m. tfnflta. i imai i «m a. Md mi umu Utofa waik In ifitit, HwmmmM mmš^m ta pranlk*. fcisarafl S Prostor 1 mlm X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vln., U uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri natočila nad 10 objav popust VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka a odgovor. Upravaiitvo „Slov. Naroda«1 In „Mmrodna Tiskana" Eaaflova nUca sL 5, prlUlčno. — Tftltfo* *t 90. ••^^B^^fc—aw* M^^^&^M ^mflmtamV W ■AHH«AU^^B^ *^_ ^^^ m^aAM ■ HHvBB^V^F^P^alap^D v^^Ha^^M^^^ ^Vmi^l^V9 ^V AaKVBmpBHaVmmB m^m\ mv^V mv^lavaM I v Jagcslavtili V km—matom* celoletno naprej plačan . K *♦-* cekdetno...... K 95 — polletno ...,...„ 4*— poUetno....... „ 50-— 3 mesečno • ..♦••„ 21*— 3 meaečno...... „ 26^— 1 » ........ Tv- .. ...... »9-— No\i naročniki naj poSljejo v prvat naročnino vredno 9^m po nakaznld. Na samo pismena naročila brez poalatve denarje se ne moremo oziratL w*^PWWOTWV Bajaa^B^a?afaT ^VavaTva^aBvB BHWIVW WW ^PVs ^Pft flal AvHIbvV^RsVH TOcton star. »4. Aje" RofcopUov im vrata, "VI Posamezna Itevilka velia 40 vlnarlev< Usodne ure. L Odloča se. Ali nai se mir podpiše, ali naj se nadaljuje ta vojna, ki je samo del velikega svetovnega prevrata? Ali se naj drugi del te?a prevrata, ali se naj pravica, ki jej je to pot Wilson dal formulacijo, uresniči v razvoju bodoče vrste let, na vrsti konferenc in mednarod-nih posvetov, ali pa naj se človeštvo Še enkrat prične trgati z zobmi? Podpis nemških delegatov bi moral biti izvršen pred 23. t. m. Ako do pone-deljka zvečer ob 7. uri ne podpišejo? Vojaške priprave so končane. Foch in DouRlas Haig sta v glavnem stanu v Luxemburgu, njune armade stoje s puško ob nogj od Holandije do Sviće ob Renu in bodo v ponedeljek marširale. Nemci, — ali se naj upirajo? Vojna? Guerilla? Revolucija? Pasivnost? Do kakšnih možnosti ie pritiral- ve* svet nenasitni imperijalizem! Wilsono-va načela nišo prodrla, Clemenceau je v svoji mrki trmi in v težnji, da iz pre-maganca napravi sužnja in mu naloži neznosna bremena, pritiral ves svet iznova na rob propada. Napaka je napaka, in Clemenceauovo delo je ravnotako usodepolno,- kakor v Brestu litovskem. Czernin in Orlando stojita v drugi vrsti kot sokrivca in — večja krivca. Kakor Brest, tuđi Versailles ne oznanja miru. Tuđi nam ne. Iz Italije prihajajo čudna poročila. Ko so Jugoslovani z odobravanjem Wilsona končno odklo-nili nemogoče »kompromisne« zahteve Orlanda, po katerih bi mi izgubili poleg Goriške in Istre tuđi še Reko in otoke, sporočajo Lahi, da vstrajajo sedaj na točni izpolnitvi londonske pogodbe. Ker se delegacija ne vrača iz Paiiza zrna-govita, je doma politična kriza. Gioiitti in Orlando naj vzdržita red in režim, a za koncesijo nacionalistom — naj li tuđi Italija maršira? Za njo je jugoslovanski zapad še Avstrija in laske čete stoje da-nes ne samo na demarkacijski crti, am-pak od Trbiža čez Beljak, severno Ce-lovca, v St. Vidu in Brežah. Pri Rate-čah, za Vrhniko, nad Kranjsko goro jih je vedno več, kakortudi proti Reki in Ilirski Bistrici. Ali naj tuđi Lahi marši-rajo proti »Avstrijcem«, kakor Franco-zi proti Nemcem? Obnašanje Lahov je v zadnjem času polno odkritega nesram-nega cinizma. Lizali so se Cehom in jih obenem izdali madjarskim boljševikom, in njihovi vagoni, ki so vozili mimo nas, so peljali blago in orožje v Pešto, kakor orožje in blago na Koroško. Podpis miru se nas tiče danes na-ravnost. Pred mesecem. ko je vse računalo z nemškim podpisom, je t>il položaj drugačen. Danes se kontercnca nahaja v usodni krizi. Kakšne so posle-dice, če se mesto podpisa začne v po-nedeliek prodiranje na ćeli crti? Iz Italije prihajajo še druge vesti. Nemiri, neredi. Ljudstva se nočejo več boriti za ideale, katerih lažnjivost uvi- devajo. Narod ne more biti številno več-ji, nec^o je, in vse človeštvo čuti, da je zatiranje in tlačenje zločin proti ljudstvu, ne samo tlačenemu, ampak tuđi proti ljudstvu one države, ki tlači. Orlando in Sonnino ništa moralno in de-jansko nič boljša od Viljemovih, Franz Josenhovih in KnrTov'h o^ćnjkov. Ali bodo marširali? Ali bodo pod-pisali? Ali Wi!son odide? Usodne so te ure. ko stojimo pred zagrinjalom in ne vemo. kai ie za njim, kakor na Golgati, se zagrinjalo lahko vsak h:r» rifetrga do tal. Pripravljeni so, da nas Dribijejo iznova na križ zajedno z vsem človeštvom. Zgodi se karkolj. — nijedna odlo-čitev, nijedno nasilje nam ne unići pre-pričanja, trdnega kakor naš rod, da so vse te takozvane odločitve začasne in da korakamo k svojemu odrešenju. Naj si je zaslužimo s še tako bridkim keli-Ijom. — Orlando in Sonnino sta zaci ma postaja trpljenja. Če ne podpišeta miru sedaj, ga snloh ne bosta imela več prilike podpisati. ker ga bodo sklenili narodi sami. Niihovemu orožju nasilja ho-čemo kljubovp.ti s strašnejšim orožjem pasivnosti, tibcga oclnora, nezlomijivo-sti: Naša naloga je. da čakamo, vstrajamo in verujemo. II. LDU. Berolin, 20. jun i ja. Wolffov urad poroča, da je (nemška) vlada to noč odstopila. — To pomeni novo vlado, ki podpiše mirovno pogodbo. Prepričana je pa ona in mi vsi, da podpiše nekaj, česar ne bo držala. — Podpis miru pomeni danes. da podpišemo tuđi mi. Prisiljeni. V svesti si. da se Primorju s tem nismo odrekli, ampak da borno vedno zahtevali niega vračilo. Svet bo imel še posla z nami. Mi čakamo, vstrajamo in veruiemo. Iz načelne debale ¥ Mar. Ml o zakonu & državljanstvo. V načelni debati, ki se je izvršila preteklo soboto popoldne v Nar. predstavništvu o nacrtu zakona o državljanstvu, je član Nar- kluba g- vseuč- prof-Polič iz Zagreba očital nacrtu (cl- 2) da je namenoma prezrl hrvatsko državno pravo in s tem žalil namenoma in brez potrebe hrvatsko znanstveno in politično javnost- Navajal je, da nacrt zakona pravilno shvačuje državljanstvo glede bivše kraljevine Srbije in Crne gore, Bosne in Hercegovine, kakor tuđi, da za naše ozemlje bivše Av-strije in bivše Ogrske (Bačka, Banat, Baranja) more edino domovinsko pravo služiti za podlago, a glede kraljevine Hrvatske in Slavonije da je stvar druga: Hrvatska in Slavonija imeli sta svojo državno nezavisnost in svoje posebno državljanstvo in ni nobene stran- ke iz Hrvatske in Slavonije v parlamentu, ki bi bila kedaj .priznavala skupno ogrsko-hrvateko državljanstvo. In zdaj, ko smo Hrvati se srečno otresti jarma, zoper katerega smo se vekoye borili, pa priđe minister z nacrtom zakona, v katerem se naslanja na državljanstvo kraljevine Srbije, Crne gore, na pripadnost Bosne i Hercegovine, državljanstvo kraljevine Hrvatske in Slavonije pa — poniia v navadno »za-vicajnost«! Tega preziranja in poniža-nja Hrvati da điso zaslužili- Nato je g- prof- citiral neke izraze iz hrvatskih zakonov, iz katerih navi-d^zno res izhaja, kakor da se ima opraviti s pravim pravcatim hrvatskim državljanstvom, tako da izgleda, kakor da je očitek utemeljen- Citirani izrazi pa so vzeti samo iz takih z ako nov, ki se sp]oh ne bavijo ex professo z državljanstvom, ampak se samo mimo-prede ali. da se izrazim pravniško, samo v prejudicijalnem smislu poslužu-jojo pojma i izlaza državljanstvo. Onih zp.konov pa, ki se nače loma in izrecno tiknjo državIjan?»tATa v Hrvatski in Slavoniji, g. prof- Polič — ni citiral! To je pred vsem: Zakonski članak Lr: 1879 zajedničkog hrvatsko-ugar-sko£ sabora o stecenju i gubitku ugarskog dršavljanstva- § 1- tega zakona pravi: Državljanstvo je j«dno te isto u svih zemljan krune ugarske- « Ta zakon je" bil za kraljevino Hr-vatsko-Slavonijo izveden z Naredbo odj- unut- od 5- siečnja 1881, br- 28022. Potem: Zakon od 30. travnja 1880 o uredjenju odnošaja u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji, čegar § 2 se glasi: >S?.mo nffarsko - hrvatski državljani mogu postići u kojoj obćini zavičajno pravo-« Iz teh citatov je pač jasno, da — de lepe lata — ni mogoče biti dvoma o tem. rla je bilo v vseh deželah bivie o«rske krone državljanstvo skupno in jedno in da ni bilo kakega posebnega državljanstva za kraljevino Hrvatsko in Slavonijo« Rad priznavani, da so imele razne polit- stranke v Hrvatski, pred vsem takozvane državnopravne stranke, v svojih programih popolno nezavisnost kraljevine Hrvatske in Slavonije in so vsled tega negirale nagodbo in pravno obveznost vseh zako-nov >zajedničkog hrvateko-ugarskog sabora«, in logično seveda rudi trdile in zahtevale priznanje posebnega državljanstva kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije- Toda kar je za politika jasno in dopustno, ni dopustno in jasno za resnega pravnika, ki ne srne nikdar pomesati stališča de lege lata z stališčem de lege ferenda- To vse rudi ve g- prof- Polič- Kajti v članku >Kroa-tien« v avstr- državnem slovarju, izda-nem od Michlerja in Ulbricha, II- izdaja, 1907, kateri članek nosi podpis g. prof. Polica, je natanko in pravniško popolnoma pravilno shvačan pojem državljanstva glede kraljevine Hrvatske in Slavonije- V tem članku se pravi: >V smislu § 10 nagodbe naj je glede državljanstva zakonodaja skupna, izvršitev pa pridržana deželam Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji- Na podlagi te določbe se je ustvaril skupni zakonski ih 50:79 o dobivanju in gubitku ogrskega državljanstva- Ta član dolo-cuje (citira zgoraj § 1) • • • • državljanstvo se označuje v vseh hrvatskih zakon ih in naredbah kot ogrsko-hrvatsko (t- j- skupno) . . •« Zaman sem iskal v tem članku mesta, kjer bi se Ie z besedico izreklo, ali namignilo, da je to stališče pravno, to je de lege lata nepravilno, in da ve-lja v kraljevini Hrvatski in Slavoniji posebno hrvatsko državljanstvo- Vidimo torej, da je g- profesor, ki se je sedaj v Nar- predstavništvu postavil kot pravnik na stališče, ki so ga svoj čas nekateri hrvatski politiki zavze-mali, svoj čas >mogel tuđi dingače« Emfaza o pogaženju, ponižanju in oskrumbi pravnih svetinj hrvatskega dela našega naroda je torej precej deplasirana- Toda za to se mi tukaj ne gre- To stran naj opravijo politiki- Vprašal bi samo g- prof. Polica kot pravnika in rudi druge pravnike, ali resno mislijo, da se more zakon o državljanstvu, kjer se gre za strogo pravne kriterije in pravne pojme, posluževati političnih programov? Državljanstvo kot raz-merje stanja (StatusverhSltnis) se ne da deliti. Ako je bilo đe lege lata za dežele ogrske krone samo jedno državljanstvo, potem in z odcepljenjem ene-ga dela teh dežel nastalo de jure za te odcepliene dežele posebno državljanstvo- Ako torej do prevrata de^ lege lata ni bilo posebnega državljanstva za kraljevino Hrvatsko in Slavonijo, tuđi ni moglo nastati po prevratu in vsled prevrata* Ako bi se sploh dogodljaje ob in po prevratu moglo pravniški shvatati, bi se samo tedaj moglo govoriti o tem. da je za odcepljeno kraljevino Hrvatsko in Slavonijo nastalo posebno državljanstvo, če bi se ne bila istočasno izvršila združitev z ostalimi pokrajinami naše države v novo kra-Ijestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, za katero je nastalo v tem momentu tuđi posebno državljanstvo* Ce torej de jure ne more biti govora o posebnem državljanstvu kraljevine Hrvatske in Slavonije ne pred pre- vratom ne po prevratu, mislim da ni bilo niti potrebna niti dopuštao, *se poslnževati v zakonu o državljanstvu nove naše države političnoga pojma samo na ljubo neki historiški obeutno-sti- Zakon se mora v kolikor je mogo-če, posluževati jasnih pojmov in izra-zov- Ako bi se v zakon sprejel pojem državljanstva kraljevine Hrvatske in Slavonije, mogel bi se pravniški po- Prof. -nmov: Ruski boUSeulzera. G^onatis prepovedan). (Otvarjamo serijo člankov o se* danji Rusiji iz peresa Rusa. ki pozna razmere iz zgodovtne svoje domovine natančno. V šerifi člankov se. sicefi mnogoliki ruski problem ne da tacrpno orisati, venđar bo vrsta čUmkov dala jasen vpogled v stanje eedanje boliše« viške Rusije. Članki se bodo nadalje« vali vsak teden.) 13. marca 1881 je car Aleksan* d e r II. podpisal dokument, kl je obJju-i boval, da se skliče parlament. Dve uri pozneje je bomba ubfla carfa. Mlad Poljak je izvršfl atentat po naročita re* volucijoname stranke »Narodna vo» 1 ja«. Aleksander III. je zasedel prestol in izjavil. da veruje v moč nt istino absolutizma in da je zato trdno odločen, da ga vzdržf m brani proti vsem napadom«. Pod vodstvom zaup-t nejera carjevesra svetovalca Pobjedon nosceva. višjesra prokuratorja §v. Sinoda, je začela v Rusiji perijoda naj-bolj crne reakcije. Trajala je 24. let. Socijalni revolucijonarji so moral! spoznati, da je njihova metoda zastran ševanja dosegrla ravno nasprotno tega, kar so si želei i. Obup nad usodnimi po-« sledicami atentata na carja, medsebohi ni spori o taktiki in programih in končno topo mrtvilo, ki je zavladalo, pa, tuđi navadno izdajstvo, so kmalu razbili ostanke socijalno - revolucijonarne stranke, koje vodje so pobegnili v ino«! zemstvo. Jeden izmed njih, Jurij Ple*» hanov, je na zapadu spoznal organizacijo in disciplino zapadno evropskih socijalnodemokratskih delavskih orga-zacij, študiral je dela Karla M a r x a In LISTEK. Ta prokleta JujosIdvDd! V tistih časih je bilo, ko sta Dadli Nemčija in Avstrija po Italiji. Takrat se ie pela skrivnostno visoka pesem o germanskih srrupili in njihovem zrna-goslavju. Naštevali so rumene, rdeče, zelene in bogve kake strupe še vse. Eden je bil zmagoviteiši od drugega. * vseh pa so bili edini, da bodo Germanom v štirinajstih dneh odprli p^t do Milana, v treh tednih pa pot v Južno Francijo, tako da bode ticala Antanta v kleščah, iz katerih več ne bo mogla! Torej tište dni je bilo. Pri tolmin-ski ofenzivi so Nemci komaj dve uri streljali, pa je ležala ceia prva crta težke vojske na tleh in smrt je -imela svoj praznik, kakor ga še nikdar imela ni. Pripovedovale so se nairazlienejse podrobnosti: da so v strelskih iarklh zaspali pod rumenim strupom lasid ba-taljoni, da so obležale ćele brigade, da so sredi pota obstale dolge vrste avto-mobilov z zdravniki. s strežnicami. z bolniki. Vse to je mrtva vse 'zastnrp-Ijeno in uničeno. Nemška kultura je dosegla tu vrhunec svojih uspehov, ta vsako nemško srce je bilo ponosno na rumene, rdeče m zelene strupe, kl so tišti dan v tefcu dveh ur v resnid ©rc-drli laško tolminsko frotrto. Italijan! oa so po stari navadi tuđi Pri tt prflSd zmagovali s krikom: »Vojdiamo Ia pače«, divizije so se brez boja junaško vdajale in metale na kupe zmasronosno svoje orožje! Pri »Vijoletnem levu« smo nekega večera v tišti dobi sedeli, pili smo ponizno dolenjsko vino in bili so^lasni v tem, da bi krščeni liudje na tak način ne smeli vojske med sabo voditi! Tuđi ^mo bili edini v tem, da je vselej, če jih pet pade po dveh, zmagala petorica, in da y tem pogledu tuđi vsi različno barvani sirupi ne ustvarjajo izjem! Bili smo torej dobri preroki! Naše usmiljenje pa je velialo Iaškim vojsča-kom ,je veljalo Italiji — katera bi nas rada dandanes vdušila z vsemi strupl celega sveta! Tedaj je pristopil k našemu omiz-ju pri »Vijoletnem levu« gospod Ose-ljak ter si ukazal prinesti četrtmko rdečega vina iz Gadove peči. Takrat Ie ćela Ljubljana pila rdečega Dolenj-ca iz Gadove peči, in sicer liter po 14 kron. Gospod Oseljak, katerega v naši družbi ni nikdo osebno poznah se po dobri slovenski navadi ni nikomur predstavih Pure et simple se je vsedel v našo sredo. natočil svojo čašo ter io v trenotku izpraznil do polovice »Krasno je živeti v takih dneh.« Je kričal, »res vredno ie živeti v takih časih!« Spogledovali smo se ter si tako dali znamenje, da nam je v govorici biti previdnim, ker ie bilo navdušenje gospoda Oseijaka v^Ukanska »Kakor bi pil laško kri!« se je od-dahnii. »Ta kri je precej draga, štirinajst kron Hter,« je omenil nekdo iz naSe družbe. Sedaj bi morali čuti gospoda Ose-ljaka! j>Kaj štirinajst kron! Radi jih plačujemo! In da jih plačevati moremo, je ravno dokaz, kako je močna Avstrija. O ti moči se nam še sanjalo ni! Lepo je živeti v takih Časih!« »Mast je po šestdeset kron,« sem se oglasil. Gospod Oseljak: »Kaj to! Ce ne bo drugega, borno t»a žaganje z vodo kuhali, ker naša najsvetejša dolžnost je, da vzdržimo, da vztrajamo, dokler ne bo vse lepo na tleh ležalo, kakor leže danes mrtvi mačkarji okrog Tol-mina in Kobarida!« »Krah je slab in meso je drago,« je pripomnil prijatelj Matice. »Kaj to!« ie rožljal gospod Oseljak. »Vztrai^H borno, dokler ne bo snedena zadnja podgana! In če ne bo drućrače, pekli borno kruh iz peska hi ilovice! Bog kaznuj Anglijo!« Plačal je svoja dva maselca m od-šel, ne posebno zadovoljen z našim patriotizmom. Ne morem reci, da se mu je vino kaj poznalo, trezen je bH, vztrajati je hotel hi Angieže je pre-khnjaL Prišla je Jugoslavija. V boiečinah se je rodila, v bolečlnah živi Se dandanes. Pogorelec ie, vse ji je zgorelo, naredbe in zaloge, a začela je graditi novo svoje poslopje in beračila je za svoj revni vsakdanji kruh. Kdor je od pogorelca pričakoval, da bo z vsem založen, spadal je v blaznico. 2alibog, v Ljubljani je toliko takih ljudi, da bi ne zadoščalo sto Stu4en£ev, če bi hotel vse nezadovoljneže sp£3.vtti ^ nje! Sedeli smo zopet pri »Vijoletnem levu« ter pili vino po devet kron liter. Kislo je sicer bilo, ali pod Avstrijo smo za kislo vino plaČevali dvanajst kron. Naglašali smo, da ne živimo predobro, da pa se ie na trgu vendar že marsikaj zboljšalo, da ne orimanjkuje ne moke, ne zabele, in da se končno tuđi po štacunah to in ono že ceneje dobi, nego prej, ko je nad nami kralj eval dvoglavi crni oieL Tuđi smo bili mnenja, da je Jugoslavija plačila in mezde tako povišala, da visoko oiese-gajo prejemke, katere smo v Avstriil molče v žep vtikali. In prijatelj, ki je ravnokar prišej iz Pariza, nam je po-vedal, da je bil štirinajst dni v tem mestu, da ni dobil kavame, kjer bi se dobil sladkor ori kavi. Parižani pijo že tri mesece grenko kavo! Jugoslavija torej še ni zadnja! Takrat je zopet prišel gospod Oseljak k naši mizL To se pravi, pri* šel ni prigugal se je, ker je bil odločno vinjen. »AIo!« je vpil, »zopet se vidimo, nespametni vi čestilci kvara - Peter-čka tam doli v Beogradu!« Kar tresel se je od smeha nad tem svojim dovtipom, da so kar kosti robijale po njem. Nato je kričal: . ■.. . . .._...... ..... .f t&. »Mi smo republikanci! In zelo sel motite, Če misKte, da borno vašemu kvara - Peterčku davJke plačevali!« »Nekoliko bolje je že, kot j? bila^ prej!« se je oglasil prijatelj Matice. »Kaj bolje, hudič bolje!« razkora-Čil se je Oseljak. »Ali menite, da borna podgane jedli v ti vaši Jugoslaviji!« »Tuđi moke je nekaj več! Tudl mast je tu!« ie pripomnil Matičfi, Gospod Oseljak: »Pa vendar niste tako zabiti, da zahtevate. da naj bi žaganje z vodo kuhali in vorih na vserusklh kongresih v Petrogradu in Moskvi v ogromnih zborovanjih delavstva, v poplavi knjK* in brošur m v nebrojnlh člankih »Pravde« (»Re&nice«), Oolofca Pravdi (»Glasa resnice«) in Okopnaje Pravdi (»Resnica v strelskem jarku, Okopna resnica«. v različnih »Izvest-jih« (uradnih listih), ki so se razširlfi po Rusiji v mtlijonih iztisov, so vodje boljševizma izerpno razložili, kako si misli jo organizacijo nove Rusije in njeno razmerje k drucrim državam. Na temelju ten virov in lastnega opazovanja tekom ćele revolucijske dobe do pričetka leta 1919. hočem poskusiti, da narišem v sledeči soriM člankov bol!5eviški program, njihove metode in njihove >uspehe«. PolitiSns vestL SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. ZGODOVINSKA BORBA HR-VATOV. LDU Beograd, 19. junija. Včeraj-šnjo sejp NarodnejBca predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pav-lović ob 16. uri 50 minut. Med interpe-lacijami je tuđi vprašanje poslanca Stanko Banica (Jugoslovanski klub) na ministrskesra predsednika, ministra za notranje stvari in ministra za vojno in mornarico zaradi cenzure, zlasti v Bosni, ki da se izvaja strogo zlasti proti gotovim strankam. Ministrski predsednik Stojan Protić. minister za notranje stvari Svetozar Pribičević in minister za vojno in mornarico general Hadžič odgovarjajo, da je cenzura potrebna z ozirom na iziemne razmere časa. kakor tuđi iz razlogov vojaškega in zunanjepoHtičnesra značaja. — PosL Stanko Banič se ne zadovoljuje z odgovorom, \T>ra§uje, kdo je za cenzuro odgovoren in zahteva izpremembo sistema v Bosni. — Ministrski predsednik Stoj a Protić izjavi ja, da kot predsednik ministrstva Drevzema vso odgovornost za cenzuro. — Nato se pre-ide na dnevni red: Razprava zakona o državljanstvu v kraliestvu. — Posla-nec dr. Žarko Miladinović naznani, da odsek ni hotel izvršiti izprememb za-konske?:a nacrta, ker prepušča redakcijo plenumu. — PosL dr. Polić (Narodni klub) vztraja pri svojem pred-logu ter priporoča, naj se izDremembe sprejmejo. — Dr. Anzjelinović pred-laga gotove izpremembe. — PosL dr. Voja Marinković (demokrat) razlaga, zakaj je odsek odklonil redakcijo za-konskega nacrta. Posebno naglašanje državnopravnega položaja Hrvatske, Slavonije, Dalmacije smatra za nepravično. V zakonu se ne govori o kraljevini Hrvatski, ker se državnopravni položaj Hrvatske ni določil z zakonom. Mi danes v novi državi nimamo zeo-dovinskega prava, ker se je država stvorila potom revolucije, ki je negacija vsega prejšnjega, tuđi ZKodovinske-ga prava. Mi nimamo niti v Hrvatski, niti v Srbiji državljanskega prava, in ako se ne odrekamo naši zgodovini in ne izvajamo iz nje naših državijanskih pravic, vsekakor stojinjo tuđi danes edinole na podlagi samoodločbe glede principa narodnosti. — Ministrski predsednik Stojan Protić pravi, da so razlogi, ki govore za to, da se ne pre-ide preko nekih dejstev. Ako se ome-njata kraljevina Srbila in Crna gora kot enaki drugi, se mu zdi prav, ako se imenuje tuđi kraljevina Hrvatska. (Odobravanje pri Starčevićancih.) Z ozirom na predlog dr. Polica, naj se imenuje v zakonu državljanstvo kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, je mnenja, da je treba nasrraditi zgodovinsko borbo Hrvatov za njihove pravice in državno samostalnost. Predlaga, naj odsek ponovno razprav-lja o drugem Členu zakonskega nacrta in izvede redakcijo. — P°?l- ^r- ^u" šan Peleš (demokratski disident) izjavi, da bodo on in njegovi drugi glasovali za predlog dr. Polica za izpremembo nacrta ter odobrava tuđi pri-pombe predsednika vlade. — Nato je bila za kratek čas seja prekinjena. Po zopetni otvoritvi seje predlaga poroČe-valec dr. Miladinović, naj se drugi Člen zakona nanovo glasi: »Državljani kralj estva so vsi oni ki so do ustano-vitve kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev bili državljani kraljevin Srbije in Crne gore, z omejitvami v čle-nih 4, 5, 6 in 7, nadalje oni, ki so pristojni v kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, pripadniki Bosne in Hercegovine, in oni, ki so prlstoini v srb-skih, hrvatskih in slovenskih pokraji-nah, ki so pripadle v oblast kraljestva-« — Poel. dr. Matko Drinković (Narodni klub) se je zahvalu* predsedniku vlade. ki je znal oceniti hrvatsko narodno ču-stvivanje, zjrodovinsko borbo In raz-vitek hrvatskega naroda. — Nato Je predsednik zaključi! selo ob 20. in do-ločil prihodnjo na Detek ob 9. ANKETA O AGRARNI REFORML LDU Beosnđ. 19. junija. Včeraj in predvčerajšnjim se je nadalievala anketa o agrarni reformL Oba dneva so razpravljali o rešitvi kmetskih vpra-Sanj v Bosifl in HerccKavinL % začot- nstonflUd ortanizifanMi Telef>o*ettn4-kor v Doul ln Hen»exuvlnlt poteni ko Kostlć * Tuzli »odat Itfa^o. ▼%&! pravilo ^»letKimUlIVt da octavUaJo anketo sato. ker ie ii stllizadie vnn^ šanj i« arfnistrove Interpretacije uvide-vajo. te li izgleda sa pravično reiitev tega problema. Zahteve da so formulirane tako radikalno* da ne priznavajo velepoeeetnikom naknadne odSkodnine niti od Strani seljakov, niti od strani države. Zahteva se nadalje tuđi revizija vseh razsodb flede kmetskih Dra-vic iz leta 1878M kakor tuđi, da se na] kmetom razdele tuđi vsi begluki brez kake odlkodnine sa spahije. — Debata je bilm ves čas zelo žtvahna ter Se bila veren izraz raspoložen i a »krščenih in nekrščenih« veleposestnikov. Do danes popoldne je bilo rešenih več vprašanj. Preloženo je bilo tuđi vprašanje o raz-dellrvi velikih posesti, o Čemer bo debata jutri ali pojutrišnJem. POLEMIKA Z »OBZOROM«. Mi smo bili mnenja, da »Obzor« ni pravilno pisal, ko je pred celim svetom trdil, da smo Slovenci v Beogradu ve-deli tako spretno postopati, da je vlada pri nas prevzela za sedaj vse tište zavode in naprave, katere so svoj čas dežele vzdrževale. V teku te polemike je nastopila v našem listu beseda »lajati«, kar je bilo vsekakor neutemeljeno. Ta izraz, če je kaj škode napravil, jo ie napravil Ie nam, ne pa »Obzoru«, zatorej menimo, da ga lahko položimo v registraturo. — V drugem pa še ved-no zastopamo svofe preDričanje, da so nam hrvatski listi radi bolnlo ln drugih takih zavodov. katere je vlada pri nas nrevzela, delali hudo krivico. Pa tuđi sebi nišo nič koristili, ker je taka pisa-va vzbujala občutek, da nam vndilni listi hrvatski zavidajo vsako drobtini-co in da bodo na tehtnico pokladali vsak vinar, ki ga borno dobivali od svojega očeta, to ie od vlade. Taka ne-voSčljivost obstaia v različnih zasebnih rodbinah med 'otroci ene in iste matere, ne napravlja pa nikler dobrih vti-sov; ali v tem slučaju ie pa predvsem »Obzor« zagrešil naoako, da ni o stvareh tako poročal. kakor so re?ni5-ne. Pri nas je preišnia država ImeTa svoje davke, imela pa je tuđi dežela svoje naklade, in sicer iako ogromne naklade, naklade, ki so bile predpisa-ne pri vsskem davku, katerepra je država pobirala. Te deželne naklade so znašale čez 50 odstotkov pri različnih davkih; pa tuđi pri užitnini so se nobi-rale z neverjetno visokimi ođstotkl, tako da je donašala deželi samo užit-nina v Ljubljani čez pol milijona kron. Iz teh dohodkov je dežela seveda krila svoje izdatke za dobrodelne in druge naprave. Sedaj pa se je država pola-stila ne samo prejšnjih državnih dav-kov, temveč tuđi vseh deželnih naklad ter jih pobira skupno s prej omenieni-mi davki. Človek bi mislil. da se samo ob sebi ume, da moni država, če do-hodke v svoj žep vtakne. v^drževati rudi tište naprave, katere je vzdrževa-la poprej dežela! — Tak je resničen položaj, in ker se pri nas državni davki in deželne doklade redno plačujefo, ni nam država ničesar podarila. Zatorej je Ie slabo podprto, če piše »Obzor«, da smo s svojo spretnostio državi kaj iz žepa iztisnili. To bi se smelo kvečjemu tedaj trditi. če bi se pri nas, kakor se to baje godi po drugih delih naše kraljevine, davki in doklade Ie slabo ali sploh ne plačevali. Dr. I. T. Ljubljanski prah in magistrat* Najlažj© je đanes, zabavljati na vse! Te taktike se poslužuje tuđi naša socijalno demokratična stranka, ki prav rada stavlja zahteve, o katerih je sama najbolji prepričana, da se jih ne da dosezi- Će bo ta stranka polagoma v Slo-vencih neresna postala, imela se bo v prvi vrsti zahvaliti svojim neresno pretiranim zahtevam- Da se b takimi Ijudml ni lahko prepirati. Je samoobsebi umevno- Fruktifikatorji so tistih posle-đic, katere je svetovna vojska rodila po celem svetu in katere morđa v Ljubljani nišo še tako neznosne, kakor dru-gođ. Ta gospođa vali krivdo Ie na druge, takrat pa, ko je bilo mojroče vojno za več let skrajšati, takrat je stranka, ki seđa] vsako minuto kriči po revoluciji, bila kakor jagnje, takrat, ko bi bil en sam generalni štrajk pa železnicah prisilil državo k miru, takrat |e socijalna demokracija celega sveta bila krotka in ponizna, da niti vedeli nismo, ali imajo njeni voditelji Se kaj ust ali ne! Bodimo odkritosrčni: Socijalna demokracija nosi lei> kos sokrivde, da je svetovna vojska toliko časa trajala in da so njene posledice, katere hoče socijalna demokracija z izvanredno pre-drznostjo sedaj žvaliti na druge, tako grozo vite! — V >Napreju< z dne 18. t-m- priplazil se Je nek eocijalno-demo-kratični voditelj do tele neokusnosti: >Gotovi kraji, ki so imeli energično upravo, so dobili vsled tega boljSe ce-ete. kot so jih kdaj prej imeli* Ljubljanski župan je imel najboljše stike z arstrijakira vojaikim vodstvom, bil Je rabljen osebno na svečanosti avstrl|-skega generalnega Štaba v Postojnt-, bil je eploh persona gratissima gospođa Boroevića, kakor prav noben drug jarni funkcijonar na Kranjskem, ćelo Sislan tuđi od najvišjih avetrijskih po-^veljnikov-nadvojvod, n- pr- gospoda Evgena, vendar pa ni svojih >imenit-nih sres izrabil sa to, da bi militarizem etorjeno gkodo na ljubljanskih cestah rsaj nekoliko popraril- Bilo je v I4ubyani y*te*> mnogo vojnih uletnl- koTt ki bi sa malo odftkođnino poetrga-li blato po cestah, jih nasuli in spravili ▼ red- (Pripomba; Občina bi jih morali I bVMOti!) V okolld ljubljanski stalo |e oMtejno nebroj trena brez posla- Lahko bi bil navozil nek&j sto vos gramo-zana ljubljanske eeste- »Visokim« to-jaMdm gospodom pa je seveda bolj prijalo, ee jih ni nihče nađlegoval, in ti-sti, ki jih nišo nadlegovali, so bili pri njih tuđi v večji »milosti«, če so jim samo »kadili <• Po »srečnoc končani vojni bi bili seveda dobili za »zasluge« večja odlikovanja.« — To je ost,-ben napad, in če mislijo gospodje.ki jih međ vojsko v Ljubljani ni bilo čuti, da bodo podpisanega s tako neotesanostjo v kozji rog ugnali, se zelo motijol Osebni napadi podpisanega ne motijo, nnjmanj pa takrat, če so ti napadi čisia in gola surovost! Tukaj se razlikujem od gospodov pri »Napreju«, ki neprestano trobentajo, da infamij ne bodo pt^-zabili, — njihove infamije gredo mimo mene kot trenutna sapica in radevolje |im prepuščam, da jih uganjajo, kakor se jim ljubi- Na njihove osebne napade in na njihova pretiravanja, ki leže na dlani, ne bom ničesar odgovarjal, ker vse to ravno dokazuje, da ti gospodje nocejo biti stvarni in da je njihov glavni namon prazno in votlo kričanje, ki nikomur ne imponuje! đr- I- T- Iz bivšega vilajeta Koroške« Več časa sem služil pri polku koroških prostovoljcev (Freiwillige Karntper-Schutzen), kojih poveljnik, polkovnik Teppener, posestnik toplic pri Belja-ku, je ob vsaki priliki omenjal: »Da3 sind unsere deutsche Buben!< Dovolju-jem si prepisati imena svoje postojan-ke: Dovjak? Omelko, Kolaritsch, Meschnik, Piskernig, Pributsch, Ma-cher, Peternjak, Kratochwill, Propot-nik, Achatz, Ragelnik, Kotnig, Kan-dur, Silan, Krebitschnig itd. Koliko je pri teh imenih nemŠkega Izvora naj si presodi vsak sam, jaz povem Ie toliko, da sem svojima namestnikoma Omelku in Dovjaku dajal važna povelja vedno v nemškem in slovenskem jeziku, boječ se, da me ne bi dobro umela, ako bi go-voril Ie v službenem jeziku. — Cenzurira! sem tuđi pošto- Po zgoraj navedenih imenih bi sodil človek, da je bila domalega slovenska- Ne tako- Da govorim resnico: dve tretjini sta bili nem-ški, Ie ena dobra tretjina slovenska« AH poslušajte kaka nemščina! Mesch-nik piše n- pr- 1- 1917- za Veliko noč* tole pismo domov: »Liber Schvester« Ig taile dir mit das Got zedak nog ge-sud bin und ig gofe das malne Schribe mit besto Gesud an tofen birt . . • itđ« Z Mežnikom sva govorila izključno vedno slovenski, ker sploh ni znal nemški- Začuđen ga pokličem k sebi in prašam zakaj so sili pisati domov nemški- Odgovor: >Pisati znam Ie ponem-ški, a govoriti se nisem mogel naučiti-« >Tako, tako. dobro je,« sem rekel in mu dal cigaro, mislil sem si pa: >Ubogi ljudje, ki ste postali žrtve nemške politike!« L T- Dobrodošel spomin.. Dobili smo in objavi jamo: V spominsko knjigo, ki se nahaja pri mojih goricah na Goričaku i pri Zavrču zapisal je za naš narod toli zasluženi prerano umrli dr- Valentin Zarnik, bivši odvetnik v Ljubljani, ko je kot takratni mladi koncipijent mojega očeta dr. Jakoba Ploja, takratnega odvetnika v Ljutomeru. v večji narodni družbi posetil ob priliki trgatve naš vinograd, za sedanje čaše velepomembne proroške besede: >Kada bude Slovenska zjedinjena, kada bo Srbska razšir-jena do Carigrada, kadar bo v trojedni kraljevini zadnji madjaron visil, kadar bo dvorepni češki lev spet ponosno grivo stresal, kadar bodo vsi Slovani federativno posveto vali se v kongresu v palači starega Kremlja v Moskvi — takrat bo slovansko pleme postalo gospodar celega starega sveta, kar mu je po naravi in po pravu od večnosti dosojeno in določeno- — Neka se ta usoda skoraj in brzo spolni!! To uče-kuje vsaki dan dr- Valentin Zarnik m- p- 22/10- 1868-« Upam, da vam ustrežem, ko vam te v veseli družbi pri kapljici slovečega Za vrcan a zapisane vizionarne besede našega za naš narod zasluženega moža eporočam, ker kaže-30 kako so naši pradedje in mi priča-kovali in hrepeneli po tem kar se je sedaj, če tuđi ne popolnoma izpolnilo in kako malo njim je bilo usojeno, da so> te tako zaželjene čaše doživeli, mor-da bode potem tuđi še marsikdo vedel bolje ceniti to kar smo dosegli! Z odličnim spoitovanjem Oton Ploj, em. notar, sedaj posestnik-penzijonist na Goričaku p- Zavrč pri Ptuju. (Poročita iz Beograda!) SLOVENSKO VSEUČIUŠKO VPRAŠANJE. Đeosrad, 20. junija. Minister pro-ivete Davidović je brzojavno poklical dr. Majarona. predsednika vseučiliške komisije v. Beograd, da se ž njim še enkrat pojtovori o podrobnostih usta-novitve ljubljanskeea vseučilišča. KRONSKI SVET. Beosrad, 20. junija. Jutri dopol-dne se vrši važen kronski svet pod predsedstvom prestolonasledoika - re-senta Aleksandra« VPRAŠANJE ZNI2ANJA ZELEZN1-__ SKIH TARIF. Btocrad, 20. Junija. Kakor znano. so «o ielezniški tarifi na vseh prosan v zadnjih meseclh znatno zviSaH (prtljaga 400 odstotkov, tovorl 100 odstot, za I* in IH. razred 170 odstot, za IL razred pa 278 odstotkov). Po stari po-sodbi se ravna privatno tu je podjetje južne železnice avtomatično po državni železnici. Naši posland so v tei za-devi bili danes pri železniškem ministru Vuloviću, ki jim je izjavil mga družim: Zaradi pasivnosti železnic ni pričakovati znižanja voznih ceiu sicer pa je predio? o zviSanju v tej visini iz-delala in predložila direkcija državnih železnic v Ljubljani in ministrstvo je bilo mnenja, da poviški v smislu pred-loga slovenske direkcije odzovarjajo naši gospodarski silu Obžaloval je, da direkcija v Ljubljani ni imela pred očmi avtomatičnesra poviSka pri južni železnici. Tako morajo Slovenci vsako leto plačevati milijone nemSkim in franeoskim Zidom. Znižanje se more sedaj doseči Ie potom Narodnega predstavništva, za to pa je potrebna velika in težavna parlamentarna akcija. (!?) ANKETA ZA AGRARNO REFORMO. Beograd, 20. junija. Danes je prišla v razpravo ona skupina vprašanj, ki se tiče kmetskih posestev v Sloveniji. Glede polja in zemlje za obdelo-vanje sploh je minister dr. Poljak mislil ponekođ kot maksimum določiti 300 ha, v Sloveniji pa 150 ha. Iz ćele kraljevine so nastopili govorniki. ki so zahtevali čim najmanjši maksimum, za Slovenijo je zahteval noslanec Brodar kot maksimum 30 ha. Glede jtozdne posesti bo obveljalo načelo podržavljenja, vendar bodo v Sloveniji vsi mali in srednji grozdni posestniki obdržail svoje posesti. Minister predlaea kot maksimum 400 ha. Svetnik Lenarčič (Vrhnika) je podal v tem smislu izjavo in se obenem izrekel tuđi za socijalizacijo teh posestev v tem smislu, da si posestniki ustanove nekake lesne zadruge, potom katerih se bo les ob-deloval in prodajal. V vodstvu takih zadrug bodo zastopani tuđi gozdni delavci. Minister dr. Poljak ie kar naj-topleje gazdravil ta predlosr. Za malo posest se je zavzemal tuđi posebno posestnik Mermolja iz Pesnice pri Ma* ribaru. PROSLAVA PRAZNIKA REŠNJEGA TELESA V BEOGRADU. Beograd* 19. junija. (Zakasnelo.) Danes ob 9. dopoldne se je ob nriliki proslave Rešni^ega telesa vršila v Beogradu v katolisld kapeli služba božja, katere se je udeležil tuđi prestolona-slednik regent Aleksander. Prestolona-slednik se je pripeljal v velik em voia-škem spremstvu. Ob vhodu v kapelo so ga pričakovali ministri dr. Korošec, dr. Kramer in dr. Alaupović. Službe božje se je udeležila vsa generaliteta z vojvodo Mišićem na čelu. Prestolo-naslednik je zasedel s svojim sprem-stvom prostor v posebni, za njega pri-rejeni loži. Ražen že omenjenih mini-strov so prisostvovali službi božji še ministri: Ljuba Davidović, Pavle Marinković in minister vojne in mornarice general Hadžić. Posebno pozornost med visokimi srbskimi častniki so vzbujale uniforme častnikov naše vojne mornarice, kl so se udeležili službe božje z admiralom Kochom na čelu* Poleg ministrov in generalitete ie bilo navzočih mnogo državnih poslancev in nebroj občinstva. Beogradski katoliškt župnik Wagner je ob asistend dveh duhovnJkov opravil sveto opravilo. Glavni deli maše so se peli v hrvat-skem jeziku in po evangeliju je impro-viziral župnik kratek nagovor, v kate-rem je pozdravljal ustanovitev kraljevine SHS, ki je tuđi katoliški cerkvl otvorila svobodno pot v Beograd. Pri maši so peli pevci iz Zemuna ob sprem-ljanju posebnega orkestra. Po maši je župnik VVagner v staroslovenskom jeziku zapel molitve za kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I., nakar se je pela kraljeva himna. Ko je pre-stolonaslednik zapustil kapelo, ga ie mnogobrojno občinstvo živahno akla-miralo. Procesija sv. Rešnjega telesa se vrši v Beogradu v nedeljo. UREDITEV VPRASANJA URADNU ŠKIH PLAČ. Beograd, 19. junija. (Zakasnelo.) Danes dopoldne se je vršil ministrski svet, v katerem se ie po referatu ministra dr. Kramerja razpravljalo o provi-zorični ureditvi uradniških plač. Kakor izvema je minister dr. Kramer pred-ložil nacrt da se uradnikom v novih krajih do definitivnega izenačenja vseh uradniških plač v ćeli kraljevini SHS izplačajo dnevnice in to aktivnim uradnikom, učiteljem in penzijonistom ter vdovam in sirotam. Dnevnice dobe tuđi duhovniki, ki nimajo cerkveneza posestva. V krogih poslancev Demo-kratskega kluba se je popoldne govorilo, naj dobe uradniki po predlogu ministra dr. Kramerja do definitivne uredttve plač poleg vseh dosedanjih draginjskih doklad dnevnice po 10 K in po 2 K za vsakega otroka na dan. Oni državni nastavlienci, ki nišo v uradniških razredih, med niimi tud! sluge, naj dobe po 6 K in 2 K za vsa-I kega otroka na dan. Penziionistom naj i se da 5 K, vdovam in sirotam pa po 4 krone dnevno. Učitelji dobe uradniške dnevnice, istotako duhovniki brez cerkvenega posestva. Posvetovanja glede uradniških dnevnic v ministr-skem svetu še nišo zaključena, vendar je znatno povišanje prejemkov principijelno že sprejeto. Definitivna odloči-tev bo padla mogoče na iutriŠnjl seii ministrskega sveta. Štev. 144. .SLOVENSKI NAROD-, dne 21. ioni)« 1919. Stran 3. SLOVENSKI VOJAKI V BEO- * GRADU- Beograd, 19. junija* (Zakasnelo-) Danes je beogradsko občinstvo pozdravilo prve slovenske vojake naše nove armade v svoji prestolici- Četa sloven-i pkih rekrutov, prideljena po^astniški soli, je strumno korakala r* beogradskih ulicah, pojoč slovens'-: ■ vojaške pesmi: Regiment po ce^ti gre in druge-Beogradsko občinstvo je slovenske vojake zelo simpatično pozdravljalo-ZADNJI PARLAMENTARICNI INCIDENT PRED MTMSTRSKIM SVrE-TOM. Beograd, 19- junija- (Zakasnelo-) Kakor izvemo, je prišlo v današnjem ministrskem svetu tuđi do razgovora o včerajšnjem incidentu v parlamentu-Konstatiralo se je, da ministrski pred-sednik Protić v nobenem oziru ni imel namena se staviti v nasprotje z ministrom dr- Kramerjem, oziroma z vsemi tovariši iz Demokratskoga kluba- Vsi komentarji, ki so jih včeraj raznašali elani Narodnega kluba o tej zadevi, so torej prazne izmišljotine in brezupne kombinacije- ZAKON O DRŽAVLJANSTVU V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU. (Dalje) Beograd, 19- juni.ia- (Zakasnelo.) ! Ministcr dr- Kramer je poudarjal, da tuđi nova formulacija izkljuCuje vsak đvom, da so vse posebne državnoprav- i ne pravice katereerakoli dela naše dr- j žave izbrisane in da imamo le se eno j državno pravo in to je državno pravo j kraljevine SHS- Seja je biUi nato za- * ključena- Pribodnja seja se vrši v pe- ■ tek dopoldne- j Po govoru ministrskega predsed- j nika Protića, so bili elani Narodnega i l^luba, ki so bili njegovemu govoru ži- j vahno pritrjevali in ploskali, v kulo- I arjih trošili vesti, da je predsednik i vlade desavuiral ministra dr- Kramer- J ja, svojega tovariaš v kabinetu in da je j kot Pašićevec pokaza! več razumeva-nja za hrvatske tradicije, nego demokrat dr- Kramer. — Te govorice so nov interesanten dokaz, kako lahko se zbližujeta crti srbskega in hrvatskoga separatizma. To je pa tuđi vse- Ce bi bil Protić desavuiral dr- Kramerja, bi j moral desavuirati najprej samega se- | be, kajti dr- Kramerjev projekt zakona j o držvljanstvn, ki ga je v glavnem i osvojil rudi odbor, je bil v 1 a d n i projekt in je bil predložen v poprejšnjem sporazumu s vsemi člani kabineta in predvsem v sporazumu z ministrskim predsednikom- Imenovanje- Beograd, 19- junija- (Zakasnelo). Dosedanji namestnik vladnega komi-sarja na Koroškem, dr. Janko Koče-var, je imenovan za inšpektorja v mi-nistrstvo za prehrano in obnovo zem- U* ANKETA V AGRARNI REFORMI- Beograd, 18. junija* (Zakasnelo) Danes popoldne se je pričela anketa o agrarni reormi- Navzočih je bilo nad 300 zastopnikov iz ćele države- Mini-ster dr- Poljak je otvoril anketo in po-dal glavne smernice- Ministrov nastop je napravil na navzoce izredno simpa-tičen vtisk- Danes se je predložilo anketi SO vprašanj, ki se tičejo agrarnih razmer v Bosni in Hercegovini. Mini-ster dr- Poljak je vsa vprašanja raz-tolmacil, odgovorilo se bo nanja jutri* Nato pridejo na vrsto vse ostale po-kraijne- Za Slovenijo so navzoči med drugimi: poverjenik za agrarno reformo dr- Lukan, nadkomisar Šivic, za go-zdarsko društvo svetnik Lenarčič in inženir Pahernik, nadalje poslanca dr. Kukovec in Voglar* Beograd, 19- junija- (Zakasnelo-) Anketa za agrarno reformo se je danes nadaljevala- Pričetkom seje je nastopi-la skupina bosanskih begov pod vodstvom poslanca Salihagica, podala izjavo s protestom proti odvzemu zemlje ter odšla iz dvorane med ogromnim odobravanjem vseh navzočih. Med na-vzocimi je bilo izredno mnogo trpinče-nih bosanskih kmetov- Mestoma so po-skušali zborovanje motiti socijalisti in radikalci, a minister dr- Poljak je vsak tak poskus z vsestransko stvarnimi iz-javami onemogočil- Tako se je moglo ves dan razpravljati o programu, ki ga je predložil minister dr- Poljak. .V obee je vsakdo obeudoval dr- Poljaka, ker obvlada ves materijal glede agrarne reforme do najmanjŠega detajla« Splošno vlada spoznavanje, da je za državo in narod prava sreća, da imamo na tem mestu tako izvrstno, nepre-kosljivo moč- — Zastopniki slovenskih gozdnih poseetnikov so imeli tekom popoldneva posebno sejo, da. se zedini-jo glede svojih izjav na predložena anketna vprašanja- ORGANIZACIJA VSEH JUGOSLO- VANSKIH GOZDARSKIH DRU- STEV- Beograd, 19. junija- (Zakasnelo) Danes zvečer ob 9* uri se je vršila seja zastopnikov vseh jugoslovanskih go-zdarskih društev, da se osnuje centralna zveza vseh tozadevnih pokrajinskih organizacij. (Zakasnelo je nekaj poročil, Irar je bila telefonska peoga sadnji Mio jako slab*) Hcođreftnii domovini. Kako Italija nri&Oe Tret Tu In tam je le razvidno iz laikih listov. kako Italija uničuje Trst. Laški Tržačanjc tožiio: Da bi se podprla naša trgovina in da bi se mogli naši trgovci vsaj de-loma udeležiti trgovine, ki se razvija v zaledju Trsta, kaj dela kraljevska vlada v to svrho? Prepoveduje brez razlike vsak izvoz. Pred dnevi smo Čitali ministrsko brzojavko, ki se čudi in izraza indignacijo radi dejstva, da se je iz Trsta zlorabno poslalo nekaj olja v žaledje. Radovedni smo, kako si birokracija v Rimu predstavlja to zlorabo. Ob izdatni produkciji olja le-tos je to, kar se ie izvozilo, komaj ena kaplja v morje. Pa prav, gotovo je opravičljiva prepoved tega ali onega produkta, toda kako se more opravi-čiti splošna prepoved. Tako na primer caka izvoza 9000 sodčkov sardel, dolo-čenih za izvoz. Razno nakupičeno blago je za nekatere trgovce naravnost življenjskega vprašanja. Naš Trst pa je bil deležen doslei samo raznih pre-povedi, Reka pa se favorizira na vse načine s strani aliirancev. Tržačani polagajo veliko važnost slasti na trgovske zveze s Ćeho - Sk> vaško. Kako pa so bili razočarani, ko so dobili v roke milanski »Sole«, ki poroča, da je promet med Milanom in čeho - slovaško republiko v polnem razvoju in da odhajaio s postaje Mu-soceo vlaki z 20 do 30 voz direktno v Prago, kamor dospevajo v 60 do 70 urah. Promet se vrši mednarodno in tako prihajajo v Prago vagoni plombi-rani, ne podvrženi carinskim in transit-nim operacijam. V Milanu posluje la-ško - čeho - slovaška komisija in tr-govski promet se razvija, v Trstu pa ni nič tega, dasi je bilo rečeno, da se v Trstu pri trgovsko - obrtni zbornici ustanovi laško - čeho - slovaška komisija, ki bo vodila in pospeševala trgov-ski promet med Trstom in Prago. Laški trgovci v Trstu pravijo: Ćeho-Slovaška je del našega trgovskega za-ledja, in sicer oni del, ki je najboga-tejši, ki je industrijsko najbolj razvit ki je v največji meri vzdrževal naš že-lezniški in pomorski promet. Zato pa imamo mi najveČ pravice do trgovskih zvez s Češko, ker to so že stare trgovske zveze, ki so Da tuđi bistven del življenja v naši luki. Raditega zahte-vajo prav energično polnega vpošteva-nja tržaškega tržišča. ali vse zahteve ne izdajo nič. Kaže se vedno ocitneje, da laska vlada Trstu marsikaj obljubi, držala pa ni doslei se niti ene besede, ker se je vrela n? to, da uniči Trst v korist ostale Italije. Trgovska mornarica v Trstu s skv vanskimi imeni. Znano je, da so velika parobrodna društva v Trstu izjavila, da sprejmejo Dodar.ištvo Italije in da bodo plula samo pod laško zastavo. Srce boli človeka, ko čita imena teh parobrodnih društev: bratie Kozu-lić, M. Martinolić, C. Martinolić, Fr. Jerolimić, bratje Tripković, Tomo Ko-sović, Polić, Premuda, sami pristni Ju-goslovani. Avstriia ie rada podpirala Jugoslovane, ki so kazali voljo, da se izneverijo svojemu rodu. Avstrija je negovala italijanstvo v Primorju in tako je vzgojila v parobrodarstvu ljudi, ki so ob prvi priliki skočili pod laško zastavo. Tu se vidi uspeh avstrij-ske protislovanske t>olifike. Kaka škoda za Jugoslavijo, da je toliko pravza-prav našega brodovi a izročenega Italiji po jugoslovanskih ljudeh . . . Vipavska dolina lepota sveta, je pel pesnik z Vipavskega. Vojna je za-nesla na Vipavsko tuđi češke agrarne veščake. Gledali so okoli sebe in vzkliknili: Krasna pokrajina! Kaj bi se dalo'tukaj še napraviti, kako plodonosno izkoristiti ta lepi svet! Tuđi naši Vipavci dobro vedo, kaj bi se dalo tu še pridelati, kako racijonalnejše bi se moralo razyiti vipavsko kmetijstvo! Kar je doslej na Vipavskem, to je vse le plod pridne roke našega vipavskega kmetovalca. Pred očmi imamo v glavnem goriško stran. Kier so vse oblasti, državne in deželne, z vso močio ovl-rale dober razvoj kmetijstva na slovenski strani, hoteč istocasno dvigniti kmetijstvo furlanskih conteiev. Ta agrarni boj med slovenskim kmetom in oblastmi pod Avstrijo je posebno značilno poglavje v povestnici naše Goriške, ki kaže na eni strani žilavost vztrajnost in ljubezen do rodne grude pri slovenskem kmetu, na drugi pa vso hudobijo vladnih in deželnih faktoriev v doslednem gospodarskem zasužnje-vanju našega kmečkega ljudstva. Ali žilavost, vztrajnost in ljubezen do rodne grude so zmagovale nad nemško-laško hudobijo in oočasi pa gotovo si je pomagal naš kmet kvišku. Opomo-gel bi si bil popolnoma v svoji lastni državi, v Jugoslaviji. Sedaj pa mislijo Lahi, da Dride Goriška pod Italijo. Ako bi se to zgodilo, bi zavladalo na lepem vipavskem svetu kmetovanje po la-škem vzorcu: kar da zemlja, da, vlada ne pomaga nič, zlasti ne malemu po-sestniku, kajti v Italiji vlada kmetij-sko gospodstvo conteiev. kolon ie iz-daten kmetijski delavec. ki stane malo, mali posestnik propada in se izteka v kolonstva veliko posestvo gospodari v kmetijstvu. V Jugoslaviji pa agrarna reforma in največja skrb mlade države, da se dvigne kmetijstvo do svoje-ga viška! Kaka razlika. Pokrasila bi se Vipavska dolina s svojimi hribčki pod Italijo, puščava bi bila tuđi ta na mestu cvetoče pokrajine, lepote sveta, na mestu goriškega parađiža. Dr. Petta-rin vabi in obljubuje kmetom, kar radi slišijo, ali ne verjamejo mu nič, ker dobro poznajo laSke Kospojlfi. Same prazne besede m pnhle obljube br« vsake resne ppđUuce. In očltna Je tenđenca tafta vtad*; mxUkm* Skmmm dooB- la ponižart Zacrfaeni lašld ofidrji *• vpričo Slovencev ponovno ie zatrdili, da hočejo iztrebiti ta slovenski rod. V laških časih bi se »lepota sveta« izpre-menila v puSčavo. Toda, ali kdo veru-je na Vipavskem. da se bo to zgodilo, da uniči Italija našo vipavsko pokrajino? Nihče tega ne veruje pa če je se-danji položaj še tako težak, marveč na dnu vsakega vipavskejra srca živi prepričan je, da ss laske hudobne nakane ne uresničijo in da bo naša vipavska stran lepota Jugoslavije^_____________ Štovanski ~m. BOJI NA SLOVASKEM. LDU PraKa, 20. junija. (ČTU) V trenutku, ko ie Bela Kun sporočil pred-sedniku čeho - slovaške republike, da je na poziv mirovne konference ukre-nil potrebne odredbe, so Madžari na-daljevali z napadi v okolici Levic in Korpone. Nanovo došle čete so vrfdi v boj, ki so ga otvorili v okolici Levic da bi prodrli proti Nitri, kar se jim pa ni posrećilo. — Skupina Mittelhausser: Madžari, ki jih je podpiralo 6 monitor-jev, so napadli desno kliro med iz livom Zitve in Kurtom. Bili so odbiti ter so morali dalje severno prepustiti nekaj ozemlja. — Skupina Hennoque: JUJub močnemu odporu so naše čete prodrle do Rimavske Sobote in vzhodno RoŽ-nova do Jaszo in okolice Prešova. So-vražnik izvaja neprestano protinapade. Zaplenili smo 18 strojnih pušk, veliko množino vojnega gradiva in vjernike. — Odsek za narodno brambo je imel danes ob navzočnosti ministra Klofača sejo ter je odobril sklep ministrstva, da se razveljavijo vsi Studijski dopusti in vpokličejo dijaki, učitelji in profesori L LDU Praga. 19. junija. (ČTU) Ker Madžari do opoldne dne 18. junija nišo izpraznili Čeho - Slovaške, se operacije nadaljujejo na vsi fronti. Hudi boji Madžarov so brezuspešni. S&vpina Mittelhausser: Bitka vzhodno Komar-na je v teku. Naši so priborili včerai izgubljeni Marcelhaza in Sv. Peter. So-vražni napadi na Nove Zamki in Šura-ny so se ponesrečili. Južno ŠČavnice in vzhodno Detve smo pridobili na ozemlju. Skunina Hennoque: Med re-kama Slano in Bodvo smo napredovn' proti jugit. Mesto PleŠivec je v naši i rokah. Zahodno Bardefova smo raz-krortHi močne komunistične čete. ŠPANSKA PRIZNALA ČEŠKO. LDU Praga, 20. junija. (ČTU) Španska je priznala čeho - slovaško državo. Mirovna bonferenca. ZADNJA BESEDA. LDU Lyon, 19. junija. (Brezžično.) Vladni načelniki aliiranih in asociiranih velesil so sklenili, objaviti 'antanine mirovne pogoje, kakršni so bili izročeni nemški delegaciji dne 16. junija, nam-reč z vsemi popravki in izpremembami besedila, ki ga je imela prvotna mirovna pogodba z dne 7. maja. Ti pogoji so, kakor pravi pismo Clemenceaua, zadnja beseda zaveznikov. Objavljeni bodo istočđsno v Parizu tn v Londonu, in sicer v petek zjutraj. Da se omogočl angleškim listom sestaviti besedilo po-gojev že v Četrtek zvecer, je odplul v četrtek popoldne Ietalec v London ter odnesel s seboj 45 izvodov končnove-ljavne mirovne pogodbe. Dokument, kl je spisan v franeoskem in angleškem jeziku ,obsega 426 četvork, od katerih zavzema franeosko besedilo 214. Priloženih je rudi več zemljeoisnih kart. NADALJEVANJE. LDU Haa«, 20. junija. (ČTUT Svet četvorice se je predvčerajšnjim bavil z avstro - ogrsko mirovno pogodbo. Odskodninsko vprasanie je v toliko rešeno, da bo v petek do Wilsonovem povratku mogoča končna odločitev o odškodnini Belgiji. Istocasno se bo Turkom sporočila odločitev Antante o bodočnosti Turske. Turki so predlagali, naj se turska država ohrani v Aziji. Spomnijajte se Družbe sv. Orila In Metoda. Izpretf *Mlw Izpred mariborske porote. Mlad) roparH. Martin Kukovec, 22 let star in Franc Kukovec. 18 let star iz Tjvolcev okr. Ormož, sta bila obto-žena več tat vi n in 2 roparskih dejanj. V nočj 3. novembra p. 1. sta oba brata napravila izprehod po bližnji vinski gorici. Stafejši je vlomil v vinske klet! Cagrana in Hrga. Raztrgal je streho in (pri Cagranu) ćelo zidani obok, ki je ločij podstrešje od kleti. Pri Gavranu se mu je vino zdelo prekislo, vzel te le prazen sodček in razne druge stvari. Pri sosedu Herj^u pa se mu je vino iz polnega soda tako dopadlo, da se ga je v družbi z bratom napil, potem pa si še natočil pri Cagranu ukradeni sodček. Glavno dejanje pa se je izvršilo v kleti Canjkarja. Canjkar je bil svojčas odvetniški uradnik pri dr. Ploju v Ptu-ju on si je v goricah pri Tivolcih naku-Pil mal vinograd, kamor je navadno prihajal preko nedelje. Tuđi to usode-polno nedeljo se nahajal tn gori, kjer ie imel pole? kleti rudi malo hiSico. Oko« 9. ure zvečer je Canjkar zaslišal okoli niše hojo več oseb. Ker ie mislil, da ga nadleguje njegov md sovražni sosed, ga je hotel prepoditi s strclL Odđal ie 3 strele. On trđi. dm Ih oddal znnaj, 6b-toim M. Kukovec pa ML da li QMh kar streUal ođ znotraj. kar se le đdoma tuđi po orožniškem izvidu potrdilo. Kukovec se izgovarja, da je te strele sma-tral kot njemu namenjene in je nato tuđi on oddal 1 strel skozi okno. Zadel pa je Canjkarja tako nesrečno, da je isti izgubil vid na obeh očesih, (eno mu je sploh izteklo). Deianje. ki se je po tem strelu izvršilo v Canjkarjevi sobi, se spričo spreinega zagovora obeh obtožencev ter zagovornikov (dr. Ko-derman in dr. Irgolič) sploh ni dalo ugo-toviti Obtožba je trdila, da je starejši brat potem, ko je Canjkarja obstrelil, istega na tleh ležečega tucli oropal. Na-sprotno na obtoženi le priznava, da je brez vsake sile le vzel. kar je videl na mizi (ura, denar, itd.) Zadeva je prišla le slučajno in še le letos na dan. Pri očeiu obeh obtcžencev je orožništvo izvedlo hišno pretekavo radi vojaških stvari. Pri tej priliki so slučajno našli tuđi tri prtiče z začetnicami Canikar-jevegra naslova. Pri nadalinem iskanju je prišlo rudi še več drugih predmetov na dan. Drugi rop (pri Ozmecu) obto-ženca odločno tajita. Porotniki so za-nikali glavno vprašanje na rop — po-trdili glede obeh obtožencev vprašanie glede tatvine in pri Mnrtinu tuđi vprašanje težke telesne poškodbe (oslepeli Cenjkar). Obsojena sta bila: Martin na 7 let težke ječe, Franc Kukovec na 4 mesece. Detomor- Pri Kamnikarjevih na Poljanah pri Stični ja že dalje časa služila vulgo Jurkova Keža za deklo-Bila je vseskozi mirna In pridna, ali imela je nesrećo, da je bila mati dveh nezakonskih otrok v starosti 6 in 12 let- Kaj je to pomenilo zdaj med vojno, Ve vsak, ki je moral pri tej silni dra-ginji koga hraniti- Za našo Nežo pa je bilo tem huje, ker je pričakovala, da bo morala nahranjevati v najkrajšem času š© tretji želodček. Dne 20- maja t- 1- se je uresničila njena bojazen: dobila je hčerko, ki ji pa tuđi siromašni oče ni mogel nuditi ničesar* Jurkova je na dosedaj še ne pojašnjeni slučaj otro-ka umorila, ga nesla na Grčmanov travnik, kjer ga je položila v neko ko-tanjo in ga pokrila z ruševino« Prišli so ji še tišti dan na sled, ker je prišla 3 travnika povsem vitka nazaj in jo preje v svoji najbližnji okolici že prosila krstne botre. Orožniki so takoj zvedeli o hudodelstvu in trdo prijell Jnrkovo, tako da je priznala svoj zločin in pokazala mesto, kjer je pokrila otroka z ruševino« Orožniki so odvedli Jurkovo v sodne zapore v Višnjo goro, tnipelce pa so oddali v mrtvašnico v St- Vidu pri Stični, kjer ga je preiska-la sodnijska komisija, h kateri je pri-šel tuđi uradni zdravnik iz Novoga mosta- Razli^n« tatvine- Po noči od zadnjega aprila na prvi maj je bila ukradena Jožetu Henigmanu v Staremlogn pri Kočevju žtiriletna lepa kobila, vredna 7000 K- Storilec jo je ponudil t nakup s komatom in opremo vred, kl jo je ukradel Henigmanu skupaj s kobilo, baje za 4000 K Jožetu Bahorju na Griču pri Črnomlju. Da resi lastniku konja, je dal Bahor prodajalen na račun kupnine 180 K in prevzel kobilo 8 komatom vred, to pa takoj naznanil orožnikom- Tako je dobil Henigman svojo lastnino nazaj- Storilec je rekei, da se piš© France Mausar iz Poljan, pozneje je zopet trdil drug je, da se piše France Gregor in da je doma iz Uršnih Sol- Spoznati ga bo lahko, ker mu manjka na desni roki pol kazale«, je okoli 25 let in vojaško oblečen- — Istotakšni storilec je nkradel tuđi po noči med 19. in 20- majem t- 1* posestni-ku Jožetu Flacku z Blatnika enega okoli 5000 K vrednega vola in ga jo prodal mesarju Sinkoviču v Črnomlju« Storilcu so na sledu- — Koncem maja ali v začetku aprila pa so vdrli neznar ni žejni tatovi skozi streho v zidanico Kate Drganc iz Semiča in so odnesll kakih 10 litrov vina, 3 1 kiša, H 1 pe-troleja, nekaj ovsa, 2 noža in en vinski barilec. Drganc ima nad 120 K Škode« Storilci so bili menda neizkušeni, ker so pustili mnogo reci- Radi tatvine na železnici- Zelezni-čarji Alojz Wagner, Jernej Zelenko in Ivan Dobaj so 12- aprila 1919- ukradli na postaji Crniše pri Špilju veliko pot-no košaro, v kateri je bila obleka in perilo konznlarnega uradnika Iva Ke-lje. Tatove so izsledili* Porotno sodi-šče je obsodilo Jerneja Zelenko v ISmesečno, Alojza Wagnerja v 12me-sečno ječo, dočim je bil Dobaj opro-scen. Amnestija. Vsleđ ukaza prestolo-naslednika Aleksandra z dne 5. junija 1919 o amnestiji se je pri deželnem sodišču v Ljubljani izpustilo ž dne 18. junija 1919 iz zapora osem oseb, kate-rim se je ostanek kazni milostnim potom odpustil. Glede vseh drugih, ki kazni še nišo nastopili. bo sodiŠČe sklepalo v najkrajšem času. Njih Šte-vilo bo previdoma precej visoko. Okolnost da je med zaprtimi pomilo-ščenih samo osem oseb, je pripisovatl dejstvu, da se obsojenci že nad tri mesece nišo vabili k nastopu kazni, ker se je pričakovalo amnestije. Opo-zarja pa se na okolnost da nikakor nišo odpuščene milostnim potom kazni vstm obsojencem, ker so jrotova kažnjiva dejanja (namreč ona zooer var-nost lastnine, izvršena po železniških ali poStnih uslužbencih na predmetih, ki so izročeni železnicđ ali pošti za prevoz att pošlllanje) vobče izvzeta iz amnesttfo Pravbko 08 se je kazen ođ- jene na več kot 6 mesečno kazen nM prostostu ali za več kot 5000 kron de-narne kazni, ali na katerokali denarno kazen ražen Kori oznamenjene zaporne kazni, to pa le tedaj, ako obsojeni pred zadevno obsodbo še nišo bili nik-dar kaznovani zaradi hudodelstva ali pa zaradi kaznjivejca dejanja iz kori-* stoljubja (tatvina, goliufija, poneverba^ draženje, veriženie itd.) Vsi oni, kateri so bili že radi takih kažnjivih dejanj obsoienu ali pri katerih prisoj ena kazen presega gori oznamenjeno izmero, bodo morali po zmislu danih navodil kazni Čim preje nastopiti, ker Hm kazni ravno nišo odpuščene.__________ Sokolstvo in Viđov dan. SNa Vidov dan 28- juni}* t- 1- vrši se v Novem Sadu prvi jugoslovanski sokolski sabor. Prvikrat nastopi tu združeno jugoslovansko Sokolstvo svobodno v svoji državi- Žalibože ne dopuščajo še razmere, da bi proslavili ta dan v tej meri, kakor si želimo in le majhno število naMh telovadcev in de-legatov odide k tej skupni proslavi- Pozivljamo pa vse one brate in sestre, ki ostanejo doma, da proslave v domaćem kraju ta dan- Na vseh naših hribčkih naj zapla-polajo 27- t- m- zvečer kresovi svobode a tuđi krosovi maščevanja za one brate, ki nam jih hoče vzeti naš kleti so-vražnik. S predavanji, nagovori, deklamad-jami itd- razložite ljudstvu pomen tega dneva in porabite to priliko, da zopet in zopet pojasnite veliki pomen našega ujedinjenja in ustanovitve naše države- Čas je še kratek, začnite takoj s pripravami — ta dan mora postati sokolski narodni praznik — kot spomin na osvoboditev našega naroda* Vsa bratska društva in župe pozivljamo ponovno, da takoj pošljejo predsedstvu SSZ imenike vseh telovadcev in telovadk, ki gredo v Novi Sad. To je nujno, zato ne odlašajte- Sokolski Glasnik štev- 6- in 7- je izšla s sledečo vsebino: 1- Nacrt poslovnika Sokolskog Sabora- 2. Nacrt Sokolskog zakona- 3- Prva svečana sjednica sokolskog sabora SHS- 4- Načelno stanovište Sokolskog Saveza SHS o državi i Sokolstvu. 5- O pravim So-koloma- 6- O Sokolskem porezu- 7. Rad po odborima na Sokolkom Sabora SHS- 8- Nacrt društvenih pravila- 9-Nacrt pravila župe sokolske- 10- Nacrt sokolske uprave. 11. Predlogi o refor* mi telesne vzgoje- 12- Telesno obrazovanje- 13- Beležke- 14- Glasnik Hrvata skog Sokolstva- Delegate za sokolski sabor poziva ljamo, da natančno prouče vse nacrte, ki so objavljeni v zadnji Številki So-kolskega Glasnika, ker priđe jo vsi na razpravo v posameznih odsekih* — Telovadno društvo »Sokol« v Notranjih Goricah priredi v nedeljo dne 22. junija 1919 vrtno veselico na vrtu! g. Fr. Velkavrha na Brezovici. Zače-tek ob 15. ud (3. uri pop.) Vstopnind' 2 K. V paviljonih mrzla jedila, pecivo^ slaščice, crna kava, lekarna in brezaK koholne pijace. Cisti dobiček je nanio« njen za nabavo telovadnega orodja. — Telovadno društvo »Sokol« ▼, Ljubljani se udeleži v kroju v nedeljo dne 22. t. m. izleta Notranjegoriškega Sokola v Brezovico. Zbirališče ob 12-45 na južnem kolodvoru. Vlak se odpelje ob 13. Bratje udeležite se polnoštevilno.1 Odbor. Primorski Sokolski krožek vabi vse svoje člane na svoj IV. izlet, ki se vrši; dne 22. t. m. na Brezovico. Zbirališče! ob 14 in pol pred južnim kolodvorom,1 odhod iz Brezovice peš ob 20. Udeležite se ga vsi in pripeljite znance ini znanke seboj. Reditelj br. Legiša. Na; zdar! Starosta.______________________ Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". Dnevne vesti. — Seia mestnega občinskesa svet« bo v torek 24. t. m. ob 17. (petih). Keili je za nekatere točke dnevnega reda potrebna kvalificirana večina, po-* zivamo obč. odbornike, da so te sele zanesljivo vdeleže. Za državnega obmejnega komlsarte v Cerknlcl je imenovan absolviranl pravnik Josip Hudi na iz Sv. Petiaf pod Sv. Gorami, dosedaj rezervni artiljerijski potporučnik v Jttgoslovanslrl diviziji. Promočila. Dne 6. junija je bil nai dunajskem vseučilišču nromoviran zas doktorja filozofije naš sredisld roja* Makso Robič. Čestitamo! Imenovanja v politični slvftl« Okrajna glavarja Fran Schitnik v} Kranju in Franc Lasič v Ljubljani sta imenovana za deželnovl&dne svelh nike- Za okrajne glavarje so imenovani tajnik Leon Grasselli r Ljubljani,, tajnik Anton Menoinger v Kadov^ ljici, viš- komisar dr- Ivan Lining^n v Kamnikn, tajnik Bajko Svetek^ Črnomlju in tajnik Fran Podboj v\ Litiji* Za deželnovladne tajnike sot imenovani Ljudevik Pinkava v Ce-i Iju, dr- Fran Ogrin v Kočevju, koi misar Oton Kette v Kamniku, komi-i sar Ljudevik Klopcič v Badgoni« komi*r Davorin Wetng«cJ h^m žicah in konkuir 4r W&Qjf^gjn Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 91 junija 1919. 144 štev. Obrambeno defo — sala sveta ifltm> Med vojno je nafte obrambeno Idelo počivalo- Najbolju ljudje, po-[trtvovalni delavež so bili na bojnem [polju, doma pa smo v stiskah in skr-jbflb, t dvonra in strahu strmeli in zrli pr negotovo bodočnost* Delovanje C- M« ipodruužnic je po večini prenehalo, na-[biralniki C- M- družbe so bili poskriti, [nekateri po sovragih izropani in uni-jčeni* Čudno ni, da je po tolikem tepta-jbJu. in unicevanja vsega, kar je imelo :le majhen značaj narodnega dela, vsahnil oni bogati predvojni Tir do-nodkov družbe sv. Cirila in Metoda. — Svoboda je prišla in ž njo novo življenje in novo delo- Ze smo se veselili, da ine bo treba več C- M- družbe, to da uso-da in pohlepni sosedje hočejo druga-[6e- Veliko delo še caka našo prvobori-Jteljieo za kulturo- Goriska in Kras, hlstra in Primorje, tuđi Štajerska in iKorožka — vsi ti kraji vzdihujejo po jodpomoči- Kdo drugi naj vrši to misi-30, če ne C« M- družba? Prijatelji, so-Tbojevniki v najhujžih časih stopite zo-»pet v naše vrste za prosvetno delo! Podružnice skrbite, da se zopet naši rnabiralntki izpostavijo v javnih loka-i'lih, prirejajte veselice v prospeh ^>Družbe<- Velika ie potreba in stiska inemala. Dohodkov ni. denar je izčrpan. f» učiteljstvo, kar ga ima še >Družba< »mora biti plačano. Pozivamo vas vse, ikaterim je odprla vojna blagostanje, 'pokažite se vredne tn zavedne Mane (naroda 8 tem, da priskočite najpotreb-inejši kulturni instUuaiji na pomoč. '»Karkoli si storil enemn teh malih, si 'meni storil«- Maščevanje nemškutariev nad na-šimi dijaki na Dunaju. Znano je, da so dogodki na Koroškem izzvali veliko ,ogorčenje med avstrijskimi Nemci. Ka-|ko daleč jih je privedlo divje sovra-štvo do Jugoslovanov, naj osvetljuje ■sledeČi slučaj: Na sicer narodno popol-riioma strpni dunajski eksportni aka-fdemiji so nemški burši vrsrli naše dija-fre — studira jih tam 30 — z dejan-|sko silo iz zavoda. Tega skandala ni jr— kot bi bilo misliti — povzročila fdunajska publika, temveo kranjska in (koroska nemškutarija. Posebno se je ;odlikoval neki Pitschger iz Velikovca. :-— Radovedni smo. kaksen bo neki 'sprejem tega junaka v domovini. Plemenit dar brata Čeha- Gospa fžupanja Franja dr- Tavčarjeva je pre-ftela 100 K, kateremu zneskri je bilo priloženo to-le pismo: >Vele?postova-^a gospa! V časopisu >Čechc, ki ga prilagam, sem čital. da ste se postavili, velespoštovana in plemenita gospa, ;na čelo narodnega damskega odbora, ki zbira prispevke za jugoslovanski obrambni sklad- Kot rojen Ceh, ki jjstalno živi na G- med Slovenci, sem sod 1- 1888. ustanovnik šolske dražbe wv. Cirila in Metoda v Ljubljani, a kot [»poštovatelj ubogega sto in sto let zati-panega slovenskega naroda si usojam fprispevati k skladu 100 K in Vas pro-Uim, da blagovolite sprejeti ta mali jprispevek- Z vsem. spoštovanjem vdani ■Beneš Hertl-< — Bratu Čehu izreka-ano iskreno zahvalo in ga stavimo v Iposnemanja vreden zgled naši jav-jnosti- Knez Hugo Windischgraetz nam ie fcoslal iz Konjic popravek ali boliše pojasnilo na neke dopise. Bistvene točke 'tukaj lojalno posnamemo. ker ne marj-tmo delati nikomur krivice. Knez W"in-Jdischgraetz izjavlja, da mu niti na mi-Isel ni prišlo umakniti se sam ali z rod-jbino in premoženjem iz Konjic v Nem-jŠko Avstriio, ker ima vsa svoja posest-jva na Stajerskem in Kranjskem, nobe-jnega pa v Nemški AvstriH. Član rodbi-iie, ki biva skoraj tisoč let v naših kra-!iih in že v petem rodu v blizini kraja, bo katerem je v zmislu starodavnih na-^ad posneto rodbinsko ime, je živel po jnjegovem zatrdilu s prebivalstvom jn luradništvom obeh narodnosti vedno v inajboljših odnošajih ter ni bil nikdar Nemec v slabem Slovencem sovražnem Smislu, kar kaže rudi njegovo javno. Ie pbči koristi namenjeno delovanje. Prej |veren državljan Avstrije, je po preobra-jtu brez mentalne rezervacije odkrito Izjavi!, da hoče prav tako novi državi biti veren in pošten državljan, pripravljen k vsem potrebnim in postavnim žrt-jvam. kateremu sklepu se do danes še Z nobenim dejanjem ni izneveril ter ved-iio Ie goji! želio, živeti mirno in v so-glasju s sodeželani v domovini, ki je [tuđi njemu nad vse mila in draga. — tVzamemo za sedaj na znanje. Javna prošnja na usmiljena srca Bomesčanov! Podpisana Katarina Pikl, eedaj stanujoča v Spod- Šiški v soli, eem mati četvero še nedoraslih otrok; W>rala sem ae semkaj preseliti meseca 'svečana iz Norimberka na Bavarskem, fejer me je moj mož, ki je lani v voja-Ski bolnici v Plznu umri, zapustil brez fvseh sredstev- Bivala sem v barakah [za iolo v Spod- Šiški, od katerih so »ne 24- maja tri popolnoma zgorele-:Imela sem v eni od teh ssraven oblek od moža in otrocjih tuđi se Ie na novo napravljeno pohištvo — kar mi je pa z živežem vred v vrednosti več tisočakov popolnoma zgorelo- Sem sedaj brez Vseh sredstev in narezana na milošči-*no. Prosim torej, da slavno občinstvo :to mojo nesredo uposteva in morebitne 'darove v denarju, obleM, gerilu ali živežu dopošlje na gori navedeni na-elov — ali pa upravnistvu tega lista, ki je voljno morebitn© po6UJAt» mgnil* ^mžL ^ ir«^w»^ Pili w ' "~ • Procedto m Telovo se Ie zaradi lepesa vretneBa obćmstvo nmogptnnh no udeležilo. Trnovske (mestai pairo^ nat) se je udeležil g. župan z ntkaterimi občinskimi svetniki in tuđi farani In !oi* ska mladina je bila polnoštevihio udele-žena. Obred ie posebno povtšala krasna ženska narodna nosa. PogTeiali smo Se tnoške. Godbo so nadomestili domaće pevke in pevci. Enako je bila velika udeležba v stolnici. Udeležlle so se je vse sole, uradi, vojaštvo ter razne kor-pracije in društva. Prvič je na Telovo imelo v Ljubljani vojaštvo mesto hrasto-ve^a, lipovo zelenje na čepicah in prvič je bilo poveljevanje v našem do-mačem (srbskem) jeziku. Istih ošabnih avstrijskih uradniških uniform nisi vi-del, nisi videl dunajskih križeev in me-dalij, nisi vide! komornikov, ne, nič ni imelo zastopano uradništvo tega bremena na sebi — kako pa, saj jim je bil preje to prisilen jopič — vse je nadome-stovala navadna salonska suknja. Godbo je nadomestovalo ubrano petje mesa ne^a zbora (civilni pevci in pevke in teolozi). Skratka: Vse je bilo urejeno po primernih demokratičnih načelih, nič avstrijske ošabnosti in pretiranosti, vse domaće, duhovščina, petje, vojaško poveljevanje, udeleženci, vse naše, vse neprisiljeno, vse demokratično v gotovi meri, zato tuđi pri evangelijih tako veli-kanska udeležba, zato vse lepše, ker obred v celoti ni imel tistega dunajske?a kamarilnesa značaja. In pri tem naj bi ostalo vedrio in povsod! Padli junak! Ljubljanskega pp. 24. aprila Pušnik Lorenc (5 st.) r. 1897. Galicija, Koroško; 30. aprila Mleku§ Anđr. (12 st.) r. 1S97. Plušna, Tolmin; 29. aprila pri Velikovcu: Jersreli Mnrtin (7 st.) r. 1898, Vclikovec, Oornovsek Josip (7 st.) 1S99 Prapreče, Litija; Kozlev-čar Andrej (7 st.) r. 1S9S Jelše, ^Litija; Kozlevčar Ignac (7 st.) r. 1896 Štetan. Novo mesto; Cesarck Anton (7 st.) r. 1897 Ribnica; Senica Jakob (6 st.) r. 1S95 Sv. Daniei, \'elikovec; 2S. maja nri Crni: Centa Ivan (7 st.) r. 1893 Kot, Kočcvic; Mišič Ivan (7 st.) r. 1898 Pod-Rora. Novo mesto; štab. nnred. Hostnik Leorold (7 st.) r. 1890 Murna, Novo mesto. Jerina Alb. (7. stot), r. 1899, Visoko, Kranj; 1. junija pri Sinci vaši: Dovšek Josip (8 st.) r. 1S98 Mckronog, Krško. V voj. bolnici v Svitanju je umri dne 7. iuniia 1919. Josbar Franc (10 st) iz Idrijc. Čast in slava. Padli so za domovino. Kres. Ker se bliža kresni večer, se občinstvo povpraštije. če se bodo letos smeli žgati kresovi. ali bode zopet vse prepovedano kakor je bilo pod bivšo avstrljsko vlado to že več let, a kljub temu ni mo^la zatre ti starih narodnih obicaje\% ra n?Js-ibodo že »pocranski« ali kakeršnikoli. V narodu so bili vko-reninjeni in ni ie bilo moči, da bi jih bila zatrla. Glede kresov nimamo letos sjcer nobene autentične informacije, naše mnenje pa je. da jih sedanja Narodna vlada ne bode prepovedala, sa] rr.enda ni zato prav nobenes:a povoda. Nasprotno. Se priporočati bi jih bilo. Kresovi naj naznaniajo širom na-Se domovine, da živimo v svobodni Ju-Koslaviji. da nismo več nemško-avstrij-ski heloti. ampak svobodni državljani. Pri kresovih naj se narod veseli, pre-peva narodne resrni in pripoveduje mladini bajke, ne bajke, ampak resnico, koliko srno morali trpeti pod maćeho Avsrrijo in koliko je bilo žrtev predno smo dobili svojo JiiRoslavijo, kateri ho-cemo ostati zvesli do scroba. Letos pr-vič naj £r>ri v naši državi po vseh )2rri-Čih in vseh vaseh, kakor dosedaj še nikdar ne. Mestn! dekliški Hcej. Vpisovanje v I. razred in v višje razrede liceja je v soboto 5. julija od pol 8. do 9. ure do-poldne v poslopju »Mladike«, Šubičeva ulica, pod obicajnimi pokoji. Sprejemni izpiti se vrše istega dne ob 9. uri do-poldne. Dve veliki hiši zgradi na zemlji-šču bivšega vojaskega oskrbovališča Trboveljska premogokopna družba- V to svrho kupi dve se ne prodani parceli v blizini opernega gledališča od me-stne obeine ljubljanske. Čim bo kup-čija sklenjena prične družba takoj z zgradbo poslopij« Po dolgih letih — morda jih bo že 10 — bodo to prve nove zgradbe v Ljubljani- Clane in članice Elizabetne bolnice opozarjamo na društven obeni zbor, ki se vrši v kratkem, s prošnjo, da se ga zanesljivo udeleže« Aprovizacija južne železnice bo prodajala teletino v nedeljo od 8.—10. ure dopoldne in pa v ponedeljek, kilogram 11 kron. Južni železničarji! Vsi člani društva >Spar- und Vorschnsskassa d©r Siidbfhnbediensteten in Mariborc, kl je sedaj v Gradcu, se pozivajo, naj takoj vpošljejo člansko in vložno knjižico radi zastopanja njih interesov podpi-sanemu, ali pa naj naznanijo štev- po-sojilne in hranilne knjižice in sicer do 1- julija 1919- V Mariboru in okolici stanujoči naj se zglase osebno- Josip Dolinšek, pošlo vod] a- Maribor, glavni kolodvor- Nevarne i^rm^e- Na progi St- Jani-Trebnje se najdejo večkrat ma trafel* cah različni predmeti poloieni, vmled katerih bi lahko skoell s tira Tlak* Dne 15- maja bo pasli pastlrji iz Bistrice 1-s. 131etni Jože KrajSek s svojim đeret-letnim bratom Antonom, po domaco Bajčkova in osemletni Franoe Blasalk* Igrali so različne pastirske igre in ko se naveličali teh, so nanosili aa trajnico nekaj kakor jajce debeHh kam-nov- Rasven tega so sabili taav kfsr se stikata dva konca tračnice, 6tAm ta debel iepeft • kakrfabni prMlajp *^ma** «& majBOfttji fV labsli ii^iS a kamnom tako labit, da Je tioal med MaiMM Brav crrsto to da Je noltl kake 4 cm nad traenieo. Bila je torej ▼elika aevarnost, da skoei vlak a tira, leda proial mojster Kenda Je pravo-easno odstranil te ovire- Za storlloe Je sveđel, ker so opasovale nekatere ose-be, ko so igrali pastirfiki to zelo nevar-no jndiian0^^1 icro- Tsjtredd v UobDani. Na podlagi naredbe poverjeništva deželne vlade za notranje zadeve v Ljubljani z dne 31. maja 1919, »Uradni List« št 514, se je na policijs'rem ravnateljstvu v Ljubljani prijavilo 181 strank. kl so pripadniki Nemčije, NemŠke Avstrije, Ogrske in Turčije, 71 strank, ki so nemške in madžarske narodnosti in pristojne v se-danjem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovenccv, pa ne Cez 30 let, in 71 strank, odslovljenci iz javne službe. Ker ie Se nekaj strank teh vrst. katere se nišo po predpisih te naredbe prijavile, opozarja policijsko ravnatelstvo tem potom na obveznost te priiave, sicer bo proti njim stroeo postopalo. Državljanstvo v kraljestvu SHS« Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, je opozorila vse politične oblasti I- instance v Sloveniji, da se bode do novega zakonskega ure-jenja o pridobivanju državljanstva v naši kraljevini Ie izjemoma podelilo državljanstvo- Sklepi o zagotovljenju domovinske pravice morajo počakali do ureditve državljanskega vprašanja v našem kraljest\rU' Sklepi občin, 6 kate-rimi s© tujerodeem ali pripadnikom tu-jih narodnosti zagotovi domovinska pravica za slučaj, da si pridobe naše državljanstvo, se do preklica sistirajo- Izgon iz naše kraljevine- Pristojne oblasti so izsmale iz na?e kraljevine nekoga Zamparija, ki &e je nastani! med vojno kot trgovec s kolonijalnim blagom- Čudno je, da je lahko prisel, kadar je hotel, v Trst, Reko itd- in da so ga Lahi vselej pustili, brez ovir na-zaj v Jugoslaviio- So že vedeli zakaj! Razđelili so si tuje imetje- Vlada je dala, kakor je znano, pod sekvester imetje kranjske sekcije nemškega in avstrijskega planinskega društva, katere načelnik je bil učitelj L*udwig. Cim je Ludwig izvedel, kaj se pripravlja, je sklical ostale odbornike k seji, kjer so sklenili storiti vse, da ne priđe društveno premoženje v neprave slovenske roke* Zjedinili so se, da je naj-jednostavneje, ako si imetek kranjske sekcije med sabo porazdele. In res so si porazdelili rjuhe, ode je, sploh ves inventar, ki so ga imeli v rokah« Sekvestru so na to izročili knjige rekoč, da nimajo nobenega premoženja- Toda za stvar se je izvedelo in ko se je hotel načelnik Ludwig izseliti v Avstri-jo, se mu je povedalo. da ga pridrže tako đolgo v Ljubljani, dokler ne vroe on in njegovi tovariši neupravičeno porazdeljenih stvari. Ker je gospodom vrhu tega grozila še kazenska preiska-va, jim je takoj upadel pogum- Prišli so na svetio z ugrabljenimi stvarmi ter jih skesano izročili sekvestru- Lud-wig pa je odšel v Nemško 'Avstrijo — praznih rok- Zdravstveno stanje mestne občlne ljubljanske od 8. do 14. junija. Število novorojencev 12, umrlo je 31 oseb, med temi 16 domačinov, 15 tujcev; za gkrlatico 1 oseb. za ietiko 3, med njimi 2 tujca vsled samomora 1. za različni-mi boleznimi 26. Za jaiekcijoznimi bo-leznimi so oboleli: 1 za osemjipami (tujec), 1 za škrlatico (domačinX^l za legarjem (tujec), 2 za vratico (1 do-mačin). Svarilo. Zvedelo se je, da se sku-šajo sklepati menjalne pogodbe med Nemci na Spodnjem Štajerskem in slovenskim prebivalstvom na Koroškem, tako, da bi se koroški Slovenci preselili na Štajersko, ondotni Nemci pa na Koroško. Taka prizadevanja podpira »Karntner BodenvermittlunR« v Celov-cu, glavni povzročitelj Je pa znano proti-slovensko društvo »Sudmark«. Ker je namen takih pogodb nasproten narod-frim socijalnim ciljem vlade SHS in se namerava z njimi preprečiti izvedba odredbe sekvestracije in nadzorstva, se svari vsakdo pred zapeljivjmi ponudba-mi imenovanih društev, ker ie izključe-no, da bi vlada mogla odobriti pogodbe, ki nasproruiejo njenim lntencijam. Ostali listi se naprošajo za ponatis te notice. Pomorski častniški tečaj v Sisku. Dne 29. majnika se je vršila od strani učiteljskega zbora ter slusateljev prisega zvestobe državi SHS in njenemu kralju Petru I. Prisorna sta bila rudi dva srbska oficijra, dodana tečaju kot učitelja. Na vrtu zgradbe, kjer je nastanjen pomorski častnjški tečaj, je bil pripravljen priprost, toda lepo okrašen oltar, obdan z jugoslovanskimi trobojni čami. Ob 9. uri sisaški župnik mons. Mihajlo Medjimurec pristopj k oltarju ter prebe-re tiho sveto maso. Potem pa prevzame gospod župnik, daleč znan kot izvrsten govornik, besedo ter v prekrasnem govoru razloži potnen tega dne in pa pomeo prve prisege, ki io častniki polagalo svolemu kralju in domovini. Govor gospoda župnika je napravil globok vtls sa vse navzoče. Resnobnost trenutka se Je moglo brati iz vseh obličij. Potem je skdila prisega, katero so navzoči krepko in navduieno izgovorili. KonČno poprime besedo Se zapovednik tečaja ka-•etan ba. broda Evgen MaHnarič ter v krepkih izrazili spođbuja častnike na viitnje dolžnostl zvestobe kralju in do-moVinl. Kajrlalvje hrabrost in nevstraš-l^vost Srbov in te junake stavlja kot rm&td. Z burnim! živio-klrci kralju in ostala vsem udeležencem veđno v spo-minu. no nadzorništvo južne železoice v Ljubljani javna: Civilni, osebni, prtlfažni« brzojavni, blagovni in tovornl blagovnl promet s Cclovcem na progi Maribor gf. k. Celovec je otvorjen. V ta namen voz i ta na tej progi v vsaki smeri po dva osebna vlaka in sicer. V smeri proti Ce» lovcu. Odhod iz Maribora gl k. ob 5 05 m 15-29, prihod v Celovec gl. k. ob 10-09 in 19-23; v smer| fz Celovca. Odhod iz Celovca gl. k. ob 5*20 in 14-30, prihod v Maribor gl. k. ob 904 in 18*14. Za direktno zvezo Jz Ljubljane in Za-Rreba v Celovec prihaia v noštev vlak št. 36/a. (Odhod iz Ljubljane 10-41; odhod iz Zagreba j. k. ob 8- 59). Iz Celovca v Ljubljano in Zagreb posredu je zvezo vlak št. 416 - 35 a (odhod iz Celovca v Ljubljano in Zagreb posreauje gl. k. ob 14-51, v Zagreb ob 15-38. Prt-ljago in brzavozno blago za Celovec se lahko odda neomeieno, tovorno blago začasno Ie z dovoljenjem nadzorništva v Ljubljani. »Mir« Je jel zopet Iz ha Jati! Danes ?mo dobili no doleem času zopet »Mir«. V članku »Iz težkih dni« pripoveduje uredništvo, cia je koroška vlada meseca aprila odte^nila »Miru« poštni debi:. Ljst se ni smel več pošiljati po pošti, dobivali so ?a samo tišti naročniki, ki so prihajali ponj v tiskamo. Koj na to pa je koroska vlada izhajanje Usta vobče prepovedala. Dne 30. aorila, ko je pri-čc!a koroska ofenziva, so uradno zanrli in zapečatili tiskamo »Družbe sv. Mo-horja«. Vse delo v tiskami je počivalo, samo knjigovežnica ie še poslovala. Toda par dni kasr.eie so zaprli tuđi knjigovežnico in fo zapečatili. Preteklo je zo-pet oar dni in izšel je ukaz, da se rekvirira tiskarna »Družbe sv. Moharja« za nemški »Volkswehr«. Na poslopje ti-skarne so dali napraviti napis: »Dru-ckerei des Landesbefehlshabers in KSrn-tenc Tu sb se sedaj tiskali razni nemški propagandni spisi za »nedeljivo« Koroško, tu ie izšel tuđi lepak, v katerem se pozivalo vsi Korošci, tuđi Slovenci, naj zgrabijo za orožje in napadejo kranjske vsiljivce. Okupaciia tiskarne je trajala skoro tri tedne. Ko so jo »Volks-wehrovci« zapustili, so dali nabiti na vrata tiskarn?ške?:a poslopja odlok, da je »Mir« ustavljen in da se nahaja tiskarna pod nadzor^tvom državne policije. In še par dni, Nemci so pobegnili, Celovec je bil osvobojen. 17. številka »Mira« je že izšla v svobodni Jugoslaviji. Slovenski intemiranci na Koroškem. V Trebesingu je še vedno interniranih 15 Slovencev, dasi bi jih morali Nemci glasom sklenjene pogodbe že zdavna izpustiti. Prosimo vlado, nai uto*ene vse potrebno, da se osvobode ti siromaki, ki so že toliko pretrpeli in še trpe. Posle okrainega glavarstva v Ce-lovcu je prevzel okrajni glavar dr. Josip F e r j a n č i č, koroški rojak - Celov-čan. prideliena pa sta mu dr. H a ci n in M i 1 a č. Za okrainega tajnika je name-ščen I. F i š e r. Boroević ob Vrbskem iezeru. Neki slovenski list je svoječasno poročal. da se bori general Boroević z Madžari proti Ćehoslovakom na Slovaškem. K tej vesti pripominja »Mir«: »To ni res. General Boroević se sprehaja po Celov-cu in ob Vrbskem jezeru ter premišljuje o minljivosti prosvetne slave». Kako je v Celovcu? V dvorcu, kjer je bilo poveljstvo nemške »Volkswehr«, poveljuje sedaj polkovnik Milenković\ kjer je bilo nemško štacijsko poveljniŠt-vo, ukaziiie sedaj polkovnik Polak. Srb-sko vojaštvo je nastanjeno tam, kjer so nreie zunjrali »koroške izdajalce«. Na Novem trgu stražijo srbski vojaki. V mestu vlada najlepši mir in red. Gostil-ne se zapjraio ob 10. zvečer. Hujskači so pobegnili v Nemško Avstrijo, mirno, pošteno prebivalstvo pa je ostalo in je do-cela zadovoljno z novimi razmerami. L judje so zadovoljni, da imajo po dol-gem času vsaj mir in da vlada povsodi red. Antantna misija stanuje v hotelu »Moser«. Prehranjevalne razmere so se jele polagoma boljšati, čim bo vpraša-nje prehrane urejeno, ne bo treznega in poštenega Celovčana. ki bi ne bil zadovoljen z novimi razmerami. Letake, ki so jih svoječasno sipali nemško - koroški aeroplani na slovenska tla in na katerih je bil podpisan »če-tovodja Oblak v šentpeterski vojašnicl v Ljubljani«, je natisnila. kakor čitamo v »Miru«, »Leonova tiskarna« y Celovcu in ne, kakor je bilo na letakih falsificirano. »Učitcliska tiskarna« v Ljubljani. Znano Cofišce na Smarjetni gori nad Kranjem je kupila posebna delni-ška družba, ki se je osnovala v Kra-nju- Kupnina znaša, kakor nam javljalo, 35000 K- Himen. V Trbovljah sta sklenila zakonsko zvezo učitelj gosp. Adolf Je-sih in gdč. Mira Goriunova^ Mlada zakonca sta oba iz uglednih trbo-veljskih narodnih hiš. Kličemo jima: Srečno in jasno življenje v srečni — mladi domovini Jugoslaviji! Poroeil se je dne 14* junija t- I- g-kapetan L kl* Mi lan M a t i ć z gospodično Margareto Rotovo- Bilo sretno! Teško je obolel gimnazijski profesor Makso Pirnat v Kranju. Pred tedni so ga poslali domov kot popol-nom& ozdravelega, toda pred par dnevi se mu je bolezen znova ponovila, da ao ga morali prepeljati v Ljubljano- t Profesor Janez ScIielnfKS. V danes nam došli »Mirovi« Stevilkf čitamo, da je dne 3. maja v Celovcu umri profesor Janez Scheinigrjc, jeden naj-zaslužnejših naSih kulturnih delavcev na Koroškem. Ltzt\ ie v grob, ne da bi do-žfvd srečne^a dne, ko so naSe čete osvobodile ožjo njegovo domovino in asedle sveto Oosposvetsko polie. Pro-tmot Schelnla Ie Wl roj« leta 1851. v Borovljah. Qimnazi]ske studije ie absot-viral v Celovcu* modroflovje pa v Gradcu. Kot gimnazijski suplent ie delo-val v Beljaku, od leta 1877. pa kot profesor na celovški gimnaziji. Poučeval je latinščino in gr56ino, v prvih treh raz-rcdil pa tuđi slovenski no. Ko je profe-ksor dr. Sket izdaja! leposloven list »Kres«. je bil pokojnik njegov marljiv sotrudnik. Sodeloval je tuđi pri Jagiće-vcm arhivu za slovansko filologijo, kler je priobčil več zanimivih razprav o koroškem narečju. Tuđi v knjteah »Družbe sv. Mohorja« je nanizanih nebroj plodov njegovega peresa. Največja zasluga pa gre Sćheiniprsru kot nabiralcu narodnih pesmi. Njegova zbirka »Narodne pesmi koroških Slov encev« je delo, s katerim si je ustanovil najlepši s?x>rnenik v povestnici slovenske književnosti. Politično ni bil delavem kulturnemu delu oa je posvetil vse svoje sile. Ostavil je nas sedai. ko bi ga potrcbovali najbolj. Legel je k počitku v Trnji vaši, kjer snivata nevzdramni sen tuđi njegova prijatelja dr. Jakob Sket in Josip Apih. Osvobojena koroška gruda naj mu bo lahka, svetel in tra-jen mu spomin! Umri ie v sredo ziutraj v Ljubljani na Friderikovi cesti 871etnl gosp. Viktor O r e 1 ter bij v Četrtek zvečer pokopan pri Sv. Križu. Rajnik je bil sin že zdavno umrlega prvega slovenskega notarja in posestnika v Ljubljani g. dr. Orla ter brat tuđi že umrle, zelo čislane g. Julije Moosove. Kot mladenič se je udeleževal narodnega prebujenja, bjl član »Južneja:a Sokola« in pevskega društva. Zapustil je vdovo brez potom-cev ter z njim zgine tukaj ime te narodne rodbine. — Naj v miru počiva v do-mači zemlji! V Št- liju v Slov. gorieah je 18- t* m- umrla gospa Helena Thalerje-v a, roj- Mydlil, soproga g. Franja Thalerja, posestnika in župana, v Stil ju. Blag ji spomin! Umrla ie v Mengšu gospa Albina K o s e 1 k a, rojena P r e z e i j, iz ugledne narodne rodbine. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. uri. Naj počiva v miru! — V Skofii Loki je umri mesar in posest-nik gosp. Ivan B e n e d i č i č, star 68 let. — Umrla je ga. Ivana Pader, vejp-va okrajnega gozdarja. N. v m. p.! Surovjnežj. Dne 18. maja je pilo *v Kastelčevi gostilni pri Novem mestu več meščanov pri eni mizi. Pri drugi mizi pa so sedeli fantje iz okoliških va-sj in sicer dva Hervolja, Janez Glavič, Franjo Sladič in Alojzij Zadnik iz Dol. KameniČ, Tone Redek iz Đršlina in Jože Kastrevc iz Bučnevasi. Ob 10. uri zvečer, ko so videli, da se spravlja mestna družba na odhod, so tuđi ti fantje odšli, toda ne domov, ampak proti mestu. Pred Milarjevo gostilno so se oborožili s koli, počakali meščane, med katerjmi ste bili tuđi dve dami, in pre-tepli vso družbo temeljito in brez vz-roka. Takim surovežem bi bilo treba prepovedati vsako bivanje v mestnem okolišu. Hud vojaški ubežnlk. France Koče-var z Vinvrha pri Belicerkvi bi bil tuđi mora! tuđi odriniti k šesttedenski orož-ni vaji, pa mu ni disalo, se ie raje skri^ val. Nazadnje so mu pa Ie prišli na sled orožniki in Ie s težavo se jim je izmu-zal za enkrat. Sumil je Martina Makov-ca iz Orešja, da je on opozoril orožnike na njega. Zato se je dne 28. maja precej napil in v svoji korajži prišel Makovca vprašat, zakaj ga je izdalorožnikom. Ma-kovec in njegova žena sta skušala pomiriti ubežnika, kj je pa postal Ie Se bolj jezen in ie prisolil Makovčevi ženi par zaušnic. Kočevar je res junak, ki se upa pretepati slabo žensko, na orožno vajo si pa ne upa. Roparski napad. Dne 18. t m. je vozil pošto iz Koštani evice v Novo-mesto postiljon Jančič, ki je v najbolj-ših letih in dosti »pri sebic. V gozdu, ki je last graiščine Struga ga naenkrat napadeta dva moška, od katerih je bil eden cigan. Ta prime konja za uzdo in ga hoče ustaviti. Jančič pa udari z vso silo po konju in napadalca po obrazu, da popusti uzdo. V tem pa zdirjata » čila konjica proti Ratežu. kjer je orož-niška postaja, — Ciganski nadlegi bi bilo treba stopiti trdo na vrat Dobra kupčila. Urša Sedlar iz Dol. Kronovega je prodala pred kratkim svojo kravo, ki je bila 14 dni pred ote-letvijo in na tem, da pogine, nekemu Ignaciju Koče var ju za 50 K. Ignacij Kočevar pa je sekal meso te napol krepane krave po 10 K kilo. Napravil je šija jen dobiček, saj niti obrtnega davka ne plača, kajti nima pravice izvrševati mesarsko obrt. Upamo, da dobi on In Urša Sedlar zasluženo plačilo. M. Q. Vpellava električnih naprav. Novo elektrotehnično podietfe. Deželna vlada za Slovenijo je podelila preizkuše-nemu dolgoietnemu monter ju ljubljanske mestne elektrame gospodu Ivanu Mihelčiču koncesijo za napravo vseh elektrotehničnih del te stroke. Pomanjkanje petroleia na dežell in pa spftošni napredek v gospodarstvu bo dovedlo do akcije, da bodo vsi kra-ji, osobito ob dobri vodni moči. prisiljeni, misliti na vpeljavo električne moči in razsvetljave v vsa gospodarstva. V to svrho se bodo potrebovali tuđi dobri elektromonterji Koncesijo za take vpeljave na dežeti je te dni dobil od vlade za Slovenijo gospod Ivan Mihelčič, dolgoletni, zelo vestni elektromonter ljublianske mestne elektrarne, znan pri ljubljanskem občinstvu vsled svoje ljubeznjivosti in postrežljivosti. — Qlei današnji oglasi Pri Umku v Klecah za Savo je zopet otvorjena gostima. Velik kresni večer bode v ponedeljek, dne 23. junija na Zgornjem Rožniku. Obilo zabave in lepega oetja ne bode manjkalo. Tore) jrsi na kresni voCcr na RožnikJ ^ *~~ ,_j 144. štev. .SLUVfcKfrKl NAKOLT đpc 2l jomja 1919. Stran 5« Trboveljska premogokopoa đruŽ- ba naznanja, da ji je sedaj rnožno po-streči cenjenim odjemalcem v dogledne m času z njenim najbdjšim zagorskim belim apnom. Tozadevna cenjena naročila naj se blaj^ovolijo nasloviti n* rcprezentanco, Ljubljana, Knafljeva ulica 13. 5208 Koncert se vrši v nedeljo dne 22. junija ob 15. na vrtu Narodnesa doma. V slučaju slabesra vremena pa v pro-storih restavracije. Svira orkester* »Daliborc. Kino Ideal- Tuđi dru^i del fimske serije Kajn z naslovom »V zlati opojnosti« je učinkoval s svojo tragiko glohoko na posetnike. Sodelujejo najbolji filmski umetniki. Sporedu. ki se predvaja še do ponedeljka, je dodana zabavna veseloigra »Oskubijeni slav-ček« ali »Intrige za knlisami«. Ni za mladino- Kino Tdeal- Darujte za našo šolsko dražbo! Kultura. Štiri Javne produkcije gojencev »Glasbene Matice« se vrše v ponede-ljek, sredo. četrtek in soboto, 23., 25., 26. Jn 28. junjia, vsakokrat zvečer ob 20. uri (8. uri) v veliki dvorani hotela Union. »Glasbena Matica«- V ponedeljek, sređo, fetrtek in soboto. dne 23., 25-, 26« in 28. junija 1919 vsakikrat zvečer ob 20- uri se vrše v veliki dvorani hotela >Union< štLri javne produkcije gojen-cev Glasbene Matice- Spored I- produkcije gojencev Glazbene Matice v ponedeljek, 23- junija 1919-: 1- a) V-Sihovsky: Sonatina. št- 6. op. 50- b) B-Godard: Valse. op- 56- Na klavir igra gdč- Marija Gabrič- Šola gdč- M- Dolej-Ševe, VI. razred. 2. Mendelssohn: Pon»-ladna pesem- Na gosli svira g- Ivan Go-gala- Šola g- J- Vedrala. IV- r- 3. a) Mozart: Spev iz opero Figarova svat-bac, b) Iv. pl- Zajc: Lastavicam- Pesem- Poje gdč. Vera Dereani- Sola gospe Ivanke Nesrrove, III- r- 4- a) Čaj-kovskij: Majska noč- b) Mac-Doweli: Vešce* Na klavir igra gčč. Pavla Uršič« Sola gdč- J- Chlumecke- IV- r. 5- Jansa: Concertino. op- 53. I- stavek- Na gosli svira g- Ivan Kanoni- Sola g- J- Vedrala. IV. r- 6- a) 6- Dev: Kanglica. b) J-Prochazka: Tak* si lepa- Pe?mi- Poje gdč- Tončka Šuštar- Sola g- M. Huba-na, IV- r- 7- a) J. Prochazka: Valček-b) Weber: Rondo brillante, op- 62. Na klavir igra gdč- Rozarija Skerbinec-Šola gdč- K- Praprotnikove, VII. r-F- S* Vilhar: a) Kada mi zvjezdo s daleka sijneš • - • b) Zlatan cvjet. Pesmi poje g- Fran Schiffrer. Sola g- M- Hu-bada, L r- 9. a) Ch- Doucla: Anđante e peti Rondo- b) E- Franzot: Serenada« Na gosli svira gdč- Danijela PotoČnik. Šola g- E- Franzota. IV- r- 10- Smetana: Arija iz opero >Prodana nevesta«-Poje gdč. Tončka Suštar- Šola g. M-Hubada, IV- r- 11- a) E- Schutt: Une larme et un sourire, op- 80- b) Serge Bortkiewiecz: Pempete, op. 4- št- 3- Na klavir igra gdč. Marija Artel- Šola g-M- Dolejševe, VII- r- 12- a) Ipavic: Če na poljane rosa pade- b) Prochazka: Kaj bi te vprašal? c) Ipavic: Pozabil pem mnogokaj. Pesmi poje g« Rudolf Banove^- $ola M- Hubada. »Glasbena Matica«. Skušnja mo-škega zbora se vrši v torek. dne 24. j u n i j a ob 8. zvečer. Važen in nu-jen nastop. Vsi! — Odbor. Moški pevski zbor smijoče se Glasbene Matice v Mariboru pod vodstvom gosp. deželnosodnega svetniku. Oskarja Deva priredi v soboto, dne 21. junija 1919 v Gotzovi dvorani s prijaznim sodelovanjem gospe M. Costape-raria in slav. vojaške zodbe koucgrt z izbranim umetniškim sporedom. Repertoir Narodnega gledališta-Drama. 21- juni ja sobota Bajka o volku« Abonma B 66- 22- junija nedelja Bajka o volku- Abonma C 66. 23- junija ponedeljek zaprto- 24- junija torek Listnica- — Neizprosni stražnik. Abonma B 65* Opera« 21- junija sobota Madame Butterfly- Abonma C 64- 22-junija nedelja Jevgenij Onjegin- Izven abonma« 23. junija ponedeljek Madame Butterflv- Abonma A 2/67- 24- junija torek zaprto- Baika o volku. V soboto 21. t. m. se uprizori" v »Dramskem gledališču« Molnarjev igrokaz v III dejanjih (4 slikah) »Bajka o volku«. — Molnar ni več tujec v slovenski Taliji in ljubljansko občinstvo je imelo že priliko vjde-ti dve njegovi deli in sicer »Gardista^ in »Vra^a«. — Molnar se prišteva k naj-modernejšim in naiuglednejširn madžarskim dramatikom in zavzel je s svojf-mi blestečimi, duhovitimi dramatičnimi proizvodi vse velike odre Evrope. — Svoje delovanje je pričel z legendo v 7 slikah »Liliom*, ki pa pri svoji upri-zoritvi ni imela uspeha, dasi je, kot sp konstatirali pozneie dramaturgi kvall-katjvno njegovo nafboljše delo. — Poznejša njegova dela »Gardist«, »Vras:«, »Bajka o volku«, »Beli oblak!« so scenično efektnejša — toda nimajo posebne literarne vrednostL — Znan je Molnar tuđi še kot feljtonist in novelist in njegovi dialogi »Fantki in Punčke« slove kot najboljše delo y tem žarnu. ■— Molnar ima mnoKo vrlin: njegov dia-\ok je poin iskr duha, dejanje njegovo je presenetljivo — polno momentov. kl frapirajo. — Spk>ina poteza y njegovih delih je eleganca in svojevrstni polet dogodkov. Molnar je v fotovem oziru uCenec Bernarda Shawa, katemca «^-likuje posebno njefov etprit in pa nj#» mu lastni clnlzem salonskesm tiovefea, vendra je Molnar spretnejši v izrablia-nju scenićnih efektov — žtllbog v 5to-do literarne vrednosti njegovih del. — Eno scenično najefektnejših del njegovih je gotovo »Bajka o volku«.« — V Sopronju živita brezbarvno, »«fco družinsko življenje odvetnik dr. Kele-men in njegova žena Vilma. — Dr. Ke-lemen je patološki tip Ijubosutnnega soproga. ki zastruplja svoji mladi, lepi ženi njeno že itak ne rožnato življenje. Prav dobro se zaveda, da ga narava ni obdarila z darovi, ki bi modi zavo-jevati in trajno privezati mlado, lepo ženo. — Ni lep, ne duhovit ne elegan-ten, zato iSče ženi nadomestfla. Zapleten je v trgovsko podietje, ki nai bi na-jelo nekesra škofa posestvo. Podjetje obeta velik dobiček in s tem dobičkom bi bil tuđi roložen teme^i njegove^a bo-dočejfa bojrastva — milijofia. katerega ji hoče, kot pravi sam, pokloniti kot nadorrestHo. za njegove nedostatke. Da pa dobi najemninn on, ie treba orotek-cije, in to bo iskal na soiree-ji neke grofice, kamor priđe tuđi attache, brat jrrofice in obenem merodaina oseba v najemni zadevi. — Dejanje se pricne v restavraciji. kamor prideta dr. Ke-lemen in Vrilma većerjat, predno se od-pra\ ita domov — in k soiree-ji. Med soproči se dojcja nervozna scena lju-bosumja. Kelemen je uverjen, da priđe nekoč nekdo, ki mu otme ljubljeno ženo. — Med sceno ljubosumnosti razo-dene Kelemen ženi svojo bojazen, baš ko vstopi v restavraciio nov gost »nekdo«, ki je snubil Vilmo pred 7 leti. — Ta »nekdo« ie povod pooštrenja konflikta med mozem in ženo. še potem, ko sta dosnela domov, se scena nada-Ijuje in doseže visino. Ko pa pokaže Vilma noslovilno pismo tujca iz re-stavracije Jurila Sznboja, se mož pomiri in odide k svojemu detetu in mu pripoveduje bniko uspavanko — bajko o volku., ki ie hotel raztrsrati jasjnje. Vilma leže h kratkemu počitku. Sanje ji uresničijo njeno tajno pričakovanje. Jurij Szabo ii je obliubil v poslovilnem pismu, da se vrne k njej kot zmagosla-ven vojskovedia, ali kot moKočen državnik, a!i kot znamenit umetnik. ali pa kot — slusra. da ji služi v tihi in pokorni ljubezni. Sanje io povedo na soi-ree k grofici ;n tam jzpolni Szabo svoje obljube. Vrne se k nji kot zmago-slavcn vojak in jo otme iz njeneffa brez-barvnssra življenja. Vrne se Kot attache", ter si vzsme nevesto. vrne kot znamenit pevec, vrne kot lakai. in ii por>!a-ea njeno dol^o hrepenenje, s silo pla-rrerieče m'n^osti. — Snne rr,:nc;o in Vilma se zbudi v svojem sivem brez-barvnem življenju. Ko se odr-ravlia k soir^ii, ji javijo obisk — titica iz restavracije. Szabo je odvetniški konci-pijent in je pri^el v zadevi najemnine. Ostati bi rror^t ^ri dr. Kelcme^u kot vodja pisarne. Razgovor med Vilmo in niim, pokaže da so bile rbliiibe v pismu Ie mladeniške fr^ze. Dosesret ni ni-česar. Vojak ni bil. ker ima plošeato no-gos za dinlomaciio nima smisla, za unietnost niti roke. niti posluha, niti duha — za lakr"a nima SDretnosti in ne posruma. — Nade Vilme so varane in tedaj spozna, da je Kelemen vzlic ne-drst?.tkom vrcc'en rtiene zveslobe in z mirno resignaciio se odreče soireji. mili jonu in svojim saniam . . . Kelemen na pove detetu z^odbo do konca: Prišel je mož in pre^odil volka, da ;e bežal, bežal ... — Pri jutrašnji premieri v »dramskem .clecIn'isSu^ icrra vlojro dr. Kelemena ?r. Bratina. Vilmo xi. Sarič-Vardianova, s:o^p. Šest pa se bo pred-stval slav. občinstvu kot režiser In kot isrralec v vlnei Jur'H Szaboja. ' Novo glcdali^Ce v Skopljn fQ prif-ne v kratkem graditi- Vlada je votifala v to svrho 500^000 K. Zn interdenta je imenovan zna^i pisatelj Branislav N u š i ć- Drug:! na*!s Pirčeve Krate z^odovl-ne Slovencev. Hrvatov In Srhov je iz-šel. Komad stane 2 kron?. Ta učni pri-pomoček,je od poverieništva za bosro-častie in nauk prinoročen. Razpošiljn ?ra pisatelj Matija Pire, profesor v Mariboru. Gospodarstvo. Slroine Io^mn in! varae i i v Liob1 lđL Prejeli smo in objavljamo: Naša mlada industrija je stopila z velikim korakom naprej v bodočnost mlade države: dobila je prvo veliko do-maco tovarno za stroje in litine, želez-ne in iz medi. Pridobila Je 8 tem stop-njo razvoja, ki ji bo popolnoma omo-gočila samostojen obstanek, kakor ga rabi samostojno gospodarstvo države* Prvi začetki narodne strojne industrije so se pri nas pojavili že proti koncu preteklega stoletja- Krivično bi bilo pozabiti tu zasluge moža, ki je z majbnimi sredetvi začel takrat boj a tujci, ki so se bili vsedli v nače kraje-A- Zabkar je z neverjetno priđnost-jo, ali bolje rečeno z redko ljubeznijo za tehnično delo v primeroma kratkem Času vzdignil svojo tovarno na isto visino, kot njegovi nemški konkurenti po dolgib desetletjib in po izdatni po-moči kapitala- Kapital, naroden kapital je masj-kal 2abkarjevi tovarni- Zato je bila vedno v nevamosti, da jo pozre tuji denar, zato smo se morali vedno bali, da tuđi čez nafio mlado strojno industrijo lei# aUna germanUacijev ki nam je zamorila v preteklerti ie toliko naftnih, nadepolnih dvetk B*rodnega go-spodarstvm* >Jadraiuka baakj^ ia^ saalugo, da je pravočasno po«#fia ta vsieo* Proti koncu svetovn* vojne ]e ta 119I kreditni savod, v pri£akovanja Jugoslavije posegel po nairtu vstaaovlje* nja velike strojno tovarite* Naravno Je bilo, da si je iibral 2abkarjevo pod* jetje aa opori*1©. Po kratke« pogaj*-nju je prišlo do nakupa. Situacija je bila Ukoj popolnoma spremenjena. Lastniki drugih dveh tu-kajsnjih strojnih tovaren, ki do sedaj nišo hoteli ničesar sli&ati o prodaji svojih podjetij, so jasno zagledali pred seboj moć kapitala, ki je bila prej vedno njihno orožje- UvideU eo brezup-nost boja s nasprotnikom, ki je o? i vidno lahko račnnal na lepo prihodnio^t, pretek los t je kapitulirala tu prejT predno je pričel za njo eplošni polom* > Jadranska bankac je kmalu lahko dogovorila eeno, za kat ero bo prevzel kupee tovarni G- Tonnies in M- Samas^a-Ta kupee so »Strojne tovarne in li-varne d- d•<• Pravila oove delniske družbe je sedaj naša vlada odobrila* Akcijski kapital so sestavile: >Jadranska ban-ka, centrala v Ljubljanic in »Zadružna zveza r- z. z o.< z- v Ljubljani- Krog kapitalistov, ki se s tem odpre novemu podjetju, jamči •& brezskrben razvoj, za veliko prihodnjost naše strojne industrije- <:Jadranska banka« je skrbela za to, da bo imelo podjetje pomoČ prvo-vrstnih inženjerjev- Posrećilo se ji je, pridobiti kot ravnatelja gg. inž- J. Boncelja, ki si je v Nemčiji v prvih svetovnoznanih podjetjih v dolgolet-nem delu zbral sku^nje, ki je vrhutega temeljito študiral organizacijo strojnih tovaren, in dr- inž- M- Vidmarja, sve-tovnoznanega našega šahovega moj-stra, ki. si je s številnimi razpravami v tehničnih časopisih in z tehničnimi knjigami pridobil v Evropi ime prvo-vrstne^a inženjerja tako, da j© bil že večkrat na nekdanjih avstrijskih in na nemških tebničnih visokih solah predlagan za profesuro- Samoobsebi umevno je, da eta si imenovana vodilna inženjerja poiskala spretnih sotrudnikov. Podjetje rabi špecijalistov za razliene svoje oddel-ke. Saj bo obdržalo pred vsem znane specijalitete dosedanjih treh tovare: vodne turbine, transmisije, mlinoke naprave, stroje za obdelovanje lesa, ven-tilatorje. sesalke, železne konstrukcije in izdelke Iivaren, pred vsem zvo-nove- — Na novo ustanovljen je elek-trotebnični oddelek in oddelek za po-ljedelske stroje- Svetovna vojna s strašnim! svofi-mi posledicami še leži na našem na-rodnem gospodarst\*u; neizmerna Skoda pokončanih naprav v velikem d»lu naše države pričalmje dela nas vseh-Tu bo novo podjetje po?ec:lo z vso mocjo vmes- Sami si borno na novo se-z/dali uničene stroje- Ne bo nam treba nositi denarja v tujino- Za našo valuto, pa rudi za naše delavce bo narodna tovarna1 velikega pomena- V mladih domaćih rokah bo pod-ietje brez dvoma bujno napredovalo-Razkosano na več đelov je imelo uspeh, imelo ga bo tem bolj sedaj. ko so zastavljene vse eile v eno smer-Zaposlilo bo domače delavstvo, nudilo bo mladim strojnim inženjerjem, kate-re nam bo vz^ojila domaća narodna tehnična visoka s>)Ia. , bogato polje plođnega dela- Tako bođo >Strojne tovarne m livarnec postale važen del gospodarstva države. Dal jim Bog sre-čc*n, krepak razvoj. Vremensko poročilo. TWm u4 aoijcs U+l Srtiajl mtml tfek 7M m .^ . SUnje mZ> I I TOJ*- i t mm 5| 1 20 2. pop 738 9 29 5 sr. «w. veC. oblaC . 9. zv. 738 -5 22*5 brezvet. jasno 21 7. zj. 7385 185 » . i Padavina v 24 urah 00 mm — Srednja včerafina temDeratura TS-O8, normalna 1830. — Vremenska napoved xa jutri: Lepo, vi oče in vetrovno vreme. Razne stvori, • »Ona roka« v Oajekm. Trgovec Josip Horn je načel na svojem dvori-šču i'ismo, v katerem sahteva >£rna roka< od njega 20.000 kron na iatem mestu, kjer je ležalo pismo, droga&e bo absojen na smrt- Horn je izročil pismo policiji- • Zlat venee w* ▼—1wK>— I« Aten poročajo, da bo Venizelos, ko se vrne iz P&risa, ovenčaa v Stadionu z slatim lovorjevim vencem» katarega so kupiti z darovi, nabranimi s strani gr-ftkft demokracije, ker J« tafcs> isbeno zastopal koristi Grčije na mirovni ko»-ferenoi- avijati^arkama, V traaooskfla aviatio-nib krogih se m velikim interesom pri-čakoje tekma med aviatfaariuna Lsr rocke in Herve&* Gre sa. viiiaslri n- kord avijatidark- Doslej je znašal # fttrajk brirt** r Beograda- Beogradski brivei bo zapeli štrajkati, ker la#poloviceSecolo< objavlja pismo nekega Wilsonovega prijatelj**, ki ni, v kolikor se da sklepati iz prejs-njih dogodkov nihče drugi kakor Hep-ron- V tem pismu se dotičnik zavzema za Italijo in se pritožuje, da je Wilson podlegel krivim informacijam glede r©-škega vprašanja- Kakor je znano, so Herrona Še Ie nedavno tega ameriski oficijalni krogi desavouirall. STAVKARSKO GIBANJE V ITAjLUI- Milan? 19- junija- V Milanu so vče-raj stavkali uslužbenci plinarne- SploS-na stavka v Rimu je končana, a ci bila po po Ina. VARNOSTNE ODREDBE. ŠVICARSKE. Bern, 19. junija. Z ozirom na kriti-čen položaj v Nemciji in z ozirom na to da poteče rok za podpis mirovne pogodbe, je zvezni svet skleniL da se koncentriraio na severni meji mocnej-še čete, ki imajo nalo«o, prepreciti vsak vpliv eventuahiih nemirov v Nemčiji na Svico, odnosno vsak pritok nemških mas preko švicarske meie. POSVETOVANJE PETORICE. Pariz, 20. junija. Petorica je danes sklepala ponovno o Gdanskem pod kontrolo Zveze narodov in o ukrajin-skem premirju s Poljaki. Čuje se tuđi, da nameravata Petorica na laško za-htevo ukazati, da se morajo vse čete izvzemši antantnih. umakniti iz celov-ške pokrajine. Najvišji gospodarski svet se posvetuje o zopetnem pričetku trgovskih stikov z NemČijo, ki bodo iz-prva še omejeni Gospodarski svet se ie končno bavil z novimi dispozicijaml glede prehrane Nemške Avstrije, z ukrepi kontrole uvozi in izvoza in pla-čila v zlatu. STAVKE V FRANCIJI PONEHA-VAJO. Pariz, 20. junija. Stavka rudniških delavcev na severu in v Pas de Calais je končana. Nadaljuje se pa še na jujoi, izvzemši Gardsko kotlino. Federacija rudniških delavcev ie sklenila, da se ima kljub stavki nadaljevati kopanje v globokem rovu. AVSTRIJSKI PROTIPREDLOGI. Pariz, 20. junija. Avstrijski proti-predlogrf, ki jih je dne 16. junija izro-čil namesto Rennerja Frankenstein, so večuioma nesprejemljivi. V soboto pri-čne diskusija o njih. Razne partije av-strijskeKa odgovora so dodeljene sub-komisijam. Odgovor bo Avstrijcem v kratkem uiročen. NEMŠKI KABINET ODSTOWL. NOVA VLADA PODPIŠE MIR. Wetaar. 20 Junija. Kabinet Schei- | demanti je dnnes demisijoniral. Brock- • dorff. Scheidemann hi drujrf markantni vodje, ki so nasprotniki podpisa so te* ločeni iz vsake kombinacije za nova vlado. Kot bodoča prezidenta republike se imenuieta Matija ErzberRer ia socijalist veOne Mmier. Smatra se. ĆM ie podpis miru gotov. Večina centra in većinskih socijalistov ter neodvisnjakl so za podpis. ORLANDO DOBIL NEZAUPNICO IN ODSTOPBU Mtlan, 20. junija. Zbornica ni rotirala Orlandu zanpnlce na podbud nie-govih Izavjlani. Vsled tega fe Orlando sedaj definitivno demlsUonirai, kar se ie itak pričakovaJo. Vesti LDU. DEMISIJA ITALIJANSKEGA KABINETA- Ljubljana, 21- junija- (LDU.) Gla-J som došlih vesti je bila seja rimske po^ elanske zbornice dne 19. t« m* zelo zani-miva, burna in senzacijonalna* Tako| po otvorit vi seje kmalu po 14- nri jei podal ministrski predsednik Orlando svoje poročilo o zunanji in notranjl politiki ter predlagal na koncu svojih! izvajanj, naj se zbornica sestane v tajno sejo, da razpravlja o onem delu vladinih izvajanj, ki se nanašajo na' zunanjo politiko- Zbornica »je sprejela' Orlando va izvajanja nepričakovano hladno, deloma z burnimi ugovori- So»^ eijalistovski poslanci so klicali v eno-' mer: >Demisija- demisija!« Več govor-| nikov se je izrazilo proti predlogu mi-nistrskega predsednika ter zahtevalo poimensko glasovanje o njegovem pred-' logu. Glasovalo je 337 poslancev, od katerih 259 proti, a samo 78 poslancev, za Orlandov predlog* To glasovanje jo vzbudilo veliko senzacijo- Seja je bilai prekinjena ob 18- uri- Tedaj je ministri ski predsednik izjavil, da je ministrstvo; vsled izida današnjega glasovanja podalo demisijo kralju, ki si je pridržaf| odločitev. Ministrstvo bo med tem vodilo Ie upravne posle- Soo poslaneo Tm rati je nato predlagal, naj zbornica na-: daljuje svoje delo in v eni prihodnjih! sej razpravlja o volilni reformi- Proti temu predlogu je bil vložen drug predlog, ki zahteva, naj se z ozirom na to, da ni odgovorne vlade, preloži razpra-. va o volilni reformi- Ta predlog je bil; sprejet v poimenskem glasovanju z 229, proti 81 glasom- Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v soboto ob: 2- popoldne- Na dnevnem redu je raz^ prava o začasnem proračunu- Poizvedbe. Izgubila se ie dne 20. junija denar-* nica s 1000 K in nekaj drobiža. V njel ie bila tuđi legitimacija. Odda naj set v upravništvu »Slav. Naroda«. Dotična gospoda vojaka, ki statf bila v mesecu oktobru 1919 v Trstu t, hotelu Volpič, ko sem kupil od nekecai nadporočnika avtomobil, nujno prosinu da se zglasita. Rudolf Rumpold. Slom-* škova ulica 21. Naznanilo! Eor pošta med Italija in Jugoslavijo jako slabo funkcijonira^ naznaniam obiteljima Ivana Logarja^ desetnika, trgovskega pomoćnika po po-i klicu iz Vižmarij in Antona Mošeta poddesetnika po pokliču peka iz Ljub-: Ijane, ako ee nimajo njihovih porocil, da se nahajata zdrava v italijanskemf vjetništvu dodeljena delavski skupini, — Pustil sem jih v vaši Spresiano pri; Pjavi- — Moj naslov je tema dvema obiteljema na razpolago v uredništva >Slov- Naroda«. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna In tisk »Narodne tiskam««. » Delovanie pljuč je moteno. ako tr-i pimo na zunanjih prsnih bolečinah] vsled prehlajenja itd. Zamoremo ii^ pa lahko odpraviti, ako prsa s Fellerie-ii vim bolečine odpravljajočim »Elsa-| fluidom« masiramo. Mnojro čez 100.000» zahvalnih pišem hvali njegov blasodej-. ni učinek. 6 dvojnatih aH 2 specialni; steklenici posije za 24 kron lekarnarH E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 23a (Hrvatsko). To iaborno domače sredstvo naj bi ne manjkalo v nobenl hišL Naroči naj se obenem Fellerjeve milo' odvajajoče Rhabarbara »Elsa - kroglji-ce«, 6 škatljic za 12 K. Omot i poštarina se doduše računaju posebno, aH najjeftinije. Što se više dakle na jedan«, puta naruči, tim se više prištedi. (ssK Tafnln srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prefalostno vest, da je naša Iskreno ljubljena soproga, sestra, ivakinja in teti, gospa Albina Koselka m Prezelj ••presa p—estnika la Bi#sar|a dancs ob >/t na 6. zjtrtraj. pievidena s sv. sakramenti za umirajoče, po dolgl in mučni bolezni v 2&. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 23. junija ob 10, uri dop. iz hiše žalosti v Mal. MengSu št. 45 na pokopatišče v MengSu. Sv.omS« ladušnice se bodo brale v nadžupni cerkvi Sv. Mihaela v MengSu Mtags*, dne 21. junija 1919. tatlav g—sHiSj, soprog. AstM in Ivsa «t#k, brata. Mswlte Sli«, sesira. atal|a W»9m\L stara mati. Fatar Sir«), učitelj, svak. iosifiM ltoB, svafctoj«. Itok^ MttH Sks)k, nečaka. Mlmlaa Wrc nećakinja. r Stran 6._________________________ „SLOVENSKI NAROD" dne 21. junija 1919. 144. iter. Izmjeni iiTiljo in I M\ %uk°' Stari trg Š13/IL. Ljubljana. 6174 Drnda tu fin sok°lski kroj. Ogleda se rlUUfl IZ Dri Potočnlkv, ftelenbur-tova nllca ŠL 6. 6080 POJE za granje vmko »&. Žalec pri Celju. 6096 Mnfnfrln trtim lž*e za takoj ravnatelj muKlIiU SODO zavarovalnice. Cena po-stranska stvar. 'Ponudbe pod .Jakoj** na upravništvo „Slov. Naroda*. 6223 RlTO! tO flnrfofr) • or^ova jedkovina nllpl SE SIBUKLE. (Daje) suha.selak.ro litura. Natančne ponudbe na tovarno stolov, Oameljne nad Ljubi Jano. 6191 )nlirmilt3P zanesljiva samostojna moč tClUlUlUal, z dobrimi spričevali se Sprejmft proti dobri plači. Ponudbe se nasiovijo na poštni predal štev. 150. Ljubljana. 6176 T0C3fii kakor tuđi ve^ n č e n c e v se IBbuIJ! sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Stelner, mestni tesarskl mojster, Ljubljana, Jera-oova ulica at. 13 4344 Veson repnega semena 7^:.:::^ Ljubljani. Reflektantje naj se obrnejo direktno na zavojd. Za občine na deželi naj uaročila prevzame županstvo. 6236 Wmt\\ mnnrl Mahag<>™ fornr se PllLOlJI PUIUI£ zamenia, za orehove-ga ali tuđi noda. Mafija Perko, m\m-ski mojster Ig, Siska Celovška c naspro-tl hotela Vega. 6250 Pnbnua Hrva se ProdaJaJ° v podnih na DUnUlfl Ullfl metre in vagone, kakor tuđi na drobno klana, od 500 kg naprei in se dostavlja o poljubno tuđi na dotu. Josip Plankar, Dolenjska cesta št 5, go-stilna Kramar._________________7828 R9t Pni2Z0V2l[3 čevlja^skaTomočnika in več šteparic, katere vzamejo delo tuci! lahko na dom. Pismene ponudbe se prosi pod številko 100, poštno ležeče Ljubljana^______________________6116 FiMnndirna išče stanovanie pn kaki UV3|JUUiLlid boljši rodbini s hrano za prihodnie šolsko leto. Dodalo bi se nekaj živiI. Ponudbe na upravr.ištvo >Siovenskega Naroda* pod „drago šolsko leto'*. bi 92 Kerespondenea • žeaitaa poneki ŽelezniŠki uradnik in trgovski cos!o-vodja žeiita korespondence z dvema gespicama v starosti do 22 let, v sv^-r>o ženitbe, Ponudbe na upravo Hs'a pod „Skalo" .Bernard«. 6232 (III kl Izvrstnega ktvnega nado-JUOB l| mestila, cena K 14 — za kg se proda. Trmmo Itolaae, Knaf. 6210 (nj a« dobro oh ranjen Si valni stro)* nilfJl IZ Cenj. ponudbe na Praakar Sv. Patra cesta at. 14. 6133 Knin deklisko tm seTiM pod ,nalo kolo 6062'. 6062 Hitim izurJene potnike za povećanje llLcIU slik proti proviziji. Predstaviti se v sredo od 3.-5. popold. J.Stidler. Siska 249, za slov. solo. 6194 Dnanvila žepnih ur, zlatnine in sre-rlllilOflld brnine sprejme F. Ćuden Sin — nasproti glavne poste v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 iCfO tfi za 'ull] in avgJst rncblovana ItlC St! soba z 2 postelama in rorabo kuhinje Ponudbe s ceno na •uprav-ništvo »Slov. Naroda« pod f.K, HL** ___________6209_______________ ifrfl CO ve^ia družina za veliko goz-Al i" dno posestvo, redi te lahko večja množina živine. Posestvo je blizu Maribora. Ponudbe na upravnišstvo Slov. Naroda. 6177 2 omari za obleko ceno na prodaj. Moste pri LJubl'anl »tev. 1._______________________6206 Stanovanje s 3 sobami £.£» se zamenja s stanovan em v Ljubliani. Ponudbe pod .Urađntk 350, na uprav. Slov. Naroda. 6230 Kupoleic sieh? les, ifb;™; si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Kancertoi klavir K^- S^ z viožkami iz medi in bisernice, izboren glas, je na prodaj. Dopisi na urravništvo »Slovenskoga Naroda ;^od „MarŠcball št. 6119". 6119 Tomnntfos wila in nov svMen Sal se IKIllĐlISKa Slila zamenja za črnc svilo ali pa se proda Tuđi bel ženski panama s'amnik in novi visoki us-rjati žensKi čevlji se prodajo. Karlov ska cesta 15 1 (ie?e stonnicel_______6243 Bivši orofrfflu straiinijsttr. S t!iiv, oien_:en, brez o:roK, ižče pnmer-ne službe, bodis' kot hišn«k, uradr,; sluga, kjer bi imel tud; stanovanje Po'.ož lahko tuđi kavcijo. Prijazne ponudbe ni upravništvo iista po š'.fro .orožnik 6063 60i3 Potrtim srcem naznanjama pre2alostno vest, da je eospa Ivano Puder roj. Križaj Tdova okr. gozdarfa po kratki mučni bolezni dne 18. ,unija t. L previdenats tola-žili sv. vere preminula. škofja Loka - Ljibljaaa. dne 21. juni ja 1919. Žatafoil estall. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preljubljeni, skrbni oče, stari oče, gospod Ivan B^rsediiii m?sar in posestalk včeraj 19. junija ob pol 6 uri popcldan, po dolqi mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti, v 68. letu, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto 21. t m. ob pol 6. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Sv. mase zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Nepozabnega očeta priporočamo v molitev in blag spomin. ftkofia Loka, 20. junija 1919. talnfoil ostalL Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša vedno ljubljena žena, najboljša mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Lop raj. tleit danes 20. junija ob pol 8. uri popoludne po dolgo-trajni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke bo" v nedeljo 22. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti „Dijašfti dom* na slovensko pokopališče. Celje, dne 20. junija 1919. FrflB LoffAr, vodja državne policije ▼ Celju, soprog; Mkrm in Franci, otroka; Terexl}« N«m«c, mat!; Tran, Viktor, Srviko bratje; Ida Žaidanlić !n LofzkaLIsect sestri; Umm iaUbr- W \n Bvtell Um—, svaka; Bmrto nečakinja. fcfJM ve« iolskJh IdooL VeC m po-mm izve v iiikl, Imiii wmu* ŠL t#*, mkrM f. 6217 Triii ■ini ln lm ^ wt\wtm\o v IlUC BUflJI en IBV ValjTJncm mlinu v Kranju. • 6221 liHm Milili ^^aPimalatudi rBlEfld SUim šivati, se sprejme! Bartaai at Bleii. 5760 Ifafi ftfli n«Jb°Ue« aestava, sasma rHflU NllL nov ili malo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Scfcwar*eii drug, Zsfrefc, Prenioviće?« 1. 3347 TrilAfffbi Mflmhih 2elezninske stroke IiHOnil PlIBlIII se sprejme takoj pn tvrdki Scbaeider ft Verttiek. trrovina z SelezniM v IJuMJaal. 5931 Dndliftlta dobro izurjena. mesane rlĐDOjaila, stroke, želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6200 Utenko soreime šivilja ■•dvlka BH«nc. Ko-liat, vrato 41.____________6237 DnhlHVfl v vsen modernih slogih ori-rUUlvlfO poroča po zmerni ceni Frai Skifar. Ljubljana, Rimska c. 16. SttfbeM in pohištf co* strojoo nizarstvo. Kupujem tuđi 1«« vsake vrste. 1072 DIVAN se radi selitve ceno proda. Naslov pove upravništvo. 6211 Kupim već doliro olinniesili molor-DihKsienvtonioliiloviiiovopDev- rnnfibn vsake vrste za kolesj, matorie lilatlnU in avtomobile. — Florjanćič. Šeleoburgova Ilica 6. 4273 TMjska premsgoKcmia dnžba, Liubljana, sprejme za takojSnji nastop mbjšega uradnega slugo. Zmožni pro-silci naj se predstavijo osebno s spričevali med 10. — 12. uro dopoldne in 3 — 5 uro popoldne v pisarni, Kna-fljeva ulica 13. 6207 iHSill Zd ISRU]. kalunjo, blagajal-ćarko za toči!nlco (Schankkassierin), donašalca iedil, snažile« orodfa, hlapca za navadna dela in dva učene a za gostilno« P.-izve se v i osredova'aici ..NOVOTNV* Donajska cesta št 14. 6193 Bf^-^jf—^ ^aKa J§?e za takoj ileSeCnO SODO dobro situ.rnna mlada uradnica. Lastno posteljno perilo Reftekt-ra nn bolj:>e družine. Ponudbe pod „Mesečna soba 6224" na upravništvo .Siov. Naroda" 6224 ▼*^*«mSI# za košn!° v Uublj. I Tfiiffflllm okolici vzamem v najcrn 2*mt*M^mm^ za betonska dela &33j£»rjCi iščem. Ponudbe ■ j. Avgušti^, $p. ŠiSka, Jerneieva ulica 231. 62o3 v^lT^a v rar :lnićnega nradaika pri siUlUU hrsninici v Ljutcmeru se odda takoj. Lastnoroćno spisane prošnje, ^ahtevana plača, dokaz o izvršenih študijah, o dosedaniih službah, o starosti in družirskih razmerah se naj vložio pri hranilnici v Uutomeru naj-po?.neje do 25. junija 1919. ~89Q Ravnatel|8tvo. Mn3 fir>nnflll9 Mlado, intel-centno lii CuKiiUili dekle s 35.000 K t rrerr:« ;"enja Žcii v svrho ženitve znanja z gospodom od 30 do 45 let. Prednost imajo samo inteligentne in miioljubne osebe. Samo resne ponudbe se prosi na upravo tepa lista do 28 junija pod š fro „Marjetica št. 19*. 6238 WMi niieliiieitiia flora r„anuisev' cvilio nabave in le v trajno prijateljstvo z boljšim, elegantnim, dobrosrčnim gosrodom od 25—45 let. Le resne po-nudb? nai se blagovolijo poslati na jpravo »Slov. Naroda** do 28. junrja rod šifro „Prijateljstro št 34". 6239 Snre{me se već dobrih krili penitiHikov za veliko In malo delo. Da se d«lo tuđi na dom. Plftm po zagrebsk! tarifi. Potoćoi!:, ielenbnrgova ni. -3P I, LfvtilfanB. 6081 išče trgovska agentura in komi-sijonalna trgovina v Kranju. Po-se prosijo pod nZastopstT# Hranf11 na anončno ekspedicijo AL Matelte, l|wblt»»a, 5933 POllPE HBBlp fc^^K: žiia več let v boljših hišah, veiča kuhinje kakor drugega hišnega opravila, išče s 16. julijerti službe pri majhni družini, najtaje pa k eni ali dvema osebama. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod »Pošteno dekle 6201''. 6201 Spnimt m ?•( pr«vlxi|skib potnikov dobro vpeljanih v mestu in nj de2eli za razpeCavanje kwm% u tevllt. Ponudbe pod „KreaM* se prosijo na Aimčm efctpNIdja AL aUteHC, Ljikljaaa. ._________6100 = MAST = M^L f^^L a^fa ^^n ._«_ fenl !■ tprnefle VpSffSal m i 4mm tMraka TMmr-ja f Tngnm ta gkn.atafivlj*- •-1 *•— E. SiStfk, lUrijfr trg 5 Lesno volno ima na prodaj Msitrskl wai j OplataUat fri KMfleah, tla|arak#. 6219 Josip Jug stavtonl in pohlitv^ii ui pleskar ln lltar si Rimska cesta iL 16. naznanja, da Se vedno dela s pristnim blagom. Iivriitev totea. laierna ceae U fia iimcaa đcU jajaćiai dTe leti. :: Učenec:: za mešano trgovino, močan in s primerno šolsko izobrazbo, ae tako] sprefme. Hrana in stanovanje v hiŠi. Ponudbe rta J. Colnar, Kran). Istotam se odda večja množina kos. 6229 Proda se: kočija (landauer), zapravljivček in registrima blagajna. Naslov p(^e: I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Besel)ftk & Roža^c, tjnb^ana, Franie^3 nabrežje št, 5. 6241 Olia« tfiastU kotom^T kemiifalije. barve!! in ostalo blago nudi povoljno tvrdka 6 i 97 Masata & Co. PRAHA KR. VINOHRADV Korunni 24, tehoslovačka Ceno se prodfl: 2 šivalna stroja za 120 K in dobro ohranjen polifon s 14. ploščami in se več drugih stvari. Poizve se: Lepi pot itev. G. ▼ klati. 6213 Proda se 6 mecesnovih oken za gnojno gredo, (Mistbeetfenster), železnati kotel, oleander, velik prav lep. Vprašati je: Sv. Petra nasip štev. 41. 6212 Pozor! Pozor! Kemiki! Inženerji! V Sloveniji je v industrijalne svrhe na razrolago dvunadstropno lepo ivor-ntško poslopje s svettmi delavnicami tik kolodvora in parni stroj 21 HP. Lastnik je pripravljen tehnika spreieti kot družabnika in prevzeti komecijelno vodstvo. Tozadevni predloži na uprav. Slov. Nar. pod »T?ornica 6095*. 6.95 Pravo. rumeno dommć 3 milo 7n pffliiji 1 kilogram K 14- - Pri naročbi 1 škrinjice okoli 3 in pol kg K 49— franko. Po povzetiu pošilja za vod za ekspoit M. Jonker, Zagreb, 15., Petriaj-ska al. 3 IM Obenem z naroč^o je poslati polovico iznosa. Wtm& iilaotĐln. vep5f °t^ni. š.5instvTi se vliudno na~ znan a, da so Sraarješkc toplice - Mirni gij popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporoČajo vsem, ki se hočejo iznebiti patike ali pa revaitizma. Vsak, kdor želi t$z poletje uživati svezi zrak na mirnem kraju, dobi okrepčilo in, če }e bolehen, tuđi zdrav-je. Do Smarjeških toplic - Mirni gaj je od Novesra mesta po okrajni cesti čez Sent Peter.z vozom komaj 3/4 ure. PoSti sta Smarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem. 6183 I Anton Černe ) Ing Milan Roj an tehniSka poslovniea sa Kenijski Industrijo Zogrob, O«|«va uffca 37. •*■»¥•, ara«««, pogon, strokovao ■uMBio TsakovrshiUi keatljakili trorclc afaogotetao Iskvitvo v ta- Ui iao- saamatva« PtglavtteO! ftvaptoaa felsalina, ■■ulaa amotUo (raa^loalat) la atettiaatta katraaa. ataaava vam kaaaVakaV ar#tow#4»T la UravU Ra staananje h Hraio se sprojmefeol]iafospodiina Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 6234 S£ JAJCA =S jajca za čaj (temno rumena) 80 v. la jajca (čez 50 g težka) 70 v. Ha jajca 65 v. Plavci (Schvvimmer) in umazana 60 v. en komad, se proda ja jo v originalnih zabojih pri EM. SUPPANZU ▼ Rogatca. Slovensko štajersko. 5919 Nakup MASTI dobre kakor tuđi pokvarjene. Loj, po-kvarjeno slanino, repno olje, bučno olje, sploh vsaka maščoba sa kupi bodisi dobro ali pokvarjeno v vaakl mno-2inl proti takojinjomu plahto IH prevzetju. 3»aT" Ponudbe z na-povedbo cene in množine se prosi pod „Maitoba" na upravništvo „Slovenskega Naroda". 6218 ____ Moderne limske = plašče kost u me, krila, 2652 III I11P in druco damsko konfek-Ml IIIr c'i°- Otroaka oblaka za Hl Hl f dečke indeklice.Koiuho-UliwPml' vtaO| športne in modne predmete priporoča po zmerni ceni M.Krlštoftč-Bačar Ljnbljana, Stari trg 9. Ustna biša. fenitna ponudio. = Išče se inteligenten in izobražen gospod, sposoben za harmonično zakonsko življenje in sicer želi 40 letna dama, vdova simpatične zunanjosti, srednje postave, ple-menitega značaja, dobrosrčna, varena gospodinja, katera ima K 200.000 premoženja, seznaniti se z veleposestnikom, višjim uradnikom ali častnikom vojnim invalidom. PremoŽenje postranska stvar. Samo resne ponudbe s sliko na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro „Sretna bodoćnosi 40/1545". Tajnost zajamčena. Anonimno v koš. 6240 Uradno dorolfana, ia SO let ob-atofeča aalitarefia lfvbl|aaska ntnlHRiiB'n Mnij u *>. srna G. Flux Oospetki ttlfca 4, L oađsfropje levt. Priporoča inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna in kolikor mogoča hitra postrežba. lite iqio mnogo kuharic in gospođini vsake vrste za Ljubijano in proč, na gra-ščine tuđi 1 — 2 osebe, plača do 120 K, več sobaric, 8 — 10 deklet za vsa-ko delo. 2 gospodični k otrokom (fran-cosko, angleško, klavir 2 podnataka-nci na Bled in Cerkvenico dober za-služek, starejšega privatnega slugo v Zagreb, likarico in perico k dobrim znanim ljudetn 80 K vse prosto i.t. d. Pri zunanjih naročilih prosi se znamke za odgovor. 6222 Pri zunanfln naroHRh znantka za odgovor Hotel Triglav : Bohinjska Bistrica: MAISON INTERNATIONAL wm~ odprt. ^S roBOPart no pyccKifti On parle francaisi Englisch spoken! Si pario italiano! Magyar beszćlni! Istotam bo otvorjen poletni "V9% 6220 „PENSION" za deklice, v posebni hiši „vila Bogo-mila" pod nadzorstvom učiteljice v po-učevanju kuharske umetnosti, gospodinj-stva, domaćega vrtnarstva, in pouče van je jezi kov ali traaooako, anglaiko in rnako._____________________ Kupiijska posredovalnita .MERKATOR (Trgovska agentura In komfeil. trgovina) M. ABibrozič naznanja, da posluje v hiši Jarilćev trfj At 3 v Llnaliaml 6195 IM i M Posrednle kupčije vsake vrste ia Nkrtale za stranke prodajo in nakup vsakršnega blaga ali predmeta. Poslovne ure za stranke: i 10—12 in d-^ Netka Randl roj. Reberftak Franc Randl | poročena | Ljubljana 19. junija 1919. DunaJ. KoĐdpijenta ngs Termalno radioaktivne kepalltte TOPLICE pri HOVEN MESTU železniška postaja Straža-Toplice zdravi revmatizem, protin, nevral-gjje (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomnje-nja kosti, itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. ! SVETLA ! Baterije, iarnlce, •lektrotehalćnl predmeti, (izdelck svetovne slovanske tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, 1882 7P.časno Ljubljana, Ilirska ulica st. 29 I. Zob ozdra vniške iD zobotebDične potrebšiiae Viktor Janschta, GRAZ - Saikttraise Mr. 13. — GRAZ |MilaSaBSilSrna| I ne dosele in ne prekosi nobeno drago snllo. I | Tvornica mila in sode I6NAC FOCK, Kranj. | Sezona maj-september. DijetetKni sanatorij. Zdravnftko vodstvo dr. UvriL Rogaška Slatina za vse kronične bolezni želodca In črevesa, jcter in ledvic, za vse bolezni preosnove (sladkosečnost ali cukrovka. debelost) za putiko (arthritis urica, uratična dijateza). Okrepčevalne kure za bledolične in slabokivne rekonvalescente po pljučnih, srčnih boleznih in za bolne na živčevju. Dijetetično zdravljenje po metodah prof. dr. Noordena, fizikalična terapija po načinu in običajih svetovnega zdravilišča Wiesbadena. 6053 || w žikaBka in poftu postaji, Mtfon. brzajnr. BJ ■ Nov zdraviliščni hotel (svratiste). — Bektr. nmtfljm. n ln Staroznano, radioaktivno zdrifilišče z žveplea (Scbwefel-Tbeis:e) -+- 58° €. ^H 5 «p™ proti protinu, revmatizmu, išiasu i. t. d. K ■ Zdravl|en|e s pltno vodo ori bolezaih v vrat«, f rio, prslkp Mj ■ ietiib, ielodcu in čreveanih bolesnih. Elektr. masaža, blatne, ■] H ogljtkOTO kisle in sebične kovelf. — Ođprto ćelo teto. — Krasna »kolica. ■Bj H Mod. oprema. Novi hoteli. Prospekte gratis. Zdriril. zdravnjk Dr. X. Uciert Hl A. Nušič preje HL HOPF, = LJUBLJANA, = •teletibnrcjova «L •% Rafstaralia trgtvlaa glaabil, stran, firamofonov in glas-benib potrebfttin rata vrit Popravila v lastni dala*-niel strukovna in ceno. Elektrotehniški in instalacijski urad VLADIMIR NOVAK - ZAGREB Frankopanska rt. 8. Telef. 3-31. (Palala Hotel Imperlal). Tovarniško skladišče vsega električncga materijala, motorjev, dvnamo-strojev in ostalih električnih strojev. Posebni oddeiek za urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema premontiranje izgorelih motorjev In dynamo-strolev Zunanje naročbe se opravljalo takoj solidno in po zmernih eenah. — Troškovniki in nacrti se izvrSujejo na zahtevo takoj. ■ ■ IVAN JAX in sin Donajska cesti Star. 15, Lfabljana. Sivalni stroji in rtroil »a pttenie. — Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovame v Linča. — Ustanovljena teta 1867. >V VMmf* PCataH krnflaCa«. *W Pisnlnl stroli JHHer* Kol«sa £=r Ceniki zastonj in franko. Durkopp. Stjria, Waffearad# Rafiju W) prima Majunga, dobij« m najjeftije-Bfsoitvi i ftiatevft: KlfflHI IRUdUL u|rcO flnopfflMon l«ta brtthiben kotidcnsitor in objek tiv. rofint ait PpMMhMMRf #44ff#k ftl mmšum— u ttctjtltt HrliUi- Julij MEINL : Uubliana : Bava if aaa n Mordva ■aval prldaiak Pristat vlatkl kla Sardina Ba]bolfia vri*a TrapIstoviM sir a B 18.— Kelisl Marnalada Paradliaa kaaiarva Btt Kondamtrano mlako a aladkor|am. Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. Orodje za vse svrhe rrote »• ▼•• kompletnih sobnih oprav z žimuicami na v mete ter navadnimi žimnicami. Naslov se izve v AftMtvI •kspeOldti Ml. Mtt*Ut L;«M|aoa Koafjrvnt Irff $. 6153 „ZdravilBče Roanikn Slatino" Za'etek zdraviliSke sezije 15. maja 1919. Vs! zdravilitki pripomotki na raz- polago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpoSffja in na vprašanja odgo- var a ravnate!istvo drZavncga idravilSča Bogaaaia HaJhMi! Žiuo apno, zidno in stresno opebo ? celia fifoili ■•laj« Valentin Urbančič. LjtUaM, Belf tim i 18 (mglti liaja). METLE ^^= z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi za trgovce, postavno Velika Gorica Prva Brvattka TvaMrfaa amatala, ¥a«ka BatlMu Za aiaavlaktaraa Maga se išče proti dobri nagradi, : skladiiie v mestu : (tuđi I. nadstropje), ki bi služilo obenem lahko kot pisama. Cenjene ponudbe se prosijo pod „SkftMMto44 na anončno ekspedicijo At Matalld LJvkllama. 6205 250.000^ zidne opeke ima na razpolago Valentin Urbančfč, Ljubljana. BleJweisota c 18, Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici gvaalmlrav tr* 4. |raap||i0 P vlaatltal knil, 2769 uz privatnu cijenu svaku količinu a^pv-» jelovih dasaka, letava ^n^^ ^^ i ostala gradje Jelova. ^^ Vedno veliko zalogo hrastovih parketnih deščic dobaftam na Melo la tVabna. Pimaaiaj tuđi pokMaaN. Cana zmerne. JOSIP PUH, Ljubljana, G adaška ulica štev. 22, 6189 Vr MI/19-22 V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Deielno sodiSče v Ljubljani je razsodilo tako: Obtoženka fUHfa Sto«i#*ateva rojena 9. januarja 1. 1S88 v Gornji Lošniti pri Slov. Bistrio, pristojna v Slovenji Gradec, kat omožena, branjevka v Ljubljani, že predkatnovana, fs fcrlvs, da je meseca januvarja 1919 v Ljubljani, izkoriščaje po vojnem stanju povzročene izredne razmere, zalttevala ta 1 kg sUdkorja očitao čezmerno ceno po 30 K. Zakrivila je s tem, ker Je bila radi prestopfca draienja že predkaznovana, pregrešek po § 20 t. 2 a cesarske naredbe z dne 24. marca 1917 St 131 drž. rak. in , M abaaa« v sonatu § 20 t 2 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, 5tev. 131 drž. zak. z Uporabo § 260 b k. z. na 10 (deset) dni stro-gega lapora, pooetrenega a 3 trdimi ležišči in v denarao kazen 300 (tri sto) kron, v slučaju neizterljtvosti m uadaljnifa 5 (peti dni zapora; po § 45 St. 1 ćt naredbe ae sodb« objavi v tsefi itirili ljubljaoskih dnevnilih (* Slovencu, Slov. Narodu, Jugoslaviji fn Niprejii) in z nabitjem na občifiski deski v Ljubljani. „turske kose" dobi ta teden in se priporoča za cenjena naročita tvrdka F, S. Skrabar v Višnji gort. Letovišče Police na Gorenjskem. . 617 m nadmorske visine, sve2 gorski zrak, proti .mrzlim severnim vetrovom tavaro^ano od Karavank, krasna senćnata izprehajališča, lepi izleti po okolici kakor tuđi na gore, kopališče, ribolov, tennis. — Električna razsvetljava, vozovi na kolodvoi Lesce kakor tuđi za Iz'ete na razpolapo, v hotelu poSta, brzojav. — Sob za letovtščarje je 45 na razpolago. — Za rekonvalescente, slabokrvne zračna lopa in solčne kopeli. — Pojasnila in prospekte daje —= lastnica hotela STURM. ^=— Piaafca9 kn1ramxa9 fobi (ovsa), fačma, kaia (Oarstt), pridoa (ečma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno i tme vrsti zemaUsklh proizvoda, neka se obrati na tvrtku JOVAHOVIC I TOMIC, MITB0V1CA (BREM). 5584 Lov nttlne Zgornlo Sliko se bode oddal na javni dražbi dne 23. junija t. 1. ob 10. uri do-poiudne pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani soba št. 3. Županstvo Zgornja Siška9 dne 18. junija 1919. f^k Srbeiico, hraste, lišaje C^% ^M odstrani prav naglo dr. Fleš eh-a izvir. postav, varovano ttm***mh- ^M ^M rOBai41« aiarlia. Popolnoma brez duha In ne maže. Poslcusni ^B ■ lonCek K 3—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—. ■ ^| zzmz Wtm E« Rasdi*s ^anan-llpotlicka (6y0r)f Raab Osrska« ^sss ^h H Zaloga za Ljubljano In okolico: Lakaroa „prt slatam lalatra14. H ■ ____ Lfablfana, atarllln trg. 595S ■ ^H 99^ Pozor na varstveno znamko vv3KABArOMIM "^MI ^S NARODNA BANKA Zagreb, Ilica bi*oj 7. Dionička glavnica K 10,000 OOO — Priftvva S 300.000 — raiaiA uloške na knjižice i tekući račun, te Ih ukamaćuje najpovoljnije. — Kupuje i prodaje sve valute i devize. ■ bp«|* i prodala sva vrsta vrlfadsiostsili papira. «=a^ Fraiasi« lidistrijaloa 1 trgoučki pođazeča. Odio na roba. Kreditna pisma. Šekort f" Pohisitiro n ISpalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, mo- aaj droci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, H miže in sto li iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umi- H valniki ter vse vrste lesenega, železnega in taoeciranega pohiStva H v vsakem slogu od proste do najfin. izvrSitve po jako nizkih cenah H m nrl trrdU np.kHti. KAREL PREISf *>ri^ »tebd *f i. 5 ■ avlmd—i ofjtodl C«aiki mastoall ■ laniaaaaaaaaaananiaaaaaaiaaf Zaloga poblitva ln tapet S: ERNST ZELENKA. ^ oUastvoao smprisaieni lsveđama« SoUka aHe« 9 MaBBOB Ooipoika allea ti priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnib, jedllnib sob klubnih garnltur, divanov, otoman, zime za madrace itd. 2236 aTaJvaiJa tebtara. Imama cana. Solidna poitraiba WBr^ Sloviti zdravllnl vr^lol (kop»ll*ć«)^^"^^HB I Krapinske Toplice (Hrvatska) | zdravijo z zanesljivim uspehom vse I vrste revmatičnih afekdj mi§ic ln člen- I kov, protin, vse živčne bolezni (ishias, nev- I rastenijo, nevralgijo, histerijo, bolečine v hrb- I tenici), dalje vse kronične bolezni na ledicah in me- I hurju, zastrupljenje s kovtnami in kožne bolezni. Pri I Ženskih boleznih vpilvajo dobrodejno na nervozne pojave v I klimakteriju, pri vnetjih maternice ter eksudatih. HatamČneŠe I Informacije In prospokto daj« zastonj ravnateljstvo« B Stavi ilir HDGO D1CK H oklastvano zaprlsetenl lzrsdeaeo la eaallco, BadgaStein - BiSChofshofcn. Telefon: Badgastem »3. Projektiranje in stavbno vodstvo Bvrhutal. in podtal. gradb vseh Y^\ vrst. Na razpolago eksperti III za vse naprave za podelava-l 11 nje rud, naprave vodnih sil. LmJ I I I V aedello, 22. janlja I I I III t mtami prt jMaHt to. Jabfa b| I I | LJLJ otvorlteT vrta m L-LJ gONCERTl iBBsaVpsMsM Sviralo bode I. Tainbnraško druStvo v s^aaVHBnnnnnđ I ■ I Ljubljani. — Pričetek ob 11. dopoldne, I I ■ III ilA& do 13 ure' da|Je od 15~20 ure. | | K III To^ta sc ^0 Pristna Ijutomerska | | K I • I I vina in tuđi pivo. Dobila se bodo vsa- | | ■.-* I I . I kovrstoA Jeffila po solidnih cenah. | | Mfk ■ II Vstopaina prosta. Vljudno ae priporo- | | | I II tamu obilno odeletfo I I 1^ III Jaatt— kTaimal« I I -*m r HP4 * ' Stran 8. _______________________________________________»SLOVENSKI NAKOLT, dae 11. fcnija 1913___________________________________________________________144. rov. sszl- Podružnica tnililKN mili a morili ii obrt v Uiianl js=m*- Prftiornova ulica fttov- M, v lastnom poalopju. Prodaja Ju naknp vredneatnih paptrjev; tama »araMlaf sprejeai ia ceMa depetov i *estat revizl|e ircbalafii efekta*; aamoahramba (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepoa strtnk; kradlM tu predujmi vsake vrste; Inkaao in eskeat menic; aakailla in liplattla aa vsa aiesta ta- ia iaozeautra; petevalfla krtiltia ftamai sprejem itif^ vle» na knjižice in tekoCi račna 1. t 4 VINO. ~^{g §a*F* VINO. Belo ljutoraersko . . lefnik 1918IRdeče (cviček) • • . letnik 1918 Belo romunsko. . . letnik 1917 j Crno.......letnik 1918 izborne kakovosti, ter nudim najnižje cene. Kupim vsako množino in vseh velikosti vinskih sodov. — Trgovina vina Milko Jesth, 6155 Ljubljana, Florijanska ulica 36. Wf Priporofe se tvrtka * ~*N Ljubljana Si/. Petra nasip ŠL 7» TovarnJika zaloga šivalnita sfirotev ia n)th posameznih delov, igel In olja, ter drngega galanteriiskega lnmodnega blaga. Velie množine pisemskega in pisarniškega papirja z ovitki v zalogi. vsakovrstno blago, obleke ^-.^^ đomače perJIo A«.A4l^|2fl*^ ovratnice, ra- |96vG (pcsiljapo.sto SVSIIOI^KIES Punice ia tOVnmO JOS. REICH. MraZ^Se^ vglaševalec klavirfe? in trgovec z| glasbtU v Ljijaiii Woifova ol il Kj Prva jugoslovanska Specijalna tvrdka xa vglaševanje in popravila glasbil. Sto je „Saivator" vinovica? Ve postoji sredstvo koje bi u bezbrojnim slučajevima tako brzo i uspješno djelovalo kao »SALVATOR« vinovica. Boli reumatizma, kostiju, sglobova, išijasa, neurai^iie Ud. ublažuje Boli će dapače r>osve Izčezntiti u najkraćcir roku budete li bolna mjesta redovito natirali sa »Saivator vinoii- —------------* com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez- svjesticl, zubobolji, vratobolji itd. neka pomieša »Saivator vinovicu« sa svježom vodom i obloži bolne mjesto, izčeznut! će boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada. batarite mišice, osvježit će Vam tielo. »Saivator vinovica« Jest vanredno koristno djelujuće sredstvo za Lzpiranje ustiju jer osvježuje i razkužuje usta i grlo. 1664 S. Mittelbach, „Saivator" Mama i drogerija Zagreb, jelačićev trg 2> Đfl7tir I ^dnstriialci, obrtnlki Ilflinfl i llLul ! u* kmefovalci »a a*un. f ||£||i ! Vsa elehtmtabn'ćna dela, kabor adjnstiranle krajevnih elektra-reny vpeliava električne razivellfare. naprava telefonov ia xvo-cil ter vsđriavanje in popravila teb naprav oskrbDje solidno in točno Ivan Rflihelčič EV dolgolemi vestni eiektromontn mesfDe elektrane Ijnbljanlf. "VI Se priporočam Ivan Mihelčič, elektrotehnik, Liabljana, Hrenova ulica 18. Tvrdka 0. Tfinnles, stavbno podfet^e v Llniiljlaiil na- znanja, da sta iz tvrdke izstopila gospoda Gustav in Viljem Tdnnies, na novo pa je vstopil kot javni družabnik gradbeni svetnik g. Rudolf Tonnies, uradno poverjeni arhitekt in stavbni mojster v Ljubljani, do sedaj gradbeni ravnatelj bosansko-hercego-vinskega gradbenega delniškega društva v Sarajevu. Tvrdko vodita od 1. maja 1919 naprei gospoda Emil Tftn-nies In Rnđoll Tonnies kot javna družabnika. Tvrdka prevzema v izvršbo napravo projektov, načrtov in stavb vsake stroke, v vrhutalni stavbi pa kot posebnost moderna industrijska poslopja. Vršila bode, kakor doslej, vsa prevzeta dela strogo solidno ler se priporoča za nadaljna naročila. Stsvhno podjetje E. Tonnies. IGNAG FUCHS OmimU (Wien> VII., Neubaugasse 23 priporota bogato Izbrano zalogo za * ^ trgovine s papirin. knjigovežnice ii listane. - papir vseh vrst, svoje lastne izdelke papirne konfekcije, kuverte, trgovske knjige, rasterje, parte, blankokarte itd. gk^r Pfsalne In risalne potrebštine za Sole in pisama. ~^g V/^Ufolfova ulica 3ySS/^ >- ~ ^ ^ —----- Trgovina nu 11 velika Xr Andrija Golubić H Zagteb, Jurliiteva ulica 10. PRODAJE: Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboijše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na -vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanje! Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro- izvodov itd. — Zastopnik xa Ljnbliano 1b okolico Ivan Koielj9 Trtaška cesta štv. 27- mt MODNI SALON ^n STUCHLV • MASCHKE LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 - DVORSKI TRO I. priporoča naiveQo izbiro finih slamnikov, svilenih klobukov In fepk za dame in deklice. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. flLFONZ BREZNIK učitelj »Glasbene Matice* in edini zapriseženi izvedenec dež. sodišča DM ia nalspaaliieiia trrfka ii \w-mwm Uaniln. ginitn! ii Hirastiin. (Forster, Bosendorter, Hitzaao, Stelzbtaer itd.) Velikanska zaloga vseh glas-:: bilv muzikalij in stran :: LJUBLJANA, Kongresni trg. št 15. Popravi!« In uglatevBnia itrokoimloifco In cono. 5 NOVI PROSTORI poznate agenture in komisije (specijaliteta: toaletno milo) 9T LEOPOLD ZEISLER, Zagreb se nahajajo sedaj: Berislavifeva ulica štev. 16. I. nadstr. I Fini damski platneni polčevlji vežia množina takoi odpošljivih se odda samo refiektantom. Priskrbi se eventualno izvozno dovolilo. Mechanische Schuhfabrik OSKAR GALITZENSTEIN, I Wien VI., BOpgerspitalgasse 7. St. 1418 [ 6244 RAZGLAS. Mestna ob&ina ¥ Kruti« preda dva konja 10 let stara, crne barvef pe favnl đraiblv kl ae vrit ¥ peaeđellek, dne 23. jnnlja 1919 ob pel 10 pred mestno h!ie. Mestno župansivo v Kranju9 dne '20. junija 1919. Župan: P. Pelak s. r. Restavracija pri ,Zvezdi' ffll (preje Ferlinc) &) tPodpisana naznanjava, da je novo urejeni /^B|^ vit, vrtni salon in kegljišče zopet odprto. ( jfly Postrežba točna in solidna. JC^N Peter in Josipina Koftak. ^^KvV Ing. Dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbni inSenlis Srndjalno staru, podjetje za betonske. 2e]ezotetoiiske ii iBftie zgraot v Ljubljani, Hilšerjeva ulica tt, 7. W Izvršuie strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje io vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prenena f stnlivno izntitev vse nacrte stavimo itiNirAe stnte Tehnitea mnenja. zastepstro atraak ▼ telinliklh zadevah. Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Podminiee: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11. Bavi se samo na velike- livezom i knpovanfem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. aveseai 1 predaiom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. 3533 Bno|aval naalov: Peljakdmf. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 90ro^iiiimiaiavnic«w.oool—o^tooS! bj^t* StfHefieva ulica štev« 2« ^H mm-mmMHdto***.—*****™*.^* Podružnice w Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. HF Sprejema "VH I Kupoi« in prodaje vse vrste vrednostnih papiriev, valut vloge na knjižice in teko« račun ^ »cav^Jr.t«« "icppritp -^ preU ugodifmu obra»loi»—>i I PV^ VSaKOVrStne KREDITE ^M