušal deliti sv. birmo. Podelil jo' je dvem ali trem otrokom, med tem ko so komunisti vse otroke šiloma tirali iz cerkve, razen tega povzročali v cerkvi grozen hrup in pred oltarjem počenjali prave grdobije. (Sli so tam celo na potrebo), da birma ni bila mogoča. Otroci so zunaj cerkve jokali, molili in prosili, da bi jih pustili k birmi, a je bilo vse zaman. Komunisti so birmo z nasilji onemogočili. Ti komunisti so se potem, ko je duhovščina morala oditi, glasno smejali in namenoma vpričo ljudi govorili: “Šlo je dobro, v Lanišču pa še lepše.’’ Prav iz tega pa je ljudstvo spoznalo, da je to organizirana tolpa,, ki bo prišla tudi v Lanišče.
24.. avgusta. — Krvava šent-jernejska nedelja in birma v Lanišču. Grožnje in napovedi komunistične tolpe v Buzetu, češ, da bo v Lanišču še lepše, razkačile laniške fante in
pognali čez cerkveno obzidje. Tolpa je pa zunaj cerkvenega obzidja začela metati nazaj kamenje. To je pa ljudi še bolj razdražilo in so tudi sami začeli pobirati kamenje in druhal nagnali iz vasi in jo razpršili po polju.
Ta poraz je komuniste zelo pekel. Hoteli so se maščevati in so šli iskat pomoči. Ukmar je med tem že birmal. Kmalu je prišlo poročilo, da se pripravlja nov napad in dokaj težji. Domači župnik je šel prosit dr. Ukmarja, da bi z birmovanjem pohitel. To je tudi storil.
Ni prišlo do novega napada, zato so nekateri botri z birmanci, ki prej niso mogli ali si upali v cerkev, prihajali zdaj v cerkev. Tako je msgr. dr. Ukmar v cerkvi trikrat izvršil bir-
17 ** ojziiv, ne du amcmumm	—»i ......................
drugih deželah. Ti bodo delali to, kar so sem od vojne: zmanjšati vpliv Zed. držav! To se pravi, če si bodo upali in če ne, bo Stric Sam začel spravljati s poti domače pete kolone. Ako bo ameriška vlada držala križem svoje roko, bo tukaj naprej ista propaganda za komunistični raj, kot jo opazujemo zadnji dve leti. Kar bo storil Tito, kar bo povedala Moskva, to bo vse za blagor človeštva; kar bo storila ameriška vlada s svojimi diplomati — to bo vse delo reakcije. Za tako pisanje bi opravili v Titovi Jugoslaviji ali Rusiji zelo nakratko. Seveda, v Ameriki imamo pa svobodo pisanja, svobodo zmerjanja frej kontra.
Ako bi naši državniki, Roosevelt in drugi, nekoliko manj verjeli komunistom takrat, ko so potrebovali pomoč kapitalistov, da jih niso pohrustali, naciji, bi danes ne bilo treba zapovedovati "torke brez mesa,” “četrtke brez perutnine in jajec”; bi ne bilo treba šteti bilijonov v trenju proti komunistični nadvladi. Ampak Roosevelt in Churchill sta slepo verjela Stalinu in prodala vso vzhodno Evropo — Moskvi. Zdaj mora Amerika reševati, če se da sploh še kaj rešiti — vsaj zapadno Evropo, poleg vseh ogromnih žrtev, ki smo jih doprinesli v vojni.
Obnova internacionale ali Kominterne, ni nič novega. Vse to so komunisti delali in govorili vse od končane druge svetovne vojne. V začetku polagoma, toda vedno glasneje in vedno bolj odprto, vedno bolj predrzno. Prepad med komunistično Evropo in zapadnimi demokracijami ni prišel šde z resolucijo v Varšavi, da je obnovljena Kominterna. Prepad je bil, začet, ko je začela Sovjetska Rusija kacati, da ne misli sodelovati s svojimi bivšimi zaveznicami. Ni hotela skleniti mirovne pogodbe z Nemčijo, ne z Avstrijo, ne z Japonsko; ob vsaki priliki je sabotirala delo Zveze narodov pri varnostnem koncilu; Jugoslavija, Albanija in Bolgarija so netile vojno v Grčiji; komunisti so kovali zaroto, da se polaste Koreje in Mandžurije; izvedli so generalno stavko v Italiji in Franciji; Kremelj je ukazal vzhodni Evropi, naj se ne pridruži Marshallovem načrtu za obnovo Evrope — vse, vse to je jasno kazalo nam in ostalim zapadnim demokracijam, da je Sovjetska Rusija na pohodu za vrhovno oblast nad vsem svetom in da namerava sčasoma pasti tudi po Ameriki. To je lahko vsak videl in videla je naša vlada, pa se je začela pripravljati in počasi kriviti hrbet, da se postavi v bran. Vse sovjetsko časopisje in vse naklonjeno komunizmu, v Ameriki in po vsem svetu, je že davno začelo s kampanjo proti Zed. državam, kakršne še ni bilo od časa Hitlerja in Goebbelsa.
Torej ni obnova Kominterne absolutno nič presenetila ameriških državnikov, kakor ni onih v Angliji, Franciji in Italiji.
Morda se še dobe naivni slepci, ki še zdaj ne vidijo, da je končni cilj Moskve; svetovna revolucija, nakar bi komunisti pograbili oblast nad vsem svetom. Ampak to je fakt in hvaležni moramo biti, da niso vsi tako naivni, ali abotni, ali kar so žo, kot je na primer bivši podpredsednik Wallace. Morda bodo zdaj uvideli svojo zmoto tudi oni, ki so obsojali vojaško treningo, ki ja priprava za obrambo proti komunizmu. Stalin, Molotov in drugi glavni boljševiki dobro vedo, da svetovne revolucije ne bo, dokler ne padejo Zed. države. Zato pa velja zdaj glavna propaganda, ustmena in pisana — Ameriki.
Kremelj se boji, to je jasno, da bodo njegov načrt podrle Zed. države. Revolucija uspe samo tam, kjer je lakota, trpljenje, obup — kar hočejo preprečiti Zed. države z Marshal-
šile dela ali pa bale zameriti se prijateljem nam nasprotnega mišljenja — eno je prav gotovo. Ne ozirajmo se na opazke nam
nasprotnih, ista katera se boji pkazati kaj je, vzemi korajžo in vzgleddruzih, katera pa ne more pri katoliški organizaciji stati v naši vrsti, je pa obžalovanja vredna. Zato glejte kakšen odbor izvolite, da jih v bodočnosti tudi po dnevi ne bo strah — in da se bodo tudi izven sej zavedale kaj so —.
Ker je podružnica št. 2 izmed vseh največja in v srednii naših Slovencev, je samo ob sebi umevno, da so te odbornice in članice največ delovale in doprinesle in ostale podr. gori omenjene, je pa tudi vsaka doprinesla lep delež. Največjo odgovornost, dela in skrbi pa smo naložile gl. preds. ge. Albina Novak in predsednici št. 49, ge. Mary Stušek. Bog vama poplačaj, ker sta z veseljem in dobro voljo vse lepo preskrbele in vaju ni strašilo ne eno in ne drugo. Prav vsakega in vsako bi rada imensko omenila, pa bi vzelo preveč prostora. Saj ste prav gotovo napravili v zavesti, da s svojim delom in prispevkom otirate solze našim nesrečnim rojakom on stran morja, kateri se morajo v žalostnem položaju potikati po svetu. Vsem kateri ste v ta namen na en ali drug način kaj pripomogli Bog poplačaj milijonkrat! Me, članice Slovenske ženske zveze, pa ker smo skozi cel čas lepo skupaj delovale, naj ta prijaznost in složnost ostane med nami, katera se je zadnje čase spojila in glejmo, da se v bodočnosti med nas več ne priklati kak zoperni nemir, kateri škoduje nam samim, največ pa organizaciji in sploh slovenskemu, ženstvu.
Finančno poročilo;
Skupnih dohodkov; oglasi, darila in na pikniku prodano $1,-909.03.
Skupnih stroškov: tiskovine, godba in potrebščine za piknik $851.75.
Preostanek od piknika (čisti dobiček) $1,057.28.
Važen sestanek
Cleveland, O. — Vabljeni ste vsi Dobrepoljci, Velikolaščani.od sv. Gregorja, Iz Roba, škocjanci,
dalje Ižanci in iz šmarja-Grosup-lja, da pridete v nedeljo 12. oktobra ob 2:30 v šolsko dvorano sv. Vida. Prišel bo č. g. Anton Mer-kun iz Barbertona predavat o dogodkih od leta 1941 do 1945 želja g. Merkuna je, da bi srečal vse farane iz Dobrepolja, kjer je bi( za župnika 19 let; dalje je bil kaplan v Vel. Laščah od leta 1902-5. Spominjate se ga lahko tudi vsi od Sv. Gregorja ter iz Roba in škocijana. Tu boste slišali o dogodkih, ki so se dogajali v teh krajih v letih 1941 do 1945.. Lahko boste tudi osebno govorili z č. g. Merkunom in izvedeli novice, ki vas bodo zanimale, posebno o vaših domačih..
Torej ne pozabite 12. oktobra ob pol treh (2:30) popoldne v šolski dvorani sv. Vida. Pridete pa lahko že prej v dvorano, ker s programom se bo že prej začelo. Na veselo svidenje vam kliče,
Pripravljalni odbor.
Obziren mož
Dospela je v vojašnico brzojavka, da je vojaku Štok Martinu oče nenadoma umrl.
Častnik, ki ima dolžnost na_ slovijenca obvestiti, je znan kot zelo obziren mož.
“Štok Martin!” kliče častnik.
“Na povelje, gospod poročnik!” odvrne vojak.
“Tvoj oče je umrl.”
“Za božjo voljo!’’
“Tudj tvoja mati je umrla!”
“Ooooh!”
“In tudi tvoja sestra je umrla in hiša je pogorela.”
Ubogi vojak ne more več in se onesvesti.
Ko je Štok Martin prišel k zavesti, mu reče “dobri” poročnik:
“Saj sem se le šalil! Ni tako strašno! Le tvoj oče je zares j umrl, vse drugo ni nič res.”
■o-
može in so še tisti večer sami od sebe zastražili vso vas. in o-kolico, da bi se komunisti že ponoči, kot je bilo v Tinjanu, ne prikradli v vas. Zlasti se jim je sumljivo zdelo, da so tudi nekateri laniški komunislti, delavci, ki jih nikoli drugače ni bilo domov, ta večer prišli vsi domov spet. Vse je bilo zaskrbljeno, kako bo naslednjega dne. Mnogi, tudi duhovnika, domači župnik Cek in dr. Bu-iešič sta svetovala, naj bi birmo v Lanišču imeli že ponoči, da bi se tako izognili in zavarovali pred pretečim komunističnim napadom. Ta sklep so šli javit tudi oblastem, Msgr. dr. Ukmar je bil pripravljen ugoditi temu predlogu, vendar je bil radi dogodkov v Buzetu izmučen, razen tega ga je bolel tudi želodec, da ni bil gotov, če bi ponoči mogel vzdržati v cerkvi. Zato se mu je zdel bolj primeren drugi predlog, da bi zjutraj eno uro prej začeli. In tako je tudi bilo.
Ko so ponoči laniški fantje in možje stražili vas in okolico, so po oddaljenejših vaseh, vsaj v desetih vaseh, komunisti imeli, kakor so to povedali ondot-ni domačini, sestanke, na katerih so sklenili, da birme v Lanišču ne sme biti in da morajo vsi v Lanišče, namreč vsi partijci.
Proti jutru so fantje in možje stražo vasi in okolice opustili in se zgrnili okrog cerkve. Sklenili so, da bodo'zastražili samo cerkveno obzidje in vhode v cerkev, kamor bodo pustili samo duhovščino, otroke, birmance in botre, da bi se med verniki, ki jih iz drugih krajev ni mogoče poznati, v cerkev ne vtihotapili tudi komunisti. Samo skozi vrata v zakristijo so spuščali notri otroke in njih botre.
Kmunistična tolpa je prišla že prav zgodaj, toda, ker je cerkveno obzidje bilo zastraženo, niso mogli naprej. Hoteli so se vriniti v gruče vernikov, ki so prihajali, češ, da so botri — a jim ni uspelo, da bi skrivši udrli. Nato so peva.ie in plešoč kolo, pa tudi kričeč in preklinjajoč skupno silili v cerkev. Dr. Ukmar je že maševal. Tedaj je ta tolpa z vzklikom na “juriš” hotela vdreti v cerkev. A ljudje, zlasti starši otrok, so z vso odločnostjo branili vhod. Ti ljudje so bili popolnoma goloroki in so zgolj z rokami branili vhod. Toda, ko je banda ogorčena, da ne more v cerkev, začela prva pretepati s koli, so tudi verniki zgrabili za
vi,i —Kongreacija sv. obredov je Septembra 24. poslan ček “klu-1 uvedla postopanje, da se pro-bu stoterih” za Katoliško ligo glasi za blažene HO otrok, ki
$1,000.00,
Vnaprej vplačano na najemni-
so bili v francoski ieta 1794 umorjeni.
Birma je bila končana. Zadnji, ob 10 je maševal dr. Bu-lešič in sicer na čast Presvetemu Srcu Marijinemu za spreobrnjenje grešnikov. V Lanišču so bili ta dan, ker je bila nedelja, samo trije duhovniki, sicer je druge dni bila v spremstvu msgra. Ukmarja številnejša duhovščinsf — 10 do 12. Ako bi jih to nedeljo bilo več, bi skoraj gotovo delili isto usodo, ki je zadela dra. Bulešiča in dra. Ukmarja.
Ko je zadnja maša in birma v cerkvi bila končana, se je duhovščina odpravila v župnišče, ki so ga laniški ljudje in fantje prav tako zastražili, ker niso zaupali. Ker je izgledalo, da so za enkrat izven nevarnosti, so mnogi zaostali birmanci prihajali še vedno prosit, da bi jih msgr. Ukmar birmal. To je tudi storil in jih je birmal v posameznih skupinah v župnišču. Tako je tudi v tupni&iu trikrat birmal.
Komunisti so se med tem že organizirali in napravili svoj načrt. Vendar niso šli docela k cerkvi, marveč so bili pod njo pri vodi.
Nenadoma se v Lanišču pojavi policija narodne zaščite. Ta izda takoj nalog, da morajo vsi v petih minutah zapustiti kraj in se raziti. Tako so tudi možje in fantje, ki so stražili župnišče, morali v stran in domov. Vrata župnišča pa so kljub temu ostala zaprta in zaklenjena. Tedaj pristopi k vratom poročnik narodne zaščite in začne trkati na vrata. Znotraj vpraša župnik: “Kdo je?” — Odgovor: “Policija!” — Med tem ko se je ljudstvo razšlo in je nato poročnik stopil k vratom župnišča, pa je že od komunistične tolpe kakih 5 ali 6 mož prihitelo v bližino župnišča, v bližino vrat
Ker je domači župnik dobil od poročnika odgovor; Policija — je vrata odprl, nato pa se je s poročnikom kratko pomenil o dogodkih. Poročnik je zapustil župnišče, tedaj pa je skupina prvih pet ali šest ko munistov z vzklikom na juriš vdrla v župnišče. Vzklik “na juriš” je bil tudi poziv ostali organizirani grupi. (Poročnik se je pozneje med ljudmi izgovarjal, da ni mogel zabraniti vdora. Zakaj pa nosi orožje?)
Ob odhodu orožnika sta ob vratih župnišča župnik in njegova mati. Ko je mati zapazila, da onih 5 — 6 mož drvi proti vratom, je sina porinila pod stopnice, kamor se je brž skril, da ga teh nekaj surovin ni videlo, mater ob vratih so pa takoj pretepli in vdrli v župnijski urad, kjer je bil ostal dr.
je
ženska je pogledala skozi okno prav tisti hip, ko je eden napadalcev z nožem zabodel dr. Bulešiča v vrat in je v dolgem curku brizgnila kri.
pruhal je bila v župnišu in tam divjala. Ljudje zunaj so čuli lomastenje, 4 streld, divje vpitje komunistov. Najprej pride iz župnišča neki Stanko Brgudca, ki je laniška podružnica, z okravljenimj rokami in nožem. Opazila ga je njegova teta in mu takoj rekla: “Stanko, Stanko, kaj si učini-jaT On pa; “Ča sam namislija ovo sam činija!” Sel je k pipi, kjer sije pral roke in nož, tam pa se istočasno posmehoval in govoril: “Isuse, primi dušu mo-ju, Isuse, primi dušu moju.”
Te besede je pač slišal pri umirajočem dru Bulešiču, ko ga je ta razbojnik klal. Dr. Bu-lešič je bil takoj mrtev. To je ugotovil in izjavil pozneje sam javni tožilec. Na njem so našli štiri smrtne, 8 do 10 cm globoke rane. Ena je bila spredaj na vratu, druga zadaj, tretja je bila zadna pri ušesu. Tukaj je zločinec rano naravnost izvrstal. Četrta je blia zadana v hrbet.
Iz pisarne je druhal drla gori v sobo, kjer je bil dr. Ukmar. Dr. Ukmar je na svojem prevozu iz Pazina na Reko izpovedal samo to, da so pridrveli gori moški in ena 'ženska in zakričali: ’’Fašist, fašisti” On je dejal samo to: “Nisem fašnst, Sem samo duhovnik, poslan k vam delit sv. birmo.’.’ Med tem je že priletel nanj udarec s kolom in se je msgr. onesvestil in ni vedel več, kaj se je potem godilo. >
Ko je dr. Ukmar padel v nezavest, je druhal mislila, da je mrtev. Tekla je po hodniku in kričala: “Dva- smo finili,*a treči nam još fali! Gde je tre-či?” G. župnik Cek, ki je vse te vzklike slišal, je ves prebledel. Tri četrt ure so razbijali po župnišču, dvakrat so prišli tudi pod stopnice, kjer so bila mala vratca, skozi katera se je župnik skril v neko shrambo. Za temi vratci je stala vreča koruze. Cim so tolovaji skušali vratca odriniti, je vreča vratca spet potisnila nazaj. Tako niso prišli skozi ta vratca in so nadaljno iskanje opustili.
Druhal je zmagoslavno kričala po žpnišču: “Nema Boga, nočemo Boga, nočemo Boga, hočemo komunističku partiju!” To je trajalo dobro uro. Nato se je “pojavila” ojačena policija; druhal se je en kilometer iz Lanišča odstranila in smeja-la.
Ko je policija prišla v župnišče, je šla takoj poiskat župnika, ki je bil še vedno skrit. Našla je tudi tista vratca, potrkala in župnik je prišel ven.
Policija iz Buzeta mu je dejala, naj se ne pokaže ven na cesto. Župnik je najprej, ker je bil v pritličju, pogledal v župno pisarno, kjer je v kotu pri steni v mlaki krvi zagledal ubitega; dra Bulešiča. Bil je kot krpa. Ležal je docela tako kot sv. Cecilija. Dr, Bulešič je bil tudi po rokah in obrazu vjs črn, kar dokazuje, da so ga tudi tolkli.
Nato je župnik Cek v spremstvu domačinov brzo pohitel gori v sobo, da bi videl, kaj se je zgodilo z msgr. Ukmarjem. S strahom je vstopil. Našel ga je na tleh kraj postelje zvitega in v mlaki krvi. Kri mu je tekla iz ušes, nosa in ust. Zadaj na lobanji je imel težko rano in tudi po telesu je imel vse polno ran. Obraz je bil ves zatekel
nim zgraum «* Bulešič (Msgr. Ukmar se .,- —,—, Jv -------------------- -
kole, ki so jih možem branil- namreč malo prej podal gori v grla; “Krevet (posteljo) ’, cem prinašale matere otrok. V j sobo, da si malo odpočije) in Prinesli so vode in so ga začeli tem boju je bilo 20 ranjenih takoj navalili nanj. Ker se je umivati. V sobi so našli tudi Laniščanov.	! nekaj žensk še vedno mudilo na več kosov razbit stot, kar do-
Neki predsednik skupine ko-1 okrog župnišča in so tolovaji kazuje, da so ga bili s stolom, munistične tolpe je hotel celo z vso silo drli v župnišče, so dokler se ni onesvestil in so revolucljilstreljati, tedaj ga je udaril podenske zaskrbljene pričele tar- mislili, da je mrtev. .
roki neki 83 letni starček. Ver-1nati in gledati, kaj bp. Neka!	(Dalje prihodnjič^
L
, Ukmar je zdaj bil pri zavesti in je ječal v ranah. Ko
je začutil, da je prišel domači župnik, je s težavo spravil iz
Krščen denar
POVEST Dr. Ivo Šorli
pravo
2. Martin na poekuinji in Slivnica na poekušnji
Drugo jutro se je godec precej kasno spravil na noge.
Spodaj v kuhinji je stal zraven Šilarice Matijček. Bil je ravno zvrnil stekleničko žganega vase in se je še ves stresal.
“Hu, ta je pa vsak dan bolj močan! Kakor da bi ga bila coprnica skuhala,” se je hehetal.
Starka ga je grdo pogledala in se obrnila potem proti Martinu.
“Mati, ali bo malo kave?” je vprašal ta. “Saj bom vse pošteno plačal.”
“E, kaj boste neki plačevali!
Tja sedite!” je rekla Šilarica ....	, .
in je od ognja vzela lonček, ki K pdovico tega časa, kakor so ga ljudje ustavljali, bi ga ne
Godec je udaril na struno in starka ga je celo prosila, naj napravi tako. Za jutri ima tudi malo mesa, da ne poreče, kako je pri njej stradal. “In drevi ne pozabite priti!” ga še opominja, ko je odhajal.
Martin jo je ubral takoj za vasjo v hrib po položnem kolovozu, ki je vodil v razna manjša sela in sicer tako, da je šla pot najprej čisto vkreber do prve vasi. Človek je po tej poti v enem dopoldnevu lahko obšel vse glavne kraje sicer prostrane župnije, a je še videl večino posameznih naselbin, ki so stale ob potu.
Ako bi bil godec ostal poysod
je že čakal.
“Kako si rekla, Šilarica? Da ne bo nič plačal?” se je začudil Matijček. “O, to grem pa po vsi fari povedat, da je prišel na svet človek, ki dobi pri Si-lariči kaj zastonj,”
'In veselo smejoč se je odšel skozi vrata.
Martin je kavo naglo použil.
“Tako! Zdaj pa se bo treba zopet napraviti na pot!” je rekel, a bolj kakor da vpraša, nego da pove.
“I, kam se vam že spet mudi?” je zagodrnjala starka.
“Hm, nikamor prav za prav,” se je zasmejal godec. “Ampak če se vam zdi, da bi šel danes malo koledovat po fari, čeprav ni pustni čas; in bi povsod povedal, da bom še drevi in jutri pri vas. Pa naj se Močnik malo pojezi!”

P ?
Kadar potrebujete zavarovalnino
viharju. » avtomobile,
-----In aaneeUlvo
obrnete na
L Petrich — IV1874
UMI KILDEEB AVI.
bilo ves teden nazaj. A čim je tako rekoč s svojo harmoniko sklical ljudi, že jo je zopet naprtil in se napotil naprej, češ, da bo jutri, ko je nedelja, še pri Šilarju. Ce bi se komu zdelo, ga mora tam slišati.
“Zakaj pa se nisi ustavil rajši prj Močniku?” je zaklical v prvi vasi nekdo za njim.
“Zato, ker imam pri Šilarici vse zastonj!” se je zasmejal Martin; in ljudje niso vedeli, ali se norčuje, ali je nazadnje res.
Pod noč se je Martin pošteno vrnil pod Šilaričino streho, in starko je moralo že skrbeti, ali bo držal besedo ali ne, tako prijateljsko ga je sprejela. Vprašala ga je skoraj materinsko, ali je kaj lačen; in na njegov odgovor, ali je že kdo kd£i bil tako sit, da bi za kaj dobrega ne bil lačen, je postavila celo skledico belih žličnikov pred njega.
Po večerji sta šla v izbo in
iMartip. je vzel harmoniko v rp-ke. A naenkrat je zopet vstal in odprl okno na cesto.
(Dalje prihodnjič)
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljen* Sl. decembra 1M1
Inlcorporlrana 13. oktobra 1023
Re-lniorporlrana 8. tv ' 1 ril* 1040
CHICAGO, IU.
Odbor za leto 1947)
Predsednik: John Mlakar. 1028 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Mlavec. 2338 8o. 81st Ct.. Cicero. Ul.
Tajnik: Joe. J. Kobal, 2118 W. 23rd Street Blagajnik: Joe. Oblak. Jr.. 1840 W. 22nd Place Zapisnikarica: Anna Zokal 2080 W. Coulter Street Duhovni vodja: Bev. Leonard Bofolln, O. F. M. 1863 W. 22nd Place Nafeornlki: John Dene*. 0180 Arthinfcton Ave. - Kanila Hchman, 2328 So. Walcott Ave. — Frank Dolenc. 2068 W. 23rd St. porotni odbor: Math Hajdinjak, 2017 W. 21ct Place - Lee Mladic, 1019 W. 22nd Place - Maline Oabott. 2020 W. Oermak Rd. -Anna Zorko. 1064 W. Jlat Place
Družbena adravnlka: Dr. Joe. K Bnich, 1801 W. Cermak Road ln Dr. F. T Grili. 1080 W. Cermak Road vratar: Frank Roblek. 1838 W. 22nd Plačo Uradno Glaallo: “Amerik* Domovine"
Seje ae vrtijo vsako drugo aoboto v mesecu ob 8. url meter v cerkveni dvorani Sv. Štefana na 22nd Place In Wolcott Ave.
Druib* sprejema v svojo sredo molke in ženske od 8. do 46. leta starosti. Pristop v Dndbo Je prost. Za natanOno pojasnilo glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika.
To Je lmanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chl-cagi. Rojaki, pristopajte v to domado Družbo!
'l bi ostanki. Pač pa so začeli znova kopati bapit. Vse je še v razvoju, vendar so že izvozili nekaj te rude na češko. Barit je važna rudnina za kemično industrijo, zlasti za idelovanje suhih barv. Barijeve spojine se uporabljajo tudi v usnjarski industriji za odstranjevanje dlak, dalje v steklarski in porcelanski industriji. Barit iz rudnika na Škofljici je zelo čist.
OBVEZNO PRIDELOVANJE SEMEN DETELJE. - V Jugoslaviji je vse na komando. Izšla je uredba, ki obvezuje vse kmete, da morajo, če imajo deteljo, pustiti en del detelje za seme. Na državnih posestvih morajo pustiti za seme četrtino posetve, na zasebnih pa eno sedmino. Za seme je treba pustiti najboljši del posevka. Kmetovalec, ki pridelu-ju več vrst detelje, mora pustiti za seme od vsake vrste predpisani del posevka. Kakor za deteljo je predpisano tudi za grahorico, ki se uporablja za živinsko krmo. Trdijo, da je domače detelj-no seme najbolj odporno proti vremenskim neprilikam in za naše razmere najbolj prikladno. ------------o----
Slovenska Podporna Družba Sv Mohorja
Chicago, 111. — Tem potom vabim cenjeno članstvo naše Družbe, da se gotovo udeležite naše prihodnje seje, ki se bo vršila v soboto dne 11. oktobra točno ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Na tej seji bomo sprejeli lepo število novih članov in članic, zatorej ponovno apleiram na članstvo, da se udeležite v velikem številu. Uspeh naše sedanje kampanje je odvisen od nas vseh. Sobrat Leo Mla-
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St.
KE 8690
MAU OGLASI
Stanovanje iščeta
Dve odrasli osebi iščeta sta-j novanje 3 sob s kopalnico. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 0726.	—(198)
die in John Mlakar se trudita in agitirata za nove člane, zatorej se apelira na vas vse, da greste jima na roke, ko vas bosta morda obiskala.
Na zadnji redni mesečni seji je bilo sklenjeno, da priredi Družba svojo veselico, katera se bo vršila prihodnje leto, dne 24. aprila 1948. Druga društva in organizacije prosim, da vzemite to v naznanje, ko boste morda delali načrte za razne zabave.
Z sobratskim pozdravom,
Jps. J. Kobal, tajnik.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Doile preko Trota)
Kaj naprednjaki verujejo
Film iz modernega sveta
1. Rojstni dan na Veliki petek Gospod Orlov. Doktor trgovskih ved. Izvrstni dohodki, čisto brez vere. Bog? ... to je samo za otroke in stare strine ... Kristus? .. . pač velik mož, filozof, skoro anarhist . . . Sveti duh?
. ga ne potrebujemo! Danes! i.o je toliko velikih duhov na svetu! Vera?... pojdi, pojdi, to ni za kulturnega človeka našega stoletja! Jaz ne verujem! . . . tako je modroval gospod Orlov o vsaki priliki.
Danes sem ga srečal. “Gospod Orlov, kaj pa je? Nekam bled, slabe volje ste. Kaj pa je, no?
Bolezni na ntehorjo in žlezah
Ako imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešna izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti.
DR. PAULW. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg., 850 Euclid Ave.
Telefon MAin 6916
Uradna ure: 10 do 4 razen ob sredah in po dogovoru
Grelec ziaprodaj
Naprodaj je circulating heater na premog, lahko greje 4 do 5 sob. Zglasite se na 5907 Bonna Ave. HE 2586.	(199)
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Kollander
6419 St. Clair Ave.
. v S. N. Domu
(Tues.-x)
(Nadaljevanje a 1. strani.)
siti hočejo z rižem {udi v močvirnih krajih Slavonije.
V RAKOVICI BLIZU BEL-GRADA je bila v stari Jugoslaviji tvama za razne motorje. To tovarno hočejo razširiti in v njej izdelavati avtomobile. Izdelali so že več tovornih avtombilov, ki so se po poročilih vladinih listov dobro obnesli in bodo sedaj izdelavo pospešili.
BRNISTA. — Ena največjih potreb v Jugoslaviji je potreba po obleki. Večino materiala za obleke je bilo treba uvažati iz tujine. Volne je bilo v Jugoslaviji veliko premalo za domačo potrebo, bombaža sploh ni bilo.
rastlina, ki raste aamorodno v
Dalmaciji in je rastlina kraških
obmorskih krajev. Zraste do višine dveh metrov in daje vlakna podobno kot konoplja. Z novo tehniko je uspelo, da jo morejo uporabljati tudi za finejše tkanine. Njena prednost je še to, da raste tam, kjer druge rastline ne uspevajo, na najslabših kraških tleh. Tej fcrnistri bodo sedaj posvetili posebno skrb. Tako beremo v komunističnih listih.
ODKUP LANENEGA SEMENA. — Za pospeševanje pridelave lanu, so organizirali nakup lanenega semena. Laneno seme
Gospa Ogrizek jo je obiskala. Ta se razume na znamenja in linije na roki. Ogledovala je roke naše modrijanke. “Gospa Bilič, lepo roko imate, ampak.... linije na nji so nekam take . .. . take .. . Pozor! Slaba znamenja, gospa Bilič.
Prestrašena je odšla gospa Bi-ličeva k Madami v Krivo ulico. Ta meče karte in prerokuje srečo ... “Gospa Bilič, pozor! Karte so nekam sumljivo v neredu.
Sicer veste . . . lahko . . . ampak pozor!... pozor! ...
Profesor Krivonos se razume na zvezde. Tudi ta je iskal usodo gospe Biličeve v... zvezdah. Saj prijazen je bil, pa vendar ni mogel nekaj zamolčati; ‘“Gospa Bilič ... . žal ni vse v redu . . . Upajmo sicer .. . ampak pozor . pozor ...
“Ti,” ji je rekla neka prijateljica na njen obup, “ti, preskrbi si staro zarjavelo podkev, pa imej močno vero vanjo. Veš, močno vero imej v podkev, doživela boš čudeže. O, podkev pomaga!
Gospa Bilič je torej naročila staro podkev in veruje v njeno moč, ampak v Boga, v Sveto pismo in v božjo Previdnost verovati, tega pa ne, ne!
III. štiriperesna deteljica Mlada Uka je prejela od dobre tete v dar svetinjico Srca Jezusovega na srebrni verižici, Vesela pridirja domov. “Mama, mama, glej!” — Moderna mama vsa iz sehe: — “Brrr, taka prazna vera! O te stare tete, te prismojene tete! Uka, proč s to medalj-co, mi smo moderni ljudje!” lika prejme v dar zlato štiriperesno deteljico. Mama; “Vidiš, Uka, lepo in pridno jo nosi. Ta obvaruje pred nesrečo!” lika teka po travniku. Spotak ne se in pade. Luknja v čelu. Kri. Vpitje. Mama priteče, dokrije vrat, štiriperesne deteljice nikjer — “Vidiš! Saj sem ti rekla! Brez
Moški in ženske za delo
Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v
F. Zimmerman Co.
2040 West 110. St.
DELO DOBIJO
Službo dobijo
V službo se sprejme zakonski par( ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v
Yale Theatre
St. Clair in E. 82 St. (X)
ženske
za
čiščenje
Stalno delo podnevi Plača
Zglasite se v Employment Office 7. nadstropje
THE MAY CO.
(197)
Lepa služba
Sprejme se dekleta za delo> uradu; predznanje ni potrebno; 5 dni v tednu. Plača. The Red Rock Bottling Co. 1361 E. 55. St.
(199)
Za hišna dela
Sprejme se ženo ali dekle, za ves dan ali delni čas; 5 dni v tednu; hodi zvečer domov. Pokličite YE 8785.	(x)
MALI OGLASI
»0 (
M*! Kaj jazivem! Smola, gU m ven bre2 dete]jice?! .
povsod smola!' Odkar stanujem
na ti prekleti št. IS, mi gre vse narobe . . . štirikrat mi gre vse narobe . . . štirikrat mi je ie pretekel črn maček pot... In letos pade moj rojstni dan prav na Veliki petek! Ne čudite se, če mi gre vse narobe ...”
Ubogi Orlov, kako si že govoril? Vera? ... pojdi, pojdi, ta ni za finega človeka! In revček moraš verovati, ko si pravo vero zavrgel, v take budalosti...
II. Konjska podkev Gospa Bilič ni bila slabo vzgojena. Potem pa je vero zavrgla.
Posestvo naprodaj
Naprodaj je na St. Clair Ave. deteljice gotova nesreča! blizu 74. ceste posestvo, katere-
Neubogljivi otrok! Kako si mo-
ti
pač pa “proč s svetinjl-
posedpje
vse vi* ..................
slopje je 34x44 čevljev s kletjo;
odkupujejo prodajne zadruge ki- Tako je modrovala: Sem pre-logram po 6:30 din. Kmet, ki več inteligentna; po smrti se
Zato je Jugoslavija navezana na proda lnaeno seme, ima pravico dam upepeliti; mah cerkev, du-
Preša naprodaj Naprodaj je preša za grozdje za pol tone. V izvrstnem stanju; cena je $35. Vprašajte na 925 E. 236. St. v Euclidd.
(199)
uvoz od zunaj. Nova Jugoslavija bi rada postala bolj samostojna. V tako imenovanem petletnem planu govore zato tudi o tem, da morajo dati ovce več volne, da je treba pospešiti gojitev lanu in konoplje. Tudi poskuse z bombažem delajo. Posebej pa so se spomnili, da je brnistra že včasih, ko še niso poznali toliko bombaža služila za izdelavo mar-sikakih tekstilij.
»O YOU GET
VITAMINS?
Vkomlnet A groal «•«» j« not, and w • !•■*> "• ** kmtm.' A
0HEMPAY
KKhSubE
SsssSS
Mam.
co,” na kateri se smehlja podoba zelo pripaven prostor za mesni-ljubeznivega Prijatelja otrok.. .
IV. Ne vračaj se s poti Gospodična Lili v službi.
Nedelja: “Gospa, rada bi šla k sveti maši.” Gospodinja: “Ampak Lili! Kaj ni škoda, izgubiti celo uro za tak'prazen nič?! Nemogoče! Bodite vendar pametni!” ' '
Pondeljek. Lili gre na trg.
Spotoma se spomni, da je pozabila doma pošto. Vrne se ponjo.
Modema gospodinja pa vsa iz sebe; Ampak Lili! Kaj takega!
Vračati se! Kaj vam nisem ja-povedala, da se nikoli ne
kupiti za 100 kg oddanega se- j hovniki... to vse spada v staro mena 21 kg kakega drugega šaro! Danes naj človek veruje v olja. To oddajo lanenega seme-
na so izpeljali v mesecu avgustu.
nebesa ali v Previdnost božjo?
, . . danes ko delajo atomske Laneno seme kupujejo, da ga bombe ...”? —Tako je modro-prodajo dalje za novo setev. vala gospa Biličeva.
BARIT. — Pri Škofljici, ko-j Včeraj je bila pri kovaču: maj 10 km od Ljubljane, so leži-, “Prosim staro podkev, pa stara šča nekaterih rud, posebno svin- in zarjavela mora biti. Dela jo ca in barita. Pred leti so tu ko- bom na hišna vrata ; to prinese pali svinčeno rudo in jo topili v srečo.” Ko se je vračala je iskala malih topilnicah. Od vseh teh dolgo štiriperesno deteljico. Za-
Trgovska prilika
Naprodaj je gostilna % D-2 licenco na W. 130. cesti. Dela izvrsten promet. Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, 2 nadstropja, lot 60x1000. Lastnik odide iz mesta, zato proda poceni hitremu kupcu. Za podrobnosti pokličite A. Sterling Real Estate, 9713 -Denison Ave., Tel. WO 7200.	(198)
Brnistra (angl. saprterie) je naprav se danes vidijo le še sla- kaj neki...
Dvodružinska hiša
Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 lepe sobe, dvojna garaža, velik lot, se nahaja na 222. cesti blizu Lake Shore Blvd. Cena je $13,500.
FARMA 10 akrov, zelo dobra zemlja, nad 100 sadnih dreves, 5 minut od St. Clair Ave. na Highland Rd. Proda se po zmerni ceni.
Eastland Realty
867 E. 185. St.
*	KE 8360
co, gostilno ali prodajalno z mehko pijačo. Zraven je hiša 6 sob s posebno kletjo. Nanovo barvano. Novi lastnik lahko živi v hiši in odda trgovski prostor. Vsako poslopje zase. Cena je $17,000. Pokličite Mr. R. Polak Fraser Realty Co.
910 Guardian Bldg. CHerry 6213.
(99)
vračajte s poti! To prinese nesrečo! Zapomnite si vendar enkrat za vselej, nikdar se vračati! Raje napravite isto pot dvakrat ali trikrat, samo vračati se ne To prinese gotovo nesrečo!
Lili: “Ampak gospa, saj ste mi rekli včeraj, da je škoda časa. Radi dobre pol ure za sveto mašo ste bili nevoljni, danes pa pravite, da je bolje tri ure časa izgubiti, kakor se vračati. . .
Gospa: “Kaj? To ni vendar vseeno! Četudi bi izgubia tri ure časa, naj bo, samo vračati se ne smete. To prinese nesrečo na celo hišo . . .”
O ti “modri” ljudje! Pravijo da “nič” ne 7erujejo, pa verujejo v take budalosti...
—:—o---------
Pozor, čikažani!
Proda se po zmerni ceni 2 hiši na eni loti; spredaj je urejeno za trgovino in tudi stanovanje; parna gorkota; zadej je pa hiša z dvema stanovanjema. Vse v-do-brem stanju. Slovenec ima prednost, da kupi. Za podrobnosti se obrnite na lastnika Frank Bas-kovec, 1916 W. Cermak Rd., Chicago 8, III.	(197)
Preša naprodaj
Naprodaj je mala preša za grozdje. Pokličite HE 6512.
(198)
Išče stanovanje
Poslovodja, žena in hčer, ki je v višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 3411.
(x)
MALI OGLASI
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)
Ugodna prilika
Naprodaj je restavracija, ima licenco za pivo in vino. Nahaja se na Waterloo Rd. Dela jako dober promet; nizka najemnina. Pokličite za podrobnosti KE 0288.	(198)
Za ene dve dobri večerji jo pa že bo te ribe, bi rekli. — Slika nam predstavlja.tri ribiče iz Nove Škocije, ki ee trudijo z 800 funtov težkim tuna, da ga spi-avijo v čoln. Ko enkrat pripeljejo tako ribo,do obrežja, je v 6™> i* «r očiščena in ie lepo spravljeno v žkatlje, kot jih dobimo v trgovinah.
SEDAJ JE ZADNJI CAS, da sj izberete fino STERLING suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite me.
BENN0 B. LEUSTK
1034 Addison Rd.
ENdicott 3426
Pri nas dobite zdravilo
“Streptomycin”
ki se ga sicer težko dobi.
Mandel Drag Co.
15702 Waterloo Rd.
(Wed. Fri. x)
Avto naprodaj
Chevrolet izdelka, leta 1939. Vprašajte na 4017 St. Clair Ave.	(197)

BELI MENIHI
Poveit iz prva polovica XII. stoletja spisal IVAN ZOREC
kar te bom prosil.”
‘‘Prosi, kar hočeš, ne odrečem ti, le zaklad mi poišči!’
Deseti brat je pokleknil, iz torbe vzel neko zel in z njo prekrižal izkopano luknjo, vstal, se
“Bolezni poznam nekoliko tudi jaz,” se je deseti brat odločil; “pojdiva, poglejva, vsaj svetovati bom znal.”
Ančka je ležala in mižala, ječala in glavo obračala zdaj na to
miže sedemkrat zasukal okoli se- zdaj na drugo stran; v obraz je
Peter Klepec se ni mogel več premagovati, sveta jeza ga je grabila že ves čas, zdaj je zar-jul, Krajinčana popal za kope-ti in z njim počil ob hruško.
Deseti brat in Janez sta se spustila z drevesa in stoknila od groze.
“Kaj si storil, človek nesrečni?”
“Mislim, veliko dobro delo! Pogubil sem izdajavca, ki se je pripravljal, da bi škodoval nam vsem 1”
Le-onadva sta premolknila od začudenja. Kaj ni tale brdavs prav tisti, ki se je skoraj razjokal otodile, ker je po nesreči in nerodnosti pogubil razbojnika? A zdaj gre in domačemu človeku zatrešči betico, kakor bi baba ubila bolho!
“Pljunimo”” je Peter Klepec zarenčal. “Pojdimo, opravili smo!”
XXI.
Deseti brat se je drugi dan mudil po Malem Gabru in žubi-ni; prisluškoval je, ali kdo že ve, kaj se je sinoči godilo v Žužemberku.
Novica še ni našla poti semkaj. vas še tega ni vedela vsa, da se je vrnil Kablič. Pripomp-Ijal je sredi noči in še ni stopil izpod strehe, ves čas se je grizel z Marinko, kaj je počela vse te tedne njegove voze, s kom govorila in kaj postorila na domači-jici.
“Ali se je Grenjko kdaj oglasil pri tebi?” je naposled ljubosumno vprašal.
“Nikoli.” se ie neumno lagala. "Kajbi?”
“Slišal sem, da je vendarle hodil semkaj!”
“Zakaj sprašuješ mene, če vohljaš za menoj in me daješ v jezike?”
Vpila sta in ščegetala skoraj na ves glas.
“Račun delata, pa se jima ne ujema!” so si sosedje namigava-li.
Mimo je prišel deseti brat, vstopil in se zasmejal.
“O Kablič, kaj si doma? In se že golobčkaš z ljubo ženico, ki je tako koprnela po tebi?”
“Kaj bi rad povej, drugo tebi nič mar!”
“Pa ne, da so ti na piano pomagali Uskoki?”
“Izpustili so me grajski—kaj česnaš o Uskokih?” ga je Kablič strahoma gledal.
“Grof? Saj ga. ni bilo doma. Ušel si, kajne? Sitnosti bodo, še pote pridejo, le brž se nago-lobčkaj!” se je deseti brat posmehnil in šel.
Vedečnost ga je gnala tudi v Žubino in lotil se je hotel tudi Štepiča. Poniglavo je mendral po vrtu, gospodar ga je spazil.
“Kaj bi rad tu?” ga je breza-sto meril.
“Molči, gospodar, molči,” se je prevejanec skrivnostno sukal okoli tepke, “saj .ti povem precej.”
“Poberi se mi, sicer vzamem v roke kaj lesenega!”
“če me vse ne vara,” je dese-brat šepetal, kakor da ni slišal Štepičeve pretnje, “če me vse ne vara, stojim zdajle na velikem zakladu.”
štepič se je ustrašil, 'deseti brat, glejte, res stoji, kjer je on-dan zakopal dragotine.
“Koliko mi daš, p ati ga izkopljem?”
“Kar je v moji zemlji, je moje,” je togotno revskal. “Poberi se!”
“Na . . ni ga več . . drugam je premeknil!” je deseti brat šavnil. “S trdo besedo ob zakopanem 'zakladu si razdrl zagovor, ki ga je varoval. Zdaj so ga škratje prenesli bogve kam.” Kaj neki blodiš, bi rad vedel!” se je štepič ustrašil še bolj.
“Prinesi rovnico in lopato, koplji, kjer stojim, pa boš videl, da je ostala sama sled.” štepič je pogubečno planil, kopal in res našel le pest pezdirja.
“Sveta nebesa — kaj je to?” ga je oblival mrzel pot,
“Ali ti nisem pravil?’ se je deseti brat delal. “Pa le stoj, zaklad še ni daleč, iskati ga je treba.”
“Kaj bi ti znal?”
“Koliko mi daš, če ti ga najdem?”
“Povej, koliko bi rad.” “Denarja ne maram, le tvojo besedo bi rad, da mi ustrežeš,
be in potlej šel proti kozelcu, ki je stal ob koncu vrta.
“Tu koplji!’ je deseti brat z željo pokazal pod noge. “In nič ne govori, dokler zaklada ne dvigneš iz zemlje!” štepič je kopa! in izkopal pis-ker, ki ga je bil zakopal pod tepko in ki ga je deseti brat neko noč prenesel semkaj.
“Odnesi v hišo, spravi in se vrni!” je deseti brat ukazoval.
“Kako naj te poplačam?” je štepič potlej vprašal umnega desetega brata.
“Zaklad so v sebi imele skrivnostne moči zemlje,” se je deseti brat delal, kakor da ga je preslišal; “ne zaupaj jim ga več, tudi ob nevarnositi ne, dokler te ne naučim prav trdnega zagovora, sicer se ti ga spet polastijo še večji škratje in odneso kam prav daleč.”
"Povej zdaj, kaj gre tebi za to veliko pomoč?”
“Ali si res še v besedi?” Štepič ne umika besede!” “Prosim iz svoje volje, nihče ne ve in ne zve, kar bi se zdajle
menila.”
“Prav, moška je ta!” mu je Štepič segel v roko. “Govori!” “Vprašaj svojo hčer, ali bi za moža marala Trlepovega Jane-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Jennie Mefle
ki nas je za vedno zapustila in v Bogu zaspala 8. oktobra 1946.
Leto dni je že minilo, odkar si lodila se od nas. črna zemlja Te pokrila, žalostno je to za nas.
Grob smo Ti okrasili,
Verno smo na njem molili, sonce naj obseva to gomilo, kjer truplo zdaj počiva Ti.
Spavaj v grobu, draga Tl, dokler Te angelj na zbudi, takrat zopet veselje bo, ko se skupaj sntderfio.
Žalujoči ostali:
SOPROG IN OTROCI.
Cleveland. O. 8. okt. 1947.
bila vroča in vročično rdeča, pikajoče je hropla in dremala,
“Kri ji gori,” je deseti brat šepetal. “Puščati bi ji bilo treba.”
"Ali znaš?”
“Znam; pa za zdaj bi rajši po. skusil kaj drugega.”
“Pomagaj, če znaš in moreš, lepo te prosim!”
“Daj skuhati in dobro pre-
vreti za pest ostrožnic in za pest vrbove skorje, odcedek osladi z medom; izpije naj ga, kar se da vročega.”
“Glava, veš, jo boli tudi — to kaže, da jo je kdo urekel.” “Ce je uročna, bi ji pomagal mozeg še ziznega žrebička ali pa kri mladega psička. Mozeg ali kri morata biti posušena. Ančka naj stvar nosi s seboj v prteni krpi, ki se še ni obelila na soncu. Tudi posušena Ali
cami, ki si jih pred sončnim vz- si.”
hodom nabral meseca majnika in ki si jih opral v tekoči vodi, zajeti za tokom, ne proti toku. Mažo razmaži na prten prt, ki se še ni obelil na soncu, in ji ga v trdni temi položi čez pr-
kri iz živega krta je dobra, pa mleko mlade kobile ob prvem žrelbičku, iz njega si ob mlaju umesi presnega masla in ga premešaj s leskovimi mači-
“Kaj je do tega tebi?” je Štepič zardel.
“O Janezu ti povem, da ves gori in nori za njo. Ančka ve to. Ali si jo ti, ali se je ona sama že obljubila komu? To bi tudi rad vedel.”
“Ali naj razumem tako, da snubiš za Janeza ti?” je Štepi-ca pogrelo.
“Beži no, kako bi mogel to jaz? Samo videl ne bi rad, da se glava preveč ne izneredi fantu, Je bi siromak Sele čez dolgo zvedel, da ga Ančka morda vendarle noče ali da ga ti ne maraš k hiši.”
“Mlada sta še oba, to je.”
“Na tebi je in na Ančki, ali naj ga razveselim z veliko novico, ali naj mu prepodim muhe/ Štepič se je nasmehnil sam vase. V mislih je spet srečal Trlepa, obenem se pa spomnil da je ondan v Stični opatu že obljubil to in to, če samostan res svobodi Janeza.
“Štepič ne umika besede,” je naposled rekel. “A zdajle ti s to stvarjo ne morem do nje. Bolna je nekaj, še umre mi morda,” je skoraj zaihtel.
“Bolna?” se je ustrašil tudi deseti brat. “Kaj pa ji je?” ....“Sam ne vem. Tudi vešča Primskovega ne ve še.”
-AND THE WORST IS YET TO COME '-in najirajše šele pride
ATTENTION
Veterani-Civilian«
DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR
REGISTER NOW DON’T DELAY Leam a Profitable Trade
CLASSES:
8 A. M. to 1 P. M.
1 P. M. to 6 P. M. Interview at
418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 5542
“Kobilo imam, kje dobom mačic?”
“Ne skrbi, jaz jih imam. Le stori, kakor sem rekel, vendar še svetujem, da bi poklical meniha zdravnika.”
SHEAR OPERATORS
PUNCH PRESS OPERATORS
EXPERIENCED
SHIPPING ROOM
and
FACTORY HELPERS
GOOD HOURLY RATES
Geometric Stamping Co,
lin E. 200 St. iimmwmmniimiiiiiimniiimfflimto
ZA VAŠO GRELNO POSLUGO pokličite Stephen Robash
CE 2025 ALI MU 4200 Furhezi na gorak zrak, paro, vročo vodo na premog, plin, olje in stokerje izvršujemo popravila na vseh vrst furnezih. Vse delo garantirano.
W. F. HANN & SONS CO.
15505 EUCLID AVE.

Kljub temu, da je ameriški dolar še vedno iste velikosti in barve kot je bil v letu 1939, pa se je znatno skrčila količim blaga, ki ga morete z njim sedaj kupiti. Leta 1939 ste dobili v grocenji za en dolar: mila, kruhu, sla, mleka in jajec, kot nam kaže Frances Kositsky iz Clevelanda, ki jo vidimo m sliki. Danes je srečna, če dobi milo in jajca za isti dolar.
Našim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tiudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
Pozor gospodaril hiš!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plaftate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing (o.
GArfield 2434
UČITE SE ANGLEŠČINE
• iz Dr. Removes«
ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA
TNGUSH-9L0V1N1 KIADIB”
kateremu je znižana cena dj O flfl in stane samo:	9 hiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.

SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENUE
• FRANK CVELBAR, butali. __
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi all ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 273«. 114« E. Cist St.