Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9'—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo »Zarje* v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In :•	od 6.—7. zvečer.	::
Posamezna Številka 6 vinarjev. ------
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslovi Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Štev. 4.
V Ljubljani, v četrtek dne 8. junija 1911.
Leto I.
Volitve na Krasu.
Geslo volilnemu bojo, kojega je socializem zanesel ob državnozborskih volitvah po Krasu, je: Kmet in delavec, združita se! Skupni so vaši interesi, skupni so vaši izkoriščevalci. Proč z indirektnimi davki, proč z militarizmom, ljudski davki morajo se upotrebiti za ljudske potrebe: šolstvo, zdravstvo, sodstvo, naprave za blaginjo, prometne zveze in izboljšanje gospodarstva!
Kmet je jel izpiznavati, da je bilo 50 letno zastopanje po posvetni in cerkveni gospodi ne le neplodno za kmeta, ampak celo škodljivo. Spoznava, da hujskanje delavca proti kmetu, kmeta proti kmetu ni imelo drugega plodu, kakor propadanje blagostanja enega in drugega in neznosno draginjo.
Delavci pa so jeli spozuavati, da jim je nastopati združeno s kmečkim delavcem, saj mali posestnik itak ni drugega nego delavec na zemlji. Gospodarski sovražniki delavca in kmeta so eni in isti: veleposestniki, veleindu-strialci in veletrgovci. Brez razlike vere in narodnosti le-ti pritiskajo na ceno dela, da delavec prejema najmanjšo mogočo plačo, in na ceno poljskih pridelkov, da kmetovalec ne dobi plačila za svoje delo. Delavec in kmet sta prišla do spoznanja, da ni ene točke, ne politične, na kulturne, ne gospodarske med njima sporne. Le v združeni organizaciji delavstva po eni strani, kmetovalstva po drugi strani, mora privesti ljudstvo do zmagp. Ljudstvo sploh, in še posebej slovensko ljudstvo, ni nič drugega nego delavec ali mali posestnik. Skupaj tvorita tako ogromno ogromno vočino nad slovensko gospodo, obrtniki, trgovci in bogataši, da le-ti komaj pridejo v poštev.
Posebno veselo znamenje volilnega boja je samostojno nastopanje delavcev kot agitatorjev med kmečkim ljudstvom. Organizacija delavcev v Nabrežini prevzela je največji del agitacije nase. Čvrsto organizirani delavci so začutili vso ekspanzivno moč organizacije, polni optimizma, ki ga zahteva boj za dobro in veliko stvar, vrgli so se z vso vnemo v volilni boj. Od vasi do vasi, od nedelje do nedelje prirejajo po 4 do 6 shodov širom celega Krasa. Ni je več vasi, ki bi ne imela po en, dva, tudi po tri shode. Trudni od dnevnega in tedenskega dela gredo zvečer in ob praznikih na volilno delo. Le tako je mogoča zmaga I Shodi so izborno obiskovani, kmetovalci razumno poslušajo nauke delavskega programa in viden vtisk nanje zapusti vsak shod. Kmetovalec se je jel dramiti, videč, kako si delavstvo zna samo pomagati, kako politično izobraženi delavec prosto nastopa agitatorno na shodu. Vajeni so bili le govorov duhovnikov, odvetnikov in sploh gospodov. Sedaj pa kmetovalec vidi, da je prost delavec politično bolje izšolan nego
MAKSIM GORKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Prvi del.
— Večerjo sem I . . .
Mati je sedla k njemu, ga objela in pritisnila sinovo glavo na svoje prsi. Z roko se je uprl v njena pleča, se branil in kričal:
— Brž, brž . . . mati 1 . . .
— Brdaček til — je tožno in ljubeznivo vzkliknila mati in ga pritisnila k sebi.
— In pa kadil bom . . . daj mi očetoro pipo . . . — je zamrmral Pavel in le s težavo premagal nepokornost svojega jezika.
V	prvič se je bil opil. Žganje je prevzelo nje-govo telo, ampak zavesti mu ni ugasnilo, in po glavi mu je razbijalo vprašanje :
Ali sem pijan? . . . Pijan?
Materina ljubeznivost ga je popolnoma zm< dla in bolest v njenih očeh ga je genila. Zajokal bi najraje, in da zatre to željo, se je delal še bolj pijanega, kot je v resnici bil.
Mati pa mu je gladila potne in skuštrane lase in vzklikuila potihoma.
— Nikar tako . . .
Slabo mu je postalo in bljuval je; mati ga je položila v postelj in mu ovila bledo čelo z mokrim prtičem. Iztreznil se je nekoliko, ampak vse pod Djim in okrog njega se je vrtilo v krogu, trepalnice so mu postale težke in v ustih je začutil zoprno grenak okus.
gospodje. Oesto vidi pred seboj, da akade-mično izobražen človek delavskemu agitatorju ni kos v besedi, v energiji in poznauju poli-t čnih programov. S la lastnega prepričanja delavca se podeli tudi poslušalcu kmetu. Začela se je odpirati pot socializmu med kmečko maso.
Slovensko polmeščan'tvo — saj pravih meščanov med nami ni niti v naših boljčih krogih — se je začelo plašiti. Veduo jokava in vedno navdušena „Edinost" posveča dan na dan članke proti socialni demokraciji, najboljši dokaz, da le-ta med ljudstvom prodira. Dr. Gregorin je bil prepričan, da mu bode zmaga lahka. Vajen je cenega navdušenja v Trstu. Saj je njegova glavna zasluga, da sr je v.--a tržaška politika izplitvila iu je postala brez jedra, prazno besedičenje. Zato pa si zadnji čas mora pomagati s tem, da sprejema glavne točke socialnodemokratičnega programa kot svoje.
Edina rešilna bilka mu je ^ljubljeni narod" in „ljubljena domovina". Seveda ne more kaj proti narodnostnemu programu socialno-demokratične stranke. Enak-J fraze o narodu iu domovini, kakor dr. Gregorinove in dr. Ky-bareve so edini ugovor tampatam po shodih proti socialni demokraciji. Kadar se pa apelira na narodnjake, naj povedo oni le eno sredstvo za uresničenje narodnega programa, jecljajo nerazumne besede. Ako socialistični agitator poudarja, da je boj za vero iu narodnost ovira, da državni zbor ne pride do dela, kadar dokaže po številkah in razmerju strank, da imajo slovanski poslanci večino v državnem zboru, da pa so oni sami na sebi nesposobni izvesti narodnostni program in je vsako složno postopanje med poslanci slovanske narodnosti v državnem zboru izključeno, takrat obmolknejo. Izgovor, da jih Nemec tare, postane jalov, ker je slovanskih poslancev v zbornici več, kakor vseh ostalih narodov. Da Poljak ne gre z Ru-Bom inr Hrvat s Srbom tega ne morejo utajiti, da je Ceh za deželno avtonomijo in Poljak za svoje kraljestvo in le zapuščeni slovenski in ruski narodnjak stremi po avtenomiji, to morajo priznavati. Zato je konec ugovorov in ko vsaka Irgika izmanka pride pesem: „Na-prej zastava Slave, na boj junaška kri, dne 13. juuija v boj za dr. Gregovina pojdemo mi", kakor se je nekdo uašemil na shodu v Sežani.
Dr. Gregorin in dr. RybaF sta prespala gibanje zadnjih 30 let. Ne vidita, kako je delavstvo naraslo iu kako se je osamosvojilo. Ne vidita, da noben stan izven delavca samega ne more zastopati njegove koristi. Ne vidita, da je kmet danes ravnotako izučen kakor delavec in seveda nočeta viditi, da so kmeta in delavca vodili za nos vsi dosedanji klerikalni, liberalni, radikalni in narodnjaški voditelji.
Zadnje sredstvo v volilnem boju pristašev dr. Gregorina na Krasu je. da se obnašajo ka-kakor cestni pobalini — tako v Sržani — ali pa — laž.
Tako se je odlikoval na shodu v Tomaju sam župan Vran. ki se ogreva za odvetnika dr. Gregorina. Ta mož se je drznil na shodu trditi, da &o voditelji socialnodemokratične stranke nepošteni ter je navajal stavko v Nabrežini, kjer so delavci stavkali le proti slovenskim delodajalcem, ne pa proti laškim zato, ker so bili podkupljeni. Ne zamerimo županu Vranli. da je s to lažjo prišel na javni shod, zaradi tega, ker vemo, da ta laž ni njegova ampak vodečih tržakih krogov. Primerno ga je delavstvo samo zavrnilo z resnico, da so slovenski delodajalci v Nabrežini sloveuske delavce izprli, ker se niso hoteli delodajalci držati sklenjene tarifne pogodbe, da pa so italijanski delodajalci pošteno držali to pogodbo in so zato delavci tudi pošteno delo vršili. Laž ima kratke noge in je menda zadnje orožje narodnjaške inteligence v Tistu Še boli kla-verno figuro je napravil dr. Jurij černe na tem shodu. Ko je stopil na oder. so se mn vidno hlafice tresle. Jecljaje je začel protestirati proti demagogiji dr. Tume, rekoč, da je vsaka demagogija sleparska. Ko je bil primerno zavrnjen, pa ni mogel več naprej. Ironično mu je zaklical delavec iz poslušalcev: „Špaga se vam je utrgala." Mož je bil še bolj konfuzen ter priznal, da se za shod ni dovolj pripravil. Ta mož brez poguma pred javnostjo pa piše lažnjive članke po ^Edinosti". Zadnje orožje propadajoče stranke.
Volitve na Krasu so dale stranki novega življenja. Ako bi imela socialnodemokratična stranka po Krasu stalnih zaupnkov. ki bi zadnje dneve vodili volitev, bi Josip Kopač dobil več glasov nego odvetnik	dr.	Gregorin ali
c. kr. svetnik Stepančič. Tako	pa vemo, da
bodo glasovnice izpolnjevali	ali	vaški župnik
ali pa vaški napredni krčmar, katerim se pri-prost kmetovalec ne more izlepa ubraniti.
Število glasov socialistov narašča in je začelo rasti tudi med kmeti. A če pojde tudi dr. Gregorin ali Stepančič	na	Dunaj, pojde
zadnjič. Učiti pa se bosta morala oba, kaj je socializem.
Puška na Balkanu.
Iz balkanskih dežel prihajajo jako resne vesti. Vstaja Arriavtov, katero je mislila turška vlada kakor lani z veliko močjo, prav v kratkem času potlačiti, ni premagana, temveč je dobila popolnoma novo lice Doslej je imela Turčija opraviti skoraj samo s plemenom Ma-lisorov, najbližjih sosedov Črne Gore; a sedaj, ko je že vse napeljano, da bi zatrla njih punt,
se skoraj nepričakovano dviga pleme Mirditor z najbolj revolucionarnim aktom, ki se more misliti: Z razglasom svoje neodvisnosti V vasi Fana so se o binkoštih zbrali voditelji plemena in v njihovem imenu je Terencio Tocchi izdal proglas, ki izreka neodvisnost Mirdi-t o v od Turčije. Obenem dobiva „Kfll-nische Zeitung" skoraj enako vest, da je mir-ditski škof razglasil neodvisnost.
Tocchi pozi vi je v svojem proglasu vse Mir-dite na vstajo, obljubuje kristjanom in moha-medancem enake pravice in vabi ljudstvo, da naj prežene Turke iz dežele. Narod pa naj potem sklene, če hoče vpeljati monarhično vlado ali pa republiko. V turških vladnih krogih so pripravljeni na to, da zajame tudi vstaja Malisorov iz mirditskega punta nov pogum in novo moč.
Mirditsko pleme prebiva v severni Albaniji, v gorovju južno od -Drina do ravnine ob Jadranskem morju, torej v soseščini črne Gore. Vseh skupaj je Mirditov pač komaj 30.000, toda v slabo obljudeni deželi ima to število že svojo veljavo, Razdeljeni so na pet plemen (bajrakov)*) in imajo svojega posebnega kneza (prenka) iz rodovine Džon Marku. Po veri so katoličani ter se smatrajo za najčistejša Albance, ki so, kakor je zuano, potomci nekdanjih Ilirov. Njihov cerkveni poglavai je opat v Oroših, sedaj monsinjor Doči, ki ima pod seboj šestnajst župnij in mu pritičejo skoruj vse škofovske pravice.
Mirditi so si od nekdaj ohranili največ svobode v Turčiji Vojaške dolžnosti niso v miiu nikdar priznali; v boju so Turkom le tedaj pomagali, če so bili zadovoljni z vlado. Tudi davkov niso plačevali; tribut, ki g& je' celo pleme dajalo vladi, so dobivali vodje plemen (bajrektaiji), ki vodijo upravo po sklepih ljudskih zborov iu posebnega starejšiustva. Celo turškega todišča v Skadru, ki je ustauovljeno posebej za Albance in ki sodi po albanskem običajnem pravu, niso marali priznavati, ampak so svoje prepire reševali doma. Tako se je tudi do dauašujega due ohranila šega krvne o-tvete, katero so tudi katoliški duhovniki molče trpe. Nad mirditsko cerkvijo izvršuje Avstrija nekako pokroviteljstvo.
Nikomur se doslej ni posrečilo pripraviti Mirdite in Malisore do tega, da bi izročili vladi svoje orožje. Puška je ponos Albanca, z njo združuje pojm svoje svobode. Turčija pa je že večkrat izkušala razorožiti Albance in ko je lani zadušila vstajo, je bila izročitev orožja njena glevna zahteva, ker ve, da v Albaniji ni zagotovljen mir, dokler ima prebivalstvo puške v rokah. Ta zahteva je razdražila bojevita plemena. Ravno tako pa so jih razkačili tudi davki, ki jih je hotela vpeljati Turčija. Ljudstvo je v teh krajih nenavadno siromašno, po-
*) Fani, Djibri, OroSi, Spači in Kušneni.
Skozi trepalnice je gledal v veliko obličje svoji materi in se udal nezvezanim mislim;
,.^>rezSoc^*j je še zame . . . drugi pijo, pa — jim nič ni . . . meni pa je slabo . . .
Odnekoit iz daljave je začul mehki glas svoje matere ;
— Kakšen rednik boš, ko se udajaš pijači ...
Trdno je sklenil oči in dejal:
— Vsi pijo . . .
Mati je globoko vzdihnila. Pravo je pogodil. Znala je, da ljudem izven krčme ni radosti in da nimajo druge naslade kot žganje. Vendar je dejala:
— Ti pa ne pij! Zate je že oče izpii, kar je bilo treba ... In dovolj me je mučil. .. ali se ti ne smili mati, kaj ?
Poslušaje tožne, mehke besede se je Pavel spomnil, da matere, dokler je oče živel, doma skoro opaziti ni bilo, da je molčala in živela v nemirnem strahu pred udarci. Izogibajoč se očeta je zadnji čas le malo bil doma in se je materi odtujil, in sedaj, ko se je polagoma streznil, jo je nepremično gledal.
Bila je visoka, nekoliko upognjena in njeno stisnjeno, od dolgega dela in moževih udarcev zdelano telo se je premikalo potihoma, vstran nagnjeno, kot v strahu, da zadene ob kaj. Širok, ovalen obraz, ves zgrbančen in zabuhel, so razsvetljevale — kakor pri večini ženskih iz predmestja — temne, nemirno tožne oči. toad desno obrvjo je bila zasekana globoka brazda, ki je obrv pomaknila nekoliko kvišku in dozdevalo se je, kakor da bi tudi
desno uho bilo višje; vse to se je v njenem obličju izražalo, kakor da bi zmerom plašno poslušala ... Iz njenih gostih temnih las so se bliščali sivi štraklji kakor znamenje težkih udarcev . . . Nekaj mehkega, otožnega in pokornega je bilo v njej . . .
In preko lic so ji lezle solze.
— Počakaj, ne plakaj!" — jo je tiho prosil sin. „Daj mi vode."
— Prinesem ti vode z ledom . . .
In ko se je vrnila, je bil že zadremal. Obstala je nekaj časa poleg njega iu je zadrževala dihanje. Vrč se ji je v roki tresel in led se je tiho zadeval ob kositar. Posadivši vrč na mizo je pokleknila pred sveto podobo in se zatopila v tiho	molitev.	Na okna	so	udarjali
zvoki temnega,	pijanega	življenj«.	V	temi in
vlagi jesenskega večera je ječala harmonika, eden je glasno pel, drug je robantil in kvantal, vmes pa so nemirno zveneli prepirljivi, utrujeni žeuski glasovi . . .
Življenje pri Vlasovih je potekalo enolično, ampak mirnejše in bolj tiho kakor prej in nekoliko drugače kot drugod v predmestju. Njih mali dom je stal koncem predmestja ob močvirju. Tretjino	hiše je	zavzemala	kuhinja in
mala čumnata,	ki je bila s tenko,	ne	prav do
stropa segajočo steno oddeljena od kuhinje; mati je spala v njej. Ostali dve tretjini sta tvorili štirivoglato izbo z dvema oknoma; v enem kotu je stala Pavlova postelj, v drugem
—	miza in dve klopi, nekaj stolov, omara za perilo, na njej malo zrcalo, omara za obleko,
ura na steni in dve sveti podobi v kotu — to je bilo vse.
Pavel je v svojem življenju posnemal druge. Delal je, kakor gre mlademu fantu: kupil si je harmoniko, trdo srajco, svetlo ovratnico, galoŠe, palico in je bil na zunaj do pičice enak drugim mladim fantom teh let. Zahajal je na zabavne večere, naučil se je četvorko in polko in o praznikih je prihajal pijan domov; žganje ga je zmerom hudo zdelalo — zjutraj ga je bolela glava in zgaga ga je pekla; obraz pa je bil bled in prepaden.
Nekoč ga je vprašala mati:
— Ali je včeraj bilo prijetno?
Jezno in čemerno je odgovoril:
— Zelena beda! ... Vsi so kot mi-šine . . . Raje pojdem rib«# lovit ... ali pa si kupim puško.
Delal je pridno, brez zamud in bre2 kazni; molčeč je bil in njegove velike modre oči — kakor materine — so gledale nezadovoljno . . . Puške si ni kupil in tudi rib ni šel lovit, ampak čisto očitno je zapustil široko cesto, ki so po njej stopali drugi: vse redkejše je poslal zabavne večere, in četudi je o praznikih kam šel, se je vračal vselej trezen domov. Skrivaj, ampak ostro ga je mati opazo-vala in videla, da postaja njegov rjavi obrat vse drobnejši, da gledajo njegove oči vse resnejše in da se mu strogo stiskajo ustnica Kakor da bi se neprenehoma hudoval nad čem ali pa da bi ga bolezen morila 1 Prej so ga obiskovali tovariši, sedaj jih ni bilo več, ker ga ni bilo nikoli doma.	(Dalje.)
vrh tega pa smatra plačevanje davkov tudi za sramoto.
Nevarnost, ki jo povzroča ta vstaja, bi ostala razmeroma majhna, če je ne bi kompli-cirali drugi dogodki. Torgut Ševket paša, ki je imel s svojo armado zadušiti vstajo Malisorov, se ne ustraši nobenega sredstva, če hoče doseči svoj cilj. To je dokazal lani, ko je dovolil svojim vojakom, da so morili in požigali kakor v dobah janičarstva. Ali obenem prihajajo zelo resna poročila iz črne Gore. če bi v normalnih časih ta mala dežela rožljala s sabljo in govorila o vojni s Turčijo, bi bilo smešno Zakaj tisto osebno junaštvo, ki se pripisuje Črnogorcem, ne pomaga veliko zoper moderne kanone. Sedaj, ko ima Turčila silne težsve s svojimi vstaši, se pa tudi črnogorska bojevitost ne sme podcenjevati, In da se na Cetinju pripravljajo na nekaj, je povsem gotovo. Bojne priprave so očitne, skoraj vse ljudstvo je oboroženo in o vojni se govori po deželi, kakor o gotovem dejstvu. Neki bolgarski dopisnik pa javlja svojemu listu sledečo vest:
»Kralj Nikola me je blagovolil sprejeti na avdienci ter je izjavil, da je vojna vpričo razmer, ki postajajo težavnejše od dne do dne, neizogibna. Tega mnenja so tudi miuistri. Vse Črnogorsko prebivalstvo je pod orožjem in skrajno razkurjeno. Odločno se izjavlja, če se združita koloni Torgut Sevket paše in Džavid paše ter prisilita vstaše, da zbeže na črnogorska tla, da izbruhne tedaj vojna sama od sebe.“
V	Macedoniji se zopet pojavljajo bolgarske čete. O binkuštih so imeli Turki z njimi mnogo krvavih bojev. Pri Kumanovem je bila prava bitka med čotaši in turškimi orožniki; na obeh straneh so imeli mrtve in ranjene. V samostanu Zordže v inonastirski okolici so Turki obkolili vodjo vstašev Bračeja z njegovo četo; po hudem boju so ga ubili, njegovi tovariši pa so pobegnili. V Prenici, na potu, kjer se je imel sultan voziti, so našli 42 kilogramov dinamita in mnogo materiala za bombe,
Tudi ob grško-turški meji se zopet pogosteje ponavljajo boji.
Turčija ima na vsak način težke čase. Da so med vstajo v Albaniji in črnogorskimi vojnimi pripravami zveze, je gotovo. Vmes pa ima svoje prste tudi Rusija. V tem tiči resna nevarnost, da nastane na Balkanu splošen požar. In skoraj je več tistih, ki zuašajo slumo na kup, kakor tistih, ki gase.
Strokovno organiziranemu delavstvu!
Delavci 1 V svojih strokah se organiziramo zato, da si potom organizacije izboljšamo svoje življenske razmere. Kadar imamo v svojih strokah gospodarske boje, so vsi fabrikantje proti nam, mi pa se moramo braniti in se boriti za vsak košček kruha. To nam dokazuje, da smo delavci in vsi sloji, ki živimo od težkega dela, zatiran in do krvi izkoriščan razred v človeški družbi.
Omenjamo, da je tudi državna zveza velikih fabrikantov razposlala na tvoruičarje vseh narodnosti okrožnico, v kateri jih pozivlje, da naj zabranijo, kolikor le mogoče, da delavci ne dobe v državnem zboru mnogo zastopnikov. Ne odločuje pri njih ne vera, ne narodnost, ampak samo načelo, da morajo pri'i v državni zbor le poslanci, ki bodo proti zavarovauju za starost in onemoglost, ki bodo proti socialnim reformam, ki bodo proti temu, da bi se davki pravično razdelili na državljene.
Ta politika avstrijskih kapitalistov je škodljiva delavstvu, uradništvu, učiteljstvu, in kmetu ter obrtniku.
Politika kapitalistov je nasprotna naši politiki, zaradi tega apeliramo na vas, da volite vsi socialnodemokratično; če volite kandidate protidelavskira programom, škodujete sebi in vsem sotrpinom.
Noben organiziran delavec naj ne voli protidelavsko. Ne verujte besedam! Naš program zahteva socialne reforme! Vsi drugi progami pa so protidelavski.
Preštudirajte jih, pa se boste prepričali sami!
Kdor voli protidelavsko, ta ni dosleden, ta ni značajen, naš interes zahteva, da volimo le socialno demokratično!
Delavci sodrugi! Spominjajte se volilnega in tiskovnega sklada!
NOVICE.
*	Avtomobil je povozil vojake. Na
cesti iz Pariza v Enghien se je vsled neprevidnosti šoferja zgodila velika nesreča. Ob 11. uri zvečer se je vračala v popolni temi pod vodstvom poročnika Massona stotnija pešcev v vojašnico. Naenkrat pridrdra avtomobil brez svetilk in podere zadnja dva vojaka na tla. Eden je bil takoj mrtev, dva pa sta bila težko ranjena. Poročnik je pozval šoferja, ki je nezgodo zakrivil, da prepelje raujenca z avtomobilom v bolnišnico. Ta pa se je celo
branil peljati ponesrečenca do pol kilometra oddaljene utrdbe La Briche, da alarmira moštvo. Masson je nato alarmiral soseščino s streli, ki pa se ni ganila iz postelj, misleč, da so se spopadli stavkujoči tramvajski uMuž-benci s stavkokazi. Stoprv oddelek policije je donesel ranjencem prvo pomoč. Brezsrčnega voznika so kmalu nato zaprli.
* Tatvina na italijanski železnici. Med železniško vožnjo na turinsko svetovno razstavo je bilo pokradenega neki francoski modni tvrdki za 80 tisoč frankov dragocenega blaga. Francoski razstavni odbor zahteva od italijanske vlade povračilo škode.
* Panika y židovskem tcmpeljna. Med službo božjo je nastala zadnjo soboto v židoski sinagogi v Krakovu velika pauika. Na galeriji se ie bila onesvestila neka ženska; bližnji sosedi so klicali vodo. Nekaj ljudi pa je mislilo, da je izbruhnil ogenj in so hiteli k izhodu. V divji paniki je mnogo oseb padlo na tla in so jih pomandrali.
* Oče — morilec svojega sina. V Ergolzbachu na Nemškem je kmet Hopfens-berger umoril svojega sina. 14 letni sin je že Zdavnaj dejansko grozil svojim staršem in pred kratkim je izrazil namero, da jih ubije. Mater je tako ustrašila ta grožnja, da je prenočevala v svinjaku. Da napravi konec tem razmeram, se je podal stari kmet v izbo svojega sina in mu s sekiro razklal črepinjo. Potem se je praznično oblekel in se javil sodišču v Lands-hutu. Pri z«8lišavanju je izjavil na vprašanje: Če ui pomislil, da s sekiro sina lahko ubije: „To sem nameraval; nisem se ga mogel drugače rešiti in sprejmem vsako kazen, ki mi jo prisodite.“
* Deset otrok je strela zadela. Iz Ri ma-Szorabata poročajo, da je strela zadela deset otrok, ki so se vdeležili ljudske veselice. Omamljene so pripeljali v bolnišnico, kjer se dva še do večera nista zavedla.
* Novo delavsko vseučilišče v Belgiji. Heriegavska dežela, znaua po svojem so-cialističuo-uapredne.n dpželnem odboru, je napravila na polju obitne in strokovne vzgoje delavstva važen korak z ustanovitvijo delavske univerze v mestu Šarlroa. Ker je šlo za delavsko ustanovo, se otvoritve nista udeležila niti kterikalui delavski minister niti deželni predsednik, kakor je henegovska dežela vsled svoje živahne delavnosti trn v očeh klerikalne vlade, katera je odrekla „brezvestniku“, t. je nepoklerikaljenim učiteljiščem pravico javnosti. Šola zasluži liaslov delavskega vseučilišča, četudi ne bo	poslušalcem v	bluzi	koncem	študija
podeljevala	častnih diplom in	inženirskih	na-
slovov. Kurzi, kojili nekateri se vrše ob večernih urah in pa ob praznikih, se ozirajo na vse industrijske panoge, na ključarstvo, mizarstvo, steklarstvo itd. Delavska univerza pa ima tudi oddelek za vzgojo obrtnih učnih moči in pa — kar je posebnost — šolo za p o -h a b 1 j e n c e , ki se hočejo naučiti kakšnega rokodelstva: pletarstva, čevljarstva, krojaštva, mizarstva in drugega. Ta šola ima sedaj 150 učencev, ki	jih poučujejo	delovodje, ki	so	deloma sami	pohabljenci.	Tako	odpira	ta	šola
nesrečnikom možnost, da si služijo z delom, ki se njihovim silam najbolj prilega, svoj kruh. Na delavski univerzi poučuje vsega skupaj 72 učnih moči; zavod razpolaga z vsem potrebnim demonstracijskimi pripravami in posebna motorna in električna naprava služi tej svrhi. Za univerzo si je prihodbil posebne zasluge socialistični poslanec P a s t u r ; vseučilišče samo je delo deželne uprave, ki je s svojimi denarnimi prispevki omogočila, da se je leta 1903 ustanovljena skromua obrtna šoia razprostrla v tako impozantno, vse panoge človeškega dela obsegajočo delavsko univerzo.
* Prva volilka na Portugalskem. Pri zadnjih volitvah je v Lizaboui volila tudi neka Beatrice Angelo, ki so jo pomotoma vpisali v volilni imenik. Cela množica žeu jo je spremljala na volišče in nazaj. Med potom pa ji je prirejalo občinstvo velike ovacije. Pri vstopu na volišče ji je president volilne komisije poklonil rožo, jo pozdravil s kratkim govorom ter ji čestital. Beatrice Angelo se mu je zahvalila v navdušenem govoru za žensko volilno pravico med burnim odobravanjem njenih spremljevalk.
* Nove vrste kruh. Doslej se je pekel kruh, kakor je vsakemu znano iz moke. Po novi iznajdbi nekega ruskega kemika iz Moskve ga bodemo pa sedaj mogli kar naravnost iz žitnega zrnja. Novi način pečenja kruha ima veliko prednost pred starim. Prvič bode cenejši, ker ne bo več treba žita mleti, drugič se pa žito v zrnih veliko lažje ohrani nepokvarjeno kakor pa moka, ki rada vsrkava vse vlago in splesni. Tudi se pri moki težko spozna, če ji ni primešana kaka druga manj vredna in redilna snov. Vsi ti nedostatki pa odpadejo pri novem hruhu, ki bode imel tudi večjo redilnost m tudi glede*okusa bode baje daleč prekašal naš navadni kruh.
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarjev.
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
Proč s škofovskim terorizmom!
Oskrbnik krščanske ljubezni na Kranjskem ljubljanski škof Anton Jeglič je pisal svojemu duhovemu sobratu župniku Antonu B e r c e t u naslednje pismo ;
Št. 2327.
Velecenjenemu gospodu Antonu Berce, duhovniku v pokoju.
(v Ljubjani na Gradu.)
Radi agitacij v korist stranke, ki je nasprotna krščanstvu in veri sploh, Vam prepovem sveto mašo od 4. do 18. junija tekočega leta.
Prepovem Vam pa od sedaj zanaprej vsako ustmeno ali pismeno agitacijo v korist imenovane stranke sub poena suspensiouis perpertuae.
Ku. šk. ordinariat v Ljubljani 3. junija.
j Anton Bonaventura 1. r. škof.
Čo je škof mnenja, da je darovanje maš nepotrebno, je to njegova stvar; in če vzame vsem duhovnikom svoje škofije mašo, mu prav nič ne bomo oporekali, Ampak da s svojo posvečeno roko posega v osnovne svobode dr žavljauov, da se podstopi z nemoralnimi grožnjami omejevati politično svobodo, je tako ostudna imfamija, tako ogaven terorizem, da se je treba ž njim nekoliko pobaviti. To nemarno početje katoliškega škofa z duhovnikom, ki je drugih političnih misli, mora zbuditi v vseh ljudeh, ki so si ohranili nekaj svobodnega mišljenja in ki se zavedajo človeškega dostojanstva, tak vihar ogorčenja, da bi pregnal izzivajočega fauta iz škofovske stolice. Župnik Berce ni naš politični prijatelj; pripadnik liberalne stranke je, ki smo ž njo vsled njenega protidelavskega in kapitalističnega značaja v najostrejšem boju. Ampak še tako absolutno politično nasprotje nas ne more motiti, da zahtevamo popolno svobodo tudi za političnega protivnika.
S svojim pismom škof ni le kršil navadne dostojnosti, ki je vsakemu spodobnemu človeku lastna, pregrešil se je tudi proti zakonu o volilni svobodi in s svojimi nčednimi grožnjami je zagrešil navadno izsilstvo. Liberalci kličejo zoper škofa državnega pravdnika in policijo; nam se zdi ta pomoč zelo dvomljiva ker »roženkranc* in sablja sta tako zvezana, da si ne bosta nikoli izkljuvala oči. Mi kličemo slovensko ljudstvo, da se otrese klerikalizma, ki je kakor pajk na deln, da zaprede ljudsko dušo v svojo strupeno pajčevino 1 S svojim odporom mora ljudstvo pokazati, da je močno dovolj, da zlomi škofovski terorizem I
— Volilni shod v Šiški. V soboto 10. t. m. ob pol 9. uri zvečer se vrši v Sp. Šiški v gostilni pri Sternu volilni shod, na katerem bo poročal kandidat Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani. — Ker je dnevni red važen, potrebna je skrbna udeležba. Zato naj vsakdo agituje, da ne bo nikogar v Šiški, ki bi o shodu ne vedel. Prosi se za pravočasen prihod, da se zborovanje predolgo ne zavleče.	Sklicatelji,
— Iz Most. Volilni imenik za občinske volitve v Mostah je že od nedelje 4. t. m. dalje razpoložen. Opozarjamo vse sodruge, naj si ga takoj ogledajo ter naj reklamirajo, če niso vpisani. Za državnozborske volitve je cela vrsta delavcev izpuščenih, ker sj se zanašali, češ saj me Oražeu pozna, saj sem več let v občini I Vsak naj pogleda v volilni imenik, in sicer takoj!! Nobeden naj se ne Zanaša! —Volilni čas za volitve 13 t. m. je za občino Moste določen od 8. do 11. ure dop. v salonu Oražnove gostilne. Poživljamo s tem c. kr. okrajno glavarstvo, da odredi volilni čas od 8, ure do 2. ure pop., da bodo mogli železničarji voliti. Oe je že volilna dolžnost, naj se volilni čas tako uredi, da se bo moglo dolžnosti zadostiti.
— Iz Most. Volitve v katoliškem Oraž-novem salouu bodo pri nas 13. t. m, Gosp. Oražen — zakaj pa niso v občinskem uradu? Spominjamo se še, da je g. Oražen strašno protestiral, ko so se svoj čas vršile volitve pri županu in ne v obč. uradu?! Ali je g. Oražen že vse to pozabil — ali pa se le naučil! — Za volitve je že veselo gibanje. Klerikalci letajo besno od velilca do volilca. Delavci pa pravimo: naš kandidat, ki ga moramo voliti, ker je socialist, je sodrug Anton Krist aju, ravnatelj v Ljubljani.
C. hr. okrajno glavarstvo v Ljubljani se pri določitvi ur za volitev v posameznih občinah ni prav nič oziralo na delavsko ljud stvo. V Mostah, v Šiški, na Viču je uradno določeni volilni čas tak, da bo mnogim volilcem ovira za izvršitev volilne dolžnosti. Povsod saj dve uri več, pa bo šlo I Prosimo, da se to uvažuje I
— Dobro mn je odgovoril. Na zadnjem shodu v Vevčah se je zadrl nek znani
n.runoicv, UOU OUUlUgUlII r BlC
Ljubljane, češ: Pri nas nimate ničesar iskati
—	v Vevčah ni nobenih socialnih demokratov! Sodrug Petelin pa tudi ni eden tistih, ki se ga kar tako spravi v zadrego, pa se je odrezal : O, to mivLjubljani dobro vemo — saj slišimo, ko vara vsak dan že ob pol šestih zjutraj piska, ko socialno demokratični delavci v Ljubljani še spimo. — Klerikalni korajžar je odgovor dobro razumel in jo seveda tudi hitro odkuril.
— Pijan voznik. Skozi Kopitarjevo ulico je vozil te dni z dvovprežnim vozom nek 17-leten voznik in spal na vozu. Konja sta se vstrašila nasproti prihajajočega voza ter zdirjala proti jub. mostu. K sreči je par pogumnih pasantov ustavilo splašena konja, drugače bi se lahko pripetila večja nesreča. Pijauega voznika je došli stražnik odvedel na magistrat, konje pa v bližnji hlev.
— Kolesarska nadlega se je zopet pričela. Skoraj vsak dan se čujejo nove pritožbe proti neprevidnim in brezobzirnim kolesarjem. Na Mar. Ter. c. je podrl te dni nek nepreviden kolesar 12letnega dečka, ki se pa k sreči ni nič poškodoval; na Vodnikovem trgu je pa neki drugi podrl starejšo žensko, ki se je pri padcu precej poškodovala.
— Nepreviden šofer. Na binkoštno nedeljo popoldne je peljal nek mehanik z dvosedežnim motornim kolesom, v katerem sta sedela še dva dijaka, tako hitro in neprevidno, da je zadel pred Šmidovo trgovino v fijakar-eki voz. Šofer in oba pasažirja so se prevrnili. Kolo se je močno poškodovalo in tudi konj je d°bfi na zadnjih nogah precejšne poškodbe. V kočiji je sedeia neka gospa, ki je ravno peljala svojo varovanko v 6tolnico k birmi. Od prizadetih ni bil nobeden poškodovan, le bo-trica iu njena varovanka sta se močno pre-. strašili.
Trst.
—	Shod v Barbovljali. Pretečeno soboto je bil v Barkovljah izredno dobro obisk: n socialno demokratičen volilni shod. Vršil se je zvečer in sicer v gostilni Starc (po domače Bužec na zgornji cesti. Prvotno je bil sklican v gostilno „Miramar“ na obrežni cesti, toda v zadnjem trenotku je gostiluičar prostore odrekel in sicer na pritisk tržaških narod n j a k a r j e v. To povemo zaradi tega, da bodo naši sodrugi iu somišljeniki vedeli, kam smejo in kam ni treba, da bi zahajali. Kjer nas ne marajo ob času volitev, tja ni treba zahajati niti pozneje. Povemo to tudi zaradi tega, da javnost spozna, s kakšnimi plemenitimi sredstvi se bojujejo proti nam tržaški narodni gospodje. Toda kljub vsemu prizadevanju narodne gospode smo našli zborovalni prostor in udeležba je bila, kljub s'abemu vremenu nepričakovano velika. Shod je vodil so-drug Žnideršič iz Barkovelj. Poročal je obširno iu ob splošnem navdušenem odobravanju sodrug Regent, ki je tudi povedal vzroke, vsled katerih je bilo sodrugu Kristanu nemogoče udeležiti se tega shoda. Ob koncu Regeutovega poročila je pričelo znova močuo deževati in se je shod, ki se je vršil na vrtu, prekinil ter se je skleuilo sklicati v teku tega tedna drug shod, kamor pride poročat sodrug Kristan. Med govorom sodruga Regenta so se nekatere, od narodnjakov tja nalašč poslane narodne ženo za vrtom smejale. Sodrugi so jim odgovorili, kakor se spodobi, da se odgovori nezavednim ljudem, ki prihajajo naščuvani od narodne gospode, Zasmehovat revne delavce. Toda vse mahinacije in vsi več ali manj nespodobni načini agitacije, ki jo narod-njakarji vodijo proti socialnim demokratom, ne bodo preprečili preporoda okolice. Navdušenje, s katerim je tudi barkovljansko delavstvo sprejelo novico o kandidaturi našega Etbina Kristana, nam pravi, da je tudi v Barkovljah za narodnjake odbilo. Zato kličemo zopet našim volilcem: Le naprej po začeti poti, do zmage, Mirno in ravnodušno pričakujemo dan, ko bo okolica povedala z glasovnico v roki, da hoče naprej do cilja, po katerem hrepeni delavstvo vsega sveta. V notianjih prostorih gostilne se je potem razvila živahna debata o naših in narodnih shodih. Tam se je tudi pokazalo, da je naš način agitacije po okolici splošno priljubljen.
__ Gospod dr. Vilfan, narodnjaški kandidat za III. tržaški mestni volilni okraj, je predsednik tržaškega narodnjakarskega političnega društva »Edinost*. Kot tak je reprezentant političnih, socialnih in kulturnih načel, ki jih to društvo zastopa. Imenovano društvo je imelo v ponedeljek 29. maja shod v trž. »Narodnem Domu*. Tam so govorili vsi tržaški mestni narodni kandidatje. Govoril je tudi dr. Vilfan, o katerem je znano, da si ne bi upal uspešno odgovarjati nobenemu našemu delavcu glede na socialna in kulturna vprašanja. Govoril je iu je globoko razžalil navzoče narodne zborovalce. Zakaj govoril je tako, kakor da bi govoril največjim tepcem, kar jih ima slovenski narod. V svojem govoru Je dr. Vilfan pozval sodruga Etbina Kristana, našega okolidanskega kandidata, nitf neha slovensko pisati. Iu to samo zaradi
no
§
03
S2
03
03
Ho
35
S?
S
•»o
O
h
Ho
03
O
-§
O
■S d •>-
£ -
00
•o
o
-
03
a
NO • w c/1
•<.	03
<3* P
si **-
O-i
<3
O ci.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
—....... Pripravna birmanska darila. —........
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO.   Ceniki zastonj in poštnine prosto. —..............
a
t-
O
OJ
O
o.
tega, ker je Etbin Kristan socialni demokrat in baje zato ker so tržaški slovenski narodnjaki veliki prijatelji slovenske književnosti in slovenske kulture. Doslej smo mislili, da so samo klerikalci sovražniki slovenske književnosti. Sedaj vidimo, da se zbira tudi v tržaškem Naroduem domu organizacija najčrnej-šega narodnjaštva, ki bi rajše, da bi bil slovenski narod brez pisateljev, kakor da so ti pisatelji socialni demokratje. Zakaj če bi moral prenehati slovensko pisati Etbin Kristan, potem bi morali to storiti vsi tisti naši pisatelji slovenski, ki so tudi socidui demokratje. In vsem je veljal poziv predsednika Črnega tržaškega narodnjaštva. Vsem Vam Kristan, Cankar, Dermota, Lončar, Abditus, Jaklič, Zofka Kveder itd., ki ste vse vse svoje življenje ob trudu in pomanjkanju ž.t ovali, da ste polagoma kot pridne mravlje gradili in pomagali graditi slovensko književnost; ki ste dajali narodu, kar ste imeli najdražjega, naj-blažjega in najlepšega zato, da bi se Vaš narod dičil in izobraževal z Vašimi deli. Vara vsem velja poziv visokega reprezentanta visoke tržaške narodne gospode dr. Vilfana. Zakaj
'slovenski narodnjaki bi rajše imeli slovenski narod neumen, kakor da bi bil ta narod socialističen in izobražen. Ampak besede dr. Vilfana imajo tudi drug namen. Namen imajo agitatirati proti knjigam, ki jih pišejo socialni demokratje. Namen imajo pomagati klerikalizmu žgati slovenske knjige iu raznesti med Sloveuce najčrnejšo ignoranco, da bi to ljudstvo ostalo usužujeno predsodkom in neumnosti. Iu ako bi bili tržaški narodnjaki sami škofje, bi delali proti slovenski književnosti, proti slovenski kulturi, kakor dela ljubljanski škof Jeglič. Iu s tem, da agitirajo proti slovenskim knjigam, bi radi z bedo prisilili slovenske pisatelje, da bi nehali slovensko pisati samo zato, da bo ljudstvo veduo robotalo narodnjaštvu in klerikalizmu. Toda mi, ki po-poznamo našega E. Kristana in druge njegove tovariše ki vemo. da je slovenska književnost zgrajena ob bedi in trpljenju vseh naših pisateljev mi vemo, da ti naši kulturni delavci ne bodo poslušali lisjaških besed, ki prihajajo iz ust tržaške narodne gospode in da bodo kakor doslej še naprej pisali za našo izobra/bo in za kulturni razvoj in napredek vsega slovenskega naroda. Zato Vam kličemo: Pišite še nadalje slovensko iu Vain delavcem, ki te svoje učitelje ljubite, pravimo: Kupujte in čitajte njihove spise, da se boste duševno okrepčali in da boste postali močnejši v boju proti Vsem socijaluim in kulturnim nasprotnikom, ki se v Trstu zeirajo v Narodnem domu pod črno firmo nazadnjaškega narodujaštva.
— Nemški kandidat v Trstu. Končno se je zgodilo, česar nam je v Trstu najbolj manjkalo. Nemški nacionalci, ki so se že pri zadnji deželuozborski volitvi osmešili s svojimi kandidaturami, so sklenili, da napravijo tudi za dižavnozborsko volitev pajncado, pa so postavili svojega kaudidata. Našli so nekega inženirja Schmalla, ki jim posoja svoje ime za to burko. Volilni boj je postal v Trstu pač že preresen. Nikogar ni bilo, ki bi bil hotel poskrbeti v teh burnih časih za nekoliko komike. A glej! Gospodje nemški nacionalci so prišli, in se potrudili, da bo nekoliko smeha na dan volitve. Za to bi jim morali pravzaprav biti hvaležni, če bi imeli časa za to. Ali ker ga nimamo, bomo opustili hvaležuost, pa bomo rajši poskrbeli, da prekrižamo nekatere račune humorističnih gospodov. Veliki Germani v Trstu so namreč opazili, da so industrijska podjetja, železnice itd. spravile tudi lepo število nemškega proletariata, delavcev, malih uradnikov itd. v Trst, pa bi se radi postavili z glasovi
i teh volilcev. Pa so pozabili, da je v Trstu socialna demokracija, ki skrbi za to, da tudi ta proletarjat izve, kje je njegov pravi prostor. Po tihem so nemški nacionalci razvili precej obširno agitacijo. Morda bi se jim nekatere nakane posrečile, če bi spali socialni demokratje. Toda kakor doslej nisj spali, tako tudi do volitev ne pojdejo spat. Nemški nacionalci lahko štejejo svoje nacionalistične glasove, proletarskih pa ne bodo šteli.
— Sodruga Petejana napada tista „Edi-nost", ki od nas vedno zahteva superlativ dostojnosti, kot nzloglasnega". To je seveda mili „ Edinosti" dovoljeno; socialistom pa se šteje vsaka š a I a v greh in „Ediuost“ takoj sika
, kot gad. Toda ravno napadi na take sodruge, kakršen jo Petejan, so uajbolj nizkotni, najbolj sirovi. Zakaj Petejan je postal vse, kar je, z lastnim trudom, z lastnim delom in ob lastnem stradanju. Narod bi bil lahko ponosen če bi imel mnogo takih samoukov kakor je Petejan. Tisti krasni kapitalistični red, ki se zdi narodnjakom nekaka postranska reč, je obsodil Petejana kakor tisoč in tisoč delavskih sinov na to, da si v prvi mladosti poiščejo dela, ob katerem bi mogli ohraniti goto življenje. Živ krst ni vprašal, če je v njem kaj
talenta, kaj sposobnosti za nauke. Brutalni kapitalizem je zagrmel njemu kakor tisočerim delavskim sinovom: „Postani čevljar, ali pa pogini!" In Petejan je moral postati čevljarski vajenec iu čevljarski pomočnik. Ali njegova eneržija ga je gonila, da je ponoči, vkljub dnevnemu delu, vkljub utrujenosti čital in čital in se izobraževal. Noben profesor, noben sistem mu ni dajal navodila. Edina njegova sreča je bila socializem, ki daje delavstvu vsaj nekaj pripomočkov za izobrazbo. In v kratkih letih je napravil iz sebe resnično izobraženega človeka, sposobnega agitatorja in organizatorja, učitelja delavcev, moža, ki je danes zmožen učiti in spopolnjevati se v najtežavnejših socialnih disciplinah. Kaj bi bil ravno sodrug Petejan lahko podal na znanstvenem polju, če bi imel srečo, da bi mu bila gmotna sredstva omogočila študije? Marsikateri tistih imenitnih gospodov, ki se šopirijo in postavljajo s svojo inteligenco, bi zaostajal cele kilometre za njim, kakor že danes v političnih in socialnih vprašanjih lahko brez skrbi vodi polemiko z vsakovrstnimi doktorji in akademiki. Ravno Petejan je živa priča socializma! Da, gospod dr. Mandič! Petejana poglejte in vse tiste, ki so mu enaki, pa boste razumeli kako prav imajo socialisti s svojo trditvijo, da je prvo kruh! Naj bi bil Petejanu in vsem enakim zagotovljen kruh, kakor hoče socialua demokracija, pa bi imel slovenski narod sto in sto močnih kulturnih delavcev več, pa bi se ves slovenski narod kulturno povzdignil do take višine, da se mu ne bi bilo treba bati konkurence nobenega drugega naroda.
— Shod pri Sv. KI. Magdaleni gornji je bil pretečeno nedeljo ob 10. dop. Prostorna gostilna „Alta Vittoria" je bila nabito polna samih zavednih delavskih volicev. Shod je vodil sodrug Gaspari. Poročal je. že ob prihodu prisrčno pozdravljen, sodrug E. Kristan, ki je s svojim govorom izzval viharne aplavze in odobravanja. Iz aj lavzov je bilo jasno razvidno, da naše okoličansko delavstvo globoko pojmi važuost državnozborskih volitev in da bo to delavstvo dne 13 junija glasovalo po svoji večini socialistično. Po E. K r i s t a n u je poročal v ital. jeziku zopet aplavdiran sodrug Milost. Ko sta izpregovorila še nekoliko so-druga Regent iu Kriščak, je sodrug Gaspari z navdušenimi besedami zaključil ta lepi socialnodemokratični volilni shod.
Štajersko.
— M oso je še prepoceni — tako naj bo drago, da ga mestni ljudje sploh ne bodo mogli kupovati. Te značilne besede je izgovoril na voliluem shodu v Šmarjeti na Sp. Štajerskem kmet Lapornik, bivši župan in zaupuik klerikalne strauke, ki sedaj že kar očitno nastopa za povišanje davkov in podražitev živil. Delavci, volilci! Zapomnite si to in znajte, da klerikalci po deželi hujskajo zoper mestno prebivalstvo, delavstvu pa se laskajo, naj se organizira, da bo lažje odrlo kmeta. 13. junija nobenega glasu takim sleparjem!
— Jurkloštcr. Na binkoštno nedeljo ob 8. zjutraj se je vršil pri nas v gostilni gosp. Grada velik volilni shod. Kandidat M e 1 h i -j o r C o b a I je razvil v enournem govoru program socialno demokratične stranke. Navdušenje je veliko, tako da bo dobila socialno demokratičoa stranka pri nas gotovo največ glasov, Na shod so prišli tudi trije klerikalci in nekaj naprošenih pobožnih devic; ko pa so videli, da se shoda ne da po kle ikalno razbiti, so se zadovoljili samo z medklici, da mora biti meso p.i 4 K kg in da draginje ni. Ko so pa opazili odločen nastop naših volilcev, so jo od-kurili.
— Pianina. Pri nas se je vršil v nedeljo opoldne na dvorišču tukajšnje graščine volilni shod, ki se ga je udeležilo nad 200 volilcev. Kandidatura sodruga C o b a 1 a je bila po eno in polure trajajočem govoru enoglasno in z navdušenjem sprejeta. Na shod je prišlo tudi pet klerikalnih mladeničev, katere pa je sodrug čobal takoj na prve medklice tako zavrnil, da so jo fantalini takoj popihali. Da pridobiva socialno demokratična stranka povsod pristaše, je pokazal najbolj shod na Planini; kjer je bilo pred štirimi leti še vse klerikalno, nam je danes večina zagotovljena.
— Iz celjske okolice. Dne 5. junija smo imeli v Žalcu, v Zabukovcu in v Štoreh prav dobro obiskane shode, na katerih so govorili v Žalcu in Štoreh sodrug Tokan in sodrug Bizjak, v Zabukovcu in Libojah pa sodr. Marn iz Celja. .Sodrug Marn se je pečal tudi z gg. kapucinoma v Celju in pri Sv. Pavlu, ki sta z lece podlo obrekovala socialne demokrate, za kar je žel mogočno pritrjevauje zborovalcev. Sodrug Tokan je imel zjutraj v Štorah v prostorih Lokošeka dobro obiskan shod, na katerem je v izvrstnih besedah razvil program so-ciaino demokratične stranke. Popoldne ob 2. pa je bil shod v Žalcu „pri kroni".
Polom „Glavne posojilnice „ pred poroto.
(Prvi razpravni dan.)
Popoldne je nadaljeval dr. Hudnik svoj zagovor.
Glede talske graščine zavrača vso krivdo na družabnika Lavrenčiča in Mauerja, ki sta ga oba skubila iu sleparila. 300.000 graščinskega dolga je prevzela Jadranska banka, ki ga je pa vedno priganjala k plačilu in mu računala velike eksomptne obresti. Svoje dunajske hiše ceni dr. Hudnik na dva milijona kron.
Meglič je v Gorici nesrečno špekuliral, kar ga je spravilo v nesrečo. O rentabiliteti Pavšlerjevih vodnih sil je dr. Hudnik popolnoma prepričan. Dr. Hudnik zavrača del obtožnice glede njegove zveze z Joštom. Z Joštom je hotel delati le v korist posojilnice. Provizije, katere je dajal Joštu, se sprejemajo tudi drugod. Končno protestira proti očitku, da je hotel koukurz zavleči. Zanašal se je, da se bo dala stvar rešiti.
Zvečer ob 3I&. se je razprava prekinila.
(Drngl razpravni dan.)
Prvi razpravni dan je, kakor smo poročali, izpolnilo branje obtožnice in zagovor glavnega obtoženca odv. dr. Hudnika. Le-ta jo obširno pojasnjeval ves razvoj posojilnice, opisal vse svoje ponesrečene špekulacija, za katere zavrača odgovornost na zadevne gospode, ki so izrabljali njegovo zaupanje; Pavšlerjeve vodne sile smatra rentabilne, svoje dunajske hiše pa ceni na 2 milijona kron in zatrjuje, da ni imel namena oškodovati upnikov „Glavne posojilnice", ampak nasprotno rešiti posojilnico. Danes dopoldne pa so je zagovarjal obtoženi blagajnik posojilnice Leon Rogelj, popoldne pa revizor Pran Jošt.
Zagovor Roglja.
Vstopil je v Glavno kot praktikant leta 1899. Poslovnika za uradovauje niso uradniki imeli. O poslih je odločeval predsednik in upravni svet Želje strauk je napisal in o njih poročal predsedniku, ki je zadevo ali sam rešil ali pa potom okrožnice vprašal odbornike za njih mnenje. Oe je dr. Hudnik potreboval denar, mu je naročil naj izplača in ga je iz plačal. Za zneske izdane za Tal je upravni svet vedel, v sejinih zapisnikih pa niso s šte vilkami navedeni, ker se jih ni dalo sešteti. Provizije se je različno zaračunavalo:	pro
mille, večinoma pa po ‘/4%. Jošt je dobival manjše zueske kot nagrade za posredovanje pri posojilnicah in ne kot provizije.
Kako jo bilo ob smrti Vršeča?
Tisti večer so gospodje prešteli denar in vložili 6000 K na knjižico Glavne, ostanek pa izplačali vdovi. Kam so šli vreduostni papirji bi mogel vedeti le Vršeč, ki je imel zaj banko in za posojilnico skupno blagajno. Kasneje se je izkazalo, da nekateri dohodki niso bili vpisani in da je Veršec imel posebno poštno hra-nilnično knjigo in na banko „Merkur“. Tako je prišel upravni svet na
primanjkljaj.
Za Predovičevo menico po 6000 K ni posojilnica nikdar prejela protivreduosti. Primanjkljaja je bilo nad 30.000 K, katerega je Hudnik vzel na svoje ime na bianko menico in ga je odplačeval iz plače. Ko se je sklenil ta dogovor, pravi Rogelj, da ga ni bilo zraven. Rogelj pravi, da je bila z menico posojilnica krita, ker je bil dr. Hudnik solventen.
Ko predsednikovi trditvi, da je bila Glavna že 1. 1900 pasivna, zagovornik dr. Novak ugovarja, mu vzame predsednik besedo in mu grozi s kaznijo.
Rogelj nadaljuje, da o kakih resnih denarnih stiskah „Glavne“ ni mogoče govoriti, ker je imela vsak dan 15 do 20 tisoč kron na razpolago. Glede vlog dela oferte Jvsak zavod, da jih s tem dobi Vsak zavod tudi obljubuje in daje večjo obrestno mero.
Kdaj zvedel za pasivnost!
Obtoženec do zadnjega trenotka ni tega slutil. Tudi mu dr. Hudnik ni razkladal, katere vsote so neiztirljive. Glede FrOhlichove tirjatve mu je pač povedal, da je zgubila hipotečno varnost, da pa bo Frohlich lahko osebno odplačeval. S Pavšlerjem je sklenil dr. Hudnik pogodbo radi vodnih sil in se je izrazil, da je sklenil to pogodbo v svrho pokritja ev. primanjkljaja pri Frfthlichu.
Deleži.
O odpovedi deležev je obvestil dr. Hudnik. Deleže je sprejel kdo izmed gospodov. Deležev je imel tudi Pavšler za 2000 K; obtoženec si je mislil, da bo dober zadružnik, če proda vodne sile.
Računske zaključke
je sam sestavljal na podlagi knjig.
Ponevcrjenja
zneska po 200 K v škodo Mačka in Zalaznika se ni zakrivil. Maček ni zneska po 200 K dvakrat plačal. Zalaznik pa je imel pri Glavni spravljeni dve vložni knjižici in ni izključeno, da je naložil denar enkrat napačno. Proti njemu uvedena preiskava upravnega sveta se je zaključila zanj povsem častno.
Joštove provizije.
Pri Joštovi proviziji po 500 K je dal izbrisati Joštovo ime, da bi kateri drug revizor ue videl, da vleče Jošt provizije. Joštu je moral poslati 3000 K, od katerih si je pridržal 100 K in za ta znesek poslal Joštu zadolžnico. Pri reviziji so bili Joštu vsi računi in kujige na razpolago.
Knjižico dr. Brumna
je realiziral, ker je opravičeno pričakoval iz Celovca 200.000 K, katere naj bi izposloval Putrih s Pavšlerjevo cesijo.
V	knjižico za pomote
je nalagal prebitke, ki so se izkazali pri računih, da bi se pomote, ki bi se pozneje izka • zale, pokrile iz teh prebitkov. Po njegovem mnenju je knjižica vredna 2000 K, dočim je predsednik mnenja, da je brez vrednosti.
Obtoženčeva pooblastila.
Rogelj pravi, da je bil opravičen po dr. Hudnik za stalne vloge obljubljati večjo obrestno mero. Knific in Počivaluikova nista bila od njega kot blagajnika prav nič odvisna. On da ni bil prokurist in da ni imel nobene ingerence na upravni svet pri kre ditnih z a d e v a h, datudi ni bilo v njegovi moči zadrževati kreditnih operacij.
Dr. Ravnihar stavi na dr. Hudnika vprašanje, kaj pravi k stavku obtožnice, da je bil Rogelj njegov nesrečni svetovalec.
Dr. H u d n i k se pa sploh čudi, kako more obtožnica kaj takega trditi.
Dr. Ravnihar predloži nato od likvidacijskega odbora poverjen Zalazuikov kont-o korent, iz katerega naj je razvidno, da je bila od Roglja zatrjevana pomota mogoča.
Zagovor Fran Jošta.
Posojilnico sem revidiral 1901, 1906 iu 1908. Jošt nato obširno pojasnjuje, da se vse zveze bore za članice. Zglasila se je tudi „Glavna“. K mpni je prišel dr H. ter pravil, da bi rad dobil posojilo za Tal, obljubil mi je 10.000 K odškodnine za posredovanje. Posojilo po 300.000 K se je odobrilo.
Zagorska
posojilnica je pri „Zvezi“ prosila 100.000 K. Da Zveza Glavni ne bi hotela kreditirati in da je zaradi tega šel denar iz Celja, skozi zagorsko posojilnico v Glavno, Joštu ni znano.
Predsednik Jošta opozarja na to, da je nekatere zavode svaril pred Glavno, drugim pa jo priporočal.
Joštove provizijo.
Jošt prizna, da je dobil 13.900 K provizij.- Dr. H. mu je dejal, da ga privatno odškoduje. Jošt zanika, da bi zahteval še denarja.
Razprava se prekine ob 1. uri popoldne in nadaljuje ob 4. popoldne.
Zagovor Frana Knific.
Tudi on se ne čuti krivega. Bil je knjigovodja, a podrejen. Njegov podpis pred oblastjo ni bil merodajen. Da ni vedel za stanje zavoda, naj dokazuje to, da je neko sorodno osebo tik pred polomom spravil v zvezo z Glavno. V osebno poštenje dr. Huduika je bil prepričan.
Zagovor Jožefa Maček.
Se ne čuti krivca in opisuje, kako je prišel sam v zvezo z Glavno. Kar je odbor dovolil posojil, so bila vsa varna. Polom so zagrešila le posojila, ki so se brez upravnega sveta dajala. Glede Lavrenčiča je on sam zahteval, da se mu kredit vstavi. Ko je zvedel za Hudnikov dolg, je sam zahteval sejo. Šli so tudi pogledat grajščino, kjer so našli vse v neredu. Od dr. Hudnika je zahteval, da radi tega Lavrenčiča takoj odslovi in da grajščino proda in Glavni vrne denar. O posojilih za grajščino ni vedel prej ničesar. Dr. Hudnik je bil osebno pošten, le na uredništvo se je preveč zanesel. Roge\j je pa nekoč rekel: Da bi letega Mačka hudič vzel, da bi nas ta branjevec ne revidiral.
Dr. N e u p e r g e r in dr. T r i 11 e r sta obsodila včerajšnjo „Slovenčevo“ pisavo.
Glede 200 K vstraja Maček pri tem, da jih je Rogelj poneveril. Nato, da je Glavna pa*
sivna, je prišel, ko hi bilo več niti ficka v blagajni.
Zagovor .Josipa Turk.
Se ne čuti krivega; kar je odbor dovolil, je bilo vse varno. V bistvu pove isto kot Maček. Po njegovem mnenju je P a v š 1 e r najbolj kriv poloma oziroma tisti, ki so ga far-bali za vodne sile. Dr. Hudnik je preveč drugim zaupal.
Čad in Patrih
so zagovarjata kakor Maček in Turk.
Ob 7. uri je piedsednik odredil 20 minut odmora.
Po odmoru pove Maček, da je nekoč debil Roglja, ki je njegov podpis ponarejal.
Glede Knifica pa izpove, da ga je imel za najbolj poštenega.
Zasllšavanjo prič
Priča Kavšek ceni graščino Thal na 700.000 K, česar pa zagovornik dr. Novak ne verjame.
Priča Kunej izpove, da so za takratne razmere bili vsi revizorji podali taka poročila kot Jošt.
Priča Zalaznik ponovi svojo poprejšnjo izjavo o denarju, ki ga je izročil Roglju.
Obtoženec Bogi: Pod prisego ste govorili neresuico.
Zalaznik: Jaz ne lažein.
Priča Pust pove, da je Čad dolžil visoke provizije, da je došlo do poloma.
Zaslišane so bile še priče Bradaška, Roza Počivavnik in Breskvar.
Ob 8. uri zvečer je predsednik prekinil rnZpravo.
ZADNJE VESTI.
Kolera.
Benetke, 7. junija. Kljub uradnemu zatajevanju se ne more dvomiti, da se je ko-ltra v Benetkah precej razširila. Iz popolnoma zanesljivega vira je znano, da je do današnjega dneva umrlo dvanajst oseb za ko-Itro. Vesti, ki govore o sedemindvajsetih in tridesetih smrtnih slučajih, so pač pretirane; da so se mogle razširiti, je pa največ krivo zatajevanje tukajšnjih lokalnih oblasti. Dognano je, da je štirideset obitelji pod zdravniškim nadzorstvom in da je petnajst oseb faktično obolelo za kolero. Med njimi je tudi pet gostov v hotelu „Sandwirth“ na Biva degli Scbiavoni.
Carigrad. 7. junija. V Samsunu je bilo od 28. maja do 4. junija 77 oseb obolelo in 45 umrlo za kolero. V Smirni je od 29 maja do 4. junija obolelo 11, umrlo pa 5 oseb. Vlada je dovolila 30,000 funtov za boj proti koleri.
Carigrad, 7. junija. Tukaj je do včerajšnjega dneva obolelo 5 oseb, med njimi 3 vojaki za kolero. Včeraj sta bila prijavljena dva nova sumljiva slučaja.
O e 1 j e , 7. junija. V Celju je obolel dijak in t-eki vojak pod sumljivimi znamenji; obariva so izolirali v celjski bolnišnici. Zdravniki domnevajo, da gre v tem slučaju ne za aziatsko kolero, temveč za kolero nostras.
Trst, 7. junija. Parnik „S»ionia“, na katerem se je pripeljal za kolero umrli ogrski potuik Šandor Berkis, spada med največje orjake, kar jih ima Cunard črta. Iz Novega Jorka je odplul 18. maja, obstal je pred Gibraltarjem, v Alžiru, v Genovi in Neaplju. Že med vožnjo je umrlo četvero oseb, ki so jih po predpisih potopili v morje. V Trst je parnik dospel v ponedeljek 5. t. m. ob 9. uri zvečer s 469 potniki ; med njimi je bilo 25 bolnih na ošpicah. Utemeljena je domneva, da si je Berkis nakopal infekcijo v Neaplju, kjer je med vožnjo izstopil na suho.
T r s t, 7. junija. Zdravstveni oddelek pomorske oblasti poroča, da je Šandor Berkis obolel v niedeljo. Ob dohodu parnika v Trstje njegovo stanje bilo brezupno. Bakteriološka preiskava je dognala aziatsko kolero. Parnik, kini imel z d e ž e 1 o nobenega stika, je v svrho petdnevnega opazovanja in v svrho popolne raikužitve odplul pred pomorski lazaret.
T r s t, 7. junija. Truplo za kolero urar-Berkisa so z najstrožjo previduostjo
prenesli na suho v anatomsko dvorano bolnice pri Sv. Jerneju Preiskava je nedvomno dognala aziatsko kolero; seciratje trupla je to konstatacijo potrdilo. V izolacijsko bolnico k Sv. Jerneju so prepeljali 16 potnikov in 3 stre-žaje, ki so z Berkisom na „Saxonjih bili v istem oddelku; počutijo se dosedaj zadovoljivo.
Dunaj, 7. junija. Beneški umetnik je pisal svojemu prijatelju na Dunaj pismo datirano z dne 4. junija. V pismu pravi: Bolezen se je pričela v perilnici. Perica je obolela in umrla kakor od strele zadeta. Ostale perice so raznesle bolezen v ostale mestne dele, tako da je bilo vseh slučajev kolere 25, od teh smrtnih 14. Oblastnije se resno trudijo, da zatro bolezen.
Kravali v ogrskem parlamenta.
Budimpešta, 7. junija. Današnja seja poslanske zbornice je bila zelo burna. Razpravljalo seje o proračunu ministrstva za pouk in bogočastje. Klerikalna „Ljudska stranka*1 je hotela izrabiti to priliko, da bi napravila reklamo za kongregacije Poslanec V a r a d y od vladne stranke je naglaši l, da zanašajo kongregacije, ki sploh niso potrjene od države, versko sovraštvo že med otroke, člani „Ljudske stranke", zlasti posl. Szmrecsanyi, so ga neprenehoma motili z medklici, tako da je predsednik moral Szmrecsanyja pozvati na red. Klerikalci so zopet hrupno ugovarjali. Posl. H u s z a r je nahrulil Justhovo stranko z besedami: Terorizma smo se naučili od Vas! — J u s t h je protestiral ; Samuel B a k o n y je dejal: Od nas bi 6e bili lahko naučili kaj druzega. — V nadalj-nem prepiru je klerikalec Huszar zaklical: „Zato je Pavel Farkaš pri sociologih postal re-negatl“ — Farkaš mu je odgovoril: Kaj hočete od mene? Zopet ste predrzni. — Klerikalci so na to dvignili silen hrup. predsednik je pozval Farkaša na red. Szmrecsanyi se je obrnil do Farkaša: Kaj ste dejali? Recite to komu, ki se dvobojujel — Farkaš (Szmrecsanyiju): Torej Vi ste zopet predrzni! — Klerikalci so zopet jeli kričati, zahtevajo, da se mora Faikas postaviti pred imunitetni odsek Nemir je bil tako velik, da je moral predsednik prekiniti sejo. Klerikalci so hoteli izsiliti tajno sejo, a niso dobili dosti podpisov. Justh je izjavil, da ne bo podpiral nobene akcije „Ljudske stranke", ker se ne more trpeti, da bi trije klerikalci terorizirali ves parlament. — Smzrecsanyi je pozval Farkaša na dvoboj.
Stanka na Reki.
Reka, 7. junija. Delavei v tovarni za torpedovke, ki so prejšnji teden ustavili delo, so se vrnili zopet na delo. Pri Ungaio-Croati traja stavka dalje, ker je direkcija odbila opravičene delavske zahteve z motivacijo, da se pri drugih družbah delavcem še slabše godi. Pogajanja se nadaljujejo.
Prcmogarsba stavka t Bolgariji.
Sofija, 7. junija. V državnih j remo-gokopih v Perniku je 3000 rudarjev Btopilo v stavko. Danes so se vsi po železnici pripeljali sem, da demonstrirajo za skrajšanje delovnega časa in za zboljšanje mezde.
Stoljiplnova domišlja.
B e r o l i n , 7. junija. Tukajšnja „Mor-genpost” ima iz Peterburga poročilo, da je demisija ruskega ministrskega predsednika Sto-ljipina sklenjena stvar.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Le tedaj
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celo’e(na	K	18*—
polletna...........................9*—
četrtletna.................„	450
mesečna..........................  150
za Inozemstvo	celoletno	„	30*—
in sicer s pošiljanjem	na dom	ali po
pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka <> vlil. v administraciji in tobakarnah.
Vse čitatelje vabimo, da se naroče na Zarjo in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja podnaslovom: Uprav-ništvo Zarje v Ljubljani.
doseže kakovost fine zrnate kave svojo
Eolno veljavo, že voli cenj. gospodinja ot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, .pravega : Franckaiz tovarne v Zagrebu vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
Sodrugt! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so* drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Kichel, ulica Montorsino.
Gostilna Internazional, ulica Giovann;
Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Singer Mat., ulica San Sebastiano B.
^ Delavska hranilnica in posojilnica
^	"*	(vpisana	zadruga	z	omejenim	jamstvom.) .1«	■■
v Ljubljani, Stari trg št. 30, I. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4 V2°/0. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-
————— nem času. -----------
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Mrzlikar, Sodna ulica.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Štravs, Škofja ulica,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
SveteK, Zaloška cesta, češark, Šelenburgova ulica. Dolenec?, Prešernova ulica.
tobakarnah:
Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Zadel, Karlovška cesta. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Tenente, Gradaška ulica. Državni kolodvor. Kotnik, Šiška.
Likar, Glince.
DBBBBBBBBdBBBBB
■ ■ B B D B B
B
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
———— registrovana zadruga z omejeno zavezo
s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej)
= Zaloga pohištva =
lastnega izdelka in	vsa	mizarska stavbna
 ---— n  dela. ::	Lasta tovarna na
tapetniškega blaga. .. GUncah pri Ljubljani. ::
družba
in Laški trg
TeWon štev. 168.	V	Ljubljani
priporoča svoje
===== izborno pivo v sodcih in steklenicah.
' , ' .'	m	..— Zaloga v Spodnji Šiški.	—
Telefon Štev. 168.