fomX"Tn* Leto IX, št. 219
Llubifana, torek 18* septembra 1928
Cena 2 D n
mm tnal* 4. «|wtr»). —
mwctnc Um «j Din
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LJubljana, K.n»llova ulica tter. $/L Tdcton št- «07» in >804, ponoči tudi ftt. S034.
■akapisl ae «*• fraiaja.
Hu. — TeietoP
Dnevnik zafgospodarstvo,' prosveto in politiko
it L|uM)ana, Prekrit. 4. - Telefon k. M&a
Potfrataid: Maribac, Alensan kij - Cefte, AlekMndrof«
cck. zavoda: 1 ŠL (1.I41 • Praha tisto 7&.ito^
i
Wicn, Nr.
m
Ljubljana, 17. septembra.
Na petkovi seji KDK se je govorilo
o poostritvi socialnega bojkota proti režimskim strankam ter proti pred-staviteljern današnjega režima. Nedeljski »Slovenec« reagira na tozadevno izjavo dr. Mačka o socialnem bojkotu v debelo tiskani brzojavki iz Beograda, kjer neki član vlade z ogorčenjem zavrača socialni bojkot. Dr. Mačkova izjava da je strašna stvar in da »je to teror od spodaj«. Po stilu in dikciji brzojavke kakor tudi po samohvali, ki vejte iz nje, se zdi, da moramo tega ogorčenega člana vlade iskati v najbližji bližini samega dr. Korošca.
Razumljivo je. da se je režim ustraši! te grožnje dr. Mačka, nerazumljivo pa je, da se tisti ljudje razburjajo nad socialnim bojkotom in se pozivajo na zakone, ki so sami že neštetokrat pozivali svoje pristaše na gospodarski in socialni bojkot naprednega življa v Sloveniji. Varata se dr. Korošec in SLS, ako mislita, da je pozabljena ona divja gonja zoper naše liste in vse napredne ljudi, ki jo je vesoljno klerikal-stvo vzdignilo pred dvema mesecema. Na strnjeni pohod proti našemu listu so bila pozvana vsa klerikalna društva, telovadna, kulturna in cerkvena, moška in ženska. Gonji so se z odlično vnemo pridružile klerikalne občine ter odbora obeh slovenskih oblasti, angažirano je bilo vse, kar leze in gre, za uspešen bojkot proti naprednemu časopisju in njihovim naročnikom. Da vse to ni prav nič zaleglo, ni krivda klerikalcev, pač pa njihova nesmrtna bla-maža, četudi so pripravili in do najmanjše podrobnosti izvedli grandiozni načrt, kako bi se za vselej zavil vrat neljubemu naprednemu tisku.
V tem ogabnem divjanju je SLS izdala tudi geslo popolnega družabnega in gospodarskega bojkota proti vsem naročnikom in čitateljem našega lista. Oblastno je nastopila celo z grožnjami, ki so imele izzvati bojkot naprednih trgovcev in obrtnikov. Temu besnilu so se pridružile tudi cerkvene in tiste posvetne oblasti, kjer odločujejo klerikalci. Ves mesec se je vršil teror in vesoljno Koroščevo časopisje je cele dneve najnesranmejše hujskalo na bojkot, dokler si ni samo polomilo vse ostrine.
Ali vspričo te gonje, ki je vsej slovenski javnosti še v svežem spominu, še omenjamo one obupne poskuse škofa Jegliča, ki ne izpusti nobene prilike, da ne bi v svojih pastirskih listih in poslancah podrejen duhovščini neprestano sipal prokletstva nad napredne liste? Teh anatemov so slovenski napredni listi navajeni bolj ko vsakdanjega kruha. Baš klerikalizem porablja ^najbolj zavržena sredstva, kadar tolče po političnem nasprotniku, in eno izmed teh sredstev je ravno bojkot.
Mi pa imamo v grški Makedoniji močno manjšino, ki ne uživa niti najmanjših narodnih pravic. Vsa naša javnost bo pozdravljala z zadoščenjem, ako se ta problem reši zadovoljivo. Ce se pri tem uporabi načelo reciprocite-te, ne moremo imeti v principu ničesar proti temu, osobito ko predstavljajo komaj neznaten element v nekaterih naših mestih na jugu, ali sestoječ deloma iz grško orijentiranih pripadnikov drugih narodnosti. Opasni nam ti drobci ne morejo postati v nikakem slučaju.
Venizelosov poset v Beogradu upamo da bo bistveno pripomogel k rešitvi odnošajev med obema državama.
Zdaj pa prihaja «Siovenec» in sve-tohlinsko zavija oči, ko se je palica po vsej pravici obrnila in bi tudi klerikalci morda občutili nje sladkost. Zdaj kar naenkrat povdarjajo, da je socijalni bojkot strašna stvar in da je to teror od spodaj. Dokler so sami propovedo-vali bojkot in vršili teror od zgoraj, )e biio vse v redu, brž ko pa se kdo drugi spomni, da v samoobrambi poseže po istem tolikokrat blagoslovljenem orožju, pa ima Korošcev «SIovenec» ročno na jeziku spoštovanje pred zakoni, ki jih njegovi kolovodje že mesece in mesece gazijo na najbolj brezvesten način.
Aii je Korošec kaj ukrenil zoper teror od zgoraj, ki sta ga vršila proti nam ljubljanski in mariborski oblastni odbor? V tem primeru bojkot ni bil »strašna stvar», ker je šlo za teror od zgoraj. Tedaj smo bili popolnoma izven zakona in javno oblastvo je lahko priganjalo vsakogar na bojkot. Človek pri takem pojmovanju spoštovanja zakonov ne ve, da-li bi se čudil klerikalni predrznosti, ki iz hujskanja na bojkot plane v ogorčenje nad bojkotom, ali pa bi se zgražal nad pokvarjenostjo tistih, ki tolčejo okoli sebe z bojkotom, obenem pa zahtevajo zase posebno zaščito pred socijalnim bojkotom, kadar grozi isto sredstvo njim samim.
Korošec in njegovo g'asilo. ki «=ta se tako ze'o prestrašila besed dr. Mačka, naj vesta, da na teror, ki prihaja od zgoraj, mora nujno slediti reakcija od spodaj. Kdor nima nobenega čuta za zakonitost, pravico in dostojnost, naj se nikar ne čudi. če ga doleti zaslužena kazen socijalnega bojkota.

Pribičevičev odgovor Ljubi Davidoviču
Steedovi in Davidovicevi nazori o Jugoslaviji. - Pobožne Davidoviceve želje. - Malenkostno presojanje državne krize
Zagreb, 17. sestembra d. Danes popoldne je Svetozar Pribičevič sprejel novinarje v Grand hotelu in jim dal odgovor na izjavo, ki jo je dal šef demokratske stranke Ljuba Davidovič v Vrnjački Banji dopisniku »Politike«. Pribičevič je izjavil med drugim:
»Davidovičeva izjava govori najprej o Steedovem pismu. Davidovič trdi, da so Steedovi nazori docela skladni z njegovimi. Ako bi bilo tako. potetn bi Steedovo pismo, ki pomeni evropsko senzacijo, bilo v resnici nepotrebno. Steed ni hotel s tem svojim pismom pokazati, da soglaša z Davidovičem. Davidovič bi bil moral še na-glasiti, da je Steed prav za prav za hegemonijo in za vlado srbijanskih strank v državi, pa bi bila komedija popolna. Davidovič nikakor noče uvideti, da je treba iskati izhodišče Steedovega pisma v činje-nici, da je položaj naše države obupen. Ta obupni položaj je prisilil Steeda k intervenciji. Steed se boji za Jugoslavijo.^ boji se za njen obstanek, za njeno bodočnost in zato se obrača v pismu na kralja. Kakšne zveze nai so med tem Steedovim stališčem in Davidovičevimi naziranji. to sam vrag ve. Davidovič ie odložil svoje že davno naznanjeno skupščino češ. da ne smatra sedaniega trenutka primernega za njo in oa ker naj bi na tej skupščini govoril tudi Voja Marinkovič. ki pa je zaradi državnih poslov stalno na potovanju Kako ganljivo nežni odnošaji obstojajo med Davidovičem in Marinkovičem. ako Davidovič ne sme govoriti na skupščini brez Marinkoviča S tem ie potrdil mojo prejšnjo izjavo, da je on šef le do imenu, dočim ie Marinkovič pravi vodia demokratske stranke. Mesto da Davidovič ožigosa škandal, da imamo dva zunania ministra. to še opravičuje češ, da ie eden od teh ministrov stalno na potu Beneš potuje več kakor Marinkovič. vendar pa nimajo na Češkem dveh zunanjih ministrov.
Čeprav pa ima naša vlada kar dva ministra zunanjih del .je vendar sramotno kapitulirala v alban.^em vprašanju. Baha-la se je s tem, da ne bo priznala naslova kralja Albancev. Sedaj pa ie padla svečano na kolena pred tem naslovom.
Končno ie g Davidovič izrekel svoje mnenje, naj bi se stavil KDK formalen predlog za Dogajanja o rešitvi sedanje težke politične krize. »Naj le odkrito izjavijo, da se nočejo o tem pogajati«, izjavlja Davidovič. Vidite, kako je Davidovič malenkosten in partizanski. Na vprašanje državne krize gleda s stališča svoie strankarske taktike. Naj le izjavijo, da se nočejo pogajati, tako se glasi Davidovičeva izjava, pri čemer misli, da bodo mogli v rem primeru zvaliti vso odgovornost na KDK. češ: saj mi smo hoteli, oni pa so odklonili . .
Naj si g Davidovič zapomni, da se ne bomo z nikomur pogajali dotlej, dokler ostane sedania vl?da in dokler ne bo raz-puščena sedanja Narodna skupščina. V nobenem primeru oa se ne bomo pogajali z Davidovičem ker ie on glavni krivec za sedanje zlo v državi. Odkar je g. Davidovič z Velio Vukičevičem sestavil »trdni grad sporazuma«, ie nastal v državi pravi pekel.
Davidoviču sva pokojni Stiepan Radič in jaz tako rekoč na krožniku ponudila uje-dinjenie demokracije v spremnem pismu, kjer se ustavo proglaša za svetinjo Davi-dovičev odgovor na to ie bil »trdni grad sporazuma z Vukičevičem«. torej z onim istim človekom, ki ie kot šef vlade »hai-duški teptal narodne svoboščine«, kakor je to pred volitvami zatrjeval Davidovič sam. Odtedaj naprej se vrsti nesreča za nesrečo, katastrofa za katastrofo, dokler ni došlo do 20 iuniia. Rezultat vsega tega ie ta. da Davidoviču v teh krajih nihče več ne veruje in da vidijo v njem. k: Je hotel postati ideal demokracije, danes le še orodje reakcije.
Češkoslovaška se ne vmešava v naše spore
Izjava posl. Vilderja o svojem bivanju v Pragi
Praga, 17. septembra h. Veliko pozornost je v tukajšnji politični javnosti povzročil poset jugoslovenskega poslanca Vilderja. zlasti še ker so listi v zadniem času mnogo pisali o nameravani amputaciji. Vač dana šnjiih listov objavlja razgovore s poslancem Vilderjem. Na vprašanje, ali Praga posreduje med Beogradom in Zagrebom je posl. Vilder odvrnil: »O kakem oficijelnem posredovanju praških faktorjev v sporu med Beogradom in Zagrebom odnosno med KDK in sedanjo vlado naravno ne more biti govora, ker se Praga ne more vmešavati v jugoslovenske notranje zadeve, kakor se tudi Jugoslavija ni nikoli vmešavala v notranje zadeve češkoslovaške republike. Vendar me to ni moglo zadržati«, je dejal
posl. Vilder, »da sem se razgovarjal z raznimi svojimi znanci, ki jih imam v Pragi. Tako sem posetil predsednika zbornice Ma-bpetra, ministra dr. Hodžo in kancelarja dr Šamala. Hrvatska seljačka stranka, je v prijateljskih zvezah s češkoslovaško agrarno stranko, že zaradi tega ker sta obe stranki članici mednarodnega agrarnega bi-roia«.
Kakor javljajo listi. Je imel posl. Vilder dolge konference zlasti s posl. Kralikom. Listi dodajajo, da so inozemski listi poročali, da je bil posl. Vilder sprejet v avdijen-ci od predsednika republike Masaryka. Ofi-ciiclno se objavlja, da posl. Vilder sploh ni prosil za avdijenco in se torej tudi n vršila.
Kaj je pisal dr. Pernar Društvu narodov
Važna pojasnila posl. dr. Krn je vrča. — Pernar ni poslal v Ženevo nikake spomenice, temveč le znano resolucijo KDK
Zagreb, 17. septembra. 6. Danes je posl. dr. Krnjevič dal novinarjem krajšo izjavo o pismu poslanca Pernar ja Društvu nar.>dov v Ženevi. Dr. Krnjevič je izjavil, da je dr. Pernar poslal Društvu narodov t Ženevo le znano resolucijo, ki jo je sprejelo vodstvo KDK ob pričetku ženevskih zborovanj. Razen te resolucije ni dr. Pernar poslal nobene druge peticije, kakor so to trdili beograjski listi, ki so vedeli že povedati, da je bila Pernarjeva peticija zavrnjena. Re? pa so prihajala iz Ženeve poročila, da posku-
ša naša tamkajšnja delegacija vplivati na tajništvo Društva narodov, da bi vposlane resolucije ne sprejelo, češ. da je apoknfna in da KDK v resnici ni nikoli sklenila tuke ali slične resolucije. Obenem skuša delegacija predstaviti tudi spremno pismo in podpis dr. Pernarja kot apokrifno. Zaradi tega je dr. Pernar brzojavno sporočil Društvu narodov v Ženevo, da je resolucija avtentična, kakor je avtentičen tudi njegov podpis na spremnem pismu.
„Kralj in narod"
Zagreb, 17. sept. n. Današnje «Novosti» prinašjo uvodnik pod naslovom »Kraljev povratek«, v katerem citirajo besede po« kojnega Nikole Pašiča, ki je po zaječarski vstaji dejal: «Preko človeških trupel se ne more iti.» Te Pašičeve besede spravlja uvodničar v zvezo s sedanjim položajem v državi in zaključuje: «Po vsem, kar se je dogodilo, ne preostaja drugo, kakor kralj in narod, kar je že dejal smrtno ra« njeni Stjepan Radič. Kralj naj usmeri živ. ljenje državne skupnosti v pravec, ki bo zadovoljeval tako Hrvate, kakor Srbe in Slovence in vse naše hrvatske, srbske in slovenske kraje. Narod naj pa vse to sank« cionira s svojo voljo pri volitvah. Druge« ga izhoda iz sedanje krize ni in ga ne vi» dimo.»
Dr. Srskic proti vladi
Sarajevo, 17. septembra, n. V nedeljo se je vršila v Visokem sreska konferenca radikalne stranke, na kateri je radikalni prvak dr. Milan Srskič pojasnjeval važnost občinskih volitev v Bosni in Hercegovini, ki se sedaj po 14 letih zopet vrše. Volitve bodo važne zlasti za one občine, ki so bi'e v poslednjem času šele organizirane. Nato je dr. Srskič govoril o političnem polož.iiu ter ostro kritiziral politiko četvorne koalicije. Sporazum s Hrvati in Srhi prefani mora postati osnovna misel bodočega državnega ustrojstva, stranke pa, ki so doslej v Srbiii vladale, se morajo s tem pomiriti. Konferenca je sotrlasno odobrila dosedanje delovanje ic pravkar iznešeno stališče dr. Srskiča.
Seja tarifnega odbora
Beograd, 17. sept. n. Na današnji seji ta« rifnega odbora se je razpravljalo o tarif« nih postavkah za agrarne in živinske pro« izvode. Predsednik beograjske trgovske zbornice Dragan Miličevic je podal obse« žen in dokumentiran elaborat o zahtevah naše industrije. Glede agrarnih proizvodov se predlaga znižanje postavk izvozne lo« kalne tarife za jajca, in sicer v slučaju, če se jajca izvažajo v razdalji preko 100 km od nakladalne postaje. Za tem se za« hteva posebna izjemna lokalna tarifa, ki ne bi razlikovala med novimi in starimi za boji in kletkami, za kar naj velja mesto dosedanje klavzule a, klavzula b. Za agrar« ne proizvode v mlinski industriji se zahte. va še nadaljna veljavnost tarife po dose» danji vozarinski postavki št. 22. Za izvoz« no lokalno tarifo naj velja vozarinska po« stavka št. 13. Za sladkorne tovarne se za« hteva, naj ostanejo tarife neizpremeniene t izjemo za melaso, kjer se lahko tarifa, poviša. Za papirno industrijo se zahteva uvedba izjemne tarife za celulozo do pa« pirnice. Tarifni odbor je razpravljal o vseh teh zahtevah in bo jutri nadaljeval diskusijo.
Poljski oficirji v Beogradu
Beograd, 17. septembra, n. Davi je prispela v Beograd skupina 90 generalštabnili oficirjev iz Poljske- Poljaki gostje so bili sprejeti od voinega ministra generala Hadžiča- Nocoj jim je bil prirejen svečan banket. Tekom popoldneva so poljski r.fi cjrji odšli na naše monitorje in se odnelj.jli na izlet po Dunavu. V Beogradu ostanejo dva dni.
Pred zaključkom zasedanja Društva narodov
Zasedanje bo zaključeno v soboto. — Na dnevnem redu so manj važna vprašanja. — Kancelar Muller odpotoval v Berlin
2eneva, 17. septembra, (že) Ker so posamezne komisije po večini pripravile svoja poročiJa o vprašanjih, ki spadajo v razpravo na skupščini, se sestane skupščina Društva narodov jutri ob desetih, da prične razpravljati o teh poročilih. Pod predsedstvom finskega zunanjega ministra Procopa se je Svet Društva narodov bavi! v glavnem z vprašanjem naselitve bolgarskih beguncev in z vprašaniem armenskih beguncev. O tej priliki Je omenil komisar za begunsko vprašanje Nansen. da ni imel poziv sveta Dimštva narodov raznim državam dovoljnega uspeha in da je bilo zaradi tega nemogoče povoljno rešiti begunsko vprašanje. Sklenjeno je bilo, da bo to vprašanje predloženo v razpravo plenumu skupščine Društva narodov. Računa se s tem, da bo zborovanje Društva narodov zaključeno v soboto 23. t. m. Svet Društva narodov bo zasedal nato še dva ali tri dni, da storj pr-
ve izvršne sklepe glede predlogov zborovanja Društva narodov.
Ženeva, 17. septembra s. Delegati Društva narodov so v splošnem zelo ugodno sprejeli rezultat včerajšnjih razgovorov o Porenju. S francoske strani se opozarja na to, da je sedaj dana prilika, da se likvidirajo zadnji kapitli vojne in vojnih posledic.
Baden-Baden, 17. septembra s. Nemški državni kancelar Herman Miiller je danes dopoldne iz Ženeve dospel semkaj. Takoj je posetij zunanjega ministra dr. Stresemanna, s katerim je imel daljši razgovor. Nato je zvečer odpotoval v Berlin.
Berlin, 17. septembra (be). Zunanje politični odbor nemškega državnega zbora je bil sklicanja prihodnjo soboto. Na tej seji bo državni kancelar Muller poročal o razpravah v Ženevi, zlasti pa o vprašanju izpraznitve Porenja in o ureditvi reparacij-skih plačil.
Anglija proti znižanju nemških reparacij
Lord Cushendun o stališču Anglije glede izpraznitve Porenja in likvidacije reparacijskega problema
London, 17. septembra (lo.) V Ženevi je sprejel v svojih prostorih angleški delegat lord Cushendun zastopnike angleškega tiska Izrazil je svoje zadovoljstvo nad uspehom konference za predčasno izpraz-
nitev porenjskega ozemJja. Tekom razgovorov je Cushendun rtaglasil, da je angleška vlada slej ko prej za čim prejšnjo izpraznitev porenjskega ozemlja. Ženevski razgovori so se pričeli na prošnjo nemške vlade in tvorijo, samo uvod v oficiielna pogajanja. Istočasno se bodo vršila najbrže pogajanja glede rešitve reparadjskih vprašanj. Na včerajšnji skupni konferenci zastopnikov okupacijskih držav ie obrazložil lord Cushendun stališč,. angleške vlade v vprašanju reparacijsr?^ probiema. Angleško stališče bazira Ka Balfourjevi noti, ki povdarja da Anglija ne more sprejeti nobene rešitve, na podlagi katere bi prejela angleška država od svojih evropskih dolžnikov mani kot bi morala pla-
čati ameriškim Zedinjenim državam. Tudi ne more sprejeti nobenega predloga, ki bi šel za tem, da bi Anglija zahtevala od Amerike z-nižanje angleških vojnih dolgov. Angleška država ie gospodarsko dovoij močna, da plačuje svoje dolgove v smislu dogovora iz leta 1927 in niti ne misli na to, da bi s svoje strani zahtevala kako spremembo Na drugi strani pa tudj ne more sprejeti nikakih nadaljnjih finančnih žrtev in pristati na kakršnokoli znižanje nemških reparacijskih plačil
Ce bo prišlo do likvidacije reparacijskega problema, se lahko zgodi, da bo morala Nemčija najeti posojilo. V tem primeru ne bo nobenega zadržka za ameriške banke, da se ne bi udeležile tega posojila. Končno je izjavil Cushendun. da bi značilo pri reševanju reparacijskega problema velik korak naprei. ako bi se moglo definitivno določiti višino nemškega reparacijskega dolga.
Strahovita razdejanja tornada v Ameriki
Po prvih vesteh je ubitih nad 1000 ljudi. — Florida je popolnoma uničena. — Škoda znaša po dosedanjih ugotovitvah 65 milijonov dolarjev
Newyork, 17. septembra (be.) Strahoviti tornado na Antilah, ki je napravil v ameriških Zedinjenih državah velikansko škodo, je zahteval v inestu Portorico 1000 smrtnih žrtev. Tornado je dosegel Florido, kjer je napravil posebno v Palmbeachu in Miami velikansko škodo.
Miami, 17. septembra (io.) Velikanski orkan, ki je uničil Portorico, je danes popoldne težko poškodoval florid>ko obal. Orkan je prekinil telefonske in brzojavne zveze, razkril štrene in napravil povsodi velikansko škodo Podrobnosti zaradi prekinjenih zvez še niso znane.
Newyork. 17. septembra (lo.) Škodo, ki jo ie povzročil orkan, cenijo na 13 milijonov funtov. Pri tem ni všteta škoda na privatnih in iavnih posestvih, na šolah in drugih javnih poslopjih Samo na planta-*žah kave znaša škoda nad dva milijona funtov, pri tobačnih nasadih pa 1 milijon funtov.
Newyork, 17 septembra (Pa.) Na otokih Antilah je bilo od tornada ubitih 250 oseb. V mestu San Juan je ostala polovica prebivalstva brez strehe. Škoda se ceni na milijardo frankov.
Newyork, 17. septembra g. Florida je popolnoma odrezana od zunanjega sveta, ker so prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze kakor tudi vse kabelske zveze. Po brzojavki iz Palmbcacha je ciklon, ki je divjal s hitrostjo 150 do 180 milj na uro,
251etnica bolgarske neodvisnosti
Sofija, 17. sept. g. Dne 3. oktobra bo Bol« garija praznovala 25. obletnico svoje ne« odvisnosti in 10 obletnico vlade kralja Bo« risa. Ob tei priliki se bodo vršile velike svečanosti. Listi javljajo, da se pripravlja velika amnestija za vse politične zločine. Domnevajo celo. da bo razveljavljenih mno«o smrtnih obsodb, ki so bile izrečene zaradi političnih deliktov.
Možnost novih volitev
v Avstriji
Dunaj. 17. septembra. rad. Nasprofstva med opozicijo in vladno večino glede sta-novanjskeea vprašanja ter komentarji o nosvptovanjih na socijal - demokratskem strankinem zborovanju so izzvala razne kombinacije o razvobj notronjepolitii^e situacije v Avstriii. cNenigkeits - Weltblatt». ki je poloficijelno udarilo krščanski^ s»ci-ialeev, pravi v svoji včerajšnji številki, da smatra tudi krščanskosocijalna stranka nove volitve za ultima ratio. Stranka se ne boji plebiscita o stanovanjskem vprašaniu, ki bi ga predstavljale nove volitve. Vse. kar je krščansko - sociialna stranka dosedaj storila, je storila v izvrševanju one^a programa, zaradi katerega ie nnrod izvolil njene zastopnike. č"e bi nove volitve pri-npslp dniffo večino, bo ta na? morala nre-vzeti odgovornost za ra7.voi te<rn nroblema v Avstriii. Ho te^a! na ho^o strankp sedanje večine morale rvo izkusi ti vp». da v interesu ljudstva nadaljujejo započeto delo.
odkril nad 2000 hiš ter jih deloma popolnoma porušil. Pokrajina nudi sliko ozemlja. na katerem ie divjal najhujši potres.
Newyork. 17. septembra s. Po poročilih beguncev iz Portorice znaša število mrtvih 253. Prvo iavlieno število o približno 1000 mrtvih je vsekakor pretirano. Materijalna škoda se ceni na 65 milijonov dolarjev. Orkan je v nedeljo popoldne napravil v Floridi na hišah ogromno škodo. Vse zveze so prekinjene. Vendar v Floridi ni človeških žrtev, ker ie večina prebivalstva pobegnila iz mesta. Baha.mski otoki so od 15. t. m. odrezani od zunanjega sveta.
Tudi na Jadranskm morju razsaja vihar
Rim, 17. septembra g. Na severnem Jadranu in v vzhodnih provincah Italije divjajo že več dni divji viharji. Temperatura ie zaradi tega padla za več stopinj in Je docela jesenska. V Btnetkah sta bili pri včerajšnjem viharju dve človeški žrtvi. Zaradi močnera valovja se je v bližini Li-da prekucnil čoln. v katerem sta bila dva mladeniča Eden od njiju se je z velikim naporom rešil, drugi pa ie utonil. Jadrnica, na kateri ie bilo sedem oseb, ie s svojim jamborom zadela ob žico električne napeljave visoke napetosti. Iskra je skočila z žice v čoln ter usmrtila eno osebo.
Kongres federacije zavezniških bojevnikov
Bukarešta, 17. sept. g. Včeraj dopoldne je bil v Bukarešti otvorjen kongres fede» racije zavezniških vojnih udeležencev. Se« ji je predsedoval notranji ministeT Duca, ki je izjavil, da je ujedinjenje vseh Ro« munov samo plod skupnih žrtev vseh za« veznikov, katerim je Romunija dolžna hva« ležnost. Zavezniški borci, ki so svojčas ustvarili vojsko zmage, so to vojsko po zmagi pretvorili v vojsko miru. Federaciji je dolžnost delati za pacifizem in za nedo« takljivost mirovnih pogodb. Za njim je govoril župan Bukarešte, general Moschion. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen Francoz Marcel Hereult, ki je imel daljši programatični govor, v katerem ie izjavil, da si federacija prizadeva podpirati misel miru. Za njim so govorili zastopniki ino« zemskh delegacij. V imenu Jugoslavije je govoril podpolkovnik Radosavljevič, ki ie izrazil bratska čustva, ki jih gojijo Jugo« sloveni do Romunov. Poudarjal ie, da si bodo Romuni in Srbi skupno znali ohrani« ti to, kar so si priborili v vojni.
Čsl. parlament
Praga, 17. septembra, h. Kot prva točka dnevnega reda današnje seje zbornice je bila novelizacija socijalne zakonodaje. Ker pa odbor še ni končal svojega dela, je bile la ločka odstavljena z dnevnega reda. Razpravljalo se ie o ratifikaciji pocrodbe meri Češkoslovaško in Perzijo. Poarodbg je bila sprejeta. Seja je bila mirna. Prihodnja seja bo jutri.
žalostni sadovi „Slovenčevih" hujskarij
Triumfiranje fašističnih listov. — Italija bo baje zahtevala od Jugoslavije odškodnino. — Aretacija dr. Ivana Čoka v Trstu. Obetajo se še nova preganjanja
Trst, 15. septembra. | vija naj poravna tudi povzročeno
V Trstu ljudje ne govore sedaj o dru
gem kakor o «Orjuni». In to ni nič čudnega, saj je «Piccolo» v tem tednu posvetil preko dvajset stolpičev tej organizaciji, da je podrobno razpredel vse «Slovenčeve» članke. Na podlagi onega, kar je objavilo v poslednjih dneh glasilo dr. Korošca, je «Piccolo» dokazoval, da so Jugosloveni strahovito barbarski narod.
Prišel pa je še do drugih zaključkov. Zanj ni dvoma, da je vse napade in požige v Primorju organizirala «Orju-na» in jih tudi izvršila; brez somišljenikov pa, ki prebivajo v Italiji ni mogla tega storiti. «Drugojezični» politični voditelji so pripravili v Primorju ozračje in ambijent, da sta bila ugodna za izvršitev onih deliktov. Italijanske oblasti imajo sedaj še večje razloge, da »pritisnejo* na one skupine in ustanove, ki so v zvezi s temi «drugojezičnimi političnimi voditelji*. Jugosloveni sami so priznali, da so roparske in druge napade izvršili njihovi ljudje. Te ljudi naj kaznujejo. Ce pa hočejo stopiti v boljše odnošaje z Italijo, naj za dolgo vrsto let pozabijo na vse ono, kar se dogaja tostran Julijskih Alp — v Primorju. Tako dokazuje «Piccolo».
Tržaškemu fašističnemu glasilu pa so šli «Slovenčevi» članki še bolj v račune. «Popolo di Trieste» piše: «Raz-krltja, ki jih je objavilo glasilo predsednika jugoslovenske vlade,, potrjujejo, kar smo že tolikokrat zatrjevali; da obstojajo namreč glede zločinskega delovanja v Julijski Krajini vezi med osebami, ki žive onkraj meje, in med 'elementi, ki prebivajo v Italiji. Kar se teh poslednjih tiče, so italijanske oblasti že deloma posrbe'e in skrbijo še. Nekateri so bili že izročeni pravici, nekateri pa bodo v kratkem. Italijanske oblasti imajo v rokah imena in liste.» Glede onih oseb pa. ki prebivajo v Jugoslaviji, zahteva «Popolo di Trieste», naj se izročijo Italijanskim oblastvom. Jugosla-
Itaiijansfca propaganda v inozemstvu
Znana italijanska propagandna družba «Dante A!ighieri» je imela te dni svoj 33. kongres v Trevisu in Vittoriju Venetu. Iz poročil, katera je podal generalni ravnatelj Fracassetti, posnemamo, da je družba imela v Italiji in inozemstvu vsega skupaj 371 krajevnih odborov, posajenih v resnici po vsem svetu. Tem odborom je glavna naloga italijanska nacijonalna propaganda, ki se udejstvuje v ustanavljanju in vzdrževanju italijanskih šol, ljudskih, srednjih in strokovnih, v državah drugih narodov, za Italijane in Neitalijane tamkajšnjih krajev, uvajanju italijanskega jezika in italijanske kulture na dru-gonarodnih učiliščih, zlasti srednjih in visokih šolah; kakor se dogaja zlasti v Južni Ameriki, podpiranju drugonarod-nega dijaštvo v svrho študijev na italijanskih šolah in vzbujanje zanimanja za Italijo, za italijanske stvari, in danes še prav posebno za fašizem in njegove institucije.
Kako daleč sega to propagandno delo družbe, kaže najbolje dejstvo, da je družbina srednja šola v S. Paoiu v Braziliji poslala že kakih 60 dijakov na italijanske univerze, da se v uruguay-ske šole uvaja pouk italijanščine, da se aibsolvirancem družbinega tečaja za italijanski jezik v Buenos Airesu priznava usposobljenost za pouk italijanščine na argentinskih šolah itd. Družba je dosegla celo. da se je v Sidueyu v Avstraliji pripustila italijanščina kot predmet na tamošnji univerzi.
Silno je razširila družba svoje delovanje v ozemljih ob Sredozemskem morju, v Alžiru, Tunisu, Egiptu, Palestini in Siriji. Večernih tečajev v Kairu se poleg Italijanov udeležuje okoli 250 Egipčanov in pripadnikov drugih narodnosti. V Barceloni na Španskem, v Grenoblu na Francoskem, v Kodanju na Danskem poseča italijanske šole in tečaje več domačinov kakor Italijanov. Družba je prirejala številna predavanja po vsem svetu. V Tunisu ima svoj glasbeni konservatorij, krajevni odbori prirejajo povsod koncerte z izključno italijansko vokalno in instrumentalno glasbo in vprizarjajo italijanska oder-ska dela. Družba je ustanovila velikansko število italijanskih knjižnic po vsem svetu. Poročilo omenja, da se nahajajo družbine knjižnice tudi v Jugoslaviji, žal pa ne pove, kje so.
Kar se tiče nam najbližjih krajev, pravi poročilo, da je družba «podala prav posebne inicijative za Julijsko Krajino in Dalmacijo in je razsežno podpirala delovanie Lege Naziona'e». tržaške raznarodovalne družbe, ki razteza svoje delovanje tudi na našo ju-goslovensko Dalmacijo.
Poročilo pravi, da ima družba 85 tisoč članov, med njimi kot dosmrtne člane tudi samega italijanskega kralja, «ju-nake in vojskovodje iz svetovne voi-ne», občine, zavode, oblastva itd. V svojih šolah pa ima nad 100 tisoč gojencev.
V Za dar je bila s kongresa poslana nastopna brzojavka:
«Zbrana v Trevisu ot> desetletnici zmage, z dušo in pogledom, uprtima na Grappo in Montello. od koder se je žareča od krvi junakov dvignila naša Zmaga na svoj zmagoslavni polet
poravna
škodo.
Kakšne pa so one liste in tista imena, ki jih imajo v rokah italijanske
oblasti?
Neki trgovski agent, Slovenec, mi je danes pripovedoval: kamorkoli sem šel, povsod so me vpraševali: «Kako je z Orjuno? Saj ste bili pač tudi Vi tam včlanjeni?*
To da misliti. Strah ima velike oči. In kaj bo. če bo fašistična policija začela gledati v vsakem Slovencu političnega delinkventa? Kaj bo z nedolžnim človekom, če ga bo njegov sovražnik de-nunciral pri oblastvih, češ, da je Orju-naš? Vse dosedanje izkušnje kažejo, da policija, pa tudi sodniki vse preveč verjamejo onemu, ki obdolžuje, ne poslušajo pa tistega, ki se brani. Za takega ni več rešitve; če ga policija ne more spraviti pred sodnike, ga pa da konfinirati, kakor se je zgodilo z dr. Sardočem, dr. Deklevo in z visokošol-cem Pahorjem.
Danes popoldne ob 5. ie bil aretiran znani tržaški slovenski odvetnik dok. for Ivan Marija Čok. Opoldne so mu bili izročili na policijskem ravnateljstva potni list za v inozemstvo, kamor je imel odpotovati po opravkih ob 7. zvečer. Dve uri pred njegovim odhodom so se zglasili v njegovi pisarni policijski agenti, ga aretirali In odvedli v je. čo. Izvršili so obenem preiskavo v pisarni, pa tudi na njegovem domu so vse premetali.
Zakaj so ga aretirali, ni znano...
Vest o tem dogodku se je hipoma razširila po mestu in napravila globok vtis na vse tukajšnje slovenske kroge. Dr. Ivan Marija Cok je znan po vsem Primorju. Deloval je svojčas pri mnogih prosvetnih in gospodarskih organizacijah. bil predsednik »Dijaške matice« in je še predsednik tržaškega odseka Političnega društva «Edinost».
Nova preganjanja se obetajo.
misli družba «Dante AHghieri» zopet enkrat, kakor vedno na Dalmacijo in sveti Zadar s trdnim upanjem, k] se v nepremagljivem imenu Dantijjevem ne more drugače, kakor edino le uresni-
čiti^
Škandalozna demonstracija v Zagrebu
V nedeljo popoldne bi se bile morale v Černomercu pri Zagrebu vršiti kozaške dir« ke na konjih. V svrho reklame so kuban« ski kozaki (10 konjenikov in 10 pešcev glasbenikov) z rusko trikoloro na čelu sto« pali po zagrebških ulicah. Nekateri poulič» ni tipi so zastavo smatrali za srbsko in so se seveda takoj začeli razburjati. Treznej« šim meščanom je komaj uspelo, da so z ovacijami prevpili budalaste hujskače, ki smatrajo, da je v Zagrebu srbska zastava v dobi skupne borbe Srbov, Hrvatov in Slovencev nemogoča.
Na Selški cesti se je napad ponovil v mnogo ostrejšem stilu. Na kozake je zače« lo padati kamenje in fakinaža je pri tem besno vpila: «Dol s srbsko zastavo, dol z rusko bando! Vi ste nas upropastili na fronti, vaše hlače so rdeče od naše krvi. Zakaj ne nosite rdeče zastave?«
Videti je torej, da so bili med izzivači tudi komunisti. Nekateri kozaki so hoteli reagirati, kar pa je prepreči njihov povelj« nik, mladi general Pavličenko, ki je od* redil absolutno mirno zadržanje kozakov.
Gruča napadalcev se je večala in se je kmalu zbralo vsega skupaj kakih 150 lju« di. Neki napadalec je v naletu iztrgal pra» porščaku zastavo in preden so jo mogli kozaki zopet osvojiti, jo je že uničil pfa* men.
General Pavličenko je o napadu obve« stil policijsko direkcijo. Izmed kozakov so bili ranjeni trije, med njimi tudi general Pavličenko, ki mu je kamen prebil roko. Kozaki so se odločili, da takoj zapustijo tako negostoljubno mesto, kjer jim je bila odvzeta in uničena njihova največja sveti* nja. Odpotovali so preko Dunaja v Prago in odnesli s seboj nenavadno mučne vtise o slovanskem bratstvu v Zagrebu. Zagreb« ške novine, med njimi posebno «Riječ», najostreje obsojajo ta škandalozni napad; označujejo ga kot pojav mračnih vplivov, ki ga je treba najenergičneje zatreti. Pozi* vajo merodajne hrvatske faktorje, da iz« dajo najstrožje opozorilo in oster apel vsem, da se tako ne sme sramotiti in one« mogočiti prava linija sedanje borbe. Za nobeno ceno se ne more trpeti, da bi se vrnila ona predvojna doba, ko je gospo« darila na zagrebški ulici avstrofilska in od* vratna klika. Pričakovati je, da bodo kriv* ci sežgane ruske zastave čimprej aretirani in eksemplarično kaznovani.
Nepoštena igra zemljoradnikov
Zagreb, 17. sept. č. V predsedniški sobi Sabora je bilo danes še dosti živahno. Predsednikoma KDK je referiralo večje število poslancev o razpoloženju med na* rodom. Tako sta tudi poslanca Čelan in Jelašič poročala o položaju v Bosni z ozi* rom na predstoječe občinske volitve. Pri tej priliki sta podala zanimive informacije o nastopanju zemljoradniških poslancev. Na nekem shodu je zemljoradniški posla* nec Čeda Kokanovič ostro napadal Sveto« zarja Pribičeviča, kot izdajalca Srbov, bor* bo KDK proti vladi pa je predstavljal kot borbo Hrvatov proti Srbom. Novinarjem sta poslanca Čelan in Jelašič potrdila, da je imel Svetozar Pribičevič prav, ko je ime* noval zemljoradnike — vladno opozicijo, kar se sedaj povsem jasno vidi iz načina agitacije zemljoradnikov v Bosni. Zanimi« vo je tudi, da vladni aparat podpira agita« ciio zemljoradnikov, kar se še ni nikdar zgodila
Originalna proslava , solunskega proboja
V soboto odnosno v nedeljo }e bila desetletnica solunskega proboja in ves narod se je spominjal slavnih dni, ko so v srbski vojski in v dobrovoljskih formacijah združeni Srbi, Hrvati in Slovenci odločilno naskočili in prebili strahovito jugovzhodno obrambno obzidje centralnih sil ter dvignili zmagovite zastave k pohodu v Svobodo in Ujedinjenje.
Naravno, da današnji režimovci ne vedo točno za ta datum, odnosno se niso pravočasno spomnili. Zato so kratkomalo preložili oficijelno proslavo solunskega proboja na 7. oktober in kot višek so si izmislili, da se bo ta dan lahko vozil vsak brezplačno v Beograd. Proste vozovnice kot spomenice« na solunsko proslavo...
Ali ipak: najznamenitejše je proslavilo 15. september glasilo predsednika vlade g. dT. Korošca, ljubljanski »Slovenec«. Organ min. predsednika je namreč zamenjal solunski proboj iz L 1913. z albanskim umikom L 1915. Pod zelo lepim patriotskim naslovom, v katerem se spominja tudi dobro-voljcev (ki jih 1. 1915., razen poedincev pri srbski vojski seveda Še ni bilo) podrobno popisuje na dan zmagoslavja srbske vojske in jugoslovenskih dobrovoljcev poraz in umik junaške srbske armade iz domovine. Radi verjamemo, da je »Slovencu« leto 1915 v krepkejšem spominu. Takrat ko je vsled napada Bolgarije pričela tragedija Srbije in njenega naroda je klerikalni deželni odbor v posebni čestitki oduševljeno pozdravil »sijajne vojne uspehe« slovanske Bolgarije. Še posebej je zbral sedanji ministrski predsednik tedanjega vrhovnega poveljnika srbske vojske in regenta Srbije, dr. Anton Korošec svoje klerikalne poslanske tovariše v Mariboru (28. oktobra 1915.) ter je v posebnem govoru izrazil »zahvalo in občudovanje« kluba SLS zmagovitim poveljnikom. V posebnem članku je potem »Slovenec« 6. novembra 1915. napovedal »plodonosmo delovanje bolgarskih posveti-teljev« v Macedoniji, a 15. decembra je v obširnem uvodniku proslavljal »osvoboje-nje Makedonije«.
Priznavamo, da nd odveč, ako vsaj sedaj po 13 letih klerikalci nekoliko dostojneje pišejo o tragičnih dneh Srbije in srbske vojske, vendar bi si bili lahko izbrali vsaj drug datum. Tako pa bi zlohotni ljudje mogli reči, da se »Slovencu* tako obširno razpisuje o albanskem umiku, ker se rmi ne ljubi mnogo govoriti o solunskem proboju. No, ti zlobneži naj le počakajo. Videli bodo 7. oktobra, kako slavnostno bo klerikalno glasilo — če bo SLS še na vladi.
Radikali proti dr. Korošcu
Beograd. 16. sept.
Na današnji seji ož?ega odbora radikalne stranke, so padli izredno ostri očitki na naslov dr. Korošca in Velje Vukičeviča. Posl. Uzunovič se je zlasti pritoževal, da policijske oblasti delajo zmešnjavo v vrstah radikalov, kar da je velika nevarnost za stranko, ker jo slabi in jo lahko privede do razcepa.
Poslanec LukaTevič Je dokazoval, da poštene policijske oblasti niso za Vukičeviča, marveč da le o-ni policijski organi, ki mrzijo radikale, delujejo za sedanjo vlado. Vukičeviču in Korošcu pomagajo samo neke problematične eksistence, ki so zrele za ječo. Posebno podeželski demokrati da se zavzemajo za Vukičeviča, ker računajo, da bodo profitirali iz medsebojnega klanja radikalov.
Dr. Laza Markovi č Je bil mnenja, da se policija ne sme vtikati v radikalske zadeve in da naj se radikali odTečejo vsake policijske pomoči. Na te besede so se od vseh strani začule pritožbe zoper dr. Korošca, ki da je popolnoma pod jerobstvom Vukičeviča. Naveden je bil celo primer, da dr. Korošec ni hotel sprejeti nekega poslanca, ki se je prišel pritožit zoper nekatere policijske oblasti, ki izvršujejo Vukičeviče-va navodila.
Glede ureditve razmer v državi ni glavni odbor izdelal podrobnega programa, češ da to zavisi od zahtev KDK, in je torej treba počakati nadaljnega razvoja dogodkov. Vendar glavni odbor pripravlja s svoje strani teren za sporazum s prečani. Ta sporazum pa je mogoč samo ob velikih reformah v državnem življenju, ki so se na-glašale že pred 20. junijem, zdaj pa so postale naravnost bistven pogoj za obstoj in napredek države. Reforme so potrebne ne samo glede revizije ustave, marveč posebno glede naše uprave. Glavni odbor smatra, da je še prezgodaj govoriti o obsegu in podrobnostih reform in da teh ni smatrati kot koncesijo KDK, marveč so te zahteve že davno v programu radikalne stranke.
Posebna zanimivost tega zborovanja je bila tudi v tem, da se je sklenila izipre-memfoa strankinega statuta, ki govori o izključitvi iz stranke. Po načrtu Ace Stanojeviča, Marka Trifkoviča in Nikole Uzuno-viča se po novem izključeni člani v teku petih let ne bodo smeli zopet sprejeti v stranko. Zlasti to spremembo komentirajo v beograjskih krogah zelo živahno in vidijo v njej pripravo za napovedano izključitev Velje Vukičeviča in njegovih najožjih somišljenikov.
Drobiž z vseh strani
London, 17. septembra, (be.) Na ustju reke Jangts na Kitajskem se je zaradi strahovitega tajfuna potopilo 20 ribiških čolnov. Vtonilo je 150 ribiSev.
Havana. 17. septembra, (be.) Semkaj je prispel angješki zunanji minister Cham-berlain. Sprejel ga je predsednik Machado.
Washington, 17. septembra, (be.) Mehika je pristopila k protivojnemu paktu.
Helbonrne. 17. septembra, (lo.) Na podlagi vladne intervencije je stavka pristaniških delavcev v Melbournu, Sydneju in v drugih pristaniščih prenehala. V Brisbanu, Newcastlu, Adelaidi in Freemanlu stavka še traja.
Važna avdijenca
Beograd, 17. septembra p. Danes Je bil od 4. do 6. ure sprejet v avdiijenoi radikalski prvak Ilija Mihajlovič, ki zavzema v radikalni stranki odlično mesto in je zadnje dmi izzval zanimanje političnih krogov s tem, da se je odkrito izjavil proti sedanji koaliciji in za čim prejšnji sporazum s Hrvati in KDK.
V	političnih krogih se smatra, da je Vukičevič definitivno propadel. Glavni odbor radikalne stranke že izdeluje nov program radikalne stranke, ki bo med drugim vseboval tudi revizijo ustave. Glasom tega načrta naj bi se država razdelila na 6 oblasti, s čimer bi se prečanskim krajem prepustilo čim več samoupravnih poslov.
Vladna večina „de!a"...
Beograd, 17. sept. p. Danes bi se bila morala vršiti seja zakonodajnega odbora. Ker pa so manjkali skoraj vsi člani odbo« ra, je moral predsedujoči sejo radi ne« sklepčnosti odložiti. Predsedujoči posl. Ko* sta Timotijevič je ostro grajal pomanjka« nje čuta dolžnosti in odgovornosti pri čla« nih zakonodajnega odbora, ki se nočejo udeleževati naznanjenih sej. 24. septembra bo imel sejo skupščinski odbor za prouča« vanje zakonskega načrta o korupciji. Za isti dan je naznanjena seja finančnega od« bora.
»Med SDS in HSS vlada idealno razmerje«
Beograd, 17. septembra, p. V nedeljo se je vršila v Sremski Mitrovici sreska konferenca zaupnikov SDS. Na konferenci je govoril med drugimi tudi po&l. dr. Sveti-slav Popovič, ki je izjavil, da obstoja med SDS in HSS idealno razmerje. Med prebivalstvom vlada veliko ogorčenje zaradi prekomerne odmere davkov. Kar se tiče programa KDK, je dr. Svetislav Popovič izjavil, da bo KDK o tem programu govorila pred krono.
Poset češkoslovaških zdravnikov
Beograd, 17. septembra, n. Dne 25. t. m. prispe v Beograd češkoslovaški minister narodnega zdravja dr. Tiso z večjo skupino češkoslovaških zdravnikov. Češkoslovaški zdravniki bodo gostje naše vlade in si bodo tekom svojega bivanja v Jugoslaviji gledali vse naše zdravstvene ustanove.
Zborovanja KDK na Dravskem polju
Maribor, 17. septembra.
Vedno gosteje se strnjajo vrste napred« nega kmečkega življa v Kmečko«demokrat» ski koaliciji. To sta pokazala ponovno vče« rajšnja velika zbora koalicije na našem Dravskem polju: v Št. Janžu in Račah. V obeh krajih, ki sta centra večjih okolišev, so se zbrali kmečki možje in mladeniči v impozantnem številu.
V	Št. Janžu se je vršil zbor po prvi ma» ši pri g. Zelu. Zbralo se je nad 400 zbo« rovalcev in pod predsedstvom odličnega domačega posestnika se je vršilo zborova« nje mirno., le od čase do časa so zboroval« ci z burnim pritrjevanjem odobravali iz« vajanja govornikov, zlasti obeh poslancev gg. dr. Pivka in Puclja, ki sta orisala vso težino položaja, v katerega sta zašla narod in država po zaslugi slepih partizanskih fanatikov režimskih strank, ter pogoje, ki morejo dati garancijo za obstoj države. «Narod naj odloči v novih volitvah!■» ta klic so zborovalci sprejeli in potrdili z ve« likim odobravanjem. Tudi govora gg. dr. Kukovca in kmetovalca Kirbiša, ki sta od« ločno povdarila potrebo složnega dela, sta bila deležna toplega odobravanja. Po za« ključku zbora so zborovalci šli na grob pokojnega borca kmečke demokracije, prerano umrlega g. Štefana Dobnika in se poklonili manom vrlega javnega delavca.
V	Rušah je bil shod popoldne ob 2. uri v prostorih «Pri Jugoslovanu®. Zbralo se je iz slivniške, framske, hočke, obeh polj« skavskih in iz drugih župnij nad 300 krneč* kih mož in mladeničev. G. sreski pogla« var je pripeljal s seboj nekaj orožništva, ker so klerikalni agenti že dalje časa sem trosili govorice, da bodo izzvali nemire in razbili shod. Toda vse priprave oblasti so bile nepotrebne, ker so se klerikalni pete« lini ustrašili nepričakovano velikega števi« la udeležencev. Ko se je med govorom go« spoda Puclja oglasil neki klerikalec z med« klicom, ga je g. Pucelj takoj tako teme* Ijito poučil, da nima prav, da je še ta umolknil in na tihem izginil. Ves zbor se je v ostalem izvršil v najlepšem redu. Vo« dil ga je znani odlični domači javni dela« vec, kmet Faleš. Govorili so gg. Pucelj, dr. Pivko, obl. posl. Finžgar, min. v. p. dr.A'u« kovec ter kmečka posestnika Kirbiš in Rajšp. Zborovalci so govorom navdušeno pritrjevali ter enako, kakor dopoldne zbo« rovalci v St. Janžu, izrekli zaupanje vod> stvu in vsem poslancem KDK, odobrili njihovo politiko ter jih pozvali k vztraja nosti in odločnosti v borbi do končne zrna* ge.
Tako je kmečko prebivalstvo Dravske« ga polja od Maribora in Pohorja pa doli do Ptuja včeraj odločno in jasno na dveh velikih zborih odobrilo politiko kmečko« demokratske koalicije in zaobljubilo zve* stobo v nadaljni borbi.
Ustavitev poizvedovanj za Amundsenom
Pariz, 17. sept. s. Francoska križarka «.>trasbourg», parnik «-Hobbv», ki ima na krmMj dvoje norveških letai, dalie «Citta di Muano* in «Braganza» so odpluli do* mov in definitivno opustili svoja poizve* dovanja za Amundsenom in ostalimi po» nesrečenci. Ledolomilec «Krasin», ki je vzel na krov letalca Čuhnovskega, je »no« ci odplul proti Franc Jožefovemu ozemlju,
Parlamentarne volitve na Švedskem
Stockholm, 17. septembra. Pri včerajšnjih ; volitvah v švedsko zbornico je zaznamovati ; po prvih izidih velik napredek meščanskih strank.
Hmeljski trg
Žatec, 17. septembra, h. Tendenca zelo mirna. Zaradi židovskih nraznikov malo kupčij. Trgovci plačajo 2000 do 2200 Kč. Kot kupci so tukaj zastopniki nizozemskih pivovarn, ki plačujejo 2350 — 2450 Kč.
Briand in Muller v Ženevi
2eneva, 13. septembra
Velikansko razburjenje je zavladalo v množici nemških novinarjev, zbranih v »Volkerbund&bu-de«, kakor imenujejo naši poklicni tovariši iz Nemčije izvrstno restavracijo in pivnico »Bava-rijo« blizu zborovališča Društva narodov. Briarnd je pravkar izrekel svod veliki, zgodovinski govor, govorniško najpopolnejši, kar smo jih kdai slišali v Ženevi, po vsebini pa iskren, odkrit, direkten, časih prav brutalno direkten, kar sicei pri Briandu ni navada, vsaj na zborovanjih Društva narodov ne. Po govoru nemškega državnega kancelarja Herman na Miillerja so mi pravili nemški novinarji: »Vidite, tako je treba govoriti s Francozi. Miiller jim je brez ovinkov povedal, kar jim gre. Siti smo Briandovih sladkosti Hočemo dejanj: takojšnjo izpraznitev Po-renja brez pogojev in odškodnine, 6e ne . . .« Briand je prav hitro poučil Nemce, da zna bita <udi trpek, grenak. Če je Miiller hotel pokaizati, kaiko se mora govoriti s Francijo, je Briand razodel, kako mislijo Francozi, da je treba govoriti s Hermarvnom Mulkrjem.
»To je kaitastrofa,« mi je razburjeno razkladal znani založnik časopisov B. »Ne moremo se še znajti. Briandov govor je kot udarec s kladivom po našem čelu.«
»Društvo narodov je za nas Nemce pokopano,« je hitel licitira.fi dopisnik »Deutsche Tages-zeitung«. »Naša delegacija mora takoj zapustiti Ženevo.«
»Briand je ubil republikansko demokratično vlado v Nemčiji. Miiller bo moral takoj demi-sijonirati,« je bilo tehtno mnenje dopisnika klerikalne »Germani je«.
Take in podobne katastrofalne reči smo poslušali, mirno srkajoč nadvse užitno bavarsko pijačo.
»Kaj pravite vi, Jugosloveni? . . . Tudi vi ste krivi, ker greste tako čez drn in strn s Francozi. Prisiliti nas boste, da sprejmemo roko, ki nam jo ponuja Mussolini . . . Ustanovili bomo novo Društvo narodov . . .«
»Jaz pravim, da je vaše pivo izborno. Svetujem, da lepo mirno pijete. Kar se tiče Brian-dovega govora, počakajte, da izide stenogTam. Videli boste, da se še bolje čita nego posluša. Glede novega Društva narodov in Mussolinija pa ukrenite, kar se vam vidi potrebno. Italijansko zavezništvo in zvestobo ste že enkrat okusili. Ce vam je teknilo, pa poskusite vnovič!... Sicer pa poč »k a j mo, kaj bo odgovoril državni kancler.«
»Miiller ne bo več govoril v Ženevi. Kai naj spfoh še reče?«
Minil je dan, prišel je večer. Briand je sklical novinarje. Čez 150 se jih je stiskalo v premajhnem salonu hotela »Bergues«. Nemci so prišli vsi. Priča,kovaili so menda, da bo Briand skušal popravljati »katastrofo«, češ da ga je zanesla ■beseda predaleč. Kako slabo poznajo tega moi-stra besede, kf najde za svojo misel vedno pravi izraz in obliko, njega, ki ima svoj jezik v popolni oblasti, njega, največjega govornika sedanjosti, moTda ne samo v Franciji, ne samo v Ženevi! Briand ni ničesar preklical, ničesar popravil. Le razlagal in tolmačil je oni-m, ki ga niso natanko razumeli, in učil je mlade žumaii-ste, on, star žurnalist, o dolžnostih in odgovornosti moderne žurn ali stike. Prekrasen razgovor, kako hitro je potekel! Toda Briand ni preklical svojega »katastrofalnega« govora v asaimblej.i.
Drugi dan so mi povedali nemški novinarji, da nas za zvečer va-bi državni kancelair na razgovor v hotel »Metropole« . . . »Torej je Mulleir še v Ženevi in bo še govoril v Ženevi?«
Prišlo nas je ob pol desetih zvečer čez sto. Računajoč z znano nemško točnostjo, sem prišel o pravem času in sedel v prvo vrsto, tik pred miioo, namenjeno Mullerju. Čakali smo dokaj dolgo, deset, dvajset minut. Končno obmolkne bučni razgovor. Skozi množico se energično prerine nemški državni kancelar Hermanu Miiller-Fran.ken in pod zaščito njegovega širokega hrbta državni tajnik v zunanjem ministrstvu von Schubert. Začuje se par ploskov. MfilleT sede in poleg njega Schnbert. Iz kotov se vpro vanja forografioni aparati; debela Italijanka poleg mene. ki ima za seboj boljšo polovico življenja, pričenja čečkatli po svojem bloku črte. Iz katerih bi se moral razviti portret Hermanna Mullerja. Celo uro se je trudila; res je bil končno na papiri-u neki možakar z očali, toda nemški državni kanceJar ni hil. Pravijo, da ima ta laška »slikarica« boljša ušesa nego roko.
Miiller je vetifc, plečat, lepo rejen z okroglim obrazom in s pndbradkom, redkimi, nazaj počesanimi lasmi, roženimi, črnimi očali, poročnim prstanom na roki. Laihko bi bil imeniten Be-ziTksieiter kake socijaldemokratiične organizacije na Pruskem. To je tudi že bil, še ■prej pa menda trgovski potnik, pozneje poslanec .in ministrski predsednik, ki je podpisal versa^lski mir.
Miiller govori. Hitro, gladko in dosti razločno čita s papirjev, ki jih ima pred seboj. Ka' Je povedati, ste brali. Von Schubert, ki je prznal vsebino izjave morda še prej ko sam Muller, -mimo kadi velikansko cigaro. Z rdečkastega oibraza se mu bere nevsakdanja. inteligentnost. Miillerjeva izjava gre h koncu, Schulbertova cigara posta-ia vse krajša.
Končano je. Par Nemcev zaploska. Vstine prevajalec, ki ga redno vodi Stresemaon s sa"x>. Prevaja v točno, nekoiliko preprosto francoščino. ' Ko hoče začeti še z angleškim prevodom, protestirajo žurn a lis ti. Mora se vdati. KdoT zna saimo angleško, mu bo ustreženo po končani seji. Zdai čaka državni kancelar vprašanj.
Kaj ga češ spraševati? Kar je hotel povedati, ie povedai. Drugega ne zveš dosti, še raje nič. Poznamo to. Zato so se oglasili samo trije: neki mlad francoski duhovnik, ki je spraševal o nemški trgovski mornarici, neki bolgarski socitjaSst ali ruski boljševMc — kdo bi razločil? — ki je hotel zvedeti, kako 'izvršuje kancelar Muller sklepe socij.aiis-tičnih kongresov in neki Juigoslo« venski vladni žurnalist Ta je bi! najimenitnejši. Zbudil je iz pospanca g. Schuberta, ki je napravi! vpraševanju rapiden konec.
»Kaj misli nemška Vlada o priključitvi Avstrije?« je vprašal smehljaje. Von Sohulbert ie sun-ikomia odložil ugašanočo cigaro in z desnico posegel po Miitlerievem rokavu. Toda državni kancelar ie že odgovarjal: »OdgovoT je ze!o preprost: procedura za rešitev tega vprašanja ie ip^dana v versajsfc? pogodbi« ».Dovolite, gospod državni kancelar, na preprost odgovor še preprostejše vprašanje: Kako si zamišljate proce-diuro m revizijo versajske pogodbe?«
Schubert Je vstal ki zakrilil z rokami Obrae moi Je bU ie karminasto rdeč. Mfiller pa je dejal: »O tem ni govora« ta zakiliuči! zborovanje. Razšli smo se med smehom in dovtipi.
MfilHer Je ostal! nadafie v Ženevi, nemški novinarji! pa tudi še prihajajo v »VSlkerbundisbude« na pivo. O katastrofi govore že manj. So se nekoliko pomirili.
Kitajska izstooi iz Društva narodov?
Ženeva, 17- septembra. (Io.) Delegacija južnokitajske vlade je brzoiavila v Nan-kin$r, naj Kitajska v protest, da ni bila izvoljena v Svet Društva narodov, izstopi ia te mednarodne ustanove.
m
čudna ^podporna" akcija za Prekmurje
Mariborski oblastni odbor pošilja kmetom, prizadetim po toči, kot podporo skoro neporabno semensko žito za izredno visoko ceno
Murska Sobota, 17. septembra. I
V svoji seji od 21. julija t. 1. je oblastna skupščina mariborska soglasno sklenila, da se za 25 občin Prekmurja, v katerih je strašna toča začetkom junija popolnoma zbila ves pridelek, izvede podporna akcija na ta način, da se tem občinam omogoči kredit, ki bi ga prebivalstvo odplačalo v 5 letih in dotlej obrestovalo s 6 odst., dočim bi diferenco na obrestih nosila oblastna samouprava. Ta kredit bi služil predvsem ra nabavo semenskega zrnja — po do-takratnih ugotovitvah potrebno bi ga bilo treba okrog 60 vagonov — in v slučaju potrebe tudi za nabavo živeža.
Domači prekmurski činitelji so tedaj storili potrebne korake, da bi ta akcija ne prišla na napačno pot, in so nujno svetovali, naj se prepusti preskrba semenskega zrnja, naravno pod nadzorstvom oblastnega odbora, domačinom, ker ie v Prekmuriu samem v občinah, k| niso bile po toči prizadete, dovolj dobrega, coJo prvovrstnega semenskega zrnja, prikladnega za Prekmurje. Oblastni odbor je torej imel samo nalogo, da tak kredit omogoči in predložen mu je bil tudi popolnoma realen načrt, kako priti do denarja in kako bi bil kredit varno krit.
Toda oblastni odbor se )e na žalost na svojo blamažo in na veliko škodo prekmurskih kmetov odločil drugače: nakupoval je zrnje sam in ga sedaj pošilja v Mursko Soboto, kamor prihajajo kmetje ponje. Ko so prišli prvi vagoni, je prišlo tudi razočaranje: zrnje slabo, prazno, neočiščeno, polno plevela, nesposobno za sejatev, obljubljeno pa je bilo dvarat triirano zrnje. In kmetje bi morali to zrnje prevzeti po 330 Din pšenico, po 310 Din rž! Drže se za glavo in ne morejo verjeti. Saj se dobi v Prekmurju prvorazredna pšenica po 240 do 260 Din, rž po 220 do 230 Din. Saj je odlična tvrdka iz Dolnje Lendave oferirala oblastnemu odboru prvorazredno pšenico, postavljeno na katerokoli postajo v Sloveniji, po 280 Din. Vse to je tudi prekmurskim kmetom znano. Zato se začudeni sprašujejo: to naj bo pomoč, podpora?
Ko so prišli prvi vagoni in so razočarani kmetje obupano gledali neporabno semensko zrnje, ki bi ga morali vzeti, so zvedeli, da so gospodje od oblasti zbrani na banketu pri Dobraju. povodom licencovanja bikov. Vrata dvorane se naenkrat odpro, vstopi kmečka deputacija in ogorčeno kaže gospodom, kakšno seme so dobili kot «podporo» za nezaslišano ceno. Gospodje gledajo, priznavajo, da so kmetje opeharjeni, eden celo zavpije: «To je korupcija!* Dva vagona se zavrneta.
Ojjj KDOR SE NI VIDEČ, ©
V 3 si mora še danes ogledati velefilm v )
§TITANIC|
(GIGANTSKO MESTO SANJ)	0
Titanski Newyork, orjaško mesto	C \
usode, dela človeških rok, raj	5 iT
razkošja, bogastva in sijaja ter	v J
kraj največje revščine in bede.	^)
V glavnih vlogah nepozabna ( )
Virgina Valil in George f> 0'Brien |
Film, ki zapušča vtis pri sleher» t \
nem gledalcu. — Vse dosedanje ^ j
®
©
®
predstave popolnoma razprodane1 Nabavite si takoj vstopnice za predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Telefon 2124. Telefon 2124.
ELITNI KINO MATICA.
Prišli so nadaljnji vagoni, do 15. tega meseca deset v Mursko Soboto, osem v Pucince. Blago ni skoro nič boljše, na kolodvorih vidiš dan za dnem čudne prizore razburjenja. Neka: teri obupani vzamejo: sejati je treba, skrajni čas je; drugi nočejo in odidejo praznih rok. Martjanci in Strukovci so prevzem popolnoma odklonili, Grlinci, Korovci, Zenkovci in mnoge druge občine pa deloma. V soboto, 15. t. m. sta morala biti zopet vrnjena dva vagona po 15 ton Gospodarski zvezi v Ljubljani, ki je tudi prevzela dobavo in kupuje žito baje na Madžarskem.
Kje so krivci tega škandala in te bla-maže? V prvi vrsti nosi krivdo oblastni odbor, ki ni hote] poslušati treznih nasvetov in ki je povrh celo akcijo poveril namesto starim izkušenim strokovnjakom nekemu mlademu gospodu, ki ga ima v službi, ki pa tudi ni pritegnil k akciji nobenega strokovnjaka. Krivi so pa nedvomno tudi dobavitelji, ki pošiljajo takšno blago. Udarjen je pa ubogi prekmurski kmet, ki je dobil s točno samo en udarec, s «podporno» akcijo oblastnega odbora pa kar skupaj dva: neopravičljivo visoko ceno in slabo blago. Kaj čuda, če gre glas od ust do ust: «Ni dosti, da nas je pobila toča, sedaj nas še ti pobijajo!*
Pred časom so klerikalni agitatorji iz Murske Sobote pravili vsakomur, ki je hotel poslušati, da so'znali dobiti od države za po toči ponesrečene občine tri milijone dinarja podpore. Seveda se danes kmetje sprašujejo, kje ie ta denar.. Kam je zginil? Ker če bi bil tu, bi bilo nemogoče, da bi morali kmetje semensko zrnje sploh plačevati, gotovo Pa ne po tako ogromnih cenah. Danes ve vsak otrok, da so nas klerikalci zopet grdo potegnili.
In prekmurski kmetje si bodo to dobro zapomnili. Ni še o stvari spregovorjena zadnja beseda.
Krasen uspeh naših olimpijcev v Zagrebu
Izredno lepa telovadna akademija
Zagreb, 17 septembra. Bila ie ta nedelja zooet krasen in slaven praznik naših olimpijcev. Nastop v Zagrebu ie naravnost očaral vse gledalce. Pa so naši fantje, spočiti in iztrenirani do popolnosti, z briljantno izvedbo vseh vai zares tndi pokazali divne kvalitete, da govori o njih ves Zagreb le v superlativih. Le žal. da ie nagajal dež in se nastop ni mogel vršiti pred velikimi množicami občinstva na igrišču Concordije. marveč je prireditev v zadnjem hipu bila prenešena v veliko telovadnico realne gimnazije, ki pa žal ni več v tako dobrem stanju, kakor ie bila še pred leti.
Pod vodstvom dr. Murnika se je ljubljanska ekspedicija. broieča kakih 30 oseb. med niimi 6 mednarodnih tekmovalcev in 16 članic Ljubljanskega Sokola, v soboto popoldne pripeljala v Zagreb, kjer so jo na kolodvoru sprejeli predstavniki župe. olimpijskega odbora in zagrebškega Sokol-stva. Nastanili so se naši Sokoii v hotelu »Zlata krona«. V nedelio dopoldne so še trenirali in si nato ogledali Zagreb. Ker je dež prireditev na prostem popolnoma onemogočil. so se začele popoldne že davno pred 15. uro zbirati pred realno gimnazijo velike množice, ki so se kar trle k vhodu in se borile za vstop. V dvorani je bilo žal prostora le za kakih 800 oseb in so premnogi morali z obžalovanjem oditi. Prireditvi ie prisostvovala zelo odlična publika, med drugim razni predstavniki civilnih in vojaških oblasti, tako pred vsem veliki župan Zrelec in kot zastopnik armijskega generala polkovnik Kuzmanov'č.
Točno ob 17. je prikorakala iz oblačii-nice na oder olimpijska vrsta, ki so lo tvorili bratie Štukeli. Primožič. Malei. Anto-sievvicz. Gregorka in Orel. izostali pa so, žal, Derganc. ki ima poškodovano roko. ter zaradi službenih zadržkov Porenta in Ciot-ti. Nepopisne so bile ovaciie. ki jih ie občinstvo priredilo tekmovalcem, posebno še prvaku Štukliu. Celih pet minut je traial gromoviti aplavz in zdelo se ie že. da bo
publika obkolila mednarodne tekmovalce In
jih začela objemati. Le počasi je prišel do besede podstarosta JSS sivolasi brat dr. Lazar Car. ki ie v imenu JSS izpregovoril prisrčno dobrodošlico. Nato je povzel besedo predsednik olimpijskega odbora dr. Hadži. ki ie v lepem nagovoru izročil Štukliu zlato kolaino. ostalim pa bronasto. V imenu zagrebške župe Kralja Petra Sva-čiča ie nato br. Raič izročil olimpijcem krasno bronasto plaketo. Bila sta to dva prizora, ki sta navdušenie občinstva stopnjevala uprav do ekstaze. Toda s sokol-sko strogostjo ie dr. Murnik po kratki jedrnati zahvali odredil pričetek iavne telovadbe.
Drog: Z nenavadno vrrtuoznnstjo so se zapored odrezali vsi tekmovalci, naravnost fascinirala pa sta Primožič in Štukeli s svojimi najtežjimi in res elegantno izvedenimi vajami. Občinstvo, ki mu ie zastajal dih. je po končanih vajah izbruhnilo v pravcati tumult navdušenja.
Konj: S svojo visoko stasito postavo ie zlasti dominiral br. Gregorka, nato pa seveda tudi Štukeli. ki je igraje izvajal od-bočna kolesa z enega konca na drugega, premahe in strige.
Bradlja: Speciialiteta vseh naših olimpijcev. Naravnost višek popolnosti na tem orodju pa sta pokazala brata Primožič in Antosiewicz. ki je s svojim visokim vzno-scm na začetku bradlje pobral lavorike.
In končno krog'' Cim se ie po kratkem odmoru zopet poiavila vrsta pri tem orodju, so se ponovile ovaciie prvaku bratu Štukliu. ki je to seveda dostojno kvitiral
ln takoj m rzmflcom do razpore pokazal, kaj zna. Izvrstna sta bila tudi Primožič in Antosiewicz, a kajpak tudi ostali so častno rešili svojo nalogo in s krasnimi izvedbami na krogih najlepše izpopolnili celotni efekt orodne telovadbe. A krona vsega telovadnega nastopa je bila nato sledeča ju-Koslovenska telovadna epopeja. Ta eks-aktnost in brezhibnost, ki so jo pokazali naši olimpijci v prostih vajah, je bila prava poezija ritma in skladnosti.
Silno simpatično noto so podale prireditvi članice Ljubljanskega Sokola. 16 po številu, ki so gracijozno izvedle dr. Mur-nikove raialne vaje na znano godbo br. Matejovica.
Po končanem nastopu seveda navdušenju ni bilo kraja in so ovaciie predvsem veljale kot zahvala voditelju in učitelju dr. Murniku. Bila ie splošna sodba, da kaj takega še Zagreb ni videl in se ie izražala naivečia želja, ki io povdarjajo tudi zagrebški dnevn:ki. da se prireditev ob prvi priliki in ugodnem vremenu ponovi na prostem, da bo lahko prisostvovala naišir-ša zagrebška iavnost. Med gledalci je bilo zelo mnogo predstavnikov in članov Hrvatskega Sokola, ki so soglasno izražali najlaskaveišo pohvalo, a dr. Bučar ie takoj po nastopu čestital tekmovalcem. Ce se spomnimo na pokrajinski zlet in sokolski sabor 1. 1924. v Zagrebu, moramo z vese liem ugotoviti, da so naši olimpijci s svojim nastopom gladko zabrisali poslednja nasprotja in si učvrstili nesporen sloves in priznanje.
Po malem okrepčilu v varoški pivnici, se ie naša ekspedicija ob pol 18. zopet podala na vlak. Spremljalo io ie mnogo za grebških Sokolov. Ob prisrčnem slovesu na kolodvoru ie bilo do odhoda vlaka slišati en sam pozdrav:
»Zdravo, na skorajšnje svidenje!«
LJubljana. 17. septembra.
Liubl.iansko prebivalstvo je danes pretresla novica o strašni smrti nekega voia-ka na železniškem tiru na Viču. Že zgodaj zjutraj se ie bliskovito razširila vest. da so našli njegovo truplo sesekano na drobne kosce. Tragična smrt družinskega očeta ie med Ljubljančani vzbudila splošno sočustvovanie.
Na kralu nesreče.
Okoli pol 6. zjutraj je prihitelo na viško stražnico več liudi. ki so razburjeni pripovedovali. da leži na progi pri prelazu Glinške ulice strašno razmesarjeno truplo. Stražnica ie dogodek takoi iavila policijskemu ravnateljstvu, nato ca zastražila prelaz, kier se ie medtem. začelo zbirati čedalje več liudi. Kmalu po 6. je dospela policijska komisija z reviflnim nadzornikom g. Podreberškom in zdravnikom dr. Lapainetom. ne dolgo za tem pa vojaška komisija z zdravnikoma dr. Ravniharjem in -dr. Pucem ter dežurnim narednikom Kliučcem. Po natančnejšem ogledu se ie dognalo, da je samomor ali zločin izključen ter da se ie morala pripetiti nesreča. Ponesrečenca ie očitno povozil tržaški brzovlak. ki prihaja v Ljubljano ob 0-25. Dež. ki je padal vso noč. je torej imel dovoli časa, da je izpral krvave sledove. Brzovlak ie odrezal ponesrečencu glavo in levo roko. Možgani so bili vsepovsod raztreseni. Kakih 80 korakov naprej je ležala leva noga. nato še dalje grozno razmesarjeno truplo in sicer gornji del života, strahovit torso brez glave, leve roke in obeh nog. Nekoliko naprej so našli še desno nogo.
Pretresljiv prizor.
Ko sta komisiji ravno zaključili ogled, le prihitela na progo vsa objokana Frančiška Kokalieva, tobačna delavka, stanujoča na Glincah, Tržaška cesta 15. in prosila stražnika, nai io pusti naprej, da si ogleda truplo. Stražnik jo je pustil šele na njeno ihteče zatrjevanje, da ie ponesrečenec bržkone aien mož. Ko ie napravila nekaj korakov po progi in ie zagledala telovnik ponesrečenca. je obupno zakričala: »Moj mož je. Jezus, Marija!« . . .
K ubogi ženi. ki se ie vila v krčevitem joku. je skočil stražnik in jo odvedel nazaj proti Glincam. Dospeli so vojaški sanitetni voz. nakar so voiaki pobrali posamezne dele trupla in jih na nosilnici prenesli vanj. Vdova, ki jih je počakala na Tržaški cesti, jih je za božio volio prosila, naj pokoinika odpeljejo v mrtvašnico na Vič. Toda, žal. ie niso mogli ubogati. Truplo so prepeliali v mrtvašnico vojaške gar-nizijske bolnice.
Kako se le Kokal! ponesrečil.
iMizarski moister France Kokalj, roden I. 1882. v Klečah pri Ljubljani, je bil v soboto 15. t. m. poklican na 14-dnevno orožno vajo pri ljubljanskem artiljerijskem polku. Policiia ie ugotovila, da se ie mudil včeraj od 3. do pol 8. zvečer v restav-raciii pri Ravnihariu v Rožni dolini v druž-
Kulturni pregled
Otvoritev dramske sezone 1928/29 r Narodnem gledališču v Ljubljani bo v soboto 22. t. m. Vprizori se v režiji prof. Šesta Shakespearjevo delo Romeo in Julija v prevodu Ivana Cankarja. Predstava se vrši za premijerski abonma. Dnevna blagajna začne poslovati v torek, 18. t. m., začasno V dramskem gledališču.
Nora članica ljubljanske opere, gospa Zinka Vilfan-Kunčeva nastopi prvokrat v letošnji sezoni na našem odru v sredo, dne 19. t. m. in sicer v naslovni vlogi Puccini-jeve opere Madame Butterfly. Predstava se vrši v dramskem gledališču. Brez dvoma bo izredna akustika tega gledališča mnoso pripomogla k intimni uprizoritvi dela samega kakor zahteva siže sam in značaj Puccinijeve muzike v tem delu. Predstava $e vrši izven gled. abonmaja.
Berlinski simfonični orkester, ki koncerti ra v Ljubljani v petek, dne 21. t. m. v veliki dvorani Uniona, dirigira generalni glasbeni ravnatelj dr. Ernst Kunwald, H en najznamenitejših nemških dirigentov, ki je od leta 1907. do 1912. vodil berlinski simfonični orkester, zatem pa je bil v Cin-ti-natiju v Ameriki, kier je vodil po vsem novem svetu znane odlične vsakoletne majske elavnosti, na katerih so izvajali razne ora-torije v največjem stilu. Po vojni je bil gosi - dirigent raznih velikih simfoničnih
J orkestrov in trenutno dirigira vsa gostovanja berlinskega simfoničnega orkestra po Evropi. V Ljubljani igrajo pod njim Reger-Mozartove Varijacije, Straussovega lili Eulenspiegla in Cajkovskega V. simfonijo v E-molu. Opozarjamo, da se začne koncert točno ob pol 8. zvečer, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Uspenskij umri. V Ljeningradu je umrl 831etni Fedor Ivanovič Uspenskij, najpomembnejši bizantolog sodobne Rusije.
Dobrodelni koncert na Dobrni. Dne 9. t. m. zvečer se je vršil v dobro zasedeni zdraviliški dvorani na Dobrni zanimiv koncert. Sodelovali so: pevski klub »F« iz Maribora, naša mlada pianistka ga. Marta Osterc kot solistinja in spremljevalka tenorista g. notarja Ivo Ašiča iz Maribora. Pevski klub <F< je pel četverospeve Saehsa, Mirka, rusko narodno 12 razbojnikov, Jereba, Vilharja, Adamiča, Marolta, Deva itd. Vse točke so bile podane ubrano, dinamično diferencirano in glasovno enotno odtehtano. Odlikovala sta se solista gg. Zivko in Faganeli. Gospa Marta Osterc je mlada umetnica, ki začenja svojo resno karijero. Podala je Lisztovo »Gozdno šumenje« in «Rajanje škratov čbravurno, v podrobnjsti idealno in muzikalno. Dodati je morala še Chopinovo etudo v F-molu. V gosp. Marti Osterc tiči izrazit muzikalen talent. Ze da-
Tragična smrt družinskega očeta-rezervista
na železniški progi
Včeraj zjutraj je tržaški brzovlak grozovito razmesaril mizarja Franca Kokalja
bi štirih tovarišev - rezervistov. Izpili so par litrov vina. nakar so se vsi skupaj napotili v mesto. Okoli pol 12. je srečal stražnik Kokalia v Nunski ulici in mu pokazal not domov. Kokali ie šel proti Glincam naibrže skozi Rožno dolino, kier ie na prelazu preslišal prihajajoči brzovlak. ki ga je hip nato neusmiljeno pregazil.
Kokali v krosu svoje družine.
Kokalj zapušča strašno prizadeti vdovi 6 otrok v starosti od 4 do 19 let. Našemu Poročevalcu, ki se ie napotil na Glince na Kokaljev dom. je pripovedoval 15-Ietni Ciril solznih oči:
^ — Ko sem danes dopoldne kakor obi čaino šival pri g. Švabu. kier se učim za krojača, ie začel pripovedovati Pomočnik Mlakar iz Rožne doline, da so našli davi na Viču nekega voiaka grozno razmesarjenega. Takoi sem izrazil sumn.io, da uteg ne to biti moi oče. ki ga ni bi!o vso noč domov. Moister mi ie dovolil, da sem takoj odšel proti domu." Mimogrede sem stopil v tobačno tovarno, da poiščem mamo, pa je že ni bilo tam. Nato sem srečal sestro Minko, ki je prav tako uslužbena v tobačni tovarni. Potrdila mi ie, da je ata mrtev. S sestro in stricem Zdešarjem smo odšli v mrtvašnico, da bi poslednjič videli očeta. A krsta ie bila že zabita . . . Ata nas ie imel zelo rad. In mi njega! Vsak večer, ko je prišel domov, je posadil malega Silvestra in 9-letno Justino na kolena in se igral z njima. Naš najmanjši revček naibrže še ne ve. da ga ne bo ujčkal nikoli več! . . .
»Silvesterček, priden bodi!« . . . Kakor pravi vdova Frančiška, je bil njen mož včeraj nenavadno vesel. Objel jo je z obema rokama in ji rekel. »Danes te imam nenavadno rad!« Pripovedoval je s posebno radostio. da mu je dovoljeno prenočevanje doma, da pa mora biti vselej ob 6. zjutraj že v vojašnici. Na ženino pripombo. da ie kot rezervist še dokaj čedno uniformiran, je šaljivo s ponosom odvrnil: »Veš. nam šaržom (bil je kaplar) se bolje godi kakor preprostim vojakom!« ... Obrnil se je še proti otrokom, rekoč: »Drugi teden me boste pa že videli, ko se bom tu mimo peljal s kanoni!« In preden je okoli 3. popoldne odšel z doma, je še objel malega Silvestra in mu rekel: »Silvestr-ček. priden bodi, boš videl, koliko dobrega komisa ti bom prinesel jutri zvečer!«... Ves ta razgovor dokazuje, da je bil pokojnik dober in ljubezniv družinski oče. Težko ie živlienje . . . V razgovoru z našim poročevalcem le vdova Frančiška nadaljevala:
— Za nesrečo sem zvedela v tovarni ob pol 8. zjutraj. Ravno sem se hotela preobleči za delo, ko čuiem, kako so se tova-rišice pogovarjale o nekem vojaku, ki so ga našli na Viču mrtvega na tiru. Začela sem jih spraševati o njem, ko pristopi moister Dejak in mi pravi: »Vašemu je podoben!« Stekla sem na Vič k prelazu in se prepričala, da gre v resnici za mojega moža. Ob 9. sem šla v viško šolo in sem prosila učiteljico go. Jankovičevo. naj mi pokliče 9-letno Justino iz razreda. Ko je prišla in sem ji povedala, da ie ata mrtev, se je otrok obupno razjokal: nisem ie mogla vtolažiti. Odpeljala sem jo v otroški vrtec, kier pazijo tudi na 4-tetnega Silvestra in se vrnila v tovarno . . . Težko je življenje, še težje nam bo sedaj po moževi smrti. Lepo smo se razumeli in prestali vsako težavo. Upam, da se bo posrečilo hčerki Minki in bratu Zdešarju, da se bo vršil pogreb na viško pokopališče, da bomo imeli v bližini vsaj njegov grob.
nes nazpolaga z izvrstno tehniko. Še posebej je pokazala svojo muzikalnost pri spremljavi Osterčevih pesmi, ki jih je pel g. notar Ašič. Slednji je bil dobro pri glasu in publika je pozorno poslušala izvajanje. Zanimale so me Osterčeve skladbe »Solnce v zavesah« in »Pesem o devici Peregrini«, ki sta vseskozi zanimive sodobne vsebinske vrednosti. Na pevca kakor tudi na spremljevalca stavita velike zahte.-e. Občinstvo je te pesmi sprejelo s simpatijo. Tako je del sporeda ustregel tudi vzgojno informativnemu namenu večera. — Tako pevski klub kakor g. notar Ašič sta morala dodajati. Večer je lepo uspel. ' S—in.
Antona Čehova »Tri sestre« so se igrale zadnje dni na Dunaju, v »Komediji«. Reži-ral je Robin Robert, vloge treh sester pa so igrale: Frida Schrandova, Vera Spahova in Lotta Mosbacherjeva. Drama je uspela.
Češki skladatelj Viteslav Novak je napisal baletno pantomimo v 7 slikah na motiv Cechove novele »Gospodična Mladost«.
Češka filharmonija v Pragi otvori letošnjo sezono s koncertom dne 20. septembra. Dirigiral bo Vaclav Talich. Na programu so skladbe: Dvorak, <Othello»! Serenada za godalni orkester. Legenda, in Schubertova simfonija v D-duru. Prvi popularni koncert bo v nedeljo dne 23. septembra. Na sporedu: Delibes: Le Roi l'a dit; Mozart, Jarnefeldt in Strauss. 24. sept. bo izreden koncert, na katerem se bodo izvajale Su-kove kompozicije (Legenda o mrtvem zmagovalcu. Heditacija na koral Sv. Vaclava).
Kongres ruskih učenjakov v Beogradu
V nedeljo popoldne ie bila v Beogradu otvorsiena slavnostna seja IV. kongresa ruskih učeniakov v emigraciji. Seie se je udeležilo 64 učenjakov iz vseh krajev Evrope. Seii je predsedoval prof. dr Vladimir Korenčevski, bivši profesor vojnih medicinskih znanosti v Petrogradu: navzoči so bili med drugimi: predsednik zveze ruskih učenjakov v emigraciji in profesor politehnike v Pragi dr. Aleksander Lamsakov, član ruske akademije dr. Peter Struve, profesor Pasteurievega zavoda v Parizu dr. Serged Mesalnikov, prof. univerze v K ovnu Pavel Gronski, profesor na Karlovi univerzi v Pragi dr. Aleksander Kiesevvet-ter. književni historik dr. Sergij Svatikov in drugi.
Kongres le otvoril rektor beograjske univerze dr. Ceda Mitrovič. Za predsedni-
s počitkom vred je trajalo stvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima
^ » e -A
k F penim s
ka je bil soglasno izvoljen prof. dir Vladimir Korenčevski. ki je v daljšem pozdravnem govoru pojasnil svrho kongresa, spo-minjajoč se pri tem onih ruskih učenjakov, ki so ostali v Rusiji, v sovjetski ječi. Govorili so še minister prosvete Milan Grol. delegat Srpske akademije znanosti prof. dr. Perič in še več drugih, nakar je bila slavnostna seia zaključena. Včeraj se ie pričelo delo v odsekih. Ogromna dvorana nove univerze je bila polna poslušalcev. Navzoča je bila elita beograjskega intelektualnega sveta._
Stavka jeseniških žicarjev končana
Jesenice, 17. septembra.
V soboto popoldne je imelo delavstvo KID pri »Jelenu« na Savi shod zaradi stavke. Zborovanja se je udeležilo uprav ogromno število delavstva iz tovaren KID na Savi, Javorniku in Dobrni.
Predsedoval je g. Martin Jeran, govorili pa so zastopniki delavstva, predvsem ravnatelj Delavske zbornice g. Josip Kopač ter tajnik SMRJ g. lirankar iz Ljubljane in končno glavni zaupnik delavstva pri KID na Jesenicah g. Jurij Jeran. Po dolgotrajni debati ie padla odločitev, da pričnejo žičarji danes, v ponedeljek, zopet z delom, to oa s pridržkom, da podjetie tekom osmih dni razčisti zadevo s paznikom Kala-nom v smislu delavskih zahtev. Posebna deputacija delavskih zastopnikov se ie nato podala k generalnemu ravnatelju gosp. Nootu. ki ie obljubil, da bo delavskim zahtevam ugodil.
Kakor smo danes doznali. je ravnateljstvo KID vzelo na znanje resolucijo ži-čarjev in izjavilo, da bo preiskavo pritožb proti pazniku Kalanu izvršilo po možnosti še danes. Revizijo akordnega sistema v žičarni bo podjetje izvršilo čimprej. Podjetje ie vzelo na znanje izjavo žičariev, da njihov nastop ni imel nobenega političnega ozadja in se tudi podjetju v tem pogledu ničesar ne more očitati. Podjetie ne bo izvajalo nobenih posledic proti nobenemu delavcu ne v obratu ne drugim potoni zaradi spora, ki ie s tem poravnan.
Strašna zver v ljubljanskem kinematografu
Ljubljana. 17. septembra.
Lov na polhe je med Slovenci zelo priljubljen. Že naši pradedje so ga gojili, kar priča stari kranjski zgodovinar Valvazor v svojih knjigah s pripovedkami o podganam podobnih, a vendar zelo okusn;h živalieah, ki jih pase sam dolgorepi hudir. Ker se polhi najbolj m nože v tistih letih, kadar bogato obrodi žir, so se tudi v letošnji pomladi preselili polharji, ko je bukev tako bujno cvetela, kakor le redko kako leto, na prijetne jesenske noči. V njihovo razočaranje pa je huda suša bila kriva, da je žir odpadel, še preden je dozorel. In ker ni bilo žira, tudi ni bilo polhov.
Da pa lov na polhe ne pride iz mode, je poskrbel neki navihaneo, da se je vršil v kinematografu v Ljubljani. Ker naši filmski operaterji še niso prišli do tega, da bi lov na polhe spravili na platno, marveč so fotografirali šele kačje lovoe, ki bodo po vsem svetu zasloveli bolj kakor pravi indijski fakirji, se je predstava lova na polhe odigrala resnično tako-le:
Ko je bila v nedeljo zvečer v Kino Matici predstava in je bila dvorana zopet razsvetljena, je nastal silen vrišč. «Podgana, podgana!» je završalo med publiko in obstali so celo tisti, ki so bili že pri izhodu. Vse oči so bile uprte v živalico, ki se je »prehajala po prizidku dvorane, pod ložami prvega nadstropja. «Ni podgana, mlada veverica je,» so ugovarjali drugi. Medtpin Da se je že pričel lov. S palicami, dežniki fK podobnimi predmeti so pričeli preganjati to čudno, za kinematograf neobičajno pii-kazen. Celo sablia se je zablesketala nad preplašeno živalico. Ali vse zaman, doleo je niso mogli pogoditi. Veselje in razburjenje je naraščalo, dokler se posebno spretnemu lovcu ni posrečilo živalico prisiliti, da je skočila z obupnim skokom z več metrov visokega obzidka med množico.
Kakor bi treščil krvoločni lev med publiko, tako so zacvilili. Ona dama, ki si jo je izbraia živalico za žrtev in ji nehote preplašena obsedela na vratu, pa je skoraj omedlela. Nastala je nevarna gneča ?n le srečnemu naključju se je bilo zahvaliti, da jih niso poteptali več, kakor samo krvoločno žival, v kateri so prirodoslovci in poset-niki ljubljanskega ZOA na velesejmu spoznali ubogo paro — polha ... Ta nesrečni mali kosmatinec je torej nudil Ljubljančanom mnogo strahu in še več napetih prizorov kakor cirkus, kjer so drzni krotilci neustrašeno stopali med razjarjenimi tigri in evi. Tisti pa, ki je polhu pripomogel do poseta kinematografa in je tudi kriv mo-ritve, jo je pravočasno neznano kam odku-ril in ga menda celo oko pravice ne bo moglo izslediti.

fcJUTKO* IL 219»
Torek" 18. K.
Domače vesti
*	Veliki župan dr. Vodopivec ▼ Beogradu
G veliki župan dr. Fran Vodopivec Je po službenih poslih odpotoval v Beograd, zato odpadejo sprejemi strank do sobote, 22.
♦" imenovanje novih nCltelJev. Po vesteh iz Beograda je ministrstvo prOsvete imenovalo v zadnjih dneh večje število novih učiteljev, ki so letos dovršili učiteljišče. Vsi letošnji absolventi, ki so vložili prošnje, so sedaj nameščeni, izvzem« one, ki so želeli nameščenja samo v gotovih krajih, kjer pa ni bilo izpraznjenih učiteljskih mest.
*	Imenovanja na naših univerzah. Kon-straktualni profesor filozofske fakultete v Zagrebu dr. Nikola Pušin je imenovan za rednega profesorja na tehniški fakulteti bcosjn'ske univerze. Nadalje sta imenovana "r '<'v na gozdarski fakulteti zagrebške univerze dr. Vladimir Škorič za rednega profesorja omenjene faikiuitete, pristav zagrebške oblasti dr. Ivo Krbek pa za docenta na juridični fakulteti zagrebške um-verze.
*	Novi slušatelji višje šole vojne akademije. V višjo šolo vojne akademije so sprejeti med drugimi: inženjerski kapetan 2. razreda Dragotin Gabršček, artilerijski poročnik Maksimiran Makovec in artiljerijski podporočnik Zdravko Seručar.
*	Komisija za ureditev politične uprave. V komisijo za ureditev politične uprave so med drugimi imenovani: za predsednika komisije dr. Otoar Pirkmajer, načelnik ministrstva za notranje zadeve, ter državna svetnika dr. Štefan Sagadin in Ivan Škarja.
*	Veliki zbor KDK v Žalcu se bo vršil 14. oktobra popoldne. Govorila bosta oba predsednika koalicije gg. Svetozar Pribičevič "m dr. Maček poleg mnogih drugih narodnih poslancev KDK. Tabor v Žalcu bo mogočna manifestacija kmečke demokracije ne le Savinjske doline, marveč vsega južnega dela mariborske oblasti.
*	Premestitve v finančni kontroli. Z odlokom državnega podtajnika v finančnem ministrstvu so po službeni potrebi premeščeni: podinspektor finančne kontrole Josiip Erjavec iz Dolnje Lendave k okrajni upravi finančne kontrole v Ljubljani; podinspektor Fran Gomerčič iz Zagreba k okrajni upravi finančne kontrole v Kranju; komisar finančne kontrole Ivan Pažon iz Maribora k okrajni upravi v Krškem in komisar v oddelku finančne kontrole v Mariboru k okr. upravi finančne kontrole istotam.
*	Ameriški izletniki na povratku. V soboto zvečer je zopet odpotovalo iz Ljubljane 35 ameriških Slovencev, ki so prebili letošnje poletje na obisku pri svojcih v stari domovini. Vkrcali se bodo jutri v Le Havre na glasoviti brzoparnik »Ile de France« (otok Francije) francoske paroplovne družbe »Cie. Gle Transatlantique«. Odšli so polni najlepših spominov na rodno zemljo. Srečno pot im na ponovno svidenje!
*	Prepovedani inozemski brošuri. Brošura Alfreda Rapoporta »Au pays des mar-tj rs«, ki je izšla v francoskem jeziku v Parizu in brošura »A kapitalismus Hanyatlas«, ki je izšla v madžarskem jeziku v Budimpešti, sta v naši kraljevini prepovedani.
*	Razpis natečaja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Ivanjci (II1-2) in pri pošti Don j a Dubrava (izven n.zrcda). Prošnje s prilogami naj se vlože na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 30. t. m. Izpraznjeno je tudi mesto starešine pri pošti v Medvodah.
*	Himen. Včeraj sta se v Sevnici poročila g. dr. M: Porekar, zdravnik v Ljutomeru in gdč. Justi Doklerjeva, učiteljica, hčerka ugledne narodne rodbine višjega sodnega oficijala, g. Antona Doklerja. Novoporočen-ceria obilo sreče!
*	Prosvetno delo visokošolcev v Južni Srbiji. Iz vrst akademikov smo prejeli: Vselej, kadar govorimo o južnih krajih naše države, poudarjamo potrebo sistematičnega prosvetnega dela. Le premalo pa se zavedamo. da k temu ni poklicana samo država, temveč mi vsi, kadar imamo možnost tozadevno kaj storiti. Razveseljivo je, da so se zganili vsaj naši visokošolci. Podporno društvo študentov beograjske univerze je v poletnih mesecih organiziralo veliko počitniško kolonijo ob Ohridskem jezeru. Bivanje visokošolcev v Ohridu, kamor so prišli utrdit svoje zdravje in se na v žit pokra-jii-ske lepote, je nad vse ugodno vplivalo na tamošnje prebivalstvo, s katerim so navezali vsepovsod tesne stike. Študentje so priredili v vseh večjih vaseh bližnje in daljne okolice Ohrida izobraževalne tečaje. Predsednik kolonije g. Djordje M i r k o v i č je predaval o pogojih napredka v poljedelstvu. g. G r d ž i č o živinoreji, g. Baba-I i č o posledicah alkoholizma, g. L a k i č o spolnih boleznih, g. B r a t u I j e v i č o malariji in jetiiki. Da so pri tem požrtvovalnem delu res lepo uspeli, so študentje v veliki meri dolžni zahvalo sreskemu poglavarju v Ohrid« g. Slobodanu Petroviču, ki jim je šel v vsakem pogledu na roko. Naj mimogrede še omenim, da so beograjski visokošolci nad vse ljubeznivo sprejeli svoje ljubljanske tovariše, ki so bili na potu skozi Ohrid.	S. M.
*	Letalske vožnje na progi Zagreb-Beo-grad ustavljene. Kakor izjavlja direktor Družbe za zračni promet, Tadija Sonder-maver. bo zračni promet na progi Zagreb-Beograd dne 5. oktobra ustavljen. Vlada je za tekoče leto dovolila subvencijo v znesku 400.000 Din za 400 poletov. 400. polet bo aibsolviran dne 5. oktobra. Ker ni uipa-nia na nadaljnjo subvencijo tekom letošnjega leta, je družba prisiljena, da promet za-časmo ustavi. Promet bo zopet otvorjen dne 15. februarja 1929. Upati je, da bo prihodnje leto dovoljena subvencija za celoletni promet.
*	Tragična smrt ruskega književnika Markova. V soboto zvečer se je v Črno-mercu pri Zagrebu pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje ruskega emigranta
književnika Valerija Markova. Markov, ki je bival v Samoboru, se je, kakor običajno, vračal zvečer iz Zagreba. Na postajališču Crnomerec je za trenutek zapustil vlak. Ko se je vlak začel pomikati, Je Markov skočil na vagon, pri tem pa mu je spodrsnilo in prišel je pod kolesa, ki so ga grozovito razsnesarila. Glava mu je bila odtrgana. Samomor je izključen. Pokojni Markov je bil svojedobno sotrudnik uglednih moskovskih listov. Kot emigrant se je perfektno naučil hrvatskega jezika ter je uspešno deloval kot publicist.
•	Orožnik, ki ne spada v naše kraje. K dopisu v »Jutru« št. 212, nanašajočem se na »orožnika, ki ne spada v naše kTaje« smo prejeli še naslednje podatke: Bivši komandir orožniške postaje v Babinem polju, ki je hotel v Starem trgu na gasilski veselici igrati vlogo bandita Puniše Račiča, ima v Sloveniji že dokaj pestro preteklost Pred par leti je bil kot komandir začasne orožniške postaje na Rakeku, torej v službi pri obmejnem komisarijatu. S svojim rabi-jatnim postopanjem je kajpak zelo povzdignil pri tujcih ugled države in orožništva. S podrejenimi orožniki, ki so bili ob tistem času sami mladi in zares sposobni za obmejno in kontrolno službo na vlakih, je ravnal naravnost zverinsko in je rovaril toliko časa, da jih je nekaj »izteral« iz službe. S pomočjo nekega njegovega zaščitnika in na podlagi njegovih lažnivih obtožb je bil kaznovan vsak orožnik, če je le kratek Čas služil pri njem. Mož je vžival pri nekaterih gospodih veliko zaupanje. Dokler ga niso pravilno spoznali, so njemu verjeli vse, a dokazovanja podrejenih so bila »neumestna in lažna«. Po njegovi nevenljivi zaslugi je nekaj mladih, vestnih in priljubljenih orožnikov moralo v Makedonijo, kamor bi on sam najbolj spadal. Nu, končno se je tudi pri njem obistinil stari pregovor: »Kdor drugim jamo koplje.. .<
RABITE
TUNGSRAM
_BARIJEVE CEVI
*	Domači prijatelj. Prejšnji teden Je bila razposlana osma in deveta številka »Domačega prijatelja«, ki ima na naslovni strani tiskovno pomoto 9. in 10. Ta dvojna številka za mesec avgust in september je obsežne in zanimive vsebine in je bogato ilustrirana. Celoletna naročnina Je samo 30 Din. Naroča se pri upravi, Miklošičeva cesta št. 13.	1633
ITD - zobna pasta naiboiišal
IZBIRA JE LAHKA!
Vsakemu okusu ustreže velika zaloga damskih toalet zadnjih novosti. Krasni modeli v plaščih, oblekah presenetijo vsako modno damo
F. Lukic, Stritarjeva ulica.
* Sedaj je čas za ribje olje. Dobro se spominjam, kako smo se kot otroci od 2.—12. leta morali vsako zimo podvreči nasiloma kuri z ribjim oljem. Takoj po večerji je vzela mati s police večjo steklenico z žolto oljno vsebino, a mi smo se morali postaviti v vrsto kakor pri kakšnem šalterju ter je vsakdo od nas mora! iti mimo matere ter dolžni del, to je polno žlico ribjega olja naj-ubogljivejše izpiti. Večina udeležencev tega čudnega sprevoda je pačila svoje obraze. Znano je, da ribje olje ni slaščica. Vendar je dosti otrok, ki ga imajo radi. Tako se spominjam slabotne deklice, ki je bila pri nas več mesecev na počitnicah in ki je prav tako sodelovala v tem našem sprevodu za vživamje ribiega olja. Za njo 'e bil to izreden užitek in če je slučajno iz prepolne žlice padla kapljica olja na mizo, je bil v tistem hipu njen prst na kapljici kakor nekdaj moj v skledi, v kateri so bile slaščice in deklica je to kapljico polizala. Ne verjamem, da je bila moji materi ta kura slabo svetovana. Razume se, da jo kot prisilno kuro ne morem svetovati materam. Ako je dete popolnoma zdravo in ako je pravilno hranjeno, mu ni treba ribjega olja. Če pa popusti tek, če je dete bolno za škro-tulozo, pogostima katari, mrzličavostjo, kožnimi izpuščaji in oteklinami žlez, tedaj bo kura z ribjim oljem sigurno dobro došla. Znano pa ie, da je težkoča v tem ker mnogi neradi vživajo olje. V takem primeru se takoj po olju daje žlica jabolčne kašice, malo čaja ali nekaj čokolade. Ako tudi s temi sladkimi pridodatki ne pridete do cilja, ker je detetu okus olja enostavno odvraten, tedaj dajte namesto ribjega olja Jemalt, prašek, prirejen z ribjim oljem in sladnim ekstraktom. Z Jemaltom sem pris voji lastni deci imel dobre skušnje. Dve do tri žlice Jemalta dnevno zadostujejo. Priporoča se, da se kura z ribjim oljem ali z Jemaltom izvaja tako, da ga dete jemlje skozi 2 do 3 mesece, toda ne neprekinjeno, temveč je treba po vsakem mesecu zavživanja Jemalta uvesti mesec dni odmora. Ako se
KIJ lit
Najboljše, naj trajnejše, zato 13	najcenejše!
poleg zraka la svetlobe pobrigamo š« m
hrano, ki je bogata na hranilnih soleh, kakor tudi za razumno utrjevanje telesa, tedaj se moremo nadejati, da nam bo dete zimo srečno prebilo. Dr. Hp.	1627
*	Pri slabokrvnosti, shujšanju, bledolič-nosti, zatečenih žlezah, lišaju in izpuščaju kože, posreduje prirodna grenčica »Franz-Josef« urejeno prebavo. Odlični zdravniki so se prepričali, da je grenčica »Franz-Jo-sefe zelo priporočljiva za slabotne otroke. Dobi se v vseh lekarnah, drogeTijah in špecerijskih trgovinah.
NOGAV.GE kupite
f Tovarniški zalogi nogavic in pletenin Muhljana Mik ločitev« cesta St 14 nasproti Hotel« ITnioo	17B-*
*	Veselje staršev je svetilka Aladdin, ki s svojo čudovito svetlobo omogoča, da se otroci lahko uče pri solnčni razsvetljavi in da si ne kvarijo oči. Te svetiijke uvaja v promet Barzel, d. d., Subotica.	1628
*	Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce, Krištofič-Bučar, Stari trg.
*	Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna JOS. REICH.
Djačkj kalendar 1928-29., bogato oprem. Ijen, lepe vsebine .razplsuie /elfko nagradno tekmovanje v vreino»{i nad _50.000 Din._
Najcenejši nakup
vseh
šolskih potrebščin in šolskih knjig
M. TlCAR, Ljubljana
Iz Ljubljane
u— Sobotni prijateljski sestanek prvih maturantov idrijske realke iz leta 1908. je potekel v prav veselem, prisrčnem razpoloženju. Udeležilo se ga je precej takratnih maturantov in drugih dijakov prve slovenske realke z gg. profesorji zavoda. G. Nace Banko je poskrbel za okusno večerjo in izvrstno kapljico, ga. Prelovčeva pa je udeležencem pripravila lepo število idrijskih žlikrofov. Poleg govorov in pripovedovanja idrijskih anekdot so prepevali pevci Ljubljanskega Zvona in še pozno v noči je bila ločitev udeležencev sestanka težka in izrazili so željo, da se kmalu zopet snidejo. Ustanovitelju idrijske realke g. Dragotinu Lapa.inetu v Žireh so poslali brzojavno svoje hvaležne pozdrave.
u— Ljubljanski skavti v stiski. Organizacija skavtov (izvidnikov in planimk) v Ljubljani je zašla v hude stiske. Večina čet je danes na cesti, brez strehe. To naiidealnej-še društvo, ki je po vsem svetu tako priljubljeno, ki se neguje v najbolj kulturnih državah sveta kakor punčica očesa, živi v Ljubljani življenje pastorka. Vsakomur priteče rado na pomoč, vsakomur rado pomaga in dela dobro, a tiho, brez krika in vika. Ko pa si zaželi vsaj strehe, da bi moglo dostojno vzgajati svoje članstvo, ga postavijo pod kap. Člani ljubljanskega stega, ki šteje do 200 izvidnikov in planink, so skoraj izključno srednješolci in akademiki sama idealna mladina, vneta za vse lepo in dobro. Državne oblasti Anglije in USA so posvetile skavtski organizaciji, ki šteje tam milijone članov, med njimi vodilne državnike, vso ljubezen in pozornost. Te države se informirajo, kako uspeva ta organizacija pri nas, a od tod se čuie le jadikovanje, tokrat posebno iz bele Ljubljane. Angleži in Američani vedo, da so tisoči njihovih skavtov prelili svojo kri za našo stvar na raznoterih bojiščih v svetovni vojni. Naj ne postane madež omalovaževanja skavtizma na Ljubljančanih prevelik. Zato kličemo vsem, ki imajo kaj srca za dobro vzgojo mladine, in ki morejo naj zastonj ali za malo ceno odstopijo kak primeren prostor v sredini ali vsaj ne predaleč od sredine mesta stegu skavtov v Ljubljani. Event. ponudbe je nasloviti na Steg skavtov v Ljubljani, Poštni predal 178.
u_ Še enkrat nedeljski pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Na tozadevno notico se je oglasil g J. B. Nihče, kdor pozna povojni obrtni naraščaj v mestih, ne bo trdil, da vajenčeva vzgoja ne kaže velikih pomanjkljivosti, zato pa mora dober in vesten učitelj na o.-n šoli tudi v tem pogledu vršiti veliko delo, ako hoče biti kos svoji težki nalogi. Dober pedagog pa tudi ne sme pozabiti, da gre mlademu človeku poleg dela tudi nekaj razvedrila. Odkod naj bo vajenec pri nedeljskem pouku »bolj čil kakor med tednom«, ko je vendar znano, da se ga baš ob sobotah najbolj vprega v delo! Da omenjamo samo mnoge kroiačice, ki morajo ostati ta dan dostikrat do pozne nočne ure v ateljeju. Kako naj bo potem taka neprespana sirota »čila« pri nedeljskem pouku! Ponovno pribijam neovržno dejstvo, da je nedeljski pouk za vajence in vajenke težka žrtev, da stoji v diametralnem nasprotju z velikimi besedami o ljudski higijeni in da ga zato velja za vsako ceno odpraviti. Dajte tudi obrtnemu naraščaju prosto nedeljo, ki mu gre po vseh božjih in človeških pravicah! — V. M.
u— Občni zbor pomočniškega zbora gre-mlja trgovcev v Ljubljani. Prejeli smo: Člani navedenega zbora so prejeli vabila za občni zbor, toda začudenje ie bilo, kako Je mogoče, da se najavlja začetek ob 7. uri zvečer, ko vendar gospodje dobro vedo, da Je ob tej uri večina trg. nameščencev še zaposlena v trgovinah. To vprašanje stavimo tnerodajnim gospodom, ki naj razmišljajo o tem, kako naj bo trgovskim nameščencem omogočeno, da se pravočasno udeleže sklicanega občnega zbora. Ne vemo pa ne, je Ii to dober ali slab namen. — Prizadeti trg. nameščenci.	lllb
Salve »meha sta tzzvdla naša stara znanca
Pat in Patachon I
▼ svojih najnovejših vlogah kot občinska svetnika, delničarja, veleindustrijalca, dolarska ma* gnata, skratka: kot zastopnika visokih denarnih krogov.
Zato mora vsakdo, ki želi smeha, smeha in smeha ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri v KIVO IDEAL.
u— Vošnjakova ulica je gotovo ena najbolj prometnih ulic v Ljubljani, saj jo pa-sirajo večji del prebivalstva Šiške in potniki na državni kolodvor. Vendar pa je v najslabšem stanju. Odkar so bila izvršena kanalizacijska dela v tej ulici, se človek skoro do gležnjev udira v blato. Prosimo magistrat, da vsaj da ostrgati blato, ako je že ne da posuti s peskom.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje dne 20. septembra 1928. Predaval bo mestni fizik g. dr. M Rus: Higiienska organizacija stolnega mesta Ljubljane. Sestanek ob 5. uri popoldne v mestni klavnici. Poljanska cesta. Po predavanju se bo vršil ogled nove klavnice, na kar se posebej opozarjajo gg. zdravniki, tudi nečlani društva, da ne zamude ugodne prilike in si ogledajo tudi v higijenskem oziru najmodernejšo klavnico.	1632 u— Kalvarija. Zveza slov. vojakov Ljub-ljana-Moste obvešča cenj. občinstvo, da je bila bojna igra »Kalvarija« zaradi neugodnega vremena preložena. Dan zapetne vpri-zoritve bomo pravočasno objavili. Kupljene vstopnice shranite. Odbor. 1631 u— Sestanek gostilničarjev in kavarnar-jev. Zaradi ponovnega nastopa za odpravo nočnih davščin na goste v gostilnah in kavarnah sklicuje načelstvo shod za danes ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. Kavčiča na Privozu. Obenem se bo obravnavalo o cenah prehrane v gostilnah, ki jih bo nato magistrat uradno objavil. V nekaterih vabilih je bila ura sestanka pomotoma označena za 13. namesto ob 15. 1629 u— Plesna šola Trgovskega društva »Merkur«. Ker namerava trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani pri zadostnem odzivu prirediti v času od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. plesno šolo, se p. n. interesenti naprošajo, da se tozadevno blagovolijo čimprej zglasiti v društveni pisarni Gradišče 17-1. Plesni učitelj in dvorana na razpolago.
1630
u— Policijska kronika! Od nedelje na ponedeljek so bile izvršene naslednje aretacije: 1 zaradi telesne poškodbe, 3 ženske in 2 moška zaradi vlačugarstva, 1 zaradi zasledovanja v policijskem dnevniku, 3 zaradi tatvine, 1 zaradi prepovedanega povratka. Policiji so bile prijavljene: 3 tatvine, 1 goljufija, 1 telesna poškodba, 1 pasji ugriz, 2 pretepa, 2 kaljenia nočnega miru, 1 izgred v javnem lokalu, 1 nedostojno vedenje. 1 nezgoda v tovarni, l prekoračenje policijske ure, 1 prestopek radi prodaje premoga na drobno, 1 najdba krave neznanega lastnika, 1 nepostavno prenočevanje tujcev, 1 najdba lepakov komunistične propagande, 21 poročil zaradi kršenja naredbe o zapiranju poslovnih lokalov, 6 poročil zaradi kršenja avtomobilskih predpisov in 14 poročil kršenja cestno-policijskega reda.
u_ Darilo. G. Josip Tomšič je namesto
cvetja na krsto blagopokojnega direktorja dr. Karla Šavnika daroval za revne otroke v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece znesek 100 Din.
u— Pouk jezikov francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine, srbohrvaščine i>o Berlitzovi metodi za posameznike in v manjših skupinah. Vpisovanje in pojasnila Beethovnova ulica 7, pritličje od 6. do pol 7. zvečer. — S. J. Jeras, prof.
u— Chrlstofov zavod, Domobranska 7., vpisuje vsak dan, toda le še tekoči mesec. Pouk prične L oktobra.	1630
u— Dobroznana delikatesa Jane priporoča fino sveže čajno maslo. Židovska ul.
195
t* Maribora
a— Promet borze dela. V minulem tednu je bilo na novo prijavljenih 134 moških in 118 ženskih brezposelnih delovnih moči. Na razpolago pa je bilo 161 službenih mest in se je po posredovanju borze dela zaposlilo 97 moških in 66 ženskih delovnih moči. 38 delavcev je odpotovalo za zaslužkom iz Maribora Od novega leta sem je iskalo dela 5.954 delovnih moči in je bilo na razpolago samo za 3.269 delavcev obeh spolov dela in zaslužka.
a— Samomorilni poskus. Včeraj okrog poldneva se je hotel v svojem stanovanju v Slovenski ulici obesiti brezposelni šofer Rudolf B. Samomorilno nakano so mu še pravočasno preprečili sostanovalci, ki so poklicali rešilno postajo. Rešilna postaja je nesrečnik z umetnim dihanjem zopet obudila k življenju ter ga odprermila v bolnico. V smrt ga je gotovo gnala skrb za vsakdanji kruh in si je nesrečni šofer že dvakrat skušal vzeti življenje.
Iz Celja
e— Priprave za žalsko maniiestacijo KDK
V smislu sklepa izvršnega odbora KDK v Zagrebu, da se bo vršil 14. oktobra v Žalcu velik iiudski tabor, ie imel pripravljalni odbor KDK v soboto zvečer v Žalcu svojo sejo, na kateri so se izvršili važni sklepi o prvih pripravah za ta manifestaoijski shod.
e— Smrtna kosa. 17. t. m. sta umrla v Javni bolnici 15 letni Franc But, posestnikov sin iz okolice Rogaške Slatine in N. Wies-berger, 62 letni kovač pri tvrdki Westen v Gaberju pri Celju.
' e— 20 letnica septemberskih dogodkov.
Sokolsko društvo priredi skupno z obema podružnicama CMD in s sodelovanjem CPD »Oljke« v četrtek, 20. septembra, na dasn 20 letnice septemberskih dogodkov, v mali dvorani celjskega doma spominski večer. Bratje in sestre, spominjati se hočemo ta večer svojega velikega trpljenja pod avstrijskim jarmom, v spomin si hočemo priklicati grozodejstva, ki so jih počele posebno na dan 20. septembra 1908. nemške dru-hali med Slovenci v Ptuju, Mariboru, Celju in posebno še v Ljubljani, kjer sta padli nedolžni žrtvi Lunder in Adamič. Naj ne manjka nobenega celjskega Slovenca na spominskem večeru! Pridite do poslednjega vsi, ki ste bili očividci dogodkov v Celju. Članstvo celjskega Sokola mora biti poinoštevilno udeleženo. Začetek ob 20. uri. Po oficijeinem delu prireditve bo prijateljski setanek.
Iz Litije
i— Razne litijske zadeve. Vse se spremi« nja, le nekaj je pri nas večno: popravljanje našega mostu. Komaj ga popravijo na enem koncu, že mu je treba popravil na drugem. Ogromen promet gre preko njega, stara lesena škatla se pa ujčka, da imaš na njem brezplačen <*ringelšpil» in si v nevarnosti da te prime morska bolezen. Pred dnevi, ko je šla kolona voz mimo, se je pisec teh vrst rešil te hude bolezni le z begom. — V po* letnem času niso mirovali naši hišni po« sestniki. Kako lično zunanjost so dobile nekatere hiše! Pa bi bilo res preveč našte« vanja, ko bi se spravil nad vse podjetne hišne gospodarje. Pri kolodvoru je hotel «Pošta» dobil novo lice in trotoar z roža« mi ovijalkami. Šribarjevi v resnici zaslu« žijo pohvalo, ker gledajo na okras svoje domačije. Vrt pred mostom in njegova lična ureditev zasluži vse priznanje. Na li* tijski strani mostu ureja apotekar g. Brili vrt, ki bo pravcati mal park. Tudi litijski šolski odbor skrbi lepo za šolo. da je vre* den vse pohvale. — Zaradi napredujoče Jn* dustrije stalno narašča število otrok in šol* ski odbor bo moral posvetiti pažnjo raz* širjenju šole, kjer naj bodo tudi stanovanja za učiteljstvo. — Po vrnitvi litijskih. Soko* lov iz Skoplja se bo povrnilo živahno dru« štveno življenje v Sokolski dom. Litija bo šla lahko mirno v boj proti dolgočasnim je» senskim in zimskim večerom.
Iz Kranja
r— Obrtno gibanje. Jože Potočnik ml. je otvoril v Majdičevi hiši «Pri puščavni* ku» lastno specijalno čevljarsko delavnico in prodajalno.
r— Poštna vožnja. Pri ponovni javni Ii« citaciji je dobil poštno vožnjo Kranj ko« lodvor » pošta in Kranj s Kokra dosedanji zakupnik g. Leopold Lenardič.
r— Številke Dijaške kuhinje. Tukajšnja Dijaška kuhinja je izdala tiskano poročilo o ovojem delu v preteklem šolskem letu, iz katerega posnemamo: hrano je dobivalo 46 revnih in pridnih gimnazijcev in učen« cev puškarske šole. Izdanih je bilo 10 136 kosil, 8222 večerij ter 10.119 hlebov kruha v skupni vrednosti 67.288.50 Din, torej dvakrat več kakor v letu 1925-26. Dohod* ki so znašali 66.613.10 Din, od teh darovi iz Kranja v iznosu skoro 20.000 dinarjev. Odbor oskrbuje tudi «Petrov sklad za Di* jaški dom», ki znaša sedaj skoro 105.000 Din. Vprašanje Dijaškega doma, ki bi dal streho dijaški kuhinji in stanovanja diia* kom. postaja vedno bolj pereče. Z njim bi se brez dvomi, močno dvignil ugled tukaj* šnje gimnazije in pripomogel k znatnejše* mu dotoku dijakov.
r— Krasen uspeh gasilske tombole. Pre« teklo nedeljo je priredilo kranjsko gasil« no društvo običajno vsakoletno tombolo. Letošnji dobitki v skupni vrednosti okrog 50.000 Din, ki so bili že dva tedna raz« stavljeni v posebnem paviljonu na Glav« nem trgu, so vzbudili največjo pozornost. Na prostranem Glavnem trgu se je nabra« la tako ogromna množica ljudi, kakršne še ni videlo mesto nikdar razven o priliki od* kritja spomenika kralju Petru. Množico so cenili na 5000. Ljudje so prihajali na tom« bolo od Medvod pa do Tržiča in Radov« ljice peš, z vozovi in vlakom. Spalno opra« vo iz trdega lesa je dobil Klement Zupan, čevljarski pomočnik v tovarni Prešern, spalno opravo iz mehkega lesa Anton Ste* fanič, čevljarski pomočnik pri Potočniku iz Metlike, moško kolo inž. Gros. Razdeljenih je bilo še deset tombol in nad 600 ostalih dobitkov. Tombola, ki je pokazala izbor« no organizacijo, je gotovo prinesla krasen gmoten uspeh domačemu gasilnemu dru* štvu.
Iz Novega mesta
n— Shodi KDK. V nedeljo so 9e vršili v šmihebstopiški občini, kjer se bodo v kratkem vršile občinske volitve, dobro ofei« skani shodi KDK v naslednjih krajih: v Šmihelu, v Valti vasi, v Stopičah in v Pod« gradu. Vsi shodi so bili dobro obiskani. Pričakovati je znaten porast glasov. Ka« kor je znano, imata SDS in SKS skupna liste.
n— Sejmi. V tekočem mesecu se bosta vršila še dva sejma, in sicer 20. t. m. v Kandiji in 29. t. m. v Mirni peči.
Iz Trbovelj
t— 20letnica Sokolskega društva v Hrastš niku. V nedeljo 16. t. m. je obhajalo So« kolsko društvo v Hrastniku 20letnico svo» jega obstoja. Ob tej priliki se je vršil okrožni zlet gornjeposavskega sokolskega okrožja. Po prihodu opoldanskih vlakov se je razvila povorka z rudniško godbo na če« lu in s 5 prapori od kolodvora do Narod* nega doma. Pred Narodnim domom je po« zdravil goste starosta hrastniškega Sokola br. Hofbaupr, ki je podal kratko zgodo« vino delovanja v 20 letih. Sokolsko dru« štvo v Hrastniku je bilo prvotno odsek zagorskega Sokola. Ustanoviteljica Sokol« skega društva v Hrastniku je bila narodna rodbina Roševa. Najstarejša že umrla čla« na br. F. Roš in br. Medved iz Zagorja sta se udeležila že 1. 1895. vsesokolskega zleta v Pragi. Društvu je iskreno čestital k jubileju v imenu okrožja br. Hlastan. Ker je dež onemogočil javni nastop na pro stem, se je vršil v Narodnem domu. Na« stopili 90 vsi oddelki v splošno zadovolj« stvo. Posebno pozornost je vzbujala vzor* na vrsta iz Trbovelj, ki je nastopila s svo« jimi vajami na bradlji in na drogu ter že« la splošen aplavz. Po nastopu se je vršila veselica s srečoiovom in plesom, ki je bila prav dobro obiskana. V Narodnem domu pa je bila tudi razstava slik iz 201etnegft delovanja.
Zborovanje Zveze hišnih t, ; posestnikov
Celie, 17. septembra
Občni zbor delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov ea Slovenijo se ie vršil v nedeljo dopoldne ob 10. v dvorani »Celjskega doma«. Bil ie prav dobro obiskan. Udeležilo se ga je okroz 100 delegatov in so bila izmed 18 društev hišnih posestnikov razen enega zastopana vsa društva.
•Po pozdravu delegatov in zastopnikov ie zvezni Dredsednik g. Ivan Frelih podal obsežno poročilo. V prvi vrsti omenja novi stanovanjski zakcn in znani Petejanov predlog, katereun so združene organizacije preprečile in dosegle izboljšanje r.aznih vladnih predlogov. Vse to delo ie šlo vzajemno z društvi iz Hrvatskega in Srbije. Stanovanjsko vprašanje se po mnenju pred sednika g. Freliha ne bo rešilo z raznimi odredbami, temveč s svobodnim prometom stanovanj in z zidanjem novih hiš, ki mora popolnoma preiti v privatno inicija-tivo. Zato naj bi vse oblasti Ln občine podpirale samo privatnike, ki si hočejo postaviti dom. To se je pokazalo v vseh državah za najcenejši in najsrečnejši način reševanja stanovanjske krize. Nadalje poroča predsednik o novem davčnem zakonu, ki bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1929. in ki hišnim posestnikom donaša precejšnjo olajšavo, ker se bo državni hišni davek od najemnin znatno znižal. Da se ta pridobitev ne bi vzela zopet s kakimi novimi avtonomnimi dokladami, je organizacija razvila največjo živahnost in dosegla, da se ie prvotno nameravana stopnja 30 odstotkov končno določiia na 12 odstotkov. K temu pride še pro?resija zaradi odprave dohodnine. Poročevalec odločno zahteva. da se novi davčni zakon izvaja enakomerno v vsej državi, ne pa samo v prečanskih krajih, kakor ie bilo to do sedaj običajno. Tudi za odpravo čl. 69 fin. zak. je zveza vodila skupno z župansko zvezo uspešno agitacijo.
Zveza šteje okrog 4250 članov. V prihodnjem letu namerava ustanoviti zopet par novih društev, dočim sta se letos ustanovili društvi v Laškem in Ljutomeru.
Temeljito in obširno poročilo o denarnem prometu v preteklem letu je podal društveni blagajnik g. ravnatelj Janko Jeglič. Njegovo poročilo je bilo soglasno odo fcreno ter se je blagajniku izrazila soglasna zahvala. Letni članski prispevek 5 Din za zvezo se odobri s povdarkom, da zveza mora imeti denarna sredstva, če hoče delovati in vršiti svoje naloge.
V imenu ljubljanskega oblastnega odbora ie g. dr. Adlešič trdil, da ie oblastni odbr>r izvzel hišno in zemljiško posest od vsake obdačitve in da bo tako ostalo tudi v bodoče. V imenu zveze hrvatskih hišnih Posestnikov ie pozdravil zborovalce g. Čačkovič. Omenil ie, da ie v Zagrebu najmanj 700 stanovanj praznih in to na periferiji mesta, kamor ljudie nočejo iti stanovat. ker iih vožnja s tramvajem preveč stane. Povdarja počasnost pri sodnih instancah v Zagrebu, ki ima velikanske zaostanke pri sodnih spisih Prepričan ie. da stanovanjska beda ne obstoji več. samo treba ie. da pride zopet do sporazuma med posestniki in najemniki
Predsednik društva hišnih posestnikov v Celju je pozdravil v tako obilnem številu došle delegate in delecratinie in izrazil zahvalo za izboljšanje stanja h;šnih posestnikov Pokraiinski zvezi ter predsedirku g. Frelihu povodom lOletnesa delovanja.
Sozlasno ie bil nato izvolien dosedanji odbor s predsednikom Freliirm na čelu. Predsednik ie še obširno poročal o novi občinski davščini v Ptuju in Mariboru, ki nai znaša 100 % od najemnim nad zlato pariteto, ki io smatra kratko malo za konfiskacijo dotičnib dohodkov. Predloga društev hišnih posestnikov v Mariboru, da bi vsa društva ustanovila lastno p-ometno pisarno in prevzela zastopstvo kake zavarovalnice v svrho novih dohodkov, se po dališi debati odstopna društvenemu odboru v proučavan.ie. Pri tem se ie razvila debata o gasilstvu in se sprejme predlot. da ie treba gasilstvo razširiti po vsej državi in ustanoviti državno zvezo gasilcev. Ob velikem odobravanju ie predsednik zaključil zborovanie po pol 13, nakar sp ie rstotam vršilo sknono kosilo ter popoldne izleti v divno celisko okolico.
K projektu uradnega poslopja v Trebnjem
Prejeli smo:
V predzadnji nedeljski številki »Jutra* Je »Klirb arhitektov« v Ljubljani objavil po imž Rohrmanu kritiko mojega projekta za. uradno poslopje v "Trebnjem.
Tudii jaz sam mnenja, da s« morajo vsa Javna dela (ne samo nekatera) podvreči strokovni kritiki, vendar samo od kompetetniih strokovnjakov, ki so si s svojimi d-eli pridobili primerno strokovno pozicijo. Seveda mora vsak kritik prej poznati zahteve in želje naročnika, kakor tudi mnenje poklicanega gradbenega oblasfcva, ki take načrte strokovno odobruje; upoštevati je tudi treba, da jgrafro pri takih projektih veliko vlogo lokalne razmere in končno denar; vsem tem momentom pa se mora podrediti s le-j ko prej tudi najiideaiLnejši arhitekt, če nima dru-giih virov za svojo eksistenco.
Ne glede na to. da ja-vna kritika g. inž. Rohr-mama, katerega proiekt je pni tozadevni javni konkurenci dobil žail le zadnjo dosegljivo oceno, izgublja zaradi tega morda na svoji preprtče-valnosti, hočem vendar ugotoviti naslednje:
Kritika g. inženteiia bazira vede ali nevede na netooniiih tirdiitvah, ker se poslopje ni »raz-fezito« na štiri dvorišča, kakor to tirdi kritik, temveč j«e projektirano poleg povsem prostega
dvorlSča okroz stvvfce le eno maojSe, od sodnih oblastav predpisano dvorišče, kot spreha-jaittšče za kaznence. Kaznenoi imajo tuda povsem ugoden, najkrajši in krit dostop k preiskovalnemu sodniku in so baS na to zvezo sodni izvedenci polagali piri odobritvi projekta največjo pažujo. Smelo trdim tudi, da je za uradno poslopje v takem obsegu dvoj« glavnih in dovolj širokih stopnišč povsem zadostno, z;Laistii ker so stopnišča projektirana tako, da stanovalci v nobenem primeru ne pasirajo uradnih prediprostorov, ker iimajo vsi uradi svoje čakalnice ali sprejemne sobe.
Sicer pa bi projektant tudi v svojem interesu želel, da bi biilo poslopje projektirano v čim večjem razma.hu, n. pr. z učinkovitimi vstopnimi avlami, pa za »malo denarja je malo muzike«. G. inženjer bo z vstopom v prakso to dejstvo prav tako bridko občutil, kakor vsi, ki praktično delamo v danih danaišnjih denarnih razmerah, kajti gradbenemu gospodarju ne more biti vseeno, če stane zgradba 1,700.000 Din ali 2,400.000 Din.
Prav isto je s stremljenjem po novi formi fasadi ram j a Tudi jaz poznam te moderne forme, vendar pa j: treba računati z našimi podeželskimi razmerami. Bojim se, da bo te moderne forme v pretiranem uveljar/Ljenju zadela ista usoda, kakor svoječasno secesijo. Poglejmo samo, kako malo se je pri številnih privatnih zgradbah v Ljubljani uveljavilo stremljenje po moderni formi, ki sem jo tudi jaz po možnosti propagiral.	»
Pripominjam le, da bi zares stvarne nan«1 vsekakor priznal, ker stojim na stališču, da kdor dela, tudi lahko greši. Čudim pa se, da so člani »Kluba arhitektov«, kateremu stoji na čelu ugledni arhitekt g. Costaperaria. izrazili svoje soglašanje z omenjeno kritiko, ki bazira na netočnih informacijah in ki mora vzbuditi vtis, da se čuti g. Rohrman strokovno zapostavljenega. — Arhitekt Ivan Zupan.
Sp. Šiška — Kamniška 10*
pouk italijanščine, korespondenca, prevodi.	1092^
Šport
ASK Primorje : Atletik SK 3 : 3 (0 : 2) V nedeljo je gostoval naš prvak ASK Pri* morje v Celju. Nastopil je v naslednji po« stavi: Anžlovar, Svetic, Vidic, Jug II, Win« diš, Pišek, Kariž, Slamič, Buljevič, Vrhov* nik, Terček. V drugem polčasu je Primorje predvedlo lepo igro polno skupnosti in zmi« selnih kombinacij, kojih plod so bili štirje goli, od katerih enega sodnik ni hotel pri« znati. Pri Atletikih je po dolgem času zo* pet nastopil rutinirani Toplak, ki ima naj« več zaslug na dobrem rezultatu in na vrlo dobri igri Atletikov. Edini gol dru« gega polčasa za Atletike rezultira iz dvom« Ijive enajstmetrovke. Sodil je precej ob« jektivno g. Wagner.
/1SK Primorje (nogometna sekcija). Danes v slučaju lepega vremena trening I. in II. moštva od 17. ure dalje. — Trener.
Medklubski tenis turnir SK Ilirija : TKD Atena. V nedeljo je pričel medklubski tur« nir med zgoraj imenovanima kluboma, pa ga žal radi slabega vremena ni bilo mo« goče dovršiti. Čeprav se je za vsako točko vršil hud boj in so se skoro vse igre igrale na tri sete, se dosedaj Iliriji še ni posre* čilo pridobiti točke. Rezultat včeraj od« igranih iger je 6 : 0 za Ateno. Igra je pre* cej trpela zaradi še razmočenih in mehkih igrišč in je zato pričakovati pri nadaljeva« nju še zanimivejših matehev, zlasti, ker še niso odigrane najvažnejše single igre dam in gospodov. Turnir se bo nadaljeval pri« hodnjo nedeljo, kar pa bo z ev. izpremem« bami še objavljeno v listih.
/1SK Primorje, centr. odbor. Jutri, v sredo, ob 20 30 uri seja cent. odbora v klub skem tajništvu. — Predsednik.
ZNP ne sodeluje v tekmovanjih za sa* vezni pokal. Na izredni seji v soboto je ZNP sklenil, da ne bo sodeloval pri tek« movanju za savezni pokal, ker noče od« vzeti svojim klubom terminov.
SK Trbovlje. Kakor v svojih prejšnjih poročilih ste izpustili tudi v poročilu o ne--deljski tekmi najvažnejšo stvar, to je re« zultat. Brez tega pa celo poročilo nima smisla in ga zato ne moremo objaviti. — Uredništvo.
SK Ilirija (nogometna sekcija). V te* kočem tednu se vrši trening za I. skupino v torek, četrtek in petek točno ob 17. uri in ob vsakem vremenu, ter za II. skupino v sredo, petek in soboto od 16. ure dalje. Igralci Varšek, Rihar, Tomažič in brata Černe naj se udeležujejo po možnosti tre« ninga I. skupine. — Načelnik.
Sodniški zbor Jugoslcvenskega Lahkot atletskega Saveza. (Službeno.) Glasom sklepa redne glavne skupščine JLASa v Zagrebu z dne 23. julija t. I. so ukinjeni vsi podsavezi. Glasom sklepa iste in po« oblastila JLASa z dne 6. t. m. se je v Ljubljani konstituiral sodniški zbor, pod katerega kompetenco spadajo vsi klubi na teritoriju bivšega ljubljanskega lahkoatlct« skega podsaveza: SK Železničar, ISSK Ma* ribor in SD Rapid (vsi Maribor); SK Ptuj; SK Celje in SK Atletiki (oba Celje); SK Tržič; SK Jadran. ZSK Hermes, TKD Ate« na, SK Ilirija in ASK Primorje (vsi Ljub* ljana). V vseh zadevah se imajo imenova« ni klubi od sedaj naprej obračati na JLAS Zagreb, tajnik Alko Kohn, Gunduličeva ul. 11; glede sodniškega zbora za vse pri* reditve pa glasom novih pravil na sodniški zbor JLASa v Ljubljani, tajnik Windisch Joško, Dunajska c. 35. Sodniški zbor se je konstituiral naslednje: predsednik: Lavo Slamič, Knafljeva ul. 10/III., tajnik: Win« diseh Joško, Dunajska c. 35, blagajnik in odbornik: Sancin Danilo, Dalmatinova ul. 2/II.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Unhiiani 17. septembra 1928.
Višina barometra 308.8 m
Krai	Cas	Barom.	«. o a E u t—	33 iS u •	Smei vetra in brzina » metrih	ž® •o - 1	Padavine	
							V.	w mm de I or<
opaz»rvan|a								
Ljubljana .		/o3 j-	l 1	88	NE 3	10	dež	7.1
Marihoi . , .		'6H-7	U-3		SE t	10	dež	38.0
Zagreb • » • .	8.	/63--H	140	93	NNW 6	10	dež	14.0
Beograd » » .		764 5	160	67		10	dež	2.0
Sarajevo . » .								
Skopi je . . • .		762-1	23-0	83		4		
Dubrovnik * .	7.							
Split . . . » •		759-5	220	9	SSE 5	10	del	3.0
Solnce vzhaja ob 5.40, zahaja ob 18.9; luna vzhaja ob 93. zahaja ob 19.42. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16.7 C, najnižja 12.6 C.
Dunajska vremenska napoved za torek: Iječinoma nejasno, deževno, hladno.
Gospodarstvo
Kakšen bo letošnji vinski pridelek
Bliža se vinska trgatev in zato vlada splošno zanimanje za letošnji vinski pridelek, zlasti glede na veliko sušo, ki je vladala vse poletje, dalje glede na obetajoči se obilni pridelek in na deževno vreme, ki je te dni nastopilo.
Trta je letos res povsod izredno dobro obrodila. Grozdje se je tudi poleti še do druge polovice avgusta povoljno razvijalo in je ostalo zdravo, kajti zaradi suhega in vedno močno razgretega zraka ter zaradi skrbnega negovanja se glavne trtne bolezni peronospora in oidij nista mogli uspešno razvijati.
V drugi polovici avgusta in začetkom septembra pa je suša ponekod tako pritisnila, da so jele že trte deloma veneti, grozdje je zaostalo v razvoju, jagode pa so postale od dne do dne bolj mesnate in s.pe-čene.
Tam, kjer je bilo to opažati, jagode ne bodo dale obilo soka ali mošta in še ta ne bo tako sladak in mil (nekisel), kakor od grozdja, ki zaradi suše ni trpelo. Zal pa sr bile razne bolj strme vinske gorice od 'uše močno prizadete in se bo zaradi tega pričakovani pridelek kvantitativno znatno skrčil. Nasprotno pa bo pridelek v goricah in krajih, ki od suše in drugih nezgod niso trpeli, v kvantitativnem in kvalitativnem oziru izboren. Ne bo morda povsod dosegel <sedemnajščaka». gotovo pa ^enindvaj-ščeka», ki je bil, kakor znano, eden najb>lj-sih letnikov zadnjega desetletja.
Čeprav je grozdje po večini že prilično dozorelo in je sedanji dež izredno dobro došel, ker se bo od solnea in suše zapečeno grozdje še znatno popravilo, vendar je vprašanje prav dobrega splošneea izida letošnje trgatve še kočljivo. Če bo deževno vreme prenehalo in bo nastopilo zopei Jt|u> solnčno vreme, ki bo trajalo 3—4 tedne, tedaj bo trgatev idealna, kajti grozdie bo zdravo, zelo sočno in izredno sladko. Če bo pa deževje dalj časa trajalo, tedaj se bodo jagode preveč in prenaglo napihnile, grozdje, osobito zgodnje, pa bo pričelo pokati in gniti, kar bo zmanjšalo pridelek. zeio ofpžkočilo lepo trgatev in ves pridelek poslabšalo.
Glede na obrazloženo stanje ni razumlji va prevelika rezerva vinskih trgovcev in gostilničarjev, ki kategorično zavračajo sedanje ugodne nakupe lanskih* vin, ki jih vinogradniki sedaj ponujajo, češ, novo vino, ki bo letos izvrstno in prav poceni, je že tu. Glede količine in kakovosti letošnjega pridelka bomo mogli z gotovostjo izreči sodbo šele čez dober mesec, ko bo več:.na novega vinskega mošta že v sodih. Želeti bi bilo le, da bi se ponekod ne prenaglili s prezgodnjo trgatvijo in tako pokvarili dobro ime vsega okolišai Portugalko so nekateri že polrgali, ker je že popolnoma dozorela, večinoma pa se bo šele potrgala, ko se bo vreme zboljšalo.
Fr. Gombač.
Naš uvoz v juliju
Generalna direkcija carin je objavila sta-tistiko našega uvoza v juliju. V tem mesecu smo uvozili 137.728 ton v vrednosti 619 milijonov 509.544 Din napram 109.563 tonam v vrednosti 537,565-740 Din v juliju preteklega leta. Napram lani sp je torej naš uvoz v juliju dvignil po količini za '28 165 ton ali 25.7 po vrednosti pa za 81-9 milijona Din aH 15.3 %.
Največ smo v juliju uvozili strojev in aparatov (za 48.1 milijona Din), bombažnih tkanin (za 48.1), tračnic in železnega materijala (za 32.5). bombažnega prediva (za 27.5), raznih železnih predmetov (za 25.3), sirovega bombaža (za 22.9), volnenih tkanin (za 22), premoga (za 21.fi), «irove kave (za 20.8), sirovih kož (za 18.5), riža (za 175), sladkorja (za 16.9), prevoznih ">red-stev (za 14.7), električnih strojev in aparatov (za 13.8), žeifza in polfabrikatov (za 11-2) in volnenega prediva (za 9 3).
Napram uvozu v iuliiti pretekkva leta sp ie, kakor tudi v prejšnjih mespcih. najb dj povečal uvoz tračnic in železniškega materijala (od 3 na 27.5 milijona Din) ter strojev in aparatov (od 42.9 na 62 3), kar je v zvezi z železniškimi investicijami (graoba drugega tira Beograd - Zagreb), dnlie ivoz. sirovega bombaža (od 14.2 na 22.9) in sirovih kož (od 11.9 na 18.5). Zanimivo je tudi veliko povečanje uvoza sladkorja, in sicer na 16.9 milijona Din, dočim je v islem mesecu pret. leta znašal le 1.9 milijona Din. Nazadovanje op?žamo prpdvsem pri uvozu bombažnih tkanin, volnenih tkanin in bombažnega prediva.
Nastopna tabela nam k."že razvoj naše zunanje trgovine v I. polletju tekočega leta (v milijonih Din):
izvoz uvoz, januar	430.3 591 9 —161.6
februar	439.0 621.6 —182.6
marc	503.2 701.1 — 197.8
april	428.5 057.9 — 229.3
mai	431-7 659.5 —227.8
junij	454.4 590.3 —135 9
julij	493.8 619.5 — 125.7
V prvih sedmih mesecih t. 1. je znašal naš uvoz 850.376 ton v vrednosti 4441.8 milijona Din napram 672.177 tonam v vrednosti 3913.3 milijona Din v prvih 7 mesn-ih pret. leta ter je bil torej naš uvoz v tem razdobju napram lani večji za 528.6 milijona Din ali 13.5 %.
Ker je bil izvoz v juliju že nekoliko več-ji, se je navzlic istočasnemu povečanju rvo-za pasivnost v tem mesecu nekoliko zmanjšala, in sicer na 125.7 milijona Din. Skupaj znaša deficit naše zunanje trgovine za nrvih 7 mesecev t. 1. 1261 milijonov Din. Pričakovati je, da sp bo v jesenskih mesecih pasivnost dalje občutno zmanjšala.
— Povečanje obtoka bankovcev in deviznega zaklada Narodne banke. Iz pravkar objavljenega izkaza Narodne banke od 8. f. m. je razvidno, da se je devizni zaklad v prvih osmih dneh tek. meseca ponovno povečal za 140 milijonov Din (kovinska ped-laga se je dvignila za ]3 na 388.8 milijona Din, saldo raznih računov pa se je pov?čal za 128.2 na 680.7 milijona Din). To povečanje je le deloma pripisati dotoku izvozni-ških deviz in povpraševanju inozemstva po dinarju, ki je v početku septembra nekoliko popustilo. Povečanje deviznega zaklada je povzročilo tudi dejstvo, da ie Narodna banka prejela od države nov obrok onega Blairovega posojila, ki je nampnjen za grad-bo jadranske železnice, kakor tudi devize od kratkoročnega posojila beograjske občine. V času od 15. avgusta do 8. t. m. se
je devizni zaklad Narodne banke povečal za skoro 300 milijonov in znaša sedaj okrog 750 milijonov Din. Istočasno se je povečal tudi obtok bankovecv, ki je 8. t. m. dosegel višino 5719 milijonov Din, dočim se je v početku avgusta gibal med 5300 in 5400 milijonov Din. V naslednjem objavljamo podatke o izkazu Narodne banke od 8. t. m. (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 31. avgusta). Aktiva: kovinska podlaga 388.8 (4- 13), saldo raznih računov (tečajne diference leviz) 680.7 (4- 128.2), posojila na menice 1435 ( 4- 24.5). lombard 254.2 (4- 0.6); pasiva: obtok bankovcev 5719.4 (4- 172), državne terjatve 237 (— 4), obveznosti po žiru 482 ( 4- 103.2), razne obveznosti 225.1 (—- 89.8).
= Zasedanje tarifnega odbora. Na podlagi sklepa zadnje seje tarifnega odbora se ie včeraj pričelo v Beogradu zasedanje vseh štirih sekcij tarifnega olbora. Na razpravi je povišanje tarif za sirove agrarne in živinske proizvode, za proizvode agra ne •ndustrije (mlinske, sladkorne. olja:ske itd.), za rude, gradbeni materijal, steklo n papir. Za vsako skupino bodo referenti proučili ijiaterijal. nakar bodo poročali sek-(iji. Zasedanje bo trajalo 4 do 5 dni. O povišanju tarif za les, kovinske in kemične proizvode se bo razpravljalo pozneje v Zagrebu.
= Kotiranje 7% Blairovega posojila. Kakor znano, je nevvvorška borza lani odklonila prošnjo za kotiranje 7% Blairovega posojila, in sicer na protest francoske organizacije lastnikov predvojnih srbskih obligacij, v katerem se je zahtevalo, tla newyorška borza ne dovoli kotiranje, češ. da naša država šp ni uredila vprašanje predvojnih dolgov. Kakor se poroča iz Beo-urada. bo v kratkem ponovno predložsna newyorški borzi prošnja za kotiranje, odnosno za uvrstitev tečajev obveznic tega posojila v tečajnico. Ker je naša vlada pred meseci pristala na to. da vprašanje predvojnih srbskih dolgov reši mednarodno razsodišče v Haagu, je pričakovati, da organizacija francoskih lastnikov predvojnih srbskih obligacij ne bo delala nikakih težkoč.
= Licitacija za notranjo opremo zgradbe Narodne skupščine. V soboto se je vršila v ministrstvu za zgradbe licitacija za notranjo opremo Narodne skupščine. Predloženih je bilo 14 ofert z vsemi pogoji in dokumenti. Ena ponudba je bila razveljavljena ker ponudnik ni mogel dokazati sposobnost za prevzemanje takih poslov. Za vsa dela predvidena vsota znaša 60 milijonov Din. Razen telefonskih in drugih plek-trifnih instalacij se morajo v?a mizarska in lekorativna dela oddati domačim tvrdkam. Širša komisija za odpiranje in proučitev ponudb «e bo sestala 20. t. m.
= Poštna hranilnica kr. SHS bo pričala * 1. oktobrom t. 1. izdajati nove obrazce za čekovni promet, in sicer nove čeke. ki bodo nadomestili dosednnje naloge za izplačilo in blagajniške čeke. in nove čekovne nakaznice ti novi obrazci se bodo izdajali od 1. oktobra -dalje- predvsem imetnik-5)m čekovnih računov, ki bodo po tem dnpvu nanovo pristopili k čekovnemu prometu. Ostalim imetnikom čekovnih računov pa bo Poštna hranilnica izdala nove obrazre šele tedaj, ko jim poidejo stari obrazci, ki ostanejo veljavni in se lahko porabijo se do 30. septembra 1929 (prihodnjega leta). — Imetniki čekovnih računov naj torej ne vračajo teh starih obrazcev Poštni hranilnici, ampak naj jih dalje uporabljajo, dokler jim ne poide zaloga. Vsak imetnik čekovnega računa bo z novimi obrazci prejel tudi tiskana navodila, kako se ti obrazci upo-.ib-= Kmetijsko - gospodarska konferenca oblastnih odborov v Zagrebu. Zagrebški cblasfni odbor je sklical konferenco »hlastnih odborov, ki sp bo vršila 28., 29. in 30. t. m. In ki bo razpravljala o sodelovanju oblastnih odborov glede agrarne politike, o pospeševanju kmetijstva v splošnem, o ureditvi vodnih tokov v svrho čim uspešneiše-ga izkoriščanja za kmetijstvo ter o ureditvi skupnih pašnikov. Na konfeppnco so bili povabljeni oblastni odbori v Osijeku, Vuko-varu, Karlovcu. Splitu, Dubrovniku. Travniku. Mostaru, Bihaču, Ba-njaluki, Tuzli in Sarajevu.
= Bilanca komercijalizirane nemške pošte. Nemška državna pošta, ki je, kakor znano, komercijalizirano podjetje, je objavila bilanco za 1. 1927-, iz katere je razvidno, da so znašali lani obratni izdatki 1619 milijonov mark, obratni dohodki pa 2055 milijonov mark. Po odbitku plačil za obresti, znaša dobiček 430 miliionov mark (58 milijarde Din); od tega dobička se je porabilo 177 milijonov za odpise pri investicijah, 70 milijonov je dobila država, za 183 milijonov pa se je povečalo lastno premoženje pošte, ki znaša sedaj 2219 milijonov mark. Med premožen tem tvorijo največjo postavko brzojavni in telefonski kabli (710 milijonov) in poslopja (471 milijonov).
= Prodaja. Dne 19. t. m. se bo vršila pri glavni carinarnici I. reda v Ljubljani javna prodaia različnih krošnja rs ki h oredmetov.
— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave «Garvens>-črpalk in Lutzovih peči. Prometno - komer-cijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spreiema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 5000 komadov nalučnikov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih od laikih.) Delavnica direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 kg opažn® pločevine. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave zobatih koles, varovalnih omaric in električnih strojev; do 28. t. m. glede dobave 20.000 kg sena in plinskih cevi. Direk ija državnega rudnika v Velenru sprejema do t. oktobra ponudbe glede dobave vodovodnih cevi.
Borze
17. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet sfednji. Potrebo v devizah na Trst in Newyork je krila privatna ponudba, ista-lo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Newyork je dalje čvrsta, tudi deviza na Prago se je nekoliko dvignila. Tečaji "sta-lih deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes nekoliko okrepila. Promptna se je trgovala po 440 in 442.5. kasa po 441 in za december po 451 — '152. Promet je bil precej živahen. Investicijsko je ostalo tudi po zapadlosti kupona (3.50 Din) precej čvrsto ter je notiralo 85.75 do 86.25 brez zaključka, kar bi odgovarjalo te-
^AŽadscUm^
mm^mz
svetilka
ie povsod potrebna, kier ni električne razsvetljave, ker ie edina vetro-Iciska svetilka, hi nudi čisto, belo solnčno luč SO sveč. Ni ie treba Dumnati in nredezrevati. Sveti brez vonla. dima. sai in šumenja. Sveti traino enako in se lah'o vrenoša brez nevarnosti. Sveti trikrat bolje, kakor vsaka dru-ia svetilka.
Brezplačen opis vošlie Generalno zastopstvo
ALADDIN
BARZEL D. D. SUBOTICA
Čuvajte se slabe imitacije, ker le ALADDIN SVETILKA ncvrekosljiva slede svita, sigurnosti in prihranka zoriva!
čaju 89.25 — 89.75 s kuponom. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Ljubljanski kreditni po 126. v Praši^dioni po 920, v Jugobanki po 88.5 in v Sr^ki po 151. Nekaj več zanimanja je bilo za industrijske vrednote. Dubrovačka je nekoliko popustila ter je bila zaključena po 475, Drava pa se je okrepila ler se je trgovala po 430. Dalje so bili zaključki v Slavoniji po 7. v Vevčah po 105 in v Šečerani po 490—485.
Devize in valute
Linbljana. Amsterdam 0—22.825, Berlin 13-553—13-583 (13.568). Bruselj U—7.9124,. Budimpešta 0- 9.9233. Curih 1094.1—109?.I (1095.6). Dunaj 0—8.022. London 0—27n.11, \ewyork 56.835—57.035 (56935). Pariz 0— 222.38, Praga 168 38—169.18 (168.78), Trst 206.5—2985 (297.5)
Dunaj. Beosrrad 12.455 — 12.5950. Berlin 168.89 — 169.39, London 34.39125—34.49125, Milan 37.0650 — 37.1650, Newyork 708.75 do 711-25, Praga 2100125 — 2108125, Sofija 5.1045 — 5.1445; dinarji 12.43—12.49.
Curih. Beograd 9.1280, Berlin 123.80, Neivvork 519.55, London 25.22, Pariz 20.29, Milan 27.16, Praga 15-395, Budimpešta 90.555, Bukarešta 3.17. Sofija 3 75, Varšava 58.20.
Deviza Beosrrad na osfalih borzah: v Pragi 59.07, v Berlinu 7.367.
Efekti.
Ljubljana- Celjska 158—0 Ljubijan. kreditna 128—0. Kreditni zavod 17»i—175, Vevče 105—110, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, §ešir 105-0
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 441.5 — 443. kasa 441 — 443, /a september 441 — 442.5. za december 453 — 455, investicijsko 85.75 — 86.25, agrarne 55.25 do 56; bančne vrednote: llipo 88—0, Poljo 18 _ 19, Kreditna 55 — 0, Etno 160—1SO, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Narodna 6750 — 6950. Praštediona 930 — 925, Jugo 88 — 88.5, Srpska 151. — 153; industrijske vrednote: Gutmann 207 — 0. Slaveks 95 do 99, Slavonija 6 — 0. Narodna šumska 20 do 30. Drava 455 — 460, Vevče 105 — 107, Dubrovačka 470 — 475, Trbovlje 460—1S0, Vagon 80 — 90, Šečerana 485 — 495.
Blagovna tržišča
Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žate-škem hmeljskem tržišču je bila kupčija z novim hmeljem v početku preteklega tedna precej živahna, proti koncu tedna pa je bilo bolj mirno ter se je trgovalo prvovrstno blago po 2400 — 2500 Kč za 50 kg (81 — 84.35 Din za kg). Nakupovalci so koncem tedna skušali pritisniti na ceno srednjevr-stnemu hmelju, na kar pa so producenti le. deloma pristali. Hmelj iz obrobnih leg se je trgoval po 2200 — 2300 Kč. Precejšnje povpraševanje je bilo tudi za lanski hmelj, ki se je plačeval po 1700 — 1900 Kč. Iz Jugoslavije je prišlo nekaj pošiljatev savinjskega in baSkega hmelja, ki je bil prodan po 1400 do 1600 Kč (47.20 — 54 Din za kg). — Na nurnberškem hmeljskem tržišču je znašal pretekli teden dovoz 2900 bal, prodanih pa je bilo 1650 bal. V soboto zaradi židovskih praznikov ni bilo prometa. Pri čvrstih cenah, zlasti za prvovrstno blago, se je promet razvijal mirno. Koncem tedna so bile naslednje cene: tržni hmelj 90—180 mark, corski 185—200 mark, hallertauski 175 do 240, hallertauski zapečateni 190 — 280, Nviirtenberški 215 — 265 mark za 50 kg.
Ljubljanska blagovna borza (17. L m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni nežamanih hrastovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (79 /80 kg, slov. postaja, mlev-ska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 285 — 287, za september po 287.5 do 290, za oktober po 300 — 302.5; turšči-ca: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 345 — 347.5, argentinska iLa Plata». promptna, zacarinjena, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po SOO do 305; oves: baški ali slavonski, zdrav, rešetan po 265 — 270; rž: baška. 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slev. postaja po 295 — 297.5; moka: <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 430 — 435.
Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 65 vagonov pšenice, 19 vagonov o\:sa, 2 vagona ječmena, 7 vagonov turščice in 95 vagina moke. Cene ovsu so se nekoliko dvignile. Pšenica: baška, 79/80 kg 232.5—237.5; gornjebaška in potijska 235 — 237-5; baška 227.5 — 230; banaška pariteta Vršac 230 do 232.5. Oves: baški. 72 kg 222.5—227.5; sremski 225 — 230; slavonski 227.5—232.5. Ječmen; baški, pomladni, 68/69 kg 290 do 295. T u r š č i c a: baška 295 — 297.5. Moka: baška «0gc in «0gg"» 350 — 360; <2> 330 — 340; <5» 310 — 320; <6» 265 do 275; <7» 230 — 240; «8» 200 — 210. O t r <r> bi: baški v jutastih vrečah 195 —
Iz življenja in sveta
Nekoliko minut viharja 100.000 ljudi brez strehe
I Poročila, ki prihajajo v svet po zad* »jih elementarnih-katastrofah na Por* toriki in v srednjezapadnih državah Unije, so vedno bolj grozotna. V sa« mi Nebraski, Južni Dakoti in Jowi ra* čunajo materijalno škodo na četrt mi* lijona angleških funtov, število ranjen« cev na več sto in mrtvecev na 43. V soboto	^
le zajel vrtinec mesto Rockford ▼ Illinoisu ne da bi ga bilo prej na* povedalo kakšno posebno znamenje. IV nekoliko minutah ni ostala niti ena hiša cela, pod razvalinami neke tovar* ne je bilo pokopanih kakšnih 150 de* lavcev, od katerih so še istega dne iz* vlekli 30 — mrtvih. O silovitosti vi* fcarja govori dejstvo, da je dvigal tež* ke tovorne avtomobile in jih nosil po več sto metrov skozi zrak drugam. Edina sreča v tej splošni nesreči je bila ta, da se je takoj za vrtincem vli* la strahovita ploha, ki je preprečila nastajanje požarov, drugače bi bilo Uničenih še nešteto človeških življenj.
Med tem prihajajo vedno hujše ve* iti z otoka Portorika. Samo materijal* no škodo računajo tam na pol milijo* na angleških funtov, a število mrtvih jn ranjenih še ni dognano. Mora pa bi* ti veliko, ker sta bila poleg mnogih manjših krajev mesti
San Juan In Santurce popolnoma razdejani
V San Juanu je ostalo eno samo po* glopje celo, neka kavarna, ki se ime* nuje »Gibraltarska pečina*. Vodovod je razbit, vse zveze so pretrgane, ljud* je gladujejo. Na otoku je po neki urad ni vesti okrog 100.000 ljudi brez stre* he. Številne plantaže kave, kokosa in banan so uničene in zdi se, da je po* tonilo tudi mnogo parnikov, ki so plu* li v vodovjih, preko katerih je šel vi* har. Prvotno so mislili, da se je potopil tudi «Oreona»,
parnik, s katerim se !e peljal Cham-
berlain,
angleški zunanji minister, na oddih v Ameriko. Med tem je prispela brez* žična vest, da se je orkanu izognil.
Listi se bavijo ob tej priliki obšir* neje s pojavom ameriških zračnih vr* tincev. So specijaliteta Zedinjenih dr« žav, zlasti Jowe, Kansasa, Missourija in Nebraske, kjer ne mine leto, da bi ne pokazali svoje divje sile. Nastopa* jo najčelče v"zgod"njem poletju do ju*" lija, bolj poredkoma v jeseni. Takšen vihar, ki je znan pod imenom
tornado,
nastane radi velikih toplotnih razlik v zračnih plasteh. Navadno jih povzro* čajo mrzli zapadni vetrovi, ki se zaže* nejo z vso močjo v nižji tok toplega Južnega vetra. Pogostoma se vsuje pred tornadom toča do 10 cm debelih le* denih zrn, a iz oblakov se spuščajo na zemljo slonovim rilcem podobni smr* ki s premerom do 300 m, ki vsebujejo v notranjosti zelo razredčen zrak in vsesavajo zato vse vase, kar zadenejo na svoji krožeči poti. Ni redka stvar, da dvignejo poleg lažjih predmetov žive ljudi in živali, strehe, manjše le* sene zgradbe, avtomobile, železniške vozove itd. po 30. po 100 in še več me* trov v zrak in jih zanesejo daleč proč na druga tla, na katera jih spustijo včasi tako položno, da ne utrpijo niti najmanjše poškodbe. A večinoma se razletijo ti predmeti radi redkega zra* ka v sredi tornada na tisoč koščkov kakor granate. Dostikrat so opazovali med strahovitim bučanjern in šume« njem vrtinca, ki si ga ne more nihče predstavljati, kdor ga ni doživel, kako so se dvignili lažji predmeti, n. pr. na* mizni prti, skozi cevi pri pečeh in dim* nike v zrak ter izginili, drugič so opa« zovali, kako so ptiči mahoma izgubili
Eerje — sesalna sila vrtinca jih je ta* o dobro oskubila kakor nobena go* spodinja. In pri tem je zrak v bližini tornada morda ne sam kilometer od njega, po navadi tako miren, da se ne zgane niti najmanjši list na drevju!
Če bi ne slišal grmenja vrtinca, si ne bi mogel misliti, da divja nedaleč od febe vihar, ki je dosegel v nekih pri* merih fantastično brzino 700 km na uro (pri zadnji katastrofi na Portori* ku le 160 km) in ki je ubil že mnogo* krat na stotine ljudi v nekoliko, se* kundah. Tornadi nastopajo večinoma v serijah. Tako so opazovali 1. 1924. na istem srednjezapadnem ameriškem ozemlju, ki ga je sedaj obiskala ujma, 60 zračnih smrkov, ki so nastajali drug za drugim. Usmrtili so 800 oseb. V Ohiu je šel takrat tornado preko gle. dališča, v katerem se je vršila pred*
stava. Poslopje se je razpočilo in po* kopalo pod razvalinami na stotine lju* di. Lansko leto, baš ko je Mussolini obiskal Trst, so opazovali podoben smrk tudi v tem mestu. Velike ladje so
Elesale v njegovem objemu kakor lah* e igračke, težke železne čolne je vi* har dvigal iz morja in jih odlagal na pomole, deske velikih lesnih skladišč pod Skednjem so letele do 40 m viso* ko skozi zrak. Mussolini se je tega bur nega obiska s Krasa tako prestrašil, da jo je kar popihal in hudomušni Trža* čani so si pripovedovali, da mu ni bilo v hlačah nič kaj lahko.
K železniški nesreči v Breclavi
Po težki železniški nesreči v Breclavi so zaplenile češkoslovaške oblasti vse slike, M so prikazovale krai, kjer Je bilo 25 oseb v hipu ubitih In nad 100 ranjenib. Spretnemu reporterlu pa se ]e vendarle posrečilo Iztlhotapltl gornjo sliko, ki kaže začetek del za očiščenje proge. Z močnimi žerjavi dvigajo razbite vozove s tira. Zadaj usodni brzovlak oz. njegove ruševine.
Odmevi Nobilove ekspedicije
Preiskava katastrofe v Italiji. — »Krasin« se vrne z raziskovanj v štirinajstih dneh. — Posnetki na platnu. — Behounek
predava
Diktator Mussolini je imenoval po* sebno komisijo, ki bo preiskala kata* strofo «Italie», ker je ponesrečena zračna ladja spadala med zračno bro* dovje italijanskega vojaškega zrako* plovstva. Komisija bo skušala dognati prave vzroke nesreče in njenih ne* ugodnih posledic. Za predsednika ko> misije je imenovan admiral Cagni, ki se je v prejšnjih letih sam udeleževal nekaterih ekspedicif na severni fečaj in je na nekem takem potovanju do* spel celo v bližino tečaja. Člani komi« sije so dalje še: admiral Armani, šef generalnega štaba za italijansko zra* koplovbo, poveljnik mornarice v ja*
Dve, ki ju je Nobilova harleki-nada največ stala
Od leve proti desni ga. Puaudova in ga. GulI-baudova, materi dveh članov »Lathamove« posadke.
dranskih vodah admiral Dentice in po* slanec general Cavelli, vodja vojaške* ga geografskega zavoda. Komisiji je
prideljen tudi neki zdravnik.
*
«United Press» javlja, da je sovjet* ska vlada odpoklicala «Krasina», ker ni več nobenih izgledov, da bi se našli Amundsen, Guilbaud in njuni tovariši. Tekom štirinajstih dni se bo «Krasin» vrnil domov. Za slovo bo ledolomilec objadral še otok Edge, kjer bo skušal dognati, če je tam kakšna sled o Ales* sandrinijevi skupini in o Amundsenu. Čuhnovskij ne more podvzeti nobene* ga uspešnega poleta; vreme je po vseh
Tri žrtve Nobilove pustoloy-
v v»
seme
Oče, mati In žena Brazyja, enega Izmed članov »Lathamove« posadke, ki se Je izgubila v Ledenem oceanu.
Lian Feuchtwanger:
Višinski rekord
Drugega julija, zelo vroč dan je bil, ob desetih in dvajset minut zjutraj, se je dvignil poročnik Victor Crecy, da prekosi dotedanji vlišinski rekord 11.720 metrov. Višino, do katere se morejo letala popeti, je izračunala fizika. Ni pa še bilo, vzlic mnogim laboratorijskim poskusom, zanesljive formule za višino, ki bi jo mogel doseči človek. Pet letalcev se je bilo dotlej z vso resnostjo in vero udeležilo tekmovanja za svetovni višinski rekord. Poročnik Crecy je bil šesti.
Počasi se je letalo »Marie Lemaire« (S. A. III 26) vrtalo v redko atmosfero, ki jo je prevevalo tuljenje vetra. Zakaj na meji zračne praznine buči neprestano zelo močan iztočni veter. Hkrati z letalom »Marie Lemaire« se je vzpenjalo obzorje, se širilo in izgubljalo v nejasnost. Poročnik Crecy je krmaril letalo više, polagoma, oprezno, dobro vedoč, da bi človeško telo moralo raz-nesti, če bi se prenenadoma popelo tabo visoko; zakaj iz sleherne celice telesa skuša prostor izsesati svoj kvintič zraka, hoče skozi kožo izsrkati kri.
V kratkem času — njemu se je zdelo dolgo — se je bil poročnik dvignil v ledeno višino. Nekaj oblakov, snežni vihar, ne, prihajajoč od nikoder, nikoli
ne dospevajoč na zemljo. Tako je samotni človek brzel v neznanost.
Vzvodi njegovega motorja z 280 k. s. so plesali, zdaj pa zdaj je za trenutje zagledal krila propelerja. Drugega ni letalec ničesar videl, le še ozke kazalce na instrumentih. Že davno so bila mesta skrknila v neznatne lise in izginila, že davno so bile reke skrknile v tenke proge in izginile. Nikjer glasu, le brnenje motorja. Ničesar v svetovju mimo poročnika in njegovega stroja.
Poročnik Crecy je imel osem in dvajset let, za vojine je bil za junaštvo dvakrat omenjen v dnevnem poročilu armadnega vodstva. Zdaj je imel predložiti mednarodni aeronavtski federaciji v Parizu zapečatene instrumente s takimi beležkami in podatki da bi jih mogla izvesiti kot rekord. Imel je za seboj enajst višinskih poletov; na njih in pa iz poskusov v laboratoriju ie bil spoznal učinke redkega zraka. Cul je bil o bleščečem poletnem solncu, ki neusmiljeno žge, ker pred njim ne varuje atmosfera. Poznal je zimo, ki vlada v višavah celo v juliju. Zavil se je bil v debele kožuhe, težke kožuhovinaste rokavice je imel na rokah; z elektriko si je grel ono nogo, ki mu je bila otrpla in je bila občuti ji veša za mraz. Obraz si je bil obložil z debelo plastjo tolšče. Oči — na levem je imel monokel — si je bdi zavaroval z velikimi naočniki.
Vzpenjal se je više. Vzlic topli obleki mu je veter nalik žagi rezal v kosti. Od solnčne pripeke se mu je lice, čeprav je bilo zavarovano z oblogo tolšče, pokrilo z mehurji. V mrazu so se kovinsiki deli letala krčili, od vibriranja motorja so se nekateri odkrhnili kakor drobljiv škrilj. Skozi cevko je, kakor da bi pušil, vdihaval kisik.
V višimi 9000 do 9500 metrov se je poročnik Crecy ponosil, da je prvo živo bitje, ki se je popelo tja gori. Bil je poguben človek. Imel je za seboj boje na nož s strašnimi protivniki ,dolgo, večno dolgo je ležal ranjen med strelskimi jarki in žičnimi ovirami, ko je okrog njega škropil svinec. Njegov negibni obraz z ostrimi črtami — poker-ski obraz so mu rekli prijatelji — je bil veselje fotografov. Milijoni liudi so gledali v njem in njegovem letalu »Marie Lemaire« simbol smelosti sedanjega rodu. Tedajci pa, v višini 10.300 metrov, se mu ie obraz mahoma spačil pod tolščo, usta so nemočno hlipnila in se krčevito stisnila. Poročnik ni čul ničesar več, solnce se mu je zameglilo, jezlik in usta mu je žgalo, bil je izčrpan od gladu. Jelo se je mračiti, vsak trenutek bo napočila noč. Rekel je: »10.892 metrov pod morsko gladino. Moja mati prav za prav ni črna, nego prej rjava. Vzpenjam se že 2900 ur in sem šele 11 metrov visoko. Jedel bi beefsteak. Pre-
Pozor!	Pozor!
Znamenita berlinska skupina
lepih „HALLER - GiRLS"
pride!
Romune!, ta najspecIjalnejS »Her-renvolk« na zemlji, nekako upravičeni
vihati svoje čistokrvne arijske nosove nad vsem, kar izhaja iz rodu Abrahamovega. Gdč. d' Orange je padla z neba, tega vprašanja si res ni bila pričakovala. Odgovorila je, ali bi bil nie rekord kaj manj pomemben, če bi ga bila dosegla kot Židinja?! Novinarji ji tega vprašanja niso pojasmli, pač pa so potem pisarili na dolgo in na široko, da je »železna Rahela« res semitskega rodu in sicer pravo židovsko dekle; a da bo mera polna, je eden med njimi celo navedel, da govori zelo slabo francoščino in da se je sam celo dolgo uro pogovarjal ž njo v židovskem narečju. Ta je seveda bosa. Ampak na občinstvo so te pisarile vplivale kakor kuga — nihče ni več pozdravljal Ra-hele, če se je prikazala na ulico, nihče mi prihajal k nji na obiske, nihče je ni povabil v družbi na ples, nihče — i. t. d., bojikot in prezir od vseh strani Francozinji so se zdeli ti čudni romunski patrijotje preveč neumni, da bi Jih smatrala vredne kakršnega pojasnila in ker družb nima rada, ji ie bila stvar po neki strani celo všeč. Šele ko se je odločila za odhod se je odločila tudi povedati, da je najbolj čistokrvna Francozinja in Arijka in da so vse govorice o njenem židovskem pokolenju — ki bi se ga pa tudi ne sramovala — gola izmišljotina. In tako so se prijeM čistokrvni, samo nekoliko z mongolsko in cigansko, turško, grško in armensko krvjo pomešani romunski antisemitsi za nos.
Carica-mati na smrtni postelji
V Kodanju je težko obolela mati zadnjega ruskega carja Marija Feodorovna, po rodu danska princezinia, ki se je prej imenovala Dagmar. Zdravniki pričakujejo vsak hip njene smrti, zlasti ker se brani vsake hrane. V Kodanj so prispele sestra angleškega kralja Helena Viktorija in obe caričini hčerki, veliki kne-ginji Olga in Ksenija, zadnja s svojo hčerko, ki je poročena s knezom Jusu-povim, Rasputinovim morilcem.
Primo Carnera
le eden Izmed najboljših evropskih boksačev, ki je pra*kar zmagal na matehu proti raznim evropskim šampijonom v Parizu. Na sliki ga vidimo, ko dviga dva precej odrasla otroka, vsakega z eno roko, kar mu menda ne prireja večje težave, kakor če bi kdo Izmed navadnih smrtnikov dvignil dve kurji peresi, sodeč po nasmehu v njegovem obrazu. Carnera se postavi lahko tudi s svojo, celo za športnega šampijona vse prej nego majhno postavo, Od pet do temena meri 2 m 6 cm. Pravijo mu »Golijat-boksač«. — — -- ■
ril se je za zrak. Krčevito se je trudil, da bi odvrnil misli na poskuse v laboratoriju, da bi si vtepel, da ni nikake nevarnosti. Toda toliko rib je švigalo okrog njega, velikih in majhnih, stekle-nookih, neumnih, iščoč svojega elementa. In vmes ga je prešinjalo spoznanje, da leti visoko, nezaslišano visoko, in da nekaj ni v redu. Tudi je videl, da bi se mogel rešiti z enim edinim, preprostim prejemom. Toda v bolestnem hU-panju po zraku se ni domislil tega prijema. Toliko rib je švigalo okrog njega; ni mogel.
Zdaj je našel. Srednji vzvod, da. Dvignil je roko. Tedajci pa se mu je vzvod izmaknil, izmuznil se mu je na levo, naprej, ni mogel najti prekletega vzvoda. Privzdignil je mogočne naočnike, najbrže hoteč prepoditi švigajoče ribe, da osvobodi oči, na levem monokel. Začutil je vbodljaj, ki se mu je zarezal v mozeg, nato ničesar več.
Letalo »Marie Lemaire« (S. A. III 26) sp našli še tisti dan, plavajoče na vodi. Čudno; ni bilo kaj poškodovano. Mrtvi poročnik Crecy je sedel ob krmilu, roka mu je bila primtrznila na vodilo; tu-dli oči so mu bile zamrznile, na levem je še vedno tičal monokel. Zapečateni instrumenti so kazali višino 12.149 metrov, 447 metrov nad prejšnjim rekordom,
' l I 1 w
poročilih tako slabo, da pomenja vsak polet riziko lastnega življenja in apa* rata.
Pomožni komite za iskanje pogre* Sancev «Italie» organizira zadnjo eks* pedicijo z ladjo «Astrahan», ki bo opremljena z dvema letaloma. Ta eks* pedicija pa bo v prvi vrsti iskala neko rusko pogrešano letalo, ki je ponesre* čilo med Vladivostokom in Ljeningrar dom. Domneva se, da se je to letalo ponesrečilo nekje pri Wranglovem otoku.
•
V Pragi bodo v nekaj tednih gledali izvirne posnetke «Krasina», snimke, ki sta jih napravila letalca Čuhnovskij in Babuškin. Originalni negativ je v Mo* skvi dobro izpadel in kopija pride se* daj v Prago. Razume se, da bo naval k tem predstavam velik, kajti zadeva ži* vo zanima Čehe že zaradi radiologa dr. Behouneka.
Dr. Behounek je imel te dni v Pragi prvo javno predavanje o ekspediciji na severni tečaj. Prisostvovalo mu je mnogo občinstva. Kakor vedno doslej, je Behounek tudi ob tej priložnosti branil Nobila, o Malmgreenovi smrti pa je rekel, da je zadeva zelo tajinst« vena in da ne bo bržčas nikoli poja* snjena. Zappi in Mariano hranita skrivnost Malmgreenove smrti zase in je ne bosta nikdar izdala.
Mlini! športne in
perilo, nogavice, kravate kupite najceneje v bogati izberi pri tvrdki
A. Presker, Sv. Petra cesta.
Ali je to mlado dekle morilka?
Morilec mehiškega predsednika Obregona Leon Torral le izjavil preiskovalnemu sodniku, da |e Imel pri umoru tovarišico, ki ga je najbolj nagovarjala k temu, da izvrši svoje dejanje. Imenuje se Elena Manzano in bo morala svojo krivdo ali nekrivdo zagovarjati pred sodniki.
»Železna Rahela" na pobegu
Vsem bo še v spominu, kakšen hrup je vzbujala pred nedavnim Parižanka d'Orange, ko se je odločila, da prepo-tuie 5000 km dolgo progo od Pariza do Bukarešte na konju. Listi so na dolgo i:n na široko -poročali po vsem svetu o njenem podjetju, ki so ga spremljali na vsakem koraku, povsod, kjer se ie ustavila, so jo častili s šopki in dolgimi govori, a ko je prispela v romunsko pre-stolico, sta jo s tisočglavim občinstvom vred čakala kar dva ministra. Tudi o tem so listi še poročali, potem pa kakor da je ni bilo nikoli na svetu — niti ena besedica ni prišla več v javnost. In vzrok?
Te dni je odpotovala Rahela z najslabšo voljo iz Bukarešte domov. In predno je odšla, je pozvala nekega liberalnega novinarja k sebi in mu je začela razlagati:
Ko je dospela v Bukarešto, ie bilo prvo vprašanje, ki so ji zastavili novinarji, ali je Židinja. Premotilo jih je nje ime. Znano pa je, da se čutijo
kleto, kako naglo mineva čas. Saj sem vendar videl, da je ura 29, v resnici je pa 92.«
Že je izgubljal zavest, solnce se je prečudno krivenčilo in smešno majalo, ko je opazil, da mu je v avtomatičnem aparatu pošel kisik. Z mehanično kretnjo je segel po nadomestno steklenico. Za drobec sekunde je odrinil vse druge misli: Kontrola! Kontrola! Solnce je spet zasvetilo v prejšnjem blesku, motor je zabrnel v starem ritmu. Glad ga je bil minil. Spet je vedel, da je njegova mati plavolaska, da se je dvignil ob desetih dvajset, da ie torej jedva sedemdeset minut v zraku. Tedaj se je poročnik Crecy zasmejal, glasno, zvon-ko, mladostno, toda v tej višini je bil smeh brez zvoka.
Pogledal je na registrirni aparat in je videl, da Je dosegel 11.404 metre.
Naslednjih sto višinskih metrov je premeril enakomerno in zanesljivo kakor v višini 4000 metrov. Tedajd pa je jelo letalo »Marie Lemaire« v novič omahovati, nekam nerado, protivoljno se je v redkem zraku uklanjalo krmilu. Mrzleje od mraza atmosferskega va-kua ie prodirala vanj misel, da aparat za kisik ne bo več dolgo vzdržal. Ali mu bo dano. da pusti za seboj 11.702 metra, ki jih ie dosegel John Macreadv? Čas je lezel s kruto počasnostjo. Že sopet je hlipal, v srcu ga je tesnilo, bo-
Sinclair Gluck;
»Zlati panter" 2
Da povem po pravici: bil sem v zadregi. V njegovem nastopu se je razodevala taka čudna mešanica radosti in strahu, da ga kar nisem mogel imeti za Bog zna kako izprijenega. Mimo tega so me njegove besede zadele prav tja, kjer me je bolelo. Bog ve, da sem potreboval pri svojem iskanju pomoči in da je nisem imel pravice zavrniti, naj se mi je ponujala na še tako pustoloven način! Dečko je bil mlad in slok, a močnih kosti, korenjak na oko, in njegove oči so se umno iskrile. Če je bil odkritosrčen, se je utegnil izkazati koristnega zaveznika.
»Kaj mislite s tem, da bi mi »služili«? Mar menite, da potrebujem šoferja ali kaj?« sem vprašal.
Namesto odgovora me je očitajoče pogledal. Njegov obraz je bil odkrit in posten; čuvstva so igrala na njem kakor kodrasti valčki na gorskem jezeru. Njegova mladost, živahnost in smelost se mi je prikupila na prvi mah. »Tako mi vere! Kar precej sem videl, da imate pogled človeka, ki nečesa išče. Na obrazu sta vam zapisana bolečina in strah dolgih dni in noči, ki ste jih v skrbeh prečuli. To je božja resnica, gospod, in jaz bi vam rad pomogal. Prav dobro bi delala skupaj. Ali morda že imate koga?«
»Vidim, da veste, kdo sem,« sem rekel ostro, »o tem ni dvoma«.
»Ne poznam vas, gospod,« je odvrnil. »A prav imam, mar ne?«
»Da, prav imate,« sem trudno pritrdil. »Nu, spremite me zdaj domov, da se v miru pomeniva, kaj naj ukrenem z vami.«
Kmalu nato sva se odpeljala domov.
Spravil sem voz, odvel moža na vrh v svoj atelier, posadil
j ga in ga jel na vse načine zasliševati o njegovem minulem življenju, da bi ga bliže spoznal. Nekakšna denarna istorija ga je bila še dečaka pregnala iz Irske in ga zanesla v New York, to Meko vseh Ircev. Odkrito mi je povedal, da mu je bil oče vtepel prepričanje, da mu je §vet dolžan dati obstanek, in sicer ne slabega. V New Yorku je najprej poizkusil z navadnim delom, a to je bil slab obstanek in mu tudi ni Bog zna kako ugajalo. Zašel je v slabo družbo in jel živeti življenje, ki je obetalo veliko dobička ob majhnem trudu. V tem življenju se ni manjkalo vznemirjenj, po katerih mu je hlepela duša. Skratka, postal je dokaj spreten vlomilec, ne toliko iz nedostatka nravstvenega čuta, kolikor iz ljubezni do tega športa in iz veselja do prigod. Pokazal mi je celo — in ne brez ponosa — zalogo vlomilskega orodja, ki ga je vlačil s seboj, ter način, kako ga je skrival pri sebi. Nato ga je s senčico obžalovanja vrgel v kot »A to je zdaj vse minulo, gospod,« je končal.
»Tako,« sem rekel hladno, »in zdaj naj vas vzamem v službo, da lahko v moji odsotnosti izpraznite dom, ne da bi vam bilo vobče treba vlomiti?«
Larry se je užaljen obrnil, pobral svoje orodje in krenil s čepico v roki proti vratom. »Bogme, gospod,« je odvrnil z mirnim glasom, »imel sem vas za razumnejšega človeka, oprostite mi to besedo. Zdaj menda lahko grem, razen Če bi me radi predali policiji ?« 1
»Stopite semkaj in izpraznite svoje žepe!« Počasi se je vrnil k meni. »Na mizo,« sem velel. Zbirka je bila kaj žalostna: kosci motvoza, velik žepni nož, napol dojeden kruhek z gnjatjo, nekaj pisem iz domovine in nekaj drobiža.
»Ali je to vse?« »Da, vse.«
»Nu prav, le spravite te stvari Veseli me, da ni med njimi ničesar takega, kar bi bilo treba vrniti zakonitim lastnikom. Pojdite zdaj z menoj, da vam pokažem vašo sobo.. Najprej je treba, da se okopljete!«
»Bogme, gospod!« Premolknil je in kri mu je udarila v obraz. »Ne bo vam — nikoli vam ne bo žal!« je tiho dodal čez trenutek.
Tako sem ga vzel v svojo službo, na videz kot sobarja, v resnici pa zaradi koristi, ki sem si jo obetal od njegovega poznanja podzemeljskega sveta. Preden je minil teden dni, sem vzljubil tega človeka zaradi njega samega, zaradi vedre radoživosti, zaradi njer govega poguma in njegove poštenosti, nekoliko pa tudi zaradi njegove neozdravljive lenobe in bahavosti. A joj meni, Če bi mu bil pokazal to naklonjenost; in tako sem porabljal večino najinegra sožitja v to, da sem mu razkladal kar najbolj nelaskave nazore o njegovi prošlosti m njegovih osebnih navadah.
Odkar je živel pri meni, sva bila rešila drug drugega iz marsikatere zagate. Larry me je vedno razveseljeval s svojim prostodušnim čenčanjem; kadar je bil on z menoj, skoro nisem mogel biti slabe volje. Ali se je zavedal tega ali ne — kdo ve?
In tako se je zdaj na strehi mahoma pojavil zraven mene in me pogledal.
»Nu?« sem vprašal ostro.
»Prišel je imeniten gospod, ki hoče govoriti z vami. Pravi, da mu je ime Bertrand Moore ali tako nekako. Posetnice mi na dal. Rekel sem mu. da prav nič ne hrepenite po ljudeh, ki bi vas motili. A vzlic temu hoče govoriti z vami Ali naj ga pošljem gor?«
Videl sem njegovo pripravljenost, da dobesedno trešči gosta skozi vrata ali pa ga prijazno sprejme, kakor je mene volja.
»Kaj želi? Ali veste?« sem vprašal.
Novosti iz licealne knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža G1 o n a r.)
XXII.
Ascher A.: Geschichte des k. u. k. Infan-terieregiments Erzhzg. Friedrich Nr. 52. VVien 1905 (II 44.566.)
Barle J.: Crkvene pjesme o. Nikole Kra-Jačeviča Zagreb 1915. (II 41.418.)
Bismarck O. v.: Am Steuer des Reiches. Reden aus den Jahren 1874—90. Miinchen 1908. (44.401.)
Bleibtreu K.: Marschalle, Generale, Sol-daten Napoleons I. Berlin 1908. (41.584.)
Brod na Savi kao kulturni i ekonomski eentar. ZagTeb 1927. (II 44.799.)
Canini M. A.: II libro deli amore. Vene-zia 1885. (41.502.)
Comizio, II. popolare di Torino per la 11-berazione della penisola Slavo • Ellenica. Torino 1876 (41.585.)
Daničič Di.: B 7IacHhy h iom Kojenrra. Y Eeiv 1848. 41 513.'
D uit K.: Mittelalterliches und nenzeit-lfches Latein im Unterricht der Gymnasien und Realschulen. Leipzig 1925. (II 42.678
Fabjančič V.: Les deux Yougoslavies. Geneve 1918. (41.522.)
Garels A.: Pola und seine nScfoste Umge-bung. Triest 1867. (41.615.)
GJry A.: Manuel de diplamatique. Pariš 1925. (n 44.815.)
Grškovič N.: Zastor gore! Pittsburgh Pa.
1920.	(III 44.792.)
Handbook of Manuscripts in the Library of Congress. Washington 1918 (41.567.)
Heckethorn Ch. W.: Politische Geheim-gesellschaften. Leipzig 1900. (II 44.604.)
Hruševskyj M.: K fif jicko-i KpaBHCKHM ot HomeHHa.M e Fajrania. KiieB 1905. 41.516.
Instrukcije za delknitacijske komisije. Ljubljana 1920 (lil 44.794.)
Janisch. I. A.: Topographisch - statisti-sches Lexikon von Steiermark mit histori-schen Notizen. Graz 1878—85. (II 41.463.)
Jugosloveni y cbcickoai paiy Hame narae h Hame 6op6e. )KeseBa 1917 41.605.)
Katzer Fr.: Teo^or-aja EocHe h Hep3ero-BHHe. CapajeBo 1926 II. 44.808!
Klose JVL: Der Roman von Claris und Laris in seinen Beziehungen zur altfranzo-sischen Artusepik des 12. in 13. Jh. Halle 1916. (43.462— Bh. 63.)
Košutič R.: ripHMepu KH>02ceBaor& je3Hica pycKor. Beorpaa L>26. (IX. 44 8! 8.)
Krljevič M. M.: Ca coayHCKor (Jjpom-a. iKeaeBa 1918. ^41.607.
Kiinstle K.: Ikonographie de* Heiligen. Freiburg i. Br. 1926. (II 44.804.)
Lehr E.: Oifener Brief an Seine Exzellenz Dr. Fr. Klein. VVien 1906. (41.590.)
Lommel IL: Neutrum und sachliches Ge-schlecht Gottingen 1924. (II 45.126.)
Marjanovič M.: Književne študije i prikazi. U Spije tu 1911. (41.606.)
Mercator G.: Das DiaoositivverfahTen. Halle a. S. 1918. (41.348-27.)
Mirkovih L.: UpKBa fleTKOB aa. Cp KapaoB-BH iy22. (44.7^4.)
Musoni, Fr.: Le ultime incursion! dei Tur-Chi in Friuli. Udine 1894. (41.385.)
Nitti Fr.: Evropa bez mira. U Zagrebu 1922. (II 44.819.)
PauH K.: Kriegsgreuel. Erlebnisse im ifirkisch-bulgarischen Kriege 1912. (41.492.)
Pečanac M. J.: O Ba£cycf)0Ma n hbxobhm rjraBKHvi epcTaMa. V Beorp»ay 1914. >41.539.)
Pfeiffer M.: Die Zentrumspartei. Berlin.
1921.	(II 42.021—3.)
Ouestlon, La, de 1' Adriatique. Le Comtž de Goritz et de Gradišča. Pariš 1919. (II 44.807.)
Rad Hapojrae cKynnrrBHe otom3hckhx Upoa. Czonjbe 1910. III 44 816.)
Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini 10. okt. 1910. Sarajevo 1912. (ITI 44.796.)
Ruge S.: Geschichte des Zeitalters der Entdeckungen. Berlin 1881. (44.625—II/9.)
Schnee H.: Unsere Kolonien. Leipzig 1906. (45.250—57.)
sinobad D.: c nyra y CoJiyH h Cbctv Topy. Beorpaj 190«. 41.553.)
Sorbelll A:. Di una particolare forma di »Richiamo« in antichi incunabull. Mainz 1925. (II 42.208.)
Spomenica HaKOJie n. namaka 1845—1925 Beorpaa 1926. lili 44.801.)
Siteinmetz K.: Oa A^paje no IIpHora Rpvma. Cko tube 1910. 141.548.)
Sitrnadt J.: Der Bauernkrleg in Ober-Osterreich. Wels 1902. (44.129.)
ŠIšič F.: Hrvatska povijest od najstarijih dana do potkraj 1918. Zagreb 1925 — (III 44.806.)
Tašchenbuch, Gothaisches genealogi-sches, der graflichen Hauser. Gotha 1825— (41.620.)
Valentič A.: Navod k naučenju italijanskega jezika za slovenske ljudske Sole. Na Du-nain 1897. (41.562.)
Vošniak B.: A BulwaT<k against Germany. London 1917. (41.566.)
Wolfflin H.: Die Kunst Albrecht Diirers. Munchen 1920. (II 44.811.)
Žtiiovič I. M-: IlocTaae rembe b Harae -OMOBHHe.
Beorpafl 1927. (41 563.)	•
Naši onstran granic
p— O agrarnem kreditu radi pišejo po fašističnih listih. Kdor bi jim verjel, bi moral misliti, da kar obsipavajo kmete s cenenim kreditom v prospeh gospodarstva. Pa ni tako. Ravnatelju goriške potovalne kmetijske šole dr. Tonizzu je izjavil ne« kdo, da se porabi par čevljev za letanje po uradih, ako se hoče dobiti posojilo ti= soč lir. Tonizzo pravi, da je to sicer pre« tirano, priznava pa zaeno, da poslovanje za dobitev posojila ni tako, kakor bi mo« ralo biti. Mnogo prošenj je rešenih, raz« položljivih sredstev pa je mnogo več nego prošenj. Ljudje se ponujanega cenenega kredita bojijo, ker jih izkušnje učijo, da ni cenen, ampak drag, kar priča o tem, da se s kreditom zasledujejo posebni fašistični cilji, ki st križajo z interesi našega kme* tovalca.
p— Okoli Volčledrage Je bilo v opekarnah
pred voijno zaposlenih nad 600 delavcev. Koliko družin je imelo od te industrije svoj kruh! Po vojni so opekarne pričele zopet delati ali lani se je delo ustavilo. Fašistični voditelji neprestano silijo delavce v svoje sindikate in obljubljajo jim stalno delo. Doživljajo pa samo nižanje mezde in ustavljanje obratov. Zato pa vlada po starih provincah toliko pridnejše neguje razvoj industrije. Naši delavci se morajo izseljevati.
p— Da le preveč dijakov h julijske Krajine na Jugoslovenskih vseučiliščih, se Je pritoževal te dni tržaški »Piccolo«. Samo v Zagrebu Jib Je naštel 137, kodilko Jih Je še v Ljubljani In v Beogradu. List meni, da bi morala italijanska vlada kratkomalo prepovedati primorskim dijakom po-sečanje Jngoslovensfcilh vseučilišč, na katerih se navzamejo nevarnih slovanskiih idej! Po nettnn-skiih konvencijah sega italijanska predrznost čez vse meje.
p— Kobilice. Letošnje poletje je bilo po raznih sto venskih vaseh polno laških otrok. Suša, pomanjkanje, trdo delo od zore do mraka, skrb, kako bo pozimi, bridki časi tarejo slovenskega poljedelca. Iz mest pa so mu pošiljali na vrat veliike skupine lačnih laških otrok. Prebranih) se j,ih mora, naj bo, kar hoče, pa če slovenski poljedelec pri tem strada. Okoli Senožeč Je bilo precej tržaške dece. Pri povratku so se otroci ponašali, kaiko je bilo dobro in kako so se zredili. Neki tržaški otrok je Jedel toliko, da se Je zredil za pet kil! Tako raste na slovenske stroške »la nuova forza d* Italia«.
p— Kako pokopavajo mrtvece ▼ DrenovL Nesrečna Drenova na Kastavščini Je razdeljena tako, da Je en del hiš pod Jugoslavijo, drugii pod Italijo, nekateri imajo hišo v Jugoslaviji, zemljišče pa v Italiji, šolsko poslopje, cerkev in pokopališče Drenove se nahajajo v Italiji. Med duhovnikoma to stran io onostran obstoja nekak spor, ki se kaže pri pogrebih. Umrl je mož na jiugoslovenski strani in pozvan Je bil domač duhovnik, da izvrši pogreb, toda italijanski župnik mu ni dovolili vstopa v cerkev in na pokopališče, ki Je na italijanski strani Jugoslovenski duhovnik ne pusti, da bi italijanski njegov kolega prevzemal mirtvece iz hiše na jugoslovenski strani. Tako so onega moža nesli od doma brez duhovniškega spremstva na pokopališče, kjer Je pomolil zanj italijanski župnik.
P— S Krasa. Toča koncem avgusta }e vzela kmetom zadnje upanje. Pričakovali so par ra-pelj grozdja, malo repe iin ajde. Toča le ponekod vzela tri četrtine grozdja, ajdo pa le tako zmlela, da štrlijo kvišku gola stebelca, repo je kar v tla zabila, koruzo pa docela oklestila. Največ škode je napravila pri Tomajn. Še drugi dan so jo dobili v kupih po razorih. Le malo trtorejcev je bilo zavarovanih proti toči. Okoli Divače je letošnje poletje neprestano gorelo. Najhujše je bil prizadet hrib Čebulovica. Poprej je bil obrašoen z mladim borovim gozdom. Ti nasadi so popolnoma uničeni, le še kak ožgan štor štrli proti nebu. Lam je bilo pozimi strašno pomanjkanje po kmečkih domovih, letos bo še slabše. Ljudje mislijo na Argentino.
I
JOŽE PASTOR CIRILA RUS
poročena
Šmartno pri Litij«. 17 septembra 1928
tcso

Garaže i
oddajamo po zmernih cenah ter prevzamemo vso oskrbo avtomobilov kakor pranje, popravila, bencin, olje itd.
JUGO-AVTO, d. z o. z. Lfabl^ana
fanatika cesta «1 36	Tel. 2236
NAJSTAREJŠA KLEPARSKA DELAVNICA
fakob Fligl
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 5.
Telefon 3353.
Stavbeni In galanterijski klepar. Izdelovalec vse vrst kopalnih kadi in krovec Iesenocementnih streh. -
Vodovodni instalater. Naprava modernih kopalnic stranišč in drugih sanitarnih naprav s toplo in mrzlo
vodo.
Priporočam se slav. občinstvu in zavodom za vsa v mojo stroko spadajoča dela. Cene kulantne, izvršba točna in solidna. Proračuni brezplačni in natančno po
načrtih.
Varočila se sprejemajo tudi na Tržaški cesti St 24
m
St. ad 28384 28. ref. IX.
' I09i4
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje
oddajo pleskarskih del
za novo stanovanjsko kolonijo (16 pritličnih hišic) v Ljubljani na Vodovodni cesti.
Potrebni pripomočki za vlaganje ponudb se dobe pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/11.
Ponudbe je vložiti v zgoraj imenovanem uradu do 11. ure dopoldne, dne 22. septembra 1928.
Mestni magistrat ljubljanski!
dne 15. septembra 1928.
Zahvala.
Podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljuje neprecenljivemu društvu
»LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru
ia znatno podporo, katera se mi je izplačala takoj po <mrti moje žene gospe Julijane Capuder. Rad tega je •noja dolžnost, da priporočam to prekoristno institucijo vsakomur, ki še ni član tega človekoljubnega društva, v takojšnji pristop.
Mežica, dne 8. septembra 1928.	10923
Capuder Lovro, rudar.
to mionlisli m aulilisll
2 elegantna nova avtomobila STUDEBAKER 6cilinderska ter 1 eleganten nov 6sedežen A.DLER avto oddam po zelo ugodni ceni te* pod jako ugodnimi dolgotrajnimi plačilnimi pogoji.
O. Žužek, Uubljana, Tavčarieva 11
Kupite na obroke!
brez posredovalca kredita direktno Drl dobavitelju, ker si s tem prihranite mnogo denarja.
Na primer:
Oblačilnica »ILIRIJA«, Ljubljana, Mestni trg 17/1
Vam nudi:
3 m volnenega blaga IVa m brokatne podloge
kompletno za damski plašč na šestmesečne obroke	za Din 440.—
Na deželo pošljemo vzorce! Na zahtevo noši jemo potnika na dom! a0.9l40
OBLAČILNICA »ILIRIJA«
Telefon 2825 MESTNITRG 17/1 Telefon 282=
Kdor oglašuje, ta napreduje!
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d.
Zahvala
10927
za vse izraze Iskrenega sožalja povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica
Franja Groštja
kakor tudi vsem, ki so mu poklonili cvetje in vence.
Posebej pa se zahvaljujemo glasbenemu društvu »Sloga«, pevcem, čast duhovščini ter g. govorniku za poslovilne besede.
Ljubljana, 14. septembra 1928.
Žalujoči ostali.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nais je danes po dolgi bolezni za vedno zapustila naša ljubljena soproga in maiti, gospa
Alojzija Grebene
Pogreb blagopokojnlče se vi® v sredo zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče Dobovec.
Globoko žalujoči soprog in otroci.
10328
•JUTRO« It. 219
8
Torek lt. K. 1928.
f/aročda, tn, us* llcoi*,j*. aialih.
poAahu M,Ogbisru,odr (LtUk Jutra,', hubfyaruu, T*L IL z+gi
___Jutra,
CSf a	*+ (ruibcu&.
čtkomu. račun, pari'a*. Lra, ntlmc* fyitb1f/uux.jl
h*,/Luiifo v parr^d&ualiL* tn, rocyaL i Im+Lm,,	ut, oyla*ru ir-otrurk+g** alu
tu, H£Urun*. obcuLJtoa~ uroka, b*s*da, pas-- Noj- j mJcUmui+pa. uvclcojosi waka butdas Dut, ^ _ ffaj. manjsu za+soM. DU, VrUtojbata, za, Jifrv DUj>. I avanj/% vustk Vit, to^ Vrislojbuuu ta, šifro J)U,
Financirja
ta ratpoiiljalnico preparata ki vsakovrstno blago pregnira proti nepremoilji. ▼osti, iščem. Vložiti 700 Din, aaelulek 100%. Ponudb« oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kom-pdnjon«.	29200

Radio prodajalca
■možnega, »prejmemo Oziramo se le na resno in iz-veibano moč y radio-stroki. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak« 29258
Dve učenki
•prejmem ta strojno letenje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29225
Učenko
pridno ln zanesljivo sprejme Zadružna založba, r. z. m o. s., Miklošičeva c 13.
29249
Šiviljo
•prejme trgovina A h 1 i n. Ljubljana-šiška.	29244
Gradbenega tehnika
■ večletno prakso, sprejme takoj ali s 1. oktobrom
fradbeno podjetje Miroslav apan. Ljubljana, Vošnja-kova ulica 6.	29229
Tapet, vajenca
tprejme takoj Anton Tsche-rin. Maribor, Pristaniška ■lica 3.	29215
Mladeniča
tanesljivega in energičnega Iščem xa pomočnika trgovskega zastopnika Ivkovič. hotel »Union«, soba št 99 Javiti «e med 12 y2 in 14 U popoldne.	29232
Pletilje za vse
iščem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28761
Deklico
pridno ln pošteno, ▼ Ljubljani stanuj oč-o, sprejmem takoj čez dan k otrokom in pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29300
Pletilje
z lastnim strojem tn
učenke
■»prejmem takoj Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 28941
Zastopnika
mladega, energičnega ta zanesljivega išče Hobel, hotel »Unio»- soba št 99 Zglasiti se met. 1 Vž ta 2 % popoldne.	29235
Snažiica pribora
krepkega fanta išče hotel Štrukelj.	29312
Trgovski potnik
želj zaposlitve v Sloveniji Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Priden in pošten«. 29254
Tolmača
K zna hrvatsko, slovensko, francosko ta nemško, sprejmem Pismene ponudbe na oela«ni oddelek »Jutra« i>od šifro »Tolmič«.	29196
Učenca
sprejmem v trgovino mešanega blaga Z meščansko šolo imajo prednost. — J. Laurič, Vransko pri Cplju 29197
Trgov, vajenca
lz dobre hiše. ki ima vsaj dva razreda meščan šole, sprejme takoj v vel Ptrsovino Ivan Veselič v Ormožu 29100
Kuharico
cd 80—40 let staro, ki W opravljala vsa druga hišna dela, sprejmem takoj v trgovsko hišo na deželi Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »Dežela«
29097
Skladiščnika
(Flatzmeister) za lesno skladišče, zmožnega nemškega tn srbskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi madžarskega, sprejmem » 1 novembrom t. 1. Ponudbe v nemškem jeziku t navedbo plače na tvrdko Heinrich Herrmann. Torža 29096
Prodajalko
starejšo, popolnoma samostojno ta dobro izvežbano ▼ mešani stroki, sprejmem takoj kot voditeljico po družnice Ponudbe na ogl oddelpk »Jutra« pod šifro »Samostojna dobra moč
29093
Izučeno kuharico
l večletnimi dobrimi »pričevali. vajeno dobro kuhati. pridno ta var6no se sprejme — Ponudbe z navedbo nastopa na naslov: A Kašmaffl, trgovina — Skofja Loka, Glavni trg.
29070
r	—
Frizerka
dobra ondulerka	dobi takoi stalno mesto	Plača po dogovoru Na«lov v oglas oddelku »Jutra«.	28976
Kontoristinjo
popolnoma samostojno — zmožno nemškega ta slov jezika, sprejmem z oskrbo t hi*i Plača po dogovoru Naslov pove oglas oddelek »Jutra«.	28960
Učenca
u mešano trgovino Is dobre hiše. pridnega ta vestnega fanta, ki b) bil dober računar. sprejme Adolf Starki, hotelir ta trgovec na Bledu.
Šolerja
ca avtotakso sprejmem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Rdi. 100«
29280
Pletiljo
dobro izurjeno sprejmem takoj na Selu št. 41. pošta Moste pri Ljubljani 29275
Prvo moč
ca damske plašče sprejme damski modn' atelje na Krekovem trgu štev. 10/11 29305
Učenko
M »trojno pletilstvo »prej. nem pod ugodnimi pogoji Naslov v c glasnem oddelku »Jutra«.	29283
Krojač
nSe ta s k o p n o delo
krojačico
s najmanj triletno pomočniško prakso Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krojačica«.	29284
Trg. pomočnik
špecerijsko - kolonijalne (in mešane) stroke želi preme-niti službo v večje mesto Slovenije. N&etop 1. oktobra ali kesneje. Cenjene ponudbe se prosijo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sposoben in marljiv«
29271
28letni delavec
išče službo pri vinski trgovini kot kletni delavec ali gre za točaja v kako boljšo gostilno Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29270
Trg. pomočnik
špecerist, z najboljšimi referencami, prost vojaščine, ki govori nemško, slovensko in srbohrvatsko, išče službo v Ljubljani ali na Gorenjskem Prevzame tudi mesto potnika ali poslovodje Pozneje vloži tudi večjo vsoto kavcije Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »12.000 — Ljubljana«.
29253
Šivilja
dobro Izvežbana, išče službo kot pomočnica. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29268
Drva
bukove ta hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom.	86
Cehano perje
razpošiljam po povzetju (najmanj 5 kg po Din 38 kg ! zkoristite priliko, dokler traja zaloga L Brozovič, ZagTeb. Uica 82, kemična čistilnica perja.	183
Zimo
morsko travo, posteljne vzmeti in vložke nudi najceneje Fr Stupica, želez-nina. Ljubljana Gospo-vet-ska cesta 1.	29064
Pletenje majic
na stroj štev. 8 sprejmem v delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29243
Zastopnike
za agitacijsko delo, iščemo po vsej Jugoslaviji — po mestih ta na deželi. Stalen dober zaslužek. Sprejmemo tudi vpokojene uradnike in častnike. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Agitacija«.
29222
Zastopniki (ce)
S prodajo preizkušenih sred itev ia pokoniavanje vsa. kovTstnib mrčes, na privatne stranke, tamorete tr» notno (v višku »ezijel tudi » resnici do 200 Din in več dnevno zaslutiti Samo resni reflektanti. ki Unajo volje za vstrajno delo in rarpo Lagajo s malo kavcijo na; »e javijo na naslov: V Kovač. Sv. Patra našit 17 147
Zastopnike (ce)
solidne ta agilne, iščemo v vseh mestih naše kraljevine, za prodajo državnih vrednostnih papirjev Garancija nepotrebna. Najboljši pogoji za dober zaslužek. Pismene ponudbe na naslov: Split, pošta-nski pretinac 153.	27112
500 Din nagrade
dobi tisti, ki mi preskrbi mesto šoferja ali trg. na-stavljonca v manufakturni trgovini Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 29214
Natakarica
vajena kuhanja ter vsega hišnega dela. išče službe Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena 36« 29201
Prodajalka
galanterij., špecerijske, steklarske ta papirne stroke, želi službo v kakšni trgovini Obvlada dobro slo venščino in nemščino — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva ta poštena«
29194
Mladenič z dežele
star 18 let, brez staršev, zmožen nemščine ta vsakega dela, išče primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29223
Mladenič
vojaščine prost, išče mesto sluge ali kočijaža Naslov oglasnem oddelku Jutra.
29231
Abiturient realke
daje inetrukcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Matematik«. 29241
Nemščino
poučuje v popoldanskih urah učitelj z nemško maturo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Domač učitelj«. 29103
Učenke(ce)
sprejmem za nemščino ta francoščino — Dopise pod »Učiteljica« na oglasni oddelek »Jutra«.	29066
Pouk v klavirju
za začetnice od 8—10 let,
da gdč., po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29287
Poučujem klavir
začetnike po nizki ceni. — Grem tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29304
Za nemščino
iščemo inštruktorja. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29301
Trg. pomočnik
vojaščine prost, želi službo v boljši (večji) špecerijski trgov:ni Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen ta pošten«
29255
Kontoristinja
popolnoma samostojna, per. fektna v slovenskem, »rbo-hrvatskem in nemškem je ziku v govoru in pisavi hitra stenografinja in stro jepiska. išče mesta. — Po nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gosna«
29256
Sodar
dobro Irvežban. vojaščine prost ter vešč vseh v kle-tarsko strok« »padajočih del. želi službo za takoj. Nadov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29245
Službo trg. slnge
v kaki trgovini ali tov.irni ali mesto skladiščnika siprej me pridna ta vestna de lovna moč Gre tudi za potnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29266
Žagovodja
vešč v manipulaciji vseh vrst lesa, izvežban v eks-ploatiranju gozdov, dober računar. absolviran ekonom. i daljšo prakso, teli premeniti dosedanje mesto Ponudbe z navedbo plače in čas nastopa je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen ta zanesljiv« 29146
Absolvent
srednje tehnične šole za lesno industrijo, z dobrimi spričevali in nekaj prakse, išče mesto za takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tehnik« 29240
Deklica
stara 14 let, išče pri šivilji mesto učenke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pridna«. 29203
Šivilja
dobro Izurjena, gre takoj šivat na dom. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«
29202
Iščem službo
kjerkoli kot skladiščnik blagajnik, nadziratelj, pot nik ali v pisarni. Zmožen sem strojepisja, slovenske stenografije in pisarniških del. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«.	29237
Suhih bukovih drv
za takojšnjo dobavo prodam 30 vagonov Cena po dogovoru Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 29033
Otroško krstno opremo
in lepo pregrinjalo ta otroški voziček, vse popolnoma novo po nizk' ceni prodam Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 28992
Preproge
zastore. plišasto jopo, krstno opremo, klobuke in drugo poceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 29290
Železen štedilnik
z 2 % ploščami, 2 pečniko-ma m kotlom, s pefnicami. naprodaj v Dalmatinovi ul Št. 15.	29311

Motorno kolo
radi selitve poceni naprodaj Pojasnila daje Bogomir Divjate. Maribor. Kliu čavničarska ulica 2. 29213
Tovorni avto
malo rabljen. 8—5tonski, kupim Ponudbe samo takih. še v popolnoma do brem stanju ta z polno-smmi kolesi ter navedbo najn?žj» cene se prosi na tvrdko A Kašman. trgovina * železnino, ♦kefi* Loka. Gorenjsko. 29071
Jamske vozičke
že rabljene, v dobrem stanju, za progo 50 m, kupimo Ponudbe na osrla«. oddelek »Jutra« pod »Za antracit« 29199
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
LJubljana, Wolfova ulica 3
38
Žepno uro
lepo, starinsko, primerno za narodno nošo. prodam Naslov v oglasnem odde'kn »Jutra«.	29009
Pisalno mizo
temno, dobro ohranjeno ta
lestenec
kupi A ForsteT, Ljubljan Dunajska cesta 29.
ia. 29267
Pult
za plfarno ali trgovino — 3 m dolg. poceni prodam Na«lov v oglasnem oddelkit »Jutra«.	29173
Mlada dama
s petletno hčerko, z nekaj premoženja, simpatična in poštena, ki se ne misli poročiti, želi mesta gospodinje k starejšemu gospodu v mestu ali na deželi, ki ima svojo hišo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Do smrti«.
29206
Starinsko ogiledalo
prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29281
Jedilnico
prodam za 6600 Din Večna pot 5/1.	29295
Brusnice
(Preiselberen) vsako množino razpošilja po najnižjih dnevnih cenah tvrdka Josip Kostanjšek v Mozirju. Radi cenejega dovoza — priporočam skupna naročila 29208
Stare moške obleke
in drugo kupujem ter plačam najbolje Dopisnic« za dostuje, da pridem na dom — A Drame, Ljubljana Gallusovo nabrežje štev 29 29153
Damski plašč
kožuhovin-ast. še malo nošen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29205
Moško zim. suknjo
malo nošeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29234
2 površnika
še m-ilo nošena, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29309
Grosisti
prodaje »Mačka v vTeči«,
pošljite ponudbe. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kupim na debelo«.	29079
Slaščičarsko
železno peč
dobro ohranjeno, takoi kupim Ponudbe na ogla-ni oddelek ».Jutra« pod šifro »Slaščičarska peč«. 29289
10—12 % obresti
nudimo za vloge, na tekoči račun. Cenjene ponudbe z navedbo višine kapitala na Upravništvo »Merkur« — Ljubljana, Večna pot 5
29313
Kroj. pomočnik
mlad in dobro izvežban. želi premeniti mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29288
Mes+o blagainičarke ali prodajalke
iščem v slaščičarni Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29291
Pekovski nomočnik
dober in zanesljiv delavec, želi službo. Ponudbe pod »Zanesljiv 200« na oglasni oddelek »Jutra«. 29314
Radio - aparat
štiricevni, kompleten, poceni naprodaj: Večna pot 5/1 29293
Recepte
za kremo, muholovce in likerje proda Leban, Spil-feld 47, Avstrija. 29220
2 postelji
iz trdega lesa. z vzmetnimi modroci. radi selitve naprodaj Naslov v oelas. oddelku »Jutra«. 29168
Spalnice
iz trdega lesa. prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29141
Nova svetilka
za spalnico, naprodaj Na ogled med 2. in 4 uro popoldne Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29238
Staro pohištvo
poceni prodam. Nislov v oglasnem oddelku »Jutra«.
29282
Andree-jev Atlant
velika splošna izdaja iz 1. 1896., kra=no vezan, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29307

Gobe
sušene, prima blago, kupim. Povzorčene oferte na naslov: E. Vajda, čakovec 29095
G. Th. Rotman:
Prigode porednega Bobija
Velika opičja zgodba.
9.
Čez četrt ure je Špela skočila na noge. »Glej, glej, saj to je gospa Kozamurnica!« Ko sta se nekaj časa prijazno pomenkovali, je dejala Špela: »Vem, gospa, da bi radi vidili našo Bredico. Pray zala živalca je!« Tako govoreč je vzdignila odejo in — jojmene. kako sta se prestrašili, ko sta zagledali Bobijev rjavi opičji obraz!
Bobi, ki ga je njiju vrišč predramil, je po bliskovo planil iz vozička ter pobegnil na visok zid. za katerim je bil vrt gospoda Podpetnika. Gospod Podpetnik se je prav kar ukvarjal s tem, da je pleskal svojo vrtno lopico s katranom. Lonec s katranom je bil postavil na spodnji konec gugalnice.
Med tein je sedela gospa Podpetnica v svili na balkonu ter pila čaj in zadovoljno gledala tja v en dan. A tisti mah je skočila opica na zgornji konec gugalnice; gugalni-ca se je prevrnila in lonec s katranom je odletel visoko r zrak.
2 ali ,3 opremljene sobe za urad
iliea u takoji Ponudb« s »ee6 ia natančnim naslovom pod »Bureau* aa ogl. oddelek »Jutra.. »24«
6000 Din posojila
iščem za 6 mesecev Obresti 1000 Din. Za posojil« dana garancij*. Ponudbe pod »Din 6000« n« oglasni oddelek »Jutra*. 29302
Sobo
posebnim vhodom, Iščem za takoj v okvlici pošte. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Zagreb«.
Iščem finančnika
s 15.000 Din, za prevzem generalnega t&Hopstva u celo SHS od velike nemške tvorniee Vsa podrobna po--jasnila u«tmeno Cenjen« ponndbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »100 % obrestovale«.	29303
Dva gospoda
sprejmem v Mariboru na stanovanje — Vprašati v Jenkovi ulici 4/1. 29219
Prazno sobo
majhno, najraje irree mesta, iščem — Pismene ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala sobica 39«.	29252
Trgovski lokal
s stanovanjem
s« bo oddal na Brdu pri Lukovici (pri farni cerkvj) dne 80. t. m ob 11 dop. potom Javne dražbe v ioli.
Informacije pri kraj šol. odboru Brdo.	29259
Lokal
za strojno pletenje sli pisarno, v prometni ulici takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29148
Veliko sobo
s štedilnikom oddam ta. koncema brez ali t eoim otrokom. Na«lov v oglas, oddelku »Jutra«. 29258
Sobo
eveot. i vso oskrbo išie uradnica Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutri« pod značko »Snažna soba«.	29170
Lokal
oddam na Star« m trgu Na slov pov» oglasni oddelek »Jutra«.	28325
Trgovino
mešanega blaga, ob železnici v ve8jem kraju na deželi, s stanovanjem takoj ugodno oddam za 5 let v najem Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Večji promet«.	29151
Pekarijo
zelo dobro idočo. t vsem inventarjem, trg. lokalom in stanovanjem, v prometnem mestu ob glavni cesti oddam Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«	28658
Novoporočenca
iščeta mirno stanovanje 3 sob s pritiklinarai. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1. november«.
29274
Stanovanje
dvosobno, s pritiklinarai in vrtom, v Zeleni jami oddam takoj za 500 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29242
Stanovanje
sobice ta kuhinje, v bližini Rimske ceste išče zakonski par brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29260
Stanovanje
3 sob in pritiklin išče tričlanska družina. Ponudbe pod »Blizu centra« na ogl oddelek »Jutra«. 29277
Dva dijaka
ali visokošolca sprejmem takoj na Rimski eesti 10/11 29230
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano Naslov pove cglasni oddelek »Jutra«. 29285
Dve dijakinji
sprejmem v popolno oskrbo Elektrika, vrt. Večna pot št. 5/1	29294
Opremljeno sobo
čisto, t električno razsvetljavo, blizu sodnije oddam ilami za čas do 30 sept 1928 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29264
Sobo
solnčno in zračno, išče vi-sokošolec na Mirju ali v Trnovem. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Akademik — Mirje«. 29306
Prazno sobo
veliko in solnčno, išče samec Ponudbe pod značko rSeparatni vhod« na ogla« oddelek »Jutra«. 29272
Sobo
s separiranim vhodom in električno razsvetljavo od dam takoj gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
898S7
Dve sobi
eno prazno in eno oprem
Ijeno. i souporabo kopalni ce oddam v najožjem cen tru mesta. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 29298
Opremljeno sobo
zračno in svetlo, v bližini glavnega kolodvora tako oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29248
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru me«1a (blizu pošte ali opere) išče boljši gospod. "Ponudbe na oglas oddelek .Jutra« pod šifro »Elegantna soba*.	29347
Sobo
blizu Tabora oddam. Na-sTov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29233
2 gospoda
•prejmem na «*anovanje takoj "sli z oktobrom Naslov pov« oglasni od»' ""k »Jutra«.	29212
Sostanovalca
»prejmem v terwrir*no. zračno ta svetlo sobo. Na-«lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29286
Opremljeno sobico
takoj oddam blizu poŠte gospodiSni uradnici. Naslov V oglasnem o-ddelkn Jutra.
29297
Sobo
s pneebnim vhodom oddam Naslov v eglasnem oddelku »Jutra«.	. 29250
Majhno sobico
išče za takoj gdč. ki je celi dan zaposlena. — Ponudite v salonu »Mila« — Dunajska eesta. 29292
Sostanovalca ■
k tehniku sprejmem v lepo sobo. event. z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.-	29310
2 črna konja
In kočija
naprodaj t artiljerijski vo-jainiei.
29278
Dobermana
7 tednov starega, čiste pasme, prodam po zmerni cenj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	28945
Izgubi}*
črn doberman
bre« ovratnika in znamke se je izgubil Najditelja nagradim Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29257
Pisalne stroje
Remington prodaj« na obroke J Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. Zahtevajte cenik!	29221
Pisalni stroj
ročni, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »I. M.».	29154
P'salni stroj
znamke »Courier« — malo rabljen. v zelc dobrem stanju prodamo Cena po dogovoru Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 29073
Stroja za parkete
»Dreiseithobelmaschine« in »Abkiirzmascbine« — dobro ohranjena, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29207
Elektro-motor
k. s., s premenavo toka. kupi Valentin Zorman — Rožna dolina 65. 292%
Pletiine stroje
po nizki ceni proda na obroke pletarna Fr. V. Ahlin. Šiška, dvorišče.	29308
Opremljeno sobico
takoj oddam na Reeljevi eeeti. Naulov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29263
Dvpi/i
Gdč. C. Jeločnik
Pismo, katero sem poslal je prišlo »retour«. Pošljite mi še enkrat pravi naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Miroslav«.
29262
Sreča v zakonu 40
Proeim, dvignit« pismo
29224
Trije fantje
Slovenci v Franciji, se le-ijo seznaniti z mladenkami od 18—30 let. Mlade vdove nišo izključene — Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šiframi: »Lu-dovik 1903«, »Franc 1902«, »Ignac 1899«. Ponudbt s slikami imajo prednost. — Tajnost strogo zajamčena 29236
Lesene hiše
novogradnje od 15.000 Din dalje. Samo pismena pojasnila proti znamki za 3 Din pri Kreditni stavbni zadrugi »Mojmir«. Maribor. Koroška eesta 10. 29218
Novozidano vilo
rentabilno, v Ljubljani ali okolici kupim v ceni do 350 000 Din Stanovanja n>-rabim Ponndbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« po »Švicar«.	29027
Kmečko posestvo
10—85 oralov, z dobrim stavbami, kupim na Go renjskem med Ljubljano Kamnikom. Kranjem in Skofjo Loko Ponudbe r ooieom n* ogla-ni oddelek »Jutra« Dod »Gorenjsko po sestvo«	29026
Lepo posestvo
idilično, ležete na lepem prostoru brez prahu, pol ur« od Glavnega trga, blizu avtobusne postaje, a vili podobno hišo s sado-nosnikom vrtom ta vta--kim nasadom ter z lastnim »tudencem-vrelcem — jako pripravno za gojenje perutnine, čebel in postrvi, ali pa tudi za ureditev zdravilišča » mrzlo vodo, je naprodaj Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Idilično posestvo«.	28834
Kmetsko hišo
z gospodarskim poslopjem in velikim, skoraj novim, obokanim hlevom oddaljeno pol ure od Liubliane, pripravno z* v*ako obrt ali industrijo, prodam it proste roke Poleg navedenih stavb se lahko odda tudi 2 orala zemlje — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod značko »Kme-tiška hiša«	28110
Damske plašče
in kostume izdeluje točno od 150 Din naprej modni atelje v Ljubljani, M°s'ni trg 25/1.	29265
Otomane
žimnice, vložke kakor vsa tapetniška de|a po najnižjih dnevnih cenah pri Antonu Tscherinu Maribor, Pristaniška ulica 3. 29217
Damsko kroiaštvo
v Rožni ulic) 41 U, levo
sprejema v delo vsakovrstna oblačila po zmerni ceni.
28970
Modni salon
damskih oblačil. izdelui« točno in poceni vsa naročila ter se ceni d« mam najtonleje priporoča Malfi Ravnikar, Škofja ulica 13/1 29184
Za 2-0 hiš. številk
to je tablic z zelenim poljem in belimi številkami ter napisom kraja išče dobavitelja občinski urad Dolenji Logatec. 29080
SELITVE
« m »sto m a* dežt-ii
•trokovnt lr najcenejšem tom
SI o v e n i a Transport
Ljubljana. Miklošičev* «**t» 8č> le|»for M <716 %
Vinotoč pod vejo
Najfinejša pristna vina in jaholenik iz Bučkovih goric *=e toči v Celju-Giber.ie 21.
292^3
Osamljena gdč.
z dežele,, želi radi slabega vremena dopisovati z boljšimi gospodi, starimi do 30 let. Dopiše na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rudeči nagelj«. 29299

Staro violino
risalnik, risalno desko, dolgo položno ravnilo in .tehniško računalo (Rechen-schieber) prodam na Coj-zovi cesti l/I.	29226
Violino
še dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29204
Kuharsko - gospodinjski tečaj.
Prvi tromesečni kuharsko-^ospodlni-ski teča.i od 1. oktobra do 24. decembra 1928. Mesečnina za notranje učenke 900 Din, za vnanje 550 Din.
Priglase sprejema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani._10925 ^
i. Mit?ul
MESTNI TRG ŠTEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
S mladih dihurjev
lepih, živih, naprodaj: Stranska pot 18. 29273
Foksterijerja
2 meseca starega prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	£9261
Golob!
(Kropf. Karier in Perflckm) naprodaj v Mariboru- Pristaniška ulica 8. 89516
Ovčarja -
8 loti starega, t rodovnikom, poceni prodi Matko Maretič. Ljubij*na, Gospo-svetska cesta 8. 29115
Balkanskega braka
214 leta starega, močnega, dobrega lovca ta it-vrstneps čuvaja proda ca 1200 Din V. Bore«. 8t Janž, na Dolenjskem Rodovnik na ratpolago
29074
Psička
podgansrja proda Zupan, Rimska cesta 28. 29279
Kamnoseški moiste
Ljubljana
He^ie»ii test- itev N
tiimmn
pn^OTuča 00 h a h zalogo naerobnib spomenikov oci marmorja t granita, o I o-šče za grobnice marmornate plošče za mobiliit po najnižjih cenah.
183
MAKULATURNEGA PAPIRJA
4 Din
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, • za industrijo
večja množina na razpolago po ngodni ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
Urejuj« Dsrorai lUHica Uda m » fconzarcii cJcrtru Adott Rjbaita^ Im. Hmrodno Oaiuuno d. & tol dsfcamarja trn*
Aa>JBJ Novak. Va « L)ubljufc