Leto 1874.	83
Državni zakonik
	
Zel	
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIV. — Izdan in razposlan dne 5. maja 1874.
Ukaz ministe rsfva za poljedelstvo in finance od 23. aprila
1874,
o potnih pristojbinah postavljencem pri rudarstvenih oblastvih in o pristojbinah zvedencem (veščakom) pri komisijah rudarstvenih oblastev.
Na podlogi najvišje odloke od 15. aprila 1874 izdaje ministerstvo za poljedelstvo po domembi s finančnim ministerstvom o priliki dovršene preuredbe rudarstvenih oblastev po postavi od 21. julija 1871 (Drfc. zak. Št. 77) in z ozirom Ua posebnosti rudarsko-oblastvene službe naslednji propis o potnih pristojbinah postavljencem pri rudarstvenih oblastvih (rudarstvenih glavarstvih in okrožnih [revirskih] uradih), potem o pristojbinah zvedencem, ki se prevzemajo k rudarsko-oblastvenim komisijam :
§• 1.
Dijete uradnikov in vajencev (elevov).
a)	\ (ozemttvu.
Polne dijete po razredu pristojé rudarsko-oblastvenim uradnikom in vajencem pri vseh komisijah zunaj kraja, kjer jim je uradovišče, in pri drugih službenih potih tedaj, kadar je mesto, kamor se podadd, čez dve milji oddaljeno od Uradovišča, ali pri manjših daljavah, kadar morajo tamkaj Čez noč ostati.
Ako je pa kraj, kamor idejo, samo dve milji daleč od uradovišča in jim tudi nij treba čez moč ostajati, tedaj pristoji uradnikom in vajencem samo omejena dijeta (dnevščina).
(Slovfuiocb).
20
Naslednji razkazek obsega odmero polne in omejene dijete:
v Cinovni razred	Polna		Omejena	
	dijeta			
	gl- J kr.		gl-	kr.
V.	10	SO	6	
VI.	8	•	S	
VII.	6	SO	4	SO
VIII.	S	•	4	
IX.	4	.	3	SO
X.	3	so	3	.
XI.	3	.	2	.
§• 2.
b)	V kaki vnai^ji deželi.
Pri službenem potovanji po vnanjih deželah sme ministerstvo za poljedelstvo po dogovoru s finančnim ministerstvom z ozirom na ondukajsnje razmere, za vsak slučaj posebej porazredne dijete primerno zvišati do dvojne njihove vsote.
§• 3.
c)	V slučajih bolezni.
Uradniki ali vajenci, kateri zunaj kraja, kjer imajo uradovišče, na komisiji ali drugi službeni poti obolé, ko niso tega krivi, ter zaradi tega nekaj časa ne morejo službenega opravka nadaljevati ali dokončati, smejo, na tanko izkazavši zadržek, zahtevati polne dijete po razredu tudi za ta čas, dokler so bolni.
Ali te dijete se ne morejo jemati nego od uradovnega pavšala za poti.
§• 4.
d)	Pri povišanem naslovu.
S podelitvijo višjega naslova in značaja uradnik ne dobiva pravice do višjih dijet ali voznih troškov.
Takovemu uradniku pristoji samo tista porazredna dijeta in povračba voznih troškov, ki jo primerna njegovi resnični službi.
§. 5.
Dijete in vozni troskov! zn vajence rndarstvenega stavstva.
Vajence rudarskega stavstva je, — kar se tiče dijet in voznih troškov, — enačiti z uradniki NT. činovnega razreda; adju^um naj se jim od dijet ne odšteva.
§• 6.
Vozni troâkovi uradnikov in vajencev.
a)	Po železnicah in na latlijah parnicah.
Pri službenih potih, ki se dad<5 celo ali deloma po železnicah ali na ladijah parnicah storiti, smejo uradniki in vajenci gledé kosa, katerega na železnici, oziroma parnici odmaknejo, v imenu voznih troskov zaračunjati samo troske, ki so jih za železnico, oziroma parnico res plačali, in sicer na železnicah uradniki V., VI. in VII. činovnega razreda po prvem, a uradniki VIII. do vštevno XI. činovnega razreda in vajenci rudarskega stavstva po drugem voznem razredu; na ladijah parnicah pa vsi brez ozira na činovni razred po vozni ceni prvega razreda.
§• 7.
Po železnicah naj se uradniki in vajenci poslužujejo poštnih vlakov in sploh vlakov za ljudi, po okolnostih tudi meševitih vlakov. Kurirskih in brznili vlakov ne smejo rabiti nego samo tedaj, kadar je komisijski posel tako silen ali če jim je to izrečno ukazano, ali če se uradna dela dadö prej dokončati, ako se rabijo zdaj navadni zdaj brzni vlaki.
§. 8.
Kadar v eno in isto mer drži po več železnic, ali kjer jo v isto mer moči poslužiti se ali železnice ali ladije parnice, voziti se je po tisti poti, po kateri bode z ozirom na čas manj troska.
§• 9.
b)	Vožnja do in od kolodvorov in pristajalisc ladij parnic.
Za vožnje do in od kolodvorov ali do in od parmskih pristajališč dopušča se zaračunjati v vsakem kraji navadno voznino za voz z dvema konjema takö, da bode tam, kjer biva tarifa po gosposki ustanovljena, ta tarifa, v drugih krajih pa vsota navadno voznine, uradno poizvedena, veljala za neprestopno maksimalno mejo.
Za odpravo zvežnja sme sc po čez en goldinar zaračuniti.
§. 10.
c)	Po poštnih ali drugih cestah in potih.
Kadar se uradniki in vajenci no vozijo po železnici ali na ladiji parnici, \ smejo oni, potujoč službeno, zaračuniti polne poštne pristojbine ali miljïirine po dolgosti res odrineno poti.
§• 11.
a) Polne poštno pristojbine.
Polno poštno pristojbine so dovoljujejo:
a) Kadar je kraj komisije čez miljo proč od uradnikovega ali vajenčevoga ura dovišča tor nij bilo mogoče voziti se po železnici ali na ladiji parnici;
b)	kadar se porabi železnica ali ladija parnica pa je mesto komisijsko, oziroma uradovišče čez miljo daleč od žpleznične postaje ali parničnega pristajalisČaj zadnjič
c)	kadar je časno bivališče, kamor mora uradnik ali vajenec pri komisijah dalj časa trpečih vsak dan nazaj hoditi, — ker drugod ne dobi stanišča, kakor se to lahko pripeti n. pr. v planinskih krajih, — čez eno miljo oddaljeno od kraja, kjer komisija posluje.
§• 12.
Polne poštne pristojbine so razvidne iz vsakokratnih razglasil c. kr. trgovinskega ministerstva o poštni jezdnini (za ekstrapošte in posebne brzovožnje) s pri-tičnimi pristojbinami vred.
Rudarsko-oblastveni uradniki, brez razločka činovnega razreda, smejo žara-čunjati po dva konja.
§•13.	j
(3) Miljârina.
Miljârina pristoji uradnikom in vajencem službeno potujočim, kadar so kraji v §. 11 pod a), b) in c) omenjeni samo eno miljo ali še manj vsak sebi in kadar torej odrinjena cesta nij večje dolgosti.
Miljârine je po osemdeset krajcarjev od vsakega konja in od vsake milje
poti tj e in nazaj.
§• 14.
Preživnina (popotnica) dijurnistom.
Dijurnisti, kateri bi uradnike pri komisijah kot aktuvarji ali pomočniki za merjenje, posnemanje i.t.d. spremljali, imajo pravico na preživnino, namreč ah dva goldinarja ali pa pol drugi goldinar vsak dan, po tem kakor sme uiadni v enakih okolnostih ali polne ali pa samo omejene dijete zaračunjati (§. 1).
Po železnicah smejo dijurnisti tretji in na ladijah parnicah drugi razred zaračunjati.
Dijurnum se od preživnine ne odbija.
§• 15.	I
Preživnine in hodârine uradnim služabnikom.
Uradni služabniki naj se pod odgovornostjo uradnega načelnika brez posebne
potrebe službeno nikamor no odpošiljajo.
Kadar sc pa iznimkoma kam odpošljojo in posebno, če uradnike kam sprem' ljajo, imajo pravico do preživnine in po okolnostih tudi do hodnine.	;
Preživnine jim se odmerja na dan ali po goldinar ali pa po sedemdeset krajcarjev, po tem kakor v enakih okolnostih pristojč uradnikom ali polne ah
nepopolne dijeto (§. 1).	.. .
Hodnine je po petdeset krajcarjev za vsako miljo hoda tje in nazaj.
Kadar je odposlanim uradnim služabnikom opraviti po več službenih naroči na raznih mestéh, pristoji jim hodnina počelom potu, ki ga v pravšnem re u odrinejo.
Kadar je služabnikom službeno potujočim mogoče celoma ali deloma poslu-žiti se železnice ali pa ladije parnice, tedaj smejo gledč kosa, kolikor se po železnici ali na ladiji vozijo, zaračunjati samo troske, ki so jih res imeli od vožnje po železnici, oziroma na ladiji parnici, in to pri železnicah po tretjem voznem razredu, a pri ladijah parnicah po drugem razredu.
Ivjer je moči porabiti druge prilike, kakor je n. pr. omnibus, voz dostavnik i.t.d., naj se služabniki vozijo na njih. Y tacih slučajih pa je plačano voznino namesto hodârine v račun postavljati.
§• 16.
Kadar več njih vknpno zaradi službe potuje.
Kadar je več postavljencem službeno oditi v isti čas in na isto mesto, tedaj so dolžni vkupno potovati ter poslužiti se ene in iste prilike.
V tacih slučajih se vzema, da ima voz z dvema konjema dovolj prostora za tri osebe.
Vozne troske je pri vkupnem službenem potovanji samo enkrat zaračunjati.
Potni partikular naj položi po činu naj višji uradnik, in kadar je med vkupno potujočimi več njih enacega čina, tisti med njimi, kateri najdalj časa služi. Parti-kularju je pridejati konsignacijo pristojbin idočih sopotnikom.
§. 17.
Koliko poti je na dan odriniti.
Odposlani uradnik je dolžan, po poštnih in drugih cestah in potih v poletnih mesecih (od 1. aprila do konec septembra) vsaj po deset, in v zimskih mesecih (od 1. oktobra do konec marcija) najmanj po osem milj, a na železnicah in parnicah kolikor je mogoče veliko daljavo na dan odriniti.
Po železnicah naj se uradnik nepretrgoma vozi s podnovnimi vlaki, ki idejo proti kraju, kamor je on namenjen.
Kadar je službeni posel tako silen, da je to potrebno, ali kadar je uradniku v ukazu, s katerim je kam odposlan, posebej naročeno, mora se poslužiti tudi ponočnih vlakov.
§• 18.
Presežek teže pri zvežnjili na železnicah in ladijah parnicah.
Tožnega presežka pri zvežnjili čez pravilno težo, katera je po voznem redu železnice ali ladije parnice prosta takse, sme se k večjemu do enega colnega centa zaračunjati:
a)	kadar se s seboj vzamejo merilni instrumenti velike teže in znamenitega
obsežka;
b)	kadar kdo službeno odpotuje v daljne kraje, kjer mu bode, kakor kaže, dalj
časa ostati. Potnim partikularjem nij treba prilagati spričeb o opravljenih
plačilih.
§. 19.
Troški za prevoz instrumentov i.t.d.
Kadar kdo službeno kam potuje, za kar mu je po §. 13 zaračunjati miljâ-rine, pa mora s sabo vzeti merilne in jamomerske instrumente, mape ali jamska oblačila, dovoljuje mu se za njih prevožnjo tje in nazaj vselej po en goldinar.
Kadar se pa zaračunjajo polne poštne pristojbine po §.11 tega propisa, tedaj prestane pravica do povračila troskov za vožnjo s sabo vzetih instrumentov, map in jamskih oblačil.
§. 20.
Mostârine in cestârine.
Uradniki in vajenci službeno potujoči imajo pravico, vse cestnine in mostnine, ki jih je plačati na postajah po prevoženi cesti, sprejemati v svoje potne partikularje.
Izkazovanje tega potroška z boletami se odpušča.
§• 21.
Potrdila milj.
Kadar kdo službeno potuje po drugih cestah in ne po železnicah ali na ladiji parnici niti po poštnih cestah, mora se to, kar je v potnih partikularjih povedano o daljavah, opirati na poštno karto ali mapo, na uradna razkazlla milj, ali zadnjič na potrdilo dotičnih političnih ali upravnih oblastev.
§. 22.
Izkaz vsakdanjega dela službeno potujočih.
Komisije naj se kolikor je moči pospešujejo, da no bodo ni za dan dalje trpelo, nego je neogibna potreba.
V dokaz tega morajo odposlani uradniki, ako kam službeno odidejo za dalj časa nego en sam dan, v potnih partikularjih poočititi, koliko so vsak dan storili.
§. 23.
Ponapredščine v imenu komisijskih troškov.
Kadar je rudarstvcnemu oblastvu ukazati vnanjo uradno delo, ker je kaka stranka takč prosila, sme ono od stranke zahtevati, da odšteje primerno pona-predščino za komisijske troške, o čemer se pozneje naredi račun (§. 27).
Plačane ponapredščine je pri vsakem oblastvu posebej zapisavati.
Kadar se službena pot opravi v javnem interesu ob državnem trošku in z dolžnostjo, predložiti potni partikular, sme se izposlanemu uradniku ali vajencu, ako za to prosi, potna ponapredščina, ki ne prestopa dveh tretjin verjetnih partikularnih troškov, izročiti iz uradovnega pavšala proti temu, da se prejem brž potrdi in v računu pavšalne blagajnice poočiti.
§• 24.
Pravica do potnine sploh.
Zgoraj omenjene pristojbine smejo rudarsko-oblastveni uradniki in vajenci, dijurnisti in služniki zahtevati v vseh slučajih, kjer je sploh dopuščeno potne pristojbine zaračunjati, brez razločka, ali so kam odpotovali v javnem ali privatnem interesu, uradoma ali na zaprosbo kake stranke, po voznih ali nevoznih potih, z vozom, na konji jahaje ali peš.
§. 25.
Pristojbine zvedenim možem (veščakom).
Zvedencem, kateri se bodi na prošnjo kake stranke bodi uradoma k rudarsko-oblastvenim komisijam privzemajo, določuje pristojbine rudarstveno glavarstvo za vsak slučaj posebej z ozirom na njihove osebne razmere, na večjo ali manjšo daljavo do komisijnega mesta od njih prebivališča, na to, koliko časa so prebili v komisiji, in naposled, koliko dela in kakšno delo so imeli v njej.
Kadar ide za uradno potrjene rudarstvene inženirje ali merčine, držati se je veljavne tarife.
§. 26.
Potni partiknlarji.
a) Kok za predložbo.
Vrnivši se s službene poti dolžan je uradnik ali vajenec, v Štirnajstih dnevih po tem ko je nazaj prišel v svojo uradovišče, podati svoj potni partikular za se in svoje spremljalce, če je katerega imel, in pa račun o pristojbinah privzetim zvedenim možčm.
Ako partikular prepozno položi, mora to opravičiti. Ako take opravičbe ni ali če se najde, da ni dovoljna, naj se partikular zavrne.
O porabi povprečnih vsot odkazanih v popotne troške okrožnim uradnikom po §. 12 postave od 21. julija 1871 (Drž. zak. Št. 77) polaga se samo tedaj račun 8 pravimi partikularji, če so jim se te vsote izrečno s tem odkazale, da so dolžni tako zaračunjati jih.
Kadar okrožnemu uradniku pravni zadržek brani, opraviti dolžno službeno pot, ter jo mora namestnik opraviti, tedaj naj se potni pavšal, odkazan prvemu brez omenjene dolžnosti, odvzame po meri, kolikor službene poti mu je namestnik storil, a s tem naj se, kar se tiče njegovih potnih pristojbin, postopa po sploh veljajočih propisih; on je torej tudi dolžan predlagati potne partikulare o svojem službenem potovanji.
§. 27.
b) Pretres partikularjev in nakaz dnficnib troskov.
Potne partikularje v recéh, ki se tičejo strank, naj rudarstvena glavarstva Pretresejo, in troške, ki se najdejo propisu primerni, ali katere ugotové, naj z ozi-r°Qi na že odštete ponapredščine (§. 23), po besedah 234 občne rudai\ske
postave tistim strankam, ki so dale povod službenemu potovanju, vplačilo naložč in oziroma med stranke po razmerji porazdelé.
Kar bi od plačanih ponapredščin, odbivši ugotovljene v partikularji razkazane troske, še ostalo, treba je strankam v gotovini nazaj dati. •
§. 28.
Partikularje o tistih službenih potih, ki jih je bilo treba v interesu in ob trosku c. kr. uprav državnih rudnikov in solin kot strank, je se strani rudarstve-nih glavarstev potrditi s pristavkom, da je službeno potovanje bilo potrebno in koliko časa je trpelo, in po tem precej poslati v pretres in ugotovilo rudarskemu strokovno-računskemu oddelku v ministerstvu za poljedelstvo.
Izhod pretresa daje se na znanje rudarskim glavarstvom, katera po tem naredč, kar je potrebno, da ugotovljene troske dotična c. kr. rudniška blagajnica po §. 284 o. r. p. izplača.
§. 29.
Partikularje o službenih potih, ki jih uradniki rudarstvenih glavarstev v službenem interesu in sosebno zarad pregleda okrožnih rudarskih uradov in rudnikov opravijo, in pri katerih se troški zalagajo z dovoljenimi v to dijetnimi in potninskimi pavšali rudarskih glavarstev, naj ta glavarstva pretehtajo ter naj troške propisom primerne ali v čisto dejane iz uradnih pavšalov izročč, z ozirom na kako ponapredščino, ako bi bila na to dana.
§. 30.
Partikularje rudarsko-glavarstvenih in okrožnih uradnikov, po tem vajencev o drugih in sosebno takih službenih potih, ki se polagajo ob preseljevanji, naj rudarstvena glavarstva predlagajo ministerstvu poljedelstva, da jih ono pretresti da in ugotovljene troške odobri.
Rudarstvena glavarstva naj na takih partikularjih potrdijo, da je službeno potovanje bilo potrebno, a pri preseljevanji še tudi, da je resnično to, kar pokla-datelj partikularja pravi o ženi, da jo je s sabo vzel in o Številu in dobi svojih s sabo vzetih, še pod očetovsko skrbjo stoječih otrok, in o svojih privatnih služabnikih.
§• 81.
Vzkliti do višjih ohlastev proti plačilnim nalogom in proti temu, če se komn kaj v partikularji zaračnnjenih troskov utrga.
Vsaka stranka, kateri se naloži plačilo komisijskih troškov, sme zahtevati vpogled v dotični partikular ali pa prepisek partikularja.
Na voljo ji je, ako bi menila, da ji plačilni nalog sploh ali pa njej pripisani znesek dela' krivico, proti temu vzklicati se pri dotičnem rudarstvenem glavarstvu, v tridesetih dnevih, roku po §. 231 o. r. p. ustanovljenem, Števši od dne, katerega ji je plačilni nalog vročen.

Tudi pokladatelj partikularja sme, ako se mu zaračunjene potne pristojbine kje in kako izpodbijajo, vzklicati se v tridesetih dnevih od dne, katerega mu je vročen razpis, naznanjujoči mu odbitek.
§. 32.
Službene podstavila (substitucije) in preselila.
Občni propisi o službenih podstavilih in preselilih veljajo tudi za postav-ljence rudarstvenih oblastev.
S troski združene službene podstavitve je treba kolikor je koli mogoče okraj sevati.
Ker rudarski vajenci nimajo določenega uradovišča, marveč morajo, kakor službena potreba nanese, služiti pri vsakem rudarstvenem oblastvu, in ker se oni prestavljajo zaradi izomike, tedaj v svojo korist, torej smejo oni, kadar se uradoma premestijo, zahtevati samo, da se jim povrnejo potni troškovi po propisih in pa dijete za čas potovanja, a ne tudi, da bi se jim premična oprava odškodovala.
§. 33.
Razveljavljanje nekaterih starejših določil.
Paragraf 119 propisa od 25. septembra 1854 v zvrsitev občne rudarske postave in ukaz poljedelskega in finančnega ministerstva od 19. julija 1868 (Drž. zak. Št. 109) izgubita s tem svojo moč.
Takisto tudi ukaz finančnega ministerstva od 10. oktobra 1858, št. 51000 (Ukaznik finančnega ministerstva št. 49, stran 390) ne bode več veljal za postav-ljence rudarstvenih oblastev.
Pretiš s. r.	Chlumeeky s. r.
(SUreninch.)
21