STOL
glasilo
delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik
leto XXVII december 1980 št. 12
Tapetniška delavnica pripravljena za proizvodnjo
O dograjevanju in opremljanju nove tapetniške delavnice smo pisali skozi celo leto, vendar smo našim bralcem pred pričetkom dela v tem obratu dolžni posredovati natančnejši opis. Dela pri gradnji so se precej zavlekla. Z dobavo najrazličnejših materialov in delov opreme so izvajalci kasnili. Čas je tekel in sedaj, pred durmi novega leta, končno lahko zapišemo, da bodo prvi sedeži in fotelji vsak čas oblazinjeni v novih prostorih. Počasi, vendar redno, se bodo pričele vračati velike vsote denarja, ki jih je kolektiv vložil v novo gradnjo in opremo.
Zapis smo pripravili na osnovi vprašanj in odgovorov. Odgovarjal je ing. Albin Smolnikar, vodja tozda Kovinsko in oblazinjeno pohištvo.
Zakaj smo pričeli graditi novo tapetniško delavnico? Je stara zares premajhna, ali je bil še kak drug vzrok?
Obstoječa tapetniška delavnica je postajala premajhna, ker se je asortiment nenehno šinil. Precej Izdelkov je velikih in zavzamejo veliko prostora. Oddelek plastike smo imeli v skladiščnih prostorih med Mizamo in skladiščem vezanega lesa. Eden izmed glavnih vzrokov pa je bil, da kovinski remontni oddelek v premajhnih im neustreznih prostorih ni mltigei več opravljati svojega dela. Potrebno je bilo misliti na nove prostore. Bolj smiselno je bilo, da smo se lotili gradnje nove tapetniške delavnice, ki ni' v toliki meri vezana na matično tovarno kot remontni oddelek.
Tapetniški obrat smo pričeli graditi lani. Kdo je pripravil načrte in koliko novi prostori merijo?
Da, z gradnjo smo pričeli konec avgusta lanskega leta. Prepričani smo bili, da bo nova delavnica nared do srede letošnjega leta. Dela so se zavlekla. Na dogotavljanje smo skušali vplivati, kolikor se je dalo, vendar smo bili pri marsičem brez moči. V novogradnjah je eno delo pogojeno z drugim. Dokler ni prvo končano, drugi izvajalec ne more pričeti. Tako je bilo skozi vse letošnje leto.
Načrte za novi obrat je pripravil naš oddelek za študij dela im programiranje. Delavcem v tem oddelku ing. Drčarju, Oviiijaču in Burkeljci se pozna, da so podobna dela že opravili in so tako tudi za omenjeni obrat pripravili dokaj dobre
načrte. Za osnovo jim je služila obstoječa tapetniška delavnica in drugi tapetniški obrati, kii so si jih ogledali.
Pomembno je, da imamo v tovarni oddelek, ki se poleg drugega dela ukvarja tudi z načrtovanjem nove tehnologije in razporejanjem delovnih mest, ker ti domači ljudje lahko najbolje pisluhne-jo našim željam ih potrebam. Dosežki na tem področju, blodio še boljši, ko bo zgrajen tudi drugi del načrtovane hale za izdelavo kovinskih ogrodij, ki je sedaj žal izostal zaradi finančnih sredstev in stabilizacijskih momentov.
Nova tapetniška delavnica ima 5700 kv. m koristne površine, aneks pa meri 600 kv. m.
Ali je novi obrat zaključena celota, v katerem bodo tekle vse tapetniške dejavnosti?
Vsa tapetniška dela bodo potekala v novem obratu. Predvidena so vsa skladišča proizvodnega materiala, proizvodni in montažni oddelki in skladišče gotovih izdelkov.
V načrtu je bilo dograjevanje k ob-
Pogled pod naše šotorišče na letošnjem
stoječemu obratu. Ali se bo v bližnji prihodnosti še gradilo?
V	srednjeročnem načrtu je mišljeno dograjevanje. Vendar to dograjevanje ne predstavlja dopolnjevanja same tapetniške dejavnosti, ker je že zaključena v sedanjem novem obratu. Z novimi gradnjami je mišljena prestavitev izdelave kovinskega ogrodja iz matične tovarne in dograjevanje proizvodnih prostorov za tozd 2.
Ali na kratko opišete proizvodne in skladiščne prostore v novi tapetniški delavnici?
Pomožni prostori so v obratu na isti strani, kot v tozdu 2. V smeri proti tozdu 2 bo poleg pomožnih prostorov prva deponija iprena, stroj za razrezovanje iprenovih kock in nato iprenovih plošč. V tem prostoru bo tudi deponija lesenih ogrodij. Prostoru iprena se dotika oddelek lepljenja iprena, v smeri proti glavni cesta Duplica—Mengeš pa je oddelek plastike, M je dvakrat večji kot v matični tovarni.
V	srednjih lokih je tik ob pomožnih prostorih skladišče proizvodnega materiala, predvsem tapetniškega blaga, poleg je brusilnica orodij, slede pa ji prva delovna mesta za seživanje prevlek. V podaljšku so proizvodni tapetniški pro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Beograjskem sejmu pohištva
(Nadaljevanje s 1. strani)
stori, v smeri proti glavni cesti pa montažni oddelek. Na južni strani obrata je skladišče kovinskih -ogrodij in skladišče končnih izdelkov.
Bodo novi prostori ustrezali proizvodnji in v čem se razlikujejo od starih v matični tovarni?
Za izdelke, ki jih proizvajamo in za proizvodnjo, ki jo imamo v načrtu, bodo novi prostori povsem ustrezali. Oddelek plastike bo tehnološko izpopolnjen. I-mel bo grelni kanal za ogrevanje modelov in transporter za premik modelov.
V	obstoječi delavnici smo imeli zares premalo prostora. Nekaj smo delali v sami delavnici, nekaj pa drugje, kjer je bil prostor. Kdiar jeto dieto opazoval, bo lahko potrdil, da je bilo vedno vse založeno s polizdelki in izdelki in je bil delovni prostor komaj tolikšen, da se je dalo gibati.
Ko se to pogovarjamo, je sredina decembra. Koliko del z novo tapetniško delavnico je končanih in kaj je še za napraviti?
Prostori so v celoti dograjeni. V pomožnih prostorih je potrebno montirati strope, pregradne stene in nekaj podov, v proizvodnih oddelkih pa postaviti stroje. Novi so stroj za odvijanje in naravnavo blaga in naprave v oddelku plastike. Brizgalna kabina za -nanos lepila na dp-ren je gotova, prav tako tudi sušilni kanal s transporterjem. Skladišče proizvodnega materiala je v montiranju, prav tako -tudi pomožne pisarne v Obratih. V proizvodnem oddelku je potrebno postaviti delovne pulte in mize. Ogrodja ,so že pripravljena, plošče tudi. -Za boljši transport imamo nabavljene nove ograjene palete -na kolesih in -novi čelni viličar.
V	skladišču gotovih izdelkov imate že sedaj velik del zaseden. Kartone z oblazinjenimi stoli in fotelji ste navozili iz matične tovarne?
Verjetno bo skladišče prvi p-rostor v novem obratu, 'ki bo premajhen. Zaradi nov-ega -načina investiranja poslovnih in drugih zgradb večkrat nastajajo zakasnitve pri Odpremi izdelkov. To ni dobro.
Kaj vam za začetek proizvodnje v novem obratu še manjka?
Na del tega vprašanja sem že odgovoril. Do kraja še ni izvedena izolacija toplovodnih cevi, vendar ne manjka več veliko. Ko -bodo postavljene delovne mize, je potrebno napraviti priključke za stisnjen zrak.
Ogrevanje prostorov že deluje. Kam je priključeno?
Vsi prostori so že nekaj časa topli-, kar je v Ziimsfeem času za monterje in druge delavce v obratu, zelo- pomembno. Ogrevanje je -speljano- iz kotlovnice, ki ogreva tozd 2.
Novi obrat bo imel tudi svojo jedilnico?
Jedilnica je v spodnjem delu prizidka s podložnimi prostori. D-ovoilj bo velika za vse delavce in tudi dovolj sodobno opremljena.
Ob začetku prvih del v novem obratu se bodo pojavljale težave, ker bo osteli del proizvodnje še vedno v matični tovarni. Kako boste to usklajevali?
Ne bo -tako hudo. Res je, da se bo transport med matično tovarno in novo tapetniško delavnico precej povečal,
vendar bomo takoj v začetku težili za tem, da bo zaključen del proizvodnje s potrebnima skladišči materialov čim-pirej na novem -masltu. Iz matične tovarne bomo vozili predvsem lesena in kovinska ogrodja, katera, bomo tudi v prihodnje še tam izdelovali.
Koliko različnih vrst tapetniških izdelkov ste delali v stari delavnici?
Izdelkov ni bilo toliko vrst kot je bilo variant -teh izdelkov. Teh smo našteli dkoli tisoč. Kupcem izdelke izdelujemo po njiho-vi želji, precej kupcev tudi predlaga vrsta blaga za oblazinjenje, tki ga potem zanje kupimo pri proizvajalcu.
Za kdaj mislite, da bodo stekla prva proizvodna dela v novi tapetniški in do kdaj bo vse preseljeno?
Sedaj je -obrat tže toliko gotov, da zares lahko govorimo o tem. Prepričani smo, da bo prva proizvodnja stekla takoj po novem letu, tapetniški oddelek pa bo do kraja preseljen vsaj do konca januarja 1981.
Potrebna bo velika angažiranost vseh, da bo vselitev opravljena v čimkrajšem času ih db kar najmanjšem izpadu proizvodnje.
Koliko delavcev bo prišlo v novi obrat?
Približno 135.
Katera dela še vedno ostanejo v matični tovarni?
V celoti bo preseljeno -razrez, krojenje in lepljenje iprena, izdelava trdih in mehkih polizdelkov iz plastike in celotni tapetniški oddelek.
Boste lahko v novem obratu nemoteno delali? Boste imeli dovolj naročil in materiala za proizvodnjo?
Upamo, da bomo imeli naročil dovolj. Naši izdelki s-o zares zelo različni, različne potrdbe pa ima tudi potrošnik] ki je že spoznal, da so Stolovi oblazinjeni stoli, fotelji in sedežne garniture lepi in trpežni proizvodi.
Večji problem nastaja -pri preskrbi z materiali, posebno še zato-, ker je teh res ogromno. Tudi v bodoče se bomo trudili, da bomo kupbvali zares kvalitetne materiale. Proizvajalci bi se morali truditi, da bi bilii njihovi proizvodi vedno boljši kot je naša naloga, da izboljšujemo kvaliteto, funkcionalnost in iizgled naših izdelkov.
Vpraševal je Ciril Sivec Odgovarjal Albin Smolnikar
Delavski svet SOZD Uniles sklenil predložiti osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD 1981-85 v javno razpravo
usmeritve, marketinga, zunanje trgovine, kooperacij in nabave.
Po 1974. letu lahko sedaj ugotovimo, da ima SOZD realne osnove in zato tudi možnosti, da se v poslovnem svetu še bolj afirmira. Naš SOZD je dvajseti po velikosti v Jugoslaviji in je zanj značilno, da združuje 'največje in najkvalitetnejše proizvajalce lesne industrije. Seveda pa bo naša najpomembnejša naloga, da se medsebojno članice dogovorimo glede proizvodnje, da preprečimo dupliranje in medsebojno konkuriranje. Stremeti moramo za tem, da se proizvodno dopolnjujemo. Prekrivanja enakih proizvodnih programov je preveč in očitno so težnje nekaterih, da se to nadaljuje še v prihodnje.
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1981—1985 SOZD Uniles obravnava predvsem tisto, kar smo opredelili kot skupne interese: gradnja galvane, skupno konfekcioniranje brusnih trakov, predvidevamo tudi gradnjo salona pohištva v ZR Nemčiji.
V osnutku so naštete vrednosti naložb v razširjeno reprodukcijo, dnlmmfm. naložbe v trajna in skupna sovlaganja.
v Marlesu v Meblu v Novolesu v Lesnini v Stolu
Seja DS Unilesa je bila 26. 11. 1980 v Dutovljah pri Sežani. Na seji smo obravnavali poročilo predsednika poslovodnega odbora, osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1981— 1985 SOZD, imenovanje predsednika PO SOZD, poslovanje SOZD v prvih 9 mesecih, predlog finančnega načrta za DSSS Unilesa in priključitev DO Tribuna Ljubljana SOZD.
Predsednik PO tov. Jože Knez je izčrpno poročal in poudaril predvsem pomembnost opravljenih nalog za učvrstitev SOZD Uniles. Naštel je številne aktivnosti samoupravnih organov, družbenopolitičnih skupnosti, poslovodnih struktur, delavcev itd. pri učvrstitvi politike »malih korakov«, da bi Uniles še intenzivneje »zaživel«. Za skupne naloge smo se opredelili v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD, ki so ga delavci sprejeli z referendumi. Predvsem smo opredelili pomembnost za razvoj in programiranje investicijske
predvidevajo 1,55 milijarde naložb predvidevajo 0,63 milijarde naložb predvidevajo 1,14 milijarde naložb predvidevajo 1,54 milijarde naložb predvidevajo 0,34 milijarde naložb
V samoupravnem sporazumu je dana posebna pozornost zunanjetrgovinski menjavi, kjer naj bi v 1985. letu izvozili za 2,5 odst. več kot uvozili Izvnt h v 1985. letu bil 3,37 milijarde ali 58 odst. večji kot 1981. leta.	Z 3
Marles	predvideva	1985.	leta	0,45	milijarde	izvoza	—	indeks	207
Meblo	predvideva	1985.	leta	0,65	milijarde	izvoza	—	indeks	133
Novoles	predvideva	1985.	leta	0,95	milijarde	izvoza	—	indeks	180
Stol	predvideva	1985.	leta	0,16	milijarde	izvoza	—	indeks	126
Naloge so optimistično postavljene, toda glede na kvaliteto in sposobnost ob skupnih naporih tudi uresničljive.
Opredeljene so pravice in dolžnosti do skupnega predstavništva v Bruxelle-su, naloge, področje kadrovske politike, financ, SLO in postopek za reševanje eventualnih medsebojnih sporov.
Samoupravni organi v tozdih in DO bodo obravnavali samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD in posredovali svoje pripombe najkasneje do februarja 1981. leta.
DS SOZD je za svojega predsednika PO s 4-letnim mandatom imenoval tov. dr. Antona Krašovca — dosedanjega direktorja RTV Ljubljana.
lani. Povprečni OD v gospodarstvu SRS pa je 8.168 ali 18,6 odst. več kot lani. Lesna industrija v SRS ima povprečni OD 7.566 ali 23 odst. več kot lani ter pomeni, da imamo delavci v lesni industriji za 8 odst. manjše povprečne OD kot delavci v gospodarstvu SRS.
DS je sprejel predlog finančnega načrta DSSS SOZD za leto 1981, ki predvideva 6,57 milijona din, v letu 1980 je bil 4 milijone.
člani DS in PO smo si ogledali tudi proizvodnjo DO »Krasoprema« in se seznanili s problematiko in tehnološki-
Marles	ima	7.959 din	ali	30,3 odst.	več kot lani
Meblo	ima	8.147 din	ali	25,8 odst.	več
Stol	ima	7.850 din	ali	23,0 odst.	več
Javor	ima	7.675 din	ali	36,6 odst.	več
Novoles	ima	7.263 din	ali	22,9 odst.	več
Za proizvode lesne industrije smo dosegli sprostitev cen, kar pa nas ne sme zavesti, da lahko dvignemo cene po mili volji.
Kazalci o devetmesečnem poslovanju so v SOZD spodbudni in dobri, saj smo dosegli:	______
	»Uniles«	»Stol«
celotni prihodek porabljena sredstva dohodek čisti dohodek osebna in skupna por. izvoz	9,55 milijarde (indeks 134,4) 6,43 milijarde (indeks 138,4) 3,12 milijarde (indeks 138,4) 2,16 milijarde (indeks 138,3) 1,65 milijarde (indeks 127,4) 1,36 milijarde (indeks 172,8)	1,26 milijarde (indeks 124) 0,93 milijarde (indeks 124) 0,33 milijarde (indeks 123) 0,22 milijarde (indeks 119) 0,18 milijarde (indeks 122 0,84 milijarde (indeks 140)
To je nekaj podatkov za proizvodne DO v SOZD Uniles, brez trgovine. Vse proizvodne organizacije pa smo imele veliko težav pri preskrbi s surovinami in repro materiali in značilno za to obdobje je tudi zamrznjenje cen finalnih proizvodov ter nenehno večanje cen surovinam in reprodukcijskim materialom.
Povprečni OD proizvodnih DO SOZD Uniles je 7.697 din ali 18,8 odst. več kot
Predsednik koordinacijskega odbora, tov. Sikošek Franc, je posredoval DS SOZD oceno zveze sindikatov o aktivnosti PO in predsednika poslovodnega organa ter se zahvalil tov. Knezu za šestletno vodenje SOZD. Organizacija zveze sindikatov je ugotovila vse večjo aktivnost v SOZD in podprla nadaljnje usmeritve tako, da bo naš SOZD postal trdnejši in da bodo delavci v tozd "h še bolj ter v vsem neposredno odločali.
mi novostmi. Kolektiv Krasoprema se intenzivno vključuje v izvoz, zlasti v arabski svet in dosega dobre poslovne rezultate in kvaliteto, ki ji, kot pravijo sami, posvečajo veliko pozornosti. Delavcem kolektiva in direktorju se toplo zahvaljujemo za prijaznost in gostoljubnost.
Prav tako je DS SOZD sprejel iniciativo in pobudo, da se DO Tribuna Ljubljana priključi k SOZD Uniles, o čemer pa morajo v razpravi izraziti svoje mnenje delavci članic SOZD Uniles.
Vinko Gobec
VODJEM TOZDOV
Vodje tozdov (razen vodje tozda 2) v letošnjem letu v našem Glasilu niso sodelovali, zato upamo, da bodo za januarsko številko napisali sestavek o delu, uspehih in problemih v njihovem tozdu in o načrtih za leto 1981. Z njihovimi prispevki bi delavcem na neposreden način pred-očili Stolovo delovno in drugo problematiko in bolje informirani na tem najpomembnejšem področju, začeli prihodnje delovno leto. Upamo, da tokrat sodelovanja ne bodo od-
re^'	Uredništvo
POJASNILO K SLIKI IZ 10. ŠTEVILKE
V oktobrski številki Glasila smo objavili sliko deponiranih školjk za fotelje 4570 v novem skladišču tapetniške delavnice.
Ker so nekateri bralci vpraševali, kako je s temi školjkami, pojasnjujemo, da so ti polizdelki iz našega plastičnega oddelka pripravljeni za opremo v Irak. vendar je končna izdelava zaradi znanega stanja v tej državi začasno odložena. S pripravo polizdelkov iz poliuretanske mase pa smo morali pričeti, ker teh izdelamo le po šest na dan.
Na račun samoupravljanja je bilo izrečenih veliko kritik. Pozabili pa smo, da smo samoupravljalci mi sami in ne vedno nekdo drug. Samoupravljanje je najčistejša oblika usmerjanja dela in delitev delovnih rezultatov. Ob večji zavesti bi bilo samoupravljanje tudi najlepše, kar more družba imeti. Le od sebe bi morali dati toliko, kolikor zase zahtevamo.
Prek organizacije »Jugodrvo« iz Beograda smo pred nekaj meseci podpisali pogodbo za opremljanje velikega in pomembnega objekta v Beogradu — kar naj bi realizirali spomladi 1981.
Takole je izgledal eden od tehničnih razgovorov med predstavniki »Jugodrva«, »Stola« in projektantom, 20. novembra 1980 v Beogradu.
Tekst in foto: F. Stele
Kritično do dela delavcev v skupnih službah, vendar konkretno in ne posplošeno
Delavci v DSSS opravljamo dela, ki jih opredeli ujejo letni plani razvoja tozdov in DO. Medsebojne odnose urejamo s samoupravnim sporazumom, kjer so 'delavci v tozdih odloSilii, katere skupne naloge opravljajo delavci v skupnih službah.
Delavci v skupnih službah imajo enake pravice in enak družbenoekonomski položaj Ikot drugi delavci. Iz navedenega sledi, da sami neposredno ali preko delegatov v samoupravnih organih odločajo o delu, o ustvarjanju dohodka in njegovi razporeditvi, o redu in disciplini, o investicijah, osebnih dohodkih, stanovanjski problematiki, skupni porabi itd., fiJtd.
V naši DO se to kaže tudi v tem, ko imamo sistemske zadeve na področju delitve OD in sredstev za skupno porabo enotne. Res pa je, da se pridobiva del skupnega dohodka na osnovi svobodne menjaje deta in sredstev, kar pomeni, dia z dogovorjenimi kriteriji skušamo vsako opravljeno delo računati neposrednemu koristniku. So pa številne aktivnosti, ki se ne dajo neposredno določiti, koliko dela je ibilb opravljenega za posamezni1 tožd. V takem primeru se uporabdjjiajO drugi dogovorjeni kriteriji, kot so: -število zaposlenih, dohodek na zaposlenega itd. Prav tako se vsako leto določajo -tudi drugi materialni stroški delavcev v -DSSS. S tako ustvarjenim dohodkom delavci potem sami gospodarijo.
Pri OD so delavci DSSS vezani na rezultate proizvodnih tozdov in nedvomno morajo delavci DSSS soprispevati k boljšemu delu v tozdih. Če se obseg poveča, je potrebno večje angažiranje pri nabavi surovin ih repno materiala, pri pripravi dela. v -splošni službi, v finančnem sektorju in še posebej pri koncipiranju razvoja proizvodnje, pri prodaji proizvodov, pri -sočasnem programiranju proizvodnje, predvsem je pomemb-
no kdaj, kakšne din koliko proizvodov Vključiti v delo. Zlasti je to zahtevna naloga pri nas, kar delamo sko-raij vse za znanega uporabnika in vsak ima polno svojih želja, ki jih moramo upoštevati-, če želimo dobro delati. Naša proizvodnja je zato mnogokrat draga, ker so majhne serije liltd.
Ko zaključujemo leto 1980, -bi rad poudaril, da smo vendarle uspeli tudi delavci v skupnih službah doprinesti k izpolnitvi plana svoj del-ež, da so se družbenopolitične organizacije, DSSS in samoupravni organi aktivno Vključevali pni razreševanju številnih problemov in težav, da se je izboljšala disciplina delavcev, čeprav nam posamezniki še vedno prev-eč zapuščajo delovna mesta »in se obnašajo po svOj-e«. Sam sistem evidentiranja prisotnosti, večja kontrola vodij služb, bo -prispevalo, da bomo odklonili tudi te pomanjkljivosti. Drsni čas v DSSS nam daje veliko -prednost, zlasti, da lahko svoje privatne za-deve urejujemo v prostem času, ne -mod1 službo (še vedno je veliko izhodov za te namene med 1,1. do 13.ure). Delavci v DSSS imamo idealne pogoje dela in ti pogoji morajo prispevati k našemu boljšemu in uspešnejšemu delu, k še večji aktivnosti posameznikov v DP O in samoupravnih organih.
Nismo še dofbro organizirani. Nabavna služba j-e Skromno zasedena. Potem se z nabavo Ukvarja še OŠDP in priprava del-a. Dejavnosti študije programov in tehnologije, Oblikovanje, pripravljanje dokumentacije za investicije itd. še nista najbolj smtatmo medsebojno povezane. V 1-etu 11-980 smo -uspeli pridobiti sodelavca direktorja finančne službe, vrzel, da nimamo pomočnika glavnega direktorja, nadomeščamo z večjo obremenitvijo glavnega direktorja, direktorja TOZD 5 d-n vodje priprave del-a.
Rad bi posebej za to priliko poudaril, kako nepoštena je splošna kritika administracije od tozda do federacije.
Proizvodni proces zahteva fizično in umsko ddlo. Na nizki stopnji produkcijskih sredstev je več fizičnega dela, čimbolj se spreminja tehnologija, več je potrebno znanja. Že Marx je opozoril na obe dejavnosti produkcije in hkrati tudi predvidel nasprotja, ki: so seveda zgodovinsko pogojena, sočasno pa je Marx nakazal izhod -pri odpravljanju nasprotij, to pa je enako vrednotenje dela, kar pomeni, uporabljati- enake kriterije za delo v pmizvodhji kot v skupnih službah.
Vsi se moramo zavedati, da smo drug drugemu v produkcijskem procesu potrebni, Če pa -posameznik ne opravlja dela, moramo konkretno povedati ter se s tem soočiti. Prav tako menim, da v naši DO skupne službe že tri leta zaposlujejo od 186 do 101 ljudi, da na novo v DSSS ne zaposljlujemo, tako kot so sklepali samoupravni organi.
Za 1-981. Ihto želim predvsem še večjega sodelovanja delavcev DSSS s proizvodnjo, ker smo v službah za potrebe tozdov in njifrn za -delo tudi odgovarjamo. Želim, da se odpravijo nepravilne kritike in smo konkretni, ker bomo le tako- imeli možnost odpraviti pomanjkljivosti. Sočasno pa tak sistem človeških odnosov delavcem v DSSS, ki dobro ih pridno -delajo, n-e -jemlje moralne opore. Vsialko kritiko dela delovne skupnosti bi moral vsak član DSSS čutiti kot kritiko svojega dela. Če -bomo tako ravnali, bomo kmalu disciplinirali maloštevilne sodelavce, ki- se bodo svojih nalog morali bolj zavedati.
Za sodelovanje v 1080. letu se vs-em zahvaljujem, v 1981. letu pa se moramo bolje organizirati in ustvariti še bolj tovariške in konkretne medsebojne odnose.
'Vsem delavcem DO STOL Kamnik želim prijetn-o nbvoletnta praznovanje in mnogo -sodelovanja v 1981. letu, ki bo težko, pa vendar bo takšno, kakršnega si (bomo ustvarili sami z delom.
Glavni direktor Vinko Gobec
Sredstva za osebne dohodke bi morali deliti po vloženem delu. Tedaj bi drugače delali in se drugače obnašali. Ko bi nekdo za dobro delo dobil višji osebni dohodek, kot ga dobi danes in ko bi slab delavec dobil le polovico »plače« od današnje, bi se oba drugače vedla. Tudi samoupravljal ca bi bila drugačna.
Janko je rad pogledal v tovarniške zapisnike. Zanimalo ga je, kaj bo novega. Ko je lani bral, da bomo imeli kmalu urejeno zobno ambulanto, je rekel: »Nič ne bo!« In prav je imel. Še danes si vsak Stolovec popravlja zobe kot ve in zna!
Tri popraznične:
Po pralznlkah smo morali -malo počiti !
Pra-znaki so bili čudoviti, tako smo se ga napili!
Tako smo jedli, da -moramo shujšati!
(Vendar to ni glavni namen praznikov) !
Arhitekt prof. Niko Kralj se je na sejmu spet predstavil z že znanimi oblikami »REX« garniture, vendar tokrat v izvedbi masivnega lesa. Prejel je tudi SREBRNI KLJUČ.
Sprehod po salonu pohištva — Beograd 1980
NAMEN SLUŽBENEGA POTOVANJA V ZDA
Izvršilni odbor delovne organizacije je na 4. redni seji sklenil, da opravita glavni direktor Vinko Gobec in vodja izvoza Anton Koritnik službeno potovanje v ZDA.
Potovanje je bilo opravljeno od 25. oktobra do 7. novembra, Namen je bil, da se seznanimo s situacijo na pohištvenem trgu v ZDA in zbrane podatke koristno uporabimo pri načrtovanju izvoza v 1981. letu. Prav tako je bil namen obravnavanje sprotnih problemov in zadev, ki so se v zadnjem času pojavili pri nekaterih naših kupcih.
Službeno potovanje je bilo opravljeno v skladu s programom, je bilo koristno in je bistveno pripomoglo, da smo zbrane podatke že uporabili v proizvodnem načrtu v tozdu 1. Ob pogovorih s kupci sta naša predstavnika dosegla povečanje cen, ki so majhne glede na vedno dražje surovine in energetiko.
Obisk pri naših poslovnih partnerjih je pokazal, da opravičeno pričakujemo poslovanje z vsemi kupci v ZDA za leto 1981 kot tudi za prihodnje obdobje. Ameriški trg je obsežen in odprt, čeprav so ga v sedanjem obdobju prizadele prav tako nekatere restrikcije, zlasti pa velika inflacija kot v drugih državah. Vendar pa glede na velike potrebe pohištva pričakujemo, da bo naša DO v prihodnjem obdobju lahko tja izvažala, ne glede na to, da je konkurenca čedalje hujša. Zlasti se v ZDA uveljavljajo podjetja iz Bližnje Azije in socialistične dežele (Poljska, Romunija). Menimo, da delovnim organizacijam, ki so sposobne in pripravljene spoštovati zahteve tržišča, ni potrebno imeti skrbi za plasma svojih izdelkov. Opravičeno sodimo, da med take proizvodne organizacije lahko štejemo našo.
Pri sodelovanju s kupci iz ZDA je potrebno, da smo v prihodnje bolj pozorni pri zagotavljanju in dobavi naročil z ustrezno zahtevano kvaliteto. Poseben problem nedvomno predstavlja pakiranje naših proizvodov za dolgi transport.
Pri številnih kupcih je bila tudi izražena želja, da bi ti izdelali vzorce, na osnovi katerih bi se dogovarjali o bodočih kupčijskih razmerjih. Tak vzorec je kupec Lock iz Bostona že poslal.
Pričakujemo sicer veliko konkurenco na ameriškem trgu, še zlasti zato, ker nismo dobro organizirani. Npr.: V New Torku se skupno predstavništvo Šipada in Krivaja ločuje, kar pomeni da bo eno predstavništvo in ena konkurenca več. Stremeti moramo za tem, da na tujih trgih iztržimo optimalno ceno ne pa tako kot je danes, ko nekateri ponujajo izdelke s cenami, s katerimi ni niti povrnjena surovina.
Na osnovi tokratnih spoznanj ugotavljamo, da je v prihodnje potrebno v ZDA organizirati obiske v oktobru, ker je tedaj sejem v High Pointu. V jeseni je tudi možno ugotoviti pomanjkljivosti v poslovnih odnosih v tekočem letu ter istočasno skleniti sodelovanje za prihodnje leto.
Izvleček pripravil C. S.
Tudi letošnji beograjski salon pohištva, v novembru, je bil kot prejšnja leta, največja manifestacija pohištva v Jugoslaviji. Na veliki površini, ki je bila odmerjena razstavnim prostorom, se je res dalo videti skoraj vse, kar danes proizvajajo naši izdelovalci pohištva — od bogatih in lepih oblik ter kvalitetne mehanske in površinske obdelave do izdelkov dvomljive kvalitete.
Najprej se ustavimo na Stolovem paviljonu, ki ga v družbi ostalih Uni-lesovih razstavljalcev ni težko najti, saj s svojim že nekajkrat uporabljenim sistemom cevi in belega platna, ki se kot šotorasto nebo razpenja nad pohištvom, takoj pade v oči.
In kaj je bilo videti pod Stolovim »šotorom«?
Od naših eksponatov je bil največ zanimanja ;in občudovanja deležen novi direktorski kabinet »DELTA«, ki je nekakšna oblikovna izpeljanka že široko in dobro znanega »MODUL« kabineta. Program »DELTA« vsebuje pisalno mizo v obliki črke L (dve mizi različnih ali enakih dolžin povezani s segmentom), kombinacije regalov konferenčno mizo, ki se oblikuje kot »MODUL« ter vrtiljake. Vsi leseni deli so obdelani v hrastovem furnirju in temno, Skoraj črno luženi. Kabinet je bil izdelan res kvalitetno, za kar je treba pohvaliti naš
TOZD 4. Ker se ponuja že nekaj kupcev, smo se odločili, da ga kar takoj sprejmemo oz. lansiramo v proizvodnjo. Od pisarniškega pohištva smo na kratko predstavili še »K« in »MODUL« program, ki pa pravzaprav kakšne posebne predstavitve oz. razlage itak ne potrebujeta, saj jih že vsak pozna.
Od »pohištva za široko uporabo« smo največ prostora dodelili sistemu »SLOG«, ki ga je po načrtih ing. Urši-čeve prav tako izdelal TOZD 4 — Moste. »SLOG« je predvsem omarasto pohištvo, obdelano v temno luženem hrastovem furnirju, sestavljivo v poljubne elemente, ki lahko nastopajo kot pregradne omare, podobno kot »FORMA-NOVA«, tovarne Meblo iz Nove Goniče.
Naši oblikovalci so predstavili tudi kotno garnituro (dvosed in enosed), ki naj bi bila naša dopolnitev sistema »PRINCIP« (IKEA — Švedska), ki naj bi ga prodajali tudii na domačem trgu. Pravzaprav bi morali v Beogradu predstaviti celoten »PRINCIP«, kot smo napovedali. Izdelan je bil (v TOZD 2). vse pa je padlo v vodo zaradi uvoza ali bolje rečeno »neuvoza« kovinskih robnih profilov, ki so. poleg tega, da nosijo vrata regalov tudi pomemben element estetskega videza sistema »PRINCIP«. Tako s tem v Beogradu ni bilo
(Nadaljevanje na 6. strani)
V	dneh od 27. novembra do 1. decembra je bila na obisku v Sloveniji delegacija Kitajskih sindikatov. Vodil jo je predsednik Vsekitajske federacije sindikatov in član politbiroja CK KP Kitajske Ni Cifu.
V	petek, 28. novembra, je Kitajska delegacija v spremstvu predsednika Slovenskih sindikatov tov. Vinka Hafnerja obiskala našo delovno organizacijo in si ogledala proizvodnjo v tozdu 2 ter našo trgovino na Duplici.
Po ogledu proizvodnje so se gosti med pogovorom s predstavniki sindikata v naši delovni organizaciji, ZSM, ZK, samoupravnih organov in vodstvom delovne organizacije največ zanimali za delovne in življenjske pogoje delavcev, o razvoju družbenega standarda ter gospodarjenju. Z obiskom pri nas so bili gostje zelo zadovoljni. Na slovesu so izrazili pozdrave Kitajskih sindikatov našim delavcem.
Franc Sikošek
(Nadaljevanje s 5. stralnii)
nič. Razstavljane so bile tudi tri jedilne ganniituire (mize in stoli), in sicer že dolga desetletja uveljavljeni in priznani »Thonet« potem že dvakrat nagrajeni »Korali« ki pa sodeč po povpraševanju niiso »oblika« za široke ljudske -množice in ga bo potrebno po nekajmesečni proizvodnji poslati na »počitek«. Poleg teh dveh smo predstavili tudi jedilno garnituro i'z masivne smrekovine, lakirane v naravnem tonu.
In končno pojdimo še k izdelku, s katerim smo se po mnenju strokovnih ocenjevalcev najbolje predstavili na letošnjem beograjskem salonu pohištva: To je stol oz. fotelj za športne dvorane, izdelan v kombinaciji kovine (podnožje In nosilec hrbtnega naslona) in vezane plošče v obdelavi naravno lakiranega hrastovega furnirja (sedež in hrbtni naslon) — zelo kvaliteten rezultat dobrega sodelovanja oblikovalcev in Strokovni a-kov iz proizvodnje. Za -ta stol smo prejeli na j višje priznanje »ZLATI KLJUČ«.
Sprehod po našem razstavnem prostoru smo tako končali. Oglejmo si še, kako je drugod, pri naših konkurentih:
Najbolje bo, da si vso stvar ogledamo -kar po posameznih zvrsteh pohištva. Najprej se ustavimo pni »pohištvu za opremo dnevnih prostorov in spalnic«. To pohištvo seveda količinsko in po raznolikosti prevladuje. Iz razstavljenega se vidi, da oblikovalci oz. arhitekti tudi pri nas kot po svetu iščejo nove funkcije, ki naj bi jih imelo omarasto1 pohištvo. V -pretežni meri oim-are in regali niso več, grdo rečeno, postavljeni v prostor zato, da niso prazne stene, njihova uporabnost, da ne rečem estetska vredn-oist -pa je vprašljiva, kot se je to razpaslo pred leti Velik poudarek je spet na nizkih in srednje viisdkih elementih — če se le dia, naj stene ostanejo »rezervirane« za umetniške slike itd. Seveda brez visokih elementov ne gre, da se ne bi napak razumeli. Iskanje novih funkcij, ki naj bi jih imelo omarasto pohištvo prihodnosti, gre pred-
vsem v smer »sistema pregradnih omar« (Formanova — Meblo, Slog — Stol...), vendar pa je tukaj še veliko nedodelanega. Želja tega sistema ali bolje rečeno njegovih oblikovalcev je prazna stanovanjska površina (brez zidanih sobnih sten), katero bi potem po želji kupca oz. lastnika stanovanjske površine arhitekti opremili npr. s sistemom Formanova. Zidanih sten naj bi ne bilo več, prostore naj bi določevale omare oz. lesene stene same. To je vsekakor na materialu in prostoru velik prihranek.
Da pa bo to popolnoma uresničeno, pa najbrž ne bo šlo brez sodelovanja med pohištvenimi oblikovalci in gradbeniki.
Tega pohištva je na celotnem razstavišču prava poplava, 'tudi lepega in kvalitetno izdelanega je dosti. Skoraj vsi pa bežijo od ravno obdelanih robov k zaobljenim z robnimi masivnimi nalepki, bodisi na robovih »korpusa« ali na vratcih, vsaj nekje, da s-e v človeku omili vtis agresivnosti, ki ga dajejo ravni robovi, ki so najcenejši pri lesnih konstrukcijah. Čistih oblik, kakršen je naš »UNI« skoraj ni več.
Prav tako se pri omarah oz. regalih teži k demointaižnim konstrukcijam. Celotni sistemi se prodajajo v razstavljenem stanju v paketih, kar je velik prihranek p,ni skladiščnih in transportnih stroških. Manj upravičena je tista lepa misel oblikovalcev, ki jo razglašajo-, da ima bodočnost pohištvo, seveda tudi demon ta žno, ki ga kupec Sam iz dneva v dan -poljubno sestavlja v -različne kombinacije, kot bi se igral z »LEGO« kockami, in si tako »sam oblikuje svoj življenjski prostor« ...
Videti je bilo nekaj poskusov z okvirnimi konstrukcijami. »Nina« — Novi Sad je razstaViia sistem regalov, omar, stolov in miz na osnovi smrekovih masivnih okvirjev (debeline 4 X 4 cm) ih barvno lakiranih polnil iz iver-ke.
Veliko je bilo raznovrstnega sedežnega pohištva in miz. Pomembno- je
omeniti le vedno več izdelovalcev la-meliiranih stolov in miz, tudi neslovenska podjetja jih že imajo v svojem programu in znano je, da gre tovrstna stvar zadnje čase zelo dobro v denar, poleg tega pa izdelava omogoča še zelo- velik izkoristek lesa. To področje je tudi edina pomembnejša stvar, n-a katero je »Stol« začel nekoliko prepozno misliti. Priprave sicer že tečejo, toda zato bo nujno potrebno čitaprej nabaviti specialno stiskalnico in pa močnejši visokofrekvenčni generator. Na področju sedežnega pohištva, ki je eno naših glavnih -področij, so nas glede omenjenega
NAPISI S TOVARNIŠKIH ZIDOV
(Ob Novem letu smo jih prebrali za vas)
Jest te bom zmeri rada imela, dokler v fabrlk bo kaj dela!
Naš mojster ima rajši mlade delavke, ker so lepe. Če -malo naredijo, mu je vseeno!
* * *
Naš šef nas priganja k delu. Na to, da bi bil sam za vzor, ni še nikoli pomislil.
Že v-ečkrat mi je -uspelo, da sem šla prej domov. Zlagala sem se, da imam bolnega otroka, v resnici -pa so me mučile druge stvari.
Pravijo, da papir vse prenese. Res je, kako bi sicer dovolilnice za izhod iz tovarne prenesle vse vzroke, ki so napisani samo zato, da lepo izg-leda!
* * *
Izobešenega zapisnika -n-a oglasni deski nisem razumela, čeprav sem bila na tej seji. Zares je bil napisan za »široko publiko« in za mdr med ljudmi.
Še dobro, da pustijo norme pri miru. Moje je za do,brega pol »šihta«!
Pri nas večkrat povišujejo plače, pa vendar vbdno težje živim!
Kar naprej me zija. Ko ne bi bila v tovarm skupaj, kjer ga moram gledati, bi mu že povedala, kako je grd in zoprn.
Petnajstega se vedno bojim. Tedaj dobirva z možem plačo, on se ga napije in me zvečer ali ponoči -tako zdela, da sem -tri dni čisto zanič.
Če bi bilo nas, reži j cev, še več, ne vem kako bi tovarna uspevala?
* * *
K-do b-i si -mislil, da se za tako mirno naravo in uglajenim vedenjem skriva tako pokvarjen tip.
^Spoznala sva se v tovarni. Bil je nežen in ljubek. Če ga sedaj primerjam s tistimi časi, se mi zdi, da ni bil moj mož nikoli on.
Vsega lahko zmanjka, le kave ne sme. Pijem jo na delu takoj zjutraj, ob malici in opoldne in ko pridem z dela. Kava [je moja glavna hrana!
Osli ste, -ker delate. Znajdite se kot jaz. Delam se, da delam!
Kotna garnitura bo na našem trgu dopolnjevala sistem »Princip«, ki ga bomo začeli izdelovati v začetku leta 1981.
Lameliran program, tega je predstavila tovarna »Meblo« iz Nove Gorice, naj bi bi! v bodoče ena naših pomembnejših nalog!
hištva, pa še to največ tega za opremo dnevnih prostorov. Konkurenca je vedno hujša!
Vzdržali bodo le tisti, ki bodo delali kvalitetno in njihove cene ne bodo previsoke — to pa pomeni, da mora biti njihova proizvodnja optimalno organizirana in obremenjena s čim manjšimi stroški.,.
Franc Stele
Napake delamo sami in delajo jih drugi. Svojih napak nočemo niti opaziti, napake drugih opazimo takoj. Vendar jih sodelavcem ne povemo v obraz. Zelo spretno govorimo o njih za njihovim hrbtom in se trudimo, da ne bi izvedeli, da smo mi tako rekli. Vendar bi bilo tako govorjenje edino na mestu iz oči v oči. Obtožbe bi veliko manj bolele, napake bi lažje odpravljali in z manj zamere.
lamel,iiranega pohištva v Sloveniji prehiteli Meblo, Lipa — Ajdovščina in Radomlje.
Pri »kuhinjskem pohištvu« poleg raznovrstnosti in kvalitetne obdelave nekaterih najbolj znanih (Marles) nič posebej omembe vrednega.
Razstavljenih je bilo nekaj primerkov 'kino in športnih foteljev, vendar mislim, da se nam na tem področju zaenkrat še ni bati kakšne prehude konkurence. Omeniti velja le »Jadranov« športni stol (zelo je podoben našemu nagrajenemu) in nekaj kino foteljev tovarne Meblo.
Pojdimo še k »pisarniškemu pohištvu«, ki je spet eno naše glavno področje. Ker je »STOL« v Jugoslaviji sigurno najbolj uveljavljen proizvajalec pisarniške opreme, nas seveda zelo žarnima, posebno ob takih sejmih oz. razstavah, kaj se dogaja pri naših konkurentih na jugoslovanskem trgu, ali smo oblikovno, funkcionalno, kvalitetno in cenovno še zmeraj najbolj interesantni za projektante oz. arhitekte, ki načrtujejo in določajo opremo raznih družbenih objektov. Lahko rečemo, da smo tukaj še zmeraj prvi, vendar so nam nekateri že trdo za petami. Morda najbližje »Lig-nošper« s svojim novim programom »LIGNO«, ki se zaenkrat še ne izdeluje serijsko, vendar bo kmalu na razpolago na trgu in zanesljivo bo predstavljal precejšnjo osvežitev. To je sistem pisalnih miz in regalov (seveda ni šlo brez kopiranja nemške firme), ki se sestavljajo podobno kot naš »MODUL« s pomočjo segmentov, ki pa imajo zunanji rob raven, za razliko od naše krivine. Kovinski profili so izvedeni podobno kot pri »MODUL« programu, le da tukaj merijo 60/25 cm.
»TVIN — ViiroViitica« nima nič posebno novega, še vedno se predstavlja z že znanim sistemom trapezastih in pravokotnih plošč, ki se sestavljajo v poljubne kombinacije. Tukaj nam najbrž ne preti nevarnost.
Bolj nevarna je »BINA — Bihač«, ki nastopa pod okriljem organizacije »Sipad — Sarajevo«. Ta firma je namreč škoraj do potankosti »skopirala« celoten naš »MODUL« program (seveda tudi ta ni v celoti zrastel na našem zeljniku, le da smo mi idejo »uvozili« iz tujine.,.), le v kvalitetni izdelavi še zaostajajo. Kljub temu p,a bi nam z morebitnimi nižjimi cenami lahko konkurirali.
Videti je bilo še precej stvari z drugih področij, lesene obloge in stene, saune Itd, vendar naj bo dovolj napisanega. Ko si ogledaš celotno razstavišče naštetih proizvajalcev, ki so danes preplavili tržišče, se ti zdi čudno, da vsa ta množica lahko živi od prodaje po-
NAPIŠI ŠE KAJ Tl
V času stabilizacije živimo, zato skromen honorar dobimo, vseeno naše Glasilo naj živi, le napiši še kaj tudi ti!
A kaj pri tem moraš imeti, le talent, pa nič hiteti, pa če si šele začetnik, te spodbuja naš urednik.
Pepca Juršič
Največji napredek bi dosegli, ko bi v ljudeh spremenili negativno mišljenje in te ljudi pripravili k zdravim medsebojnim odnosom.
te		
		
r*'M		
" J 1	F 1	f
	1 1 1 l t v
	
lil i ■ m	g.
	
V ospredju je iz samih segmentnih plošč in pokončnih lesenih stranic sestavljena konferenčna miza direktorskega kabineta »DELTA« — letošnje Stolove novosti. Za mizo sedi tudi direktor našega »Interiera — Beograd« ing. Dimitrijevič.
Obnavljanje in dopolnjevanje delovnega varstva
Pred dvema letoma so imeli neposredni vodje iz proizvodnje zadnji preizkus iz varstva pri delu. Za te delavce je še prav posebno pomembno, da ob tehnološkem razvoju v delavnicah temeljito obvladujejo varno delo in s tem v kar največji meri pripomorejo k zmanjševanju nesreč, pa tudi varovanju delovnih naprav in materiala, ki je v obdelavi.
Prvi sestanki, na katerih so se neposredni vodje pogovorili z vodjem Službe varstva pri delu tov. Borisom Demšarjem in med seboj, so bili v mali dvorani Kulturnega doma na Duplici v drugi polovici novembra. Ti sestanki so predvsem osvežili probleme delovnega varstva, M sb še vedno prisotni in dali tudi kritične pripombe na stvari, ki še niso dovolj urejene. Na sestankih je bilo dogovorjeno, da bo preizkus iz varstva pri delu za vse neposredne vodje ob koncu letošnjega leta in v začetku leta 1981.
Ne bo odveč, če se še enkrat soom-niimo na enega izmed pripravljalnih sestankov, saj je bilo prav na teh povedano veliko vprašanj, ki jih moramo rešiti, če hočemo še v naprej, tako kot do sedaj, zmanjševati število delovnih nesreč. Na veliko teh je opozoril tudi tov., Demšar in želel, da delovno varstvo v prihodnje dobiva vedno večji pomen, ki je tudi eden izmed faktorjev pocenitve proizvodnje.
Delovno varstvo moramo obravnavati širše. To' hotenje se tesno prepleta z našimi cilji in vključevanjem v svobodno menjavo dela. Dobrine proizvajamo za širši trg. Izdelavni časi se morajo skrajševati, vendar nikoli na račun poškodb ali izpostavljenih nevarnosti, temveč s premišljenim delom.
Stol se je v zadnjem obdobju zelo razširil. Njegovi Obrati zasedajo dobršen del dupliškega, pa tudi širšega okolja. Veliko denarja je Vlagal v gradnje, premalo v tehnologijo. Veliko strojev je
zelo zastarelih. 2e davno bi jih morali izločiti iz proizvodnje. Te stroje in naprave le zelo težko ali nemogoče dobro zaščititi, ker so imeli danega premalo poudarka na delovnem varstvu že ob sami izdelavi. Tu so bile večje nesreče in smo jih žal odpravljali na podlagi izkušenj.
Pomanjkljivosti so se tudi dogajale, ko smo na neko nevarno in ne dovolj zaščiteno delovno mesto dajali premalo ižkušenega delavca in smo mu tudi tedaj posvetili premalo pozornosti. P,ri opravljanju dela je bil prepuščen sam sebi. Ena izmed naših prvih nalog je, da v naj večji meri zaščitimo prav ta izpostavljena delovna mesta in delavce na njih.
Na strojih, ki ob izdelavi niso imeli dovolj poudarka na zaščiti, ne moremo montirati vsestranskih zaščitnih naprav, temveč osnovne, ki jih dograjujemo in izboljšujemo. Med seboj moramo primerjati enake stroje v sosednjih oddelkih in izmenjati delovne in varstvene izkušnje. Dolžnost neposrednih vodij je še prav posebno, da na teh delovnih mestih nadzorujejo slabo uporabo zaščitnih sredstev.
Zelo pomembno je tudi pravilno vzdrževanje delovnih naprav in priprav. Delavec ob stroju si večkrat napačno razlaga, da je izključena naloga vzdrževalcev, da naj stroj vedno v redu della. Prav ta delavec najbolje ve, kako Stroj dela in kaj je potrebno storiti, da bo tudi v prihodnje dobro in varno delal. Stroje moramo skrbno vzdrževati, da se ne bodo »matrali«. Tako bo manj težav in okvar. Miselnost, da naj vzdrževalci naredijo prav vse, je nepravilna in jo moramo tudi tam odpraviti, kjer je še prisotna. Naša dolžnost je tudi, da bodo stroški vzdrževanja, popravil, s tem pa tudi skupni stroški, čim manjši. Delavci in neposredni vodje morajo biti siign-a-lizatorji vseh pomanjkljivosti.
Delovno varstvo se prične .pri prihodu novega delavca na delovno mesto.
Če 'bomo temu namenili dovolj skrbi in bo v določenem času dobro praktično in teoretično seznanjen z delovno organizacijo, njenimi specifičnostmi in načinu zanesljivega dela, bo že od prvega dne dalje gledal na varstvo kot pomemben sestavni del vsakodnevnega dela. Razni mojstri novince različno uivajajo v delo. 'Nekateri to store bolj z ievo roko, kar se vidi po ‘tem, da kartonov o uvajanju v delo, na katerih novi delavec in neposredni vodja s podpisi potrdita, da je bilo -uvajanje opravljeno, ne vračajo službi varstva pri delu. Z novimi predpisi bodo tudi te stvari zaostrene in bodo neposredni vodje za razna nespoštovanja delovnega varstva kaznovani, od republiškega inšpektorja za varstvo pri delu takpj v delavnici.
Požarne varnosti ne smemo nikoli zanemarjati. Posebno novince moramo seznaniti 'z nevarnostjo požara in pravilno uporabo gasilnih aparatov in sredstev. Če je zadeva pravočasno urejena, v primeru požara ne bo panike, temveč bodo prisotni hitro in učinkovito ukrepali. Posebno pozornost je treba dati gasilnim napravam in prostim prehodom. Za .red v delavnicah je prvi odgovoren neposredni vodja. Če je njemu vseeno, kako je delavnica urejena, bo delavcem tudi.
Še dosledneje moramo urediti uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Pomembno je, kako so ta sredstva razdeljena, stalno moramo nadzirati, če se zares uporabljajo in v prave namene. Za delovne Obleke, zaščitne čevlje, predpasnike, tokavBce lin drugo smo lani plačali dvesto starih milijonov.
Bolj moramo urediti 'zdravstveno varstvo delavcev. Vsakdo mora biti razporejen na delo po zmogljivostih in v določenih rokih zopet pregledan, če delo še lahko opravlja. Če se mu zdravje prej poslabša, mora iti na pregled pred pretekom boka. Posebno pozornost -moramo nameniti delavcem, M gredo iz manj nevarnih delovnih mest na bolj mevarlna (npr.: iz montaže v strojni oddelek itd.).
Ena izmed velikih obremenitev varnega dela je alkoholizem, ki se tudi pri nas vse bolj razširja. Na ta zelo negativen pojav moramo enako gledati in ga tudi s skupnimi močmi odpravljati. Odstopanja so se že večkrat močno maščevala in povzročila nesreče in izgube.
Na sestanku so neposredni vodje poudarili, da so s proizvodnim delom velikokrat preobremenjeni in zaradi tega delovnemu varstvu ne morejo vedno nameniti dovolj pozornosti. Izrazili so pripombo, da naj se izpostavi boljše sodelovanje med proizvodnjo in skupnimi službami, za katere so menili, da bi večkrat lahko dale več od sebe. Spremljanje proizvodnje in drugo je tudi stvar tistih, ki so za to še posebno zadolženi.
Na sestanku je bila izražena pripomba, naj se od vseh delavcev zahteva, da bodo enako delali. Proizvodni delavci morajo pričeti z delom že ob šestih, v skupnih službah, kjer imajo premakljivi delovni čas. pa precej kasneje. Za precej delavcev iz skupnih služb bi lahko trdili, da po štirinajsti uri zjutraj zamujenih obveznosti v zadostni meni ne nadoknadijo.
Zapisal Ciril Sivec
Titov lik in delo bosta živela, dokler bo v nas želja po svobodi in združeni skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
// ;
Letos smo prvič praznovali Dan republike in prvič končujemo leto brez našega Tita. Spomin na njegovo veličino bo večno živel v nas, njegove misli in delo nas bodo obvezovale, da nadaljujemo njegovo in našo pot.
POSKUSNO DELO NE SME BITI PRISTRANSKO OCENJENO
Večkrat se v praksi pojavlja vprašanje poskusnega dela. Razlogi so dokaj različni, todločanje, aili je delavec poskusno delo opravil ali ne, pa večkrat prepuščamo presoji posameznega odgovornega delavca.
Poskusno delo je dokaj kompliciran element delovnega razmerja in strogo vezan na obnašanje in sposobnosti delavca. Zato odločanje o tem, ali je delavec poskusno delo opravil ali ne, ne more biti enostavno prepuščeno v odločanje enemu delavcu oz. organizatorju dela (mojstru, obrbtovodji, vodji službe in podobno), ki lahko zaradi osebnih nagnjenj in gledanj spodbudi nepravilno odločitev.
S tem vprašanjem se ne vbadamo samo v naši delovni organizaciji, ampak kaže, da tudi v drugih organizacijah združenega dela iščejo, kako hi poskusno delo organizirali, oz. ga določili v samoupravnih aktih.
Ustavno sodišče, ki je pristojno za ugotavljanje zakonitosti posameznih samoupravnih aktov, je že odločalo o nekaterih samoupravnih aktih, ki urejajo delovna razmerja. V enem aktu je bilo določeno, da je poskusno delo obvezno za vse delavce, ki so bili izbrani na .podlagi oglasa oziroma javnega razpisa. V nekem drugem pravilniku pa je bilo določeno, da poskusno delo ni obvezno, če tako določi komisija za delovna razmerja v primeru, ko gre
za delavca, ki je že uspešno opravljal dela in naloge, za katere je izbran ali ko je s poprejšnjim preizkusom mogoče ugotoviti njegove strokovne ali druge delovne zmožnosti.
Ustavno sodišče je tako določila o poskusnem delu v obeh primerih razveljavilo in odločilo 'takole:
V	nasprotju z zakonom je določba pravilnika o delovnih razmerjih, ki uvaja poskusno delo za vsa dela oziroma naloge v temeljni organizaciji. Prav tako ni v skladu z zakonom določilo, da poprejšnji preizkus znanja ne izključuje poskusnega deila.
Po zakonu o delovnih razmerjih poskusnega dela ni mogoče uvesti za vsa dela oz. naloge v temeljni organizaciji. V pravilniku morajo biji vnaprej določeni primeri, tj. posamezna dela oziroma naloge, za katera je poskusno delo potrebno. Če je za posamezna dela oz. naloge določena strokovna in druga z delom pridobljene delovne zmožnosti s poprejšnjim preizkusom pred sklenitvijo delovnega razmerja, potem uvedba poskusnega dela za tako delo oz. naloge sploh ni mogoča. Zato je določba pravilnika o delovnih razmerjih, ki uvaja poskusno dielo za vsa dela in naloge v nasprotju z zakonom.
Zakon o delovnih razmerjih tudi določa, da je potrebno naprej določiti pogoje, v katerih je poskusno delo potrebno. Ti pogoji morajo biti določeni na objektiven način, tako da je pri odločanju o uvedbi poskusnega dela za posameznega delavca odstranjena možnost prostega presojanja in neenakega obravnavanja kandidatov. Zato odloči-tev o dejanski uvedbi poskusnega dela za posameznega delavca ni in ne mo-re biti stvar prostega presojanja or-_ . gana, ki o sklenitvi delovnega razmer-ja odloča.
V	naših pravilnikih o delovnih razmerjih imamo določeno, da se poskusno delo uvede za tista dela in naloge, za katera je tako določeno v katalogu del in opravil, pod pogojem, da delavec pristane na poskusno delo, da je določen rok za poskusno delo, kd sme trajati največ tri mesece, da je delavec seznanjen z nalogo, ki naj jo v poskusnem delu opravi in da je določena komisija, ki bo spremljala delavčevo poskusno delo.
'Naloga, ki jo delavec dobi na poskusnem delu, je lahko konkretno enkratno delo ali opravilo oz. naloga ali pa sklop nalog oz. opravil v določenem obdobju, ne pa kar razporeditev na delo.
Kršitev delovne obveznosti med poskusnim delom ne more biti razlog za neuspešno oceno poskusnega dela, razen če delavec med poskusnim delom prinese v tozd alkohol ali drugo opojno serdstvo, če prihaja na delo vinjen ali pod vplivom opojnih sredstev ali če druge delavce navaja na to, da prinesejo v tozd alkohol ali drugo opojno sredstvo, oz. če je na delu vinjen oz. pod vplivom opojnih sredstev.
S tem sestavkom želimo spodbuditi razmišljanja, ali je v naših TOZD poskusno delo res pravilno vpeljano in izpeljano in ali je potrebno na tem področju delovnih razmerij kaj spremeniti, da bo vsem jasno, kaj poskusno delo sploh je in kdaj ga je mogoče vpeljati.
Ida KOČAR
Nov računalnik — zakaj, kdaj in kako
O nakupu novega računalnika »se govori« že vsaij pet let. S tem sestavkom hočemo obvestili delavce, kakšni so načrti in kaj. se sedaj dela na tem.
Računalnik IBM S/3 je bil kupljen leta 11973. Po velikosti spada med manjše (miniračunaiiniiik). Obseg poslovanja, ki ga pokrivamo z njim, pa zaradi tega ni prav nič milni, siaij s programi pokrivamo večji del poslovnega procesa.
Pri razvijanju poslovnega informacijskega sistema -(zajemanje, Obdelovanje in razdeljevanje informacij o poslovanju), pa smo (prdlšld do mejnih problemov, ki se Odražajo na kvaliteti podatkov, hitrosti posredovanja informacij in premajhni povezanosti ihformacijskih podsistemov. Prišli smo do problema, ko sredstva (računalnik) že zaostajajo za sedanjimi potrebami, hkrati pa onemogočajo uvedbo modernejše organizacije. Na kratko so problemi, ki se pojavljajo, naslednji:
1.	Vnos informacij (podatkov) je odtujen z mest, kjer nastajajo. S tem pada kvaliteta podatkov in izgublja se odgovornost za podatke.
2.	Sedanji sistem paketne obdelave (v nizih) je preokoren za hitro ukrepanje (papirnate informacije, gore papirja).
3.	Pojavlja se vedno več dkvar na računalniku, ki v konicah že povzroča resne probleme.
Če na kratko opišemo koncept sodobne obdelave, 'ki se že nekaj let uspešno uveljavlja na Zahodu, je to namesto sedanje centraliziranosti, sistem porazdeljene (distribuirane) obdelave z neposrednim (interaktivnim) vnašanjem podatkov in sprejemanjem informacij. To bi pomenilo, da skladiščnik iz skladišča preko posebne zajemalne postaje (terminala) vnaša podatke o izhodu in dohodu, ki so takoj obdelani, hkrati Popravlja napake in prejme takoj informacijo o stanju v skladišču (zaloga). Na žalost je ta način obdelave v Jugoslaviji šele v povojih.
Kupiti računalnik, ki bi zadovoljil naše potrebe, pa v sedanjem času ni lahko. Čeprav je nabava računalnika planirana v srednjeročnem načrtu za leto 1982, je bilo treba zaradi kompleksnosti problemov pričeta s pripravami že sedaj.
Osnova za ndbavo (niafcup ali najem — to sedaj še ni. bistveno) računalnika bo študija sedanjega informacijskega sistema in iz tega izhajajoč predlog za zasnbvo novega sistema, ki bo povezoval vse poslovne funkcije. V študiji bo prav tako določena velikost računalnika. Študija, 'ki jo bo izdelal ITEO (Inštitut za ekonomiko, organizacijo in tržne raziskave iz Ljubljane) nam bo služila kot osmO-va za izbiro najboljšega ponudnika. Prav tako, kolt je potrebno sodelovanje pri študiji naših strokovnih delavcev, je potrebno sodelovanje uporabnikov. Zalto naj bi se vsi, ki bodo povabljeni na razgovor, zavedali pomembnosti tega dela iin se zato tudi primerno angažirali.
Težko je sedaj odgovoriti, če nam bo zaradi objektivnih pogojev mogoče nabaviti računalnik od najboljšega ponudnika, posebno če bo šlo za uvožen računalnik. Kot jie poznano, v Jugoslaviji »proizvaja« računalnike že okoli 25 OZD, saj so praktično visi večji svetovni praizvajialci, razen IBM, našli partnerje pri ms.
Ob koncu še nekaj o ciljih, ki naj bi jih dosegli z nabavo novega računalnika: Odpravili bi slabosti, ki so naštete v začetku sestavka (zajemanje, točnost iin odnos 'do podatkov, dosegli večjo hitrost posredovanja informacij) ter izboljšati povezanost med posameznimi poslovnimi funkcijami (nabava — prodaja — proizvodnja — računovodstvo). To pomeni, dla se bo na marsikaterem področju spremenil dosedanji način dela. O tem pa kaj več drugič.
Andrej Urbanc
KADROVSKE SPREMEMBE ZA NOVEMBER 1980
1.	v tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO
Delovno razmerje so sklenili:
—	TRIV.IČ Persa, ekonomski tehnik, PE-7i
—	POTOČNIK Bojan, NK delavec, PE-7, iz JLA
2.	V tozdu TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA
—	TRUPINA Jela NK delavka
—	PEJČEV Pavlina, NK delavka
3.	V tozdu KOVINSKO N TAPECIRANO POHIŠTVO
—	BOJEČ Franc, NK delavec, PE-5, iz JLA
4.	V tozdu PROIZVODNJA PLOSKOVNEGA IN KOSOVNEGA POHIŠTVA
—	PLEVEL Janez NK delavec
5.	V tozdu TEHNIČNE STORITVE
—	SLAPNIK Darko, KV strojni ključavničar, iz JLA
—	BALOH Branko, KV kovinostrugar, iz JLA
Delovno razmerje so prenehali:
1.	V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO
—	SPRUK Mojca, medicinska Kastrata afoiica, PE-7
—	SUŠNIK Anton, NK delavec, PE-4
2.	V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO
—	PRELOG Božidar, NK delavec, PE-5
—	PLAVEČ Dunja, KV taipetnik, PE-5
—	BUKOVEC Pavel, NK delavec, PE-5
3.	V tozdu TEHNIČNE STORITVE
—	LOBODA Janko, KV elektroinstala-ter
—	JANČAR Milan, KV strojni ključavničar, invalidsko upokojen
KADROVSKI ODDELEK
Ko primemo telefonsko slušalko, dobimo občutek, da smo bolj »fini«. Imenitno se nam zdi, da nas sodelavci opazujejo. Telefonski pogovor zato radi raztegnemo na »kilometre«. Za tisto, kar bi lahko povedali na kratko in jasno, porabimo po veliko preveč minut.
Zakaj ni cenjeno delo, temveč spretnost v medsebojnih odnosih in v stari, a še vedno prisotni borbi, kdo bo koga?
Zamenjal je težjo modro delovno obleko za lažjo belo haljo. Spremenil je hojo, obnašanje, odnose. Spremenil je tudi svoj doprinos k skupnemu uspehu.
Naš računalnik IBM S/3. Razširitev obstoječega računalnika ni možna in niti ne bi bila smotrna glede na novejše pristope k obdelavi podatkov. Težnja razvoja je približati računalnik uporabniku, kar je tudi naš cilj.
»Glas mladih« — tekmovanje amaterskih pevcev
Zadnje čase je v Sloveniji vse več amaterskih »-festivalov«, ki se pojavljajo kbt gobe pio dežju, vendar le redki preživijo daljšo ddbo. Organizacija takšne prireditve zahteva veliko truda in napora. Tega pa pri mladih v Stolu ne manjka. Zato -so tudi letos pripravili Glas mladih. Niti največji optimisti pred 17 leti ndlso verjeli, da bo ta prireditev ostala toliko časa priljubljena, da bo dobila tolikšen obseg. Ce so spočetka na njej sodelovali mladi z Duplice in bližnje okolice, smo lahko zadnjih nekaj let prisluhnili' mladim amaterjem ilz različnih krajev Slovenije.
Na letošnjo avidicijo je prišlo preko 70 mladih nadobudnežev, ki bi želeli nastopati. Vendar je stroga žirija pod taktirko redaktorja zabavne glasbe Radia LjluIMjana Kajetana Zupana dala zeleno luč za 117 točk. Resda bi še nekateri zaslužili nastop, vendar časovna omejitev te prireditve tega ni dopustila. Zelo zanimiv pojav je bil letos tudi naval kantavtarjev, med katerimi se nekaterim obeta še prihodnost na glasbeni sceni.
Letošnjo prireditev so mladi iz Stola organizirali v sodelovanju z Uredništvom kulturno- zabavnega programa Radia Ljubljana, zato je Ratiib prireditev tudi snemal in jo vključil v svoj program.
V soboto', 6. decembra, je bila tudi to pot dvorana v Kulturnem domu v Duplici nabito polna, kar je še en dokaz več o priljubljenosti te prireditve. Obiskovalce je 'takoj v začetku in med samo prireditvijo prijetno presenetila zelo dodelana in okusna scena, ki je da-
la še večji čar temu večeru. Avtor te scene je bil Dušah Uršič.
Nekaj po devetnajsti uri se je zaslišal avizo, kar je bil znak za začetek prireditve. V uvodu se nam je najprej predstavil ansambel Selekcija iz Kranja, ki je tudi spremljal vse nastopajoče.
Ker pač prostor ne dopušča, da bi vse, ki so nastopali na tej prireditvi, posebej omenjali, naj jih naštejem, kot so sledili:
BELE Darko — kant. (Narkoman) ZUPAN Marko — pevec (Malajka) GRUNFELD T-amja — kant. (Kdo si ti) GRKMAN Sana — pevka (Vetra tih šepet)
ANDERLON Franc — kant. (Balada o vinskem bratcu)
KRAJŠEK Nuša in Meta — pevki (Lastovice)
PERČIČ Marjan — pevec (Siva pot) URANKAR Marjana — pevka (Utrip mladosti)
JERMAN Mija in Joži — kant. (Med tabo in ljudmi)
TACER Ksenija — pevka (Kot. nekdo, ki imel me bo rad)
JERANT Jani — kant. (Na Tromostov-ju)
MARKIČ Mojca — pevka (Ljubimec moj)
JOSEVSKI Dušan — kant. (Naša pot) KRIŽMAN Zoran — pevec (Zbog jedne cm e žene)
KOVAČIČ Dragica — lastna (Ujemi me) SABOLOVIČ Smiljana JAGODIC Branko — pevec (Bel ami) JOVANOVIČ Branko — kant. (Popivam za mizo)
Nastopajoči so bili letos sila izenačeni, vse to pa je dalo tudi kvaliteto tej prireditvi.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali: Kajetan Zupan, Nino Robič, Prapar Hani, Tomaž Mihelčič, je podelila zlato liro pevcu Zoranu Križmanu, Marjana Urankar je dobitnica srebrne Ere, bronasta Era pa je šla v Celje, od koder je bila Ksenija Tacer.
Občinstvo je imelo spet svoj okus, zato se je odločilo, da prvo mesto dobi Branko Jagodic s Senturške gore, drogo mesto je dobila 13-letina Jeseničanka Mojca Markič, tretje mesto pa sta odnesli disco pevki, ki sta tudi avtorici pesmi, Smiljana Salbdljevič in Dragica Kovačič.
K prijetnemu večeru pa so svoje primaknili tudi gostje. Večno mlad in najbolj vztrajen kantavtor na Slovenskem Tomaž Domicelj je razmigal tako mlado kot staro s svojim neposrednim nastopom. Smeha pa ni manjkalo, ko je prišel na oder Janez Škof, ki je svoje ddmisEce kar stresal iz rokava. Predstavil pa se je ituičE kot kantavtor Kori z zelo originalnim skečem.
Kar prehitro sta minili dve uri in pol programa ih v dvorani so se zaslišali zadnji akordi glasbe, reflektorji so ugasnili in s tem je bila prireditev pri kraju.
Večina Obiskovalcev je odhajala iz dvorane zadovoljna. Seveda so hiE med njimi tudi taki, ki so negodovali. Vendar, saj poznate tisti rek: »Tisoč glasov, tisoč okusov«. V glavnem pa lahko rečemo, da je prireditev uspela.
Ob koncu je potrebno spregovoriti tudi o naših mladincih, ki so dobra dva meseca intenzivno pripravljali to prireditev pod taktirko predsednika pripravljalnega odbora Stanislava Kranjca. Vprašal sem ga, ka!j je mladince stalno gnalo pri njihovem delu ob tej prireditvi, »Čas, Iki ga je bilo vedno premalo,« je zaključil Stanislav.
Reflektorji so ugasnili, dvorana je ostala prazna. Nekaj dni bo še potekala razprava oikoli prireditve. Kasneje pa bodo mnogi pozabili, da je ta prireditev sploh bila. Tega pa zagotovo ne bodo pozabili vsi tisti mladi, ki so vložili mnogo časa in truda v to prireditev in navsezadnje tudi nekateri mladi pevci, ki so stopili na prvo Stopnico glasbene scene.
Franc Pestotnik
Radi potarnamo čez svoje življenje ali življenje nasploh. Vedno želimo nekaj več in nekaj boljšega. Predvsem v n letih.
Neki triinosemdesetietnik je že davno opustil vse sodobne misli na visok standard, ker je ugotovil, da so le lepo poslikana kulisa brez prave vsebine. Na prvoten način je pomislil na življenje, na njegovo pravo vrednost, na vse probleme, ki se jih ni moč ogniti, pa vendar na neprecenljivo vrednost življenja, iti je v bistvu največja vrednota vsakogar. Vedri starček je pridal naslednji stavek:
»Triinosemdeset let sem star, vendar se mi zdi ves ta čas kratek kot en dan. Ravno pričel sem živeti, pa je življenje že skoraj pri kraju.«
Takole pa je videti »kopija« naše konferenčne mize »Modul«, ki si jo je privoščila »BINA« iz Bihača.
Potovanje na Dedinje
V avgustu se je začelo vpisovanje za obisk Hiše cvetja, grobnice tovariša Tita. Prvotno naj bi šli obiskat Titovo zadnje počivališče v mesecu septembru, potem pa so ta obisk prestavili na november. Točneje: 21. novembra 1980.
Težko smo pričakovali ta dan. V petek zvečer je pripeljal v Kamnik dolg vlak, sestavljen iz štirinajstih vagonov, da bi nas popeljal v Beograd. Iz Kamnika smo se odpeljali ob pol sedmih zvečer. Vsak udeleženec je pred potovanjem dobil kupon, na katerem je bila označena številka vagona in avtobusa. Potovali smo vso noč. Ob petih zjutraj smo prispeli na topčidersko železniško postajo. Potem smo se odpeljali z avtobusi našemu cilju naproti. Z vodiči smo so pridružili dolgi vrsti čakajočih, ki so že pred nami prispeli na Dedinje. Ljudje so se počasi pomikali naprej, vrsta pa se je daljšala in daljšala. Ob poti, kjer se dan za dnem vije kolona k zadnjemu počivališču tovariša Tita, so se sprehajali prelepi pavi. Nehote te je stisnilo v grlu ob misli, da je te lepe živali z veliko ljubeznijo negoval tovariš Tito.
Približali smo sc Hiši cvetja. Dostojanstveno smo se poklonili spominu našega velikega učitelja in voditelja, tovariša Tita. Marsikatero oko se je orosilo ob pogledu na veliko marmorno ploščo, na kateri je z zlatimi črkami napisano »JOSIP BROZ TITO 1892—1980«. To je kraj, kjer za vedno počiva utrujeno telo našega ljubljenega Tita.
Obiskali smo tudi muzej 25. maj, ki je v neposredni bližini grobnice. Ker smo imeli na voljo samo pol ure časa, smo si zelo površno ogledali vse raz-
Pogovarjali smo
Naš prijetem sogovornik je bivši vodja Imteriera v Ljubljani, tov. Anton Sajovic, ki je po trinajstletnem delu v našem Imteniaru bdšel v pokoj.
'V uvodu naj omenimo, da je predvsem z njegovlo aktivnostjo1 in prizadevanjem naš ljubljanski Interier sploh začel z delom in tilasegei pomembne rezultate, ki se odražajo preko našega prometa v letni vrednosti 9 milijard starih dinarjev.
V	Vseh letih, kar smo skupaj, ni bil le uspešen delavec, temveč dober tovariš, odlikuje ga izreden posluh do kupcev, tako pa je bil priljubljen ne samo v kolektivu, ampak tudi pri naših kuncih. Radi smo prisluhnili njegovim nasvetom in ga tudi tokrat poprosili za nekaj njegovih gledanj na današnjo problematiko.
Tov. Sajovic, kakšni občutki so vas obdajali, ko ste zapuščali naš kolektiv, čeprav občasno še sodelujemo in bi si želeli še tesnejših stikov?
V	Stol sem prišel pred trinajstimi leti iz Lesnine. Prišel sem na pobudo takratnega direktorja tov. Kremesca. Veliko kupcev sem pripeljal iz Lesnine Imel sem razne probleme, kot na primer slaba lokacija za široko potrošnjo,
stavljene predmete, ki so jih delovni ljudje in občani darovali našemu Titu. Razstavljene so tudi vse štafete, ki jih je predsednik dobival za svoj rojstni dan. Med njimi je tudi letošnja štafeta mladosti, ki so jo mladinci 8. maja v Skupščini Jugoslavije položili k mrtvaškemu odru predsednika Tita. Kar prehitro je minil čas ogleda muzeja in že smo se odpeljali na ogled Kongresnega centra Sava.
Kongresni center Sava smo si ogledali s pomočjo beograjskih vodičev. To je ogromen kompleks stavb in arhitekture. Dvorane se lahko povečajo ali zmanjšajo s pomočjo premakljivih sten. Ogledali smo si tudi Piavo dvorano, v kateri se je leta 1978 odvijal 11. kongres ZKJ.
Po kosilu smo si v spremstvu simpatične in prijazne beograjske vodičke ogledali še grob neznanega junaka na Avali in staro trdnjavo Kalemegdan. Na Kalemegdanu je grobnica narodnih herojev in veliko drugih zgodovinskih spomenikov. Pri vsakem nam je bilo razloženo, kako in kdaj in v kakšen namen je bil postavljen. Z vožnjo po beograjskih ulicah smo si v lepem, sončnem vremenu ogledali tudi mestne znamenitosti.
Proti večeru smo se poslovili od prijazne vodičke in se ji zahvalili za res izredno vodenje naše skupine. Odpeljali smo se zopet proti Topčiderju na vlak in po štirinajsturni vožnji srečno prispeli domov, čeprav utrujeni, vendar z obljubo, da se bomo še vračali tja, kjer počiva naš ljubljeni tovariš Tito.
Jože Resnik
se
vendar so se potem stranke navadile. Z dobro voljo in vztrajnostjo smo skupno reševali probleme, takio da sem se v teh letih navezal na kolektiv Stola pa trudi na stranke, s katerimi sem imel dobre odnose.
Ko sem odhajal, sem imel občutek, da bom brez dela, da ne morem brez službe, sedaj pa ugotavljam, da ni tako in mi je včasih dan še prekratek.
V čem je skrivnost vašega uspeha in priljubljenost v kolektivu in pri kupcih?
Skrivnosti mi nobene. Vsakemu kupcu sem prisluhnil in se zavzel, da je bi-Ijo njegovo naročilo izvršeno kvalitetno ih do roka. Stranke so si želele predvsem kompletnih naročil. Njihove želje sem uresničil preko naših kooperantov. Naredil sem vse, samo da sem stranko pritegnil in jo potem tudi obdržal.
Kako gledate na današnjo gospodarsko situacijo in stabilizacijo?
Mislim, da je do stabilizacije onišlo nekaj let prepozno. Preveč smo trošili, prehitro se nam je dvigoval standard ali prehitelo nam je šlo predobro. Mislim, da s podražitvami še ni konec. Privedlo nas bo do stanja, ko bomo prav dobro premislili, kaj bomo kupili
in tudi znali bomo kupiti, trgovci pa bodoi prodali za vsaklo ceno.
Kaj bi po vašem mnenju morali storiti za boljše rezultate v celi tovarni?
Tovarna mora skrbeti, da imamo v trgovini na razpolago vse naše proizvode in še naprej moramo širiti mrežo, da ne bomo odvilsni od dirogih grosistov.
Večni problemi vsa leta so> bile ne-kompletne zaloge. Kako stranki razložiti^ da v naši trgovini, ki prodaja pretežno mize, omare in stole, ne more dobiti recimo teti omare, pa čeprav jih je že pred mesecem vplačala. V tovarni jim je že znano, v čem je problem in zaikaj jih ni, toda za kupca je ta trenutek važno samo to, da dobi te tri omare, ki jih je vplačal pred enim mesecem. Delo s strankami je težko, stranko moraš obdržati. V tovarni bi morali bolj misliti na to, da imamo celovito ponudbo in da smo bolj točno obveščeni o dobavnih rokih artiklov, za katere je večje povpraševanje.
Ali nam lahko zaupate, kako sedaj, ko ste razbremenjeni službenih dolžnosti, preživljate prosti čas?
Privaditi se moram na drugačen način dela. Sem človek, ki si delo vedno najde, pa naj bo kakršnokoli'. K sreči sem zdrav, rad hodim v hribe in rad sem v družbi
Na koncu smo ga povprašali, kaj meni o našem Glasilu?
Vsa ta tovarniška glaisila se mi zdijo malo prisiljena:. Mislim, da bi se moralo veliko sodelavcev problemov bolj neposredno dotakniti in jih tako predstaviti bralcu. Veliko bolj hi morali tudi sodelovati delavci iz proizvodnje, vendar sedaj pogrešam Stolov časopis in ga bom kot upokojenec rad prebiral.
Sonja Zorn
Delavci so delali po režiji. Ni pomembno, ali je bilo to v proizvodnji ali skupnih službah. Delo bi lahko opravili dvakrat, trikrat hitreje. Pa ga niso. Zakaj? Nihče jim ni rekel, da bi bilo tako delo šele normalno delo, sami so to vedeli, pa jim je bilo vseeno. Zakaj bi vendar drugače?
Neuradne informacije tečejo zelo dobro. Za uradne radi trdimo, da nas niso dosegle. Tisto, kar nas zanima, sprejmemo z odprtimi rokami in še sami sprašujemo. Kar nas ne zanima, nočemo vedeti!
* * * *
Kaj ne bi bilo bolje, da bi bolj mislili na boljše medčloveške odnose, kot pa na več drugih stvari, ki se nam zdijo na videz tako pomembne.
* * *
Samoupravijalci so sklenili, a sklepa niso uresničili. Kot da drugi del ne spada k prvemu!
* * *
V začetku leta smo se zmenili za stabilizacijske ukrepe. Za naše. Za druge smo tekom vsega leta ugotavljali, da se ne izvajajo tako, kot je bilo obljubljeno. Na naše smo večkrat pozabili.
»GLAS MLADIH ’80«
'V-
Ge&titka za naaa Leta
Ob novem letu se spomnimo na leto, ki pravkar prihaja in pomislimo na iztekajoče se staro leto. Za slednje ugotavljamo, da je pač bilo tako, kakršno je bilo. Preživeli smo ga in naredili, kar smo morali narediti. Staro leto nam postane skoraj nepomembno, od novega leta pričakujemo vse najlepše.
»Srečo, mir in zdravje,« se slišijo čestitke na vsakem koraku, tako je napisano v milijonih pisemskih ovojnic. Vendar vse ostanejo le izgovorjene in napisane besede, če k njim ne vložimo svojih zaresnih hotenj in iskrenih želja: Da bomo postali boljši v najožjem krogu, v delovnih skupinah, pri delu in v družbi s sokrajani in vsakomur, s komer se bomo srečali.
Zatorej, srečo, mir in zdravje iz vsega srca za svoje najdražje, za svojega sodelavca in za vso skupnost. Z zaresno željo, da bomo rajši kaj naredili za drugega in s tem napraviti tudi lastno življenje bolj človeško, lepše in srečnejše.
V nedeljo, dne 7. 12. 1980 ste nam na našo prošnjo nudili dvorano kina Dom na Duplici za prireditev krvodajalcem.
Dvorano ste nam zvočno uredili in ogreli.
Rdeči križ Slovenije, občinski odbor Kamnik, se vam iskreno zahvaljuje za vaš prispevek v prizadevanjih za dobro organizacijo in vzdrževanje krvodajalstva.
Zahvaljujemo se tudi aktivu RK vaše OZD, ki je sodeloval ob pripravi dvorane za prireditev in je tudi sicer eden najbolj delavnih aktivov RK v organizacijah združenega dela.
S tovariškimi pozdravi!	PREDSEDNIK:
dr. Vladimir Breznik
I ,etošnja zalbavnjo-glasbena prireditev »Glas mladih« je za nami. Nekaterim, ki site sj jo ogledali, je toiiila všeč, drugim spet ne. Kaj hočemo, okusi in želje posameznikov so različne. Prireditev smo pripravili mladinci DO STOL Kamnik letos že 17. leto zapored. Na njej smo dali možnost mladim amaterjem, vokalnim solistom, da se predstavijo občinstvu.
Pred leti- ste na naši prireditvi -lahko slišali in videli mlade amaterje le iz Duplice in okolice, letos pa ste lahko zasledili mlade iz vseh krajev Slovenije. Takšen obseg pa je dobila prireditev le z delom mliadiih, ki so si vsa ta leta prizadevali za čimboljšo organizacijo -te prireditve.
Spočetka bd človek mislil, da je to pač prireditev, ki se pripravi z malo truda. Toda temu ni, tako. Mnogo prostovoljnih u-ri-c -naših mladincev je bilo potrebnih zato, da je bila prireditev takšna, kot smo jo videli.
Pri postavitvi scene so naši fantje delali tudi ponoči. Delali so prav vsi, temu pa je dokaz, -da je bila scena pravočasno in kvalitetno -postavljena.
Mnogo pikrih pa je 'bilo izrečenih tudi na -račun kart. Vsa leta doslej smo karte dali v prodajo v -trgovino. Letos smo se domenili, da jih razdelimo sindikalnim predstavnikom po tozdih in PE, ki jih bodo prodali. Menili smo, če je to prireditev naših mladincev in nam je delovna organizacija pomagala s finančnimi sredstvi, je tudi najbolj prav, da karte ostanejo pri nas.
Mnogo vroče krvi na račun kart je bilo tudi leta nazaj. S tem je treba pač računati. Naša dvorana n-a Duplici bi morala imeti vsaj 1000 sedežev, ne pa le 365; le na ta način bi omogočili, da si prireditev ogledajo tudi tisti, ki zdaj niso dobili 'kart.
O udeležbi ni potrebno posebno govoriti. -Dvorana je -biiila nabito polna in vsi- slo z zanimanjem spremljali program, ki smo -ga pripravili.
V imenu KS OO ZSMS STOL je vse obiskovalce pozdravila tov. Grešnikova. Besedo je prepustila tov. Štebetu — predsedniku delavskega sveta. Tudi tov. Štebe je vse prisotne pozdravil v imenu DS DO din dodal še n-eka-j stavkov o sami prireditvi. Program pa je zelo vedro in domiselno povezoval Franc Pestot-nilk.
Med prireditvijo smo podelili nagrade občinstvu. Ob koncu pa je sledila razglasitev rezultatov. Besedo je limela strokovna žirija, ki je izbrala tri najboljše in pa občinstvo, ki je na podlagi glasovnic izbralo tudi najboljšega nastopajočega.
Razglasitev je bila naslednja:
1.	mesto s tir. žirije je dbbil Zoran KRIŽMAN (ZBOG JEDNE DIVNE ORNE ŽENE)
2.	-mesto str. žirije je dobil Marjan U-RANKAR (UTRIP MLADOSTI)
3.	mesto str. žirije je dobila Ksenija TACER (Kot -nekdo, ki imel me bo rad).
Kot je v navadi, dobijo prvi trije nagrajeni iz občinstva praktične izdelke naše DO — reks gugalnike.
Vsem nastopajočim pa smo podel-ili tolažilne nagrade.
Marta Orešnik
Rdeči križ Slovenije Občinski odbor Kamnik
ZAHVALA
INDUSTRIJA POHIŠTVA STOL
* * *
Sodoben človek se je na asfaltu, med stenami in v množici zelo spremenil. Zgubil je stik z naravo in se v naravi ne zna več naravno obnašati.
* * *
»Še malo pa bo novo leto tu!«
»Pa veš, da letos novega leta ne bo?« »A, a, a. Kako to?«
»Ker je bilo že ob začetku leta!«
RAZVOJ ŠPORTNE REKREACIJE V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI
Prve začetke rekreacije bi lahko imenovali nazna športna srečanja med DO. Do talkah srečanj je navadno prišlo po dogovoru med ljubitelji šoorta iiz naziiičnih DO. Taki začetki so značilni tudi za DO Stol. Največkrat so se pomerili v malem nogometu in balinanju.
V	letu 1970 pa smo se že udeležili pr-
ve LESARIADE v Novem mestu. Delavci Stola so sodelovali v naslednjih panogah :	malem nogometu, streljanju,
šahu, odbojki in namiznem tenisu. To leto pomeni preobrat v športu za našo DO. Sredstva, ki smo jih porabili za pripravo itn tekmovanja, je DS vsako leto odobril kot dotacijo za športno aktivnost na podlagi potreb, ki so jih predložile sekcije.
Ko so se v letu 1974 v skladu z Ustavo' ustanovili tozdi, se je obenem ustanovila tudi centralna komisija za šport in rekreacijo, katera načrtuje in vodi politiko športa in rekreacije v DO.
Danes deluje v okviru komisije 13 športnih panog. Te slo: nogometna, košarkaška, oidibojikainslka, namizno teniška, plavalna, planinska, strelska, šahovska, rokometna, balinarsko kegljaška, smučarska in foto sekcija.
Komisija za šport in rekreacijo je pod okriljem sindikata in je ena od komisij konference sindikate. Dobila je poglavitno vlogo, da skrbi za rekreacijo in posredno tudi za dobro pbčutje.
Člane komisije se voli na 2 leti. Na ustanovnem sestanku izvolijioi predsednika komisije, ki vodi in usklajuje delo komisije. V komisiji so še predstavniki tozdov, animatorji in referent za šport in rekreacijo.
Delo je razdeljeno na komisije organizirane na področja posameznih panog.
Finančna sredstva, ki so namenjena za rekreacijo, dobi komisija za šport in rekreacijo iz sklada skupne porabe, na podlagi predhodnih pianov. Zato mora vsaka sekcija vlsalko leto predložiti program dejavnosti in plan predvidenih stroškov.
Zavest glede aktivnosti si vedno bolj utira pot med delavci, ker se zavedajo v,plitva, ki ga ima rekreativna dejiavnost, Naloga komisije je, da v prihodnosti na seminarjih usposobi lastne kadre, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati v 'komisiji.
Danes trenutno razpolagamo- z enim organizatorjem športne rekreacije, ki ie končal seminar v Poreču in enega absolventa 'VŠTK — smer rekreacija.
V	naši DO imamo redno zaposlenega organizatorja športne rekreacije in več animatorjev. Animatorji so predvsem bivši aktivni športniki ali ljubitelji športa, ki imajo veselje do organizacije tekmovanj.
Referent za šport in rekreacijo dela danes predvsem na področju letovanja in ie delno je 'angažiran na področju rekreacije.
Naloge, pred katerimi je komisija za šport in rekreacijo, niso lahke in potrebujejo podporo vseh zaposlenih. Prvi namen je, da delavca, ki je ustvarjalec vseh človekovih dpbrin, angažiramo tako, da bo s svojim delom lahko še doprinašal skupnosti in ostal zdrav. To pomeni, da z aktivno vadbo, ki naj bi bila vsaj 2-krat tedensko vzdržuje lastno kondicijo, zaviramo staranje, zb.oljšujemo zdravstveni status in dpprinašamp k večji storilnosti posameznika. Rekreacijo delimo na skupinsko im individualno. Komisija dela predvsem na skupinski rekreaciji, kjer vadimo v skupinah ih se skupinsko udeležujemo raznih akcij, kjer rezultat ni pomemben. Pri individualni pa se rekreira vsak posamezno itn si postavlja normative in ritem, sam sebe stimulira, se spoznava in ugotavlja svoje sposobnosti. Skupinska rekreacija je zelo primerna za DO, kjer se delavci spoznavajo med seboj, nekateri pridejo iz anonimnosti in navežejo stike, kar lahko tudi pozitivno vpliva na delovni proces.
Vsi, ki si želite organizirane aktivnosti, se nam pridružite in javite našim animatorjem sekcij, ki vas bodo radii sprejeli v svoje vrste.
Jože Zupin
»Ta teden delam popoldne. Mojster, ali bi lahko samo jutri delal dopoldne? Imam zobozdravnika.«
»Kdaj ga pa imaš?«
»Dopoldne, ob devetih.«
Bil je na precej visokem položaju, vendar je kako stvar napravil tako, kot se mu je zdelo. Neki preprosti delavec je tega človeka vprašal, kako si to predstavlja. Ta mu je odgovoril:
»Kolikor višje sl na hierarhični lestvici, toliko več si lahko privoščiš!«
Čez nekaj dni je prvoomenjeni ustavil delavca, ker se mu je zdelo, da je preveč rekel in popravil svojo izjavo: »Res si lahko privoščiš, če si višje, vendar z delom!«
SODOBNO REŠEVANJE V GORAH
Da obstaja Gorska reševalna služba v Sloveniji že več kot pol stoletja, je najbrž vsem znano. Da pa že nekaj let obstaja tudi letalska reševalna služba, verjetno ne vedo vsi.
Reševalci letalci opravljajo delo predvsem v gorskem svetu. Pomagajo pri reševanju gorskih nesreč, transportu v dolino in bolnišnico. Sodelujejo pri poizvedovalnih akcijah in pomagajo pri transportu hrane in pijače v visokogorske postojanke. Dela opravljajo s helikopterjem AB 206. To je helikopter manjše velikosti, ki je v gorskem svetu zelo gibčen.
S pridobitvijo novega večjega helikopterja AB 212 (na sliki) pa so se te dejavnosti močno povečale. Poleg sposobnosti, ki jih ima AB 206, ima novi helikopter trikrat večjo nosilnost (2700 kg), ima električni vitel s 70 m pletenice, kar omogoča efektivno reševanje iz sten. Iz njega, ko je v lebdečem položaju, se lahko spustijo do 40 metrov globoko štirje reševalci hkrati, kar omogoča izredno hitro pomoč ponesrečenem. Ima tudi šest bolniških nosil.
Najnovejša pridobitev pa je tako imenovani Zvono, s katerim je mogoče reševati iz gondolskih žičnic, sedežnic, balkonov visokih stavb, stolpnic in celo iz vode. Naenkrat gre v Zvono 5 do 7 ljudi.
Če hočemo, da bo delo uspešno opravljeno, je treba reševalce uriti, da so teoretično in praktično dobro podkovani. Vaja dela mojstra. Tu je že najmanjša napaka lahko usodna.
Da je to delo koristno in potrebno, nam dokazuje vrsta uspešno opravljenih reševalnih akcij v gorah. In ne nazadnje še podatek, da so pred kratkim v Ameriki iz velikanskega gorečega hotela štirje helikopterji z enakim Zvonom v nekaj več kot dveh urah rešili preko 2500 ljudi. Življenje so izgubili samo tisti, ki so v paniki poskakali z oken.
Posnetek je z mitinga letalcev reševalcev v Kranjski gori, pri reševanju z Zvonom.	Franc Bauman
NOVOLETNE ČESTITKE ZA VAS IN VAŠE SODELAVCE
Našim finančnikom, prodajnikom in sploh celemu kolektivu želimo, da bi imel v prihodnjem letu dovolj denarja. Zase in za vse tiste, ki ga rabijo od nas. To naj ne bi dosegli le s povečevanjem cen, temveč tudi tako, da b:i bolj »pljunili v roke«.
Zgoraj je narisana preprosta enačba. Avtomobil nas je v letošnjem letu še vlačili sem in tja. Če se nismo držali prepovedanih dni, smo morali kdaj tudi globlje seči v žep. V novo leto 1981 pa bomo stopili na bolj zdrav način. Izgubili 'bomo odvečne kile in divjali na mopedu in kolesu. Zatorej po Silvestru čimveč športa in zdravja!
mar c-r
Našiim dobrim ženkam želimo v prihodnjem letu veliko pravljičnih nakupov. Da jim ne bi manjkalo pralnih praškov, kave in cel kup drugih dobrot, na katere smo se vsi navadili. Pogled na polne košare je res enkraten in če vsega omenjenega ne bo, si ohranimo v lenem spominu vsaj čas, ko je vse to še bilo.
Govoriti znamo zelo »fino«! Kot bi bili poosebljeni pozitivni značaji. Vsako stvar prebrisano premislimo. Če smo v kaj prepričani, zagovarjamo na vso moč. Če smo malo manj, dvignemo roko le na pol. Če nas obide prepričanje, pomolimo roko visdko v zrak. Vsem tem karakterjem želimo samo to, da bi bili v -novem letu le bolj »pristni«.
Osebni dohodek je glavna stvar tudi v -naši delovni organizaciji. Pri njem se vse začne in vse neha. Že vsa leta doslej smo težili, da bi bil čim večji. Ob nenehnem naraščanju življenjskih stroškov bo ta težnja še bolj prisotna. Na gornji karikaturi je preprost način za povečanje osebnega dohodka. Čudno, da se ga ni še kdo prej spomnil!
fVTVt * n
4 V -A
Naši delavci v nabavni službi imajo cele kupe problemov: Ni iverk, ni lepila, ni ipren-a, ni železnih cevi, ni hlodovine. Zunanji dobavitelji priznavajo samo še ekstra klaso in ekstra ceno. Našim nabavnikom želimo da bi v letu 1981 »robo« vendar lažje kupili. Če že ne bo veliko iz tega, pa da bi jim dedek Mraz vsaj za novo leto prinesel debelo smreko namesto »grčavega vrhača«.
Mladoporočenci in tudi vsi tistih ki ste že kak mesec starejši, vendar ste z družico še ohranil željo po -ljubezni in skupnem življenju, a ste do sedaj ostali brez pravega stanovanja, si želite svoj prijeten domek, tak, kot je narisan. Pa lasten ključ, na obesku pa srček kot vadilo v srečno življenje. Vsem tem želimo, da bi jih ob tej čestitki obšel prijeten občutek.
Uredniškemu odboru Stolovega Glasila želimo, da bi v letu 1981 brez žica-nja, na-govarjanja, prepričevanja, -prošenj, brezštevilnih telefoniranj in vseh drugih -načinov, ki se jih je moral posluževati, prejel za vsako številko zajeten šop potrebnih informacij, predvsem iz »baze«. Tako bo Glasilo v trenutku vdli-ko boljše in za vsakogar tako zanimivo, da ga bo shranil za večne čase.
v *
■PR-0&TO 1 ,
Do vratarjev, čuvajev in gasilcev smo bili do sedaj večkrat -krivični. Očitali -smo jim, da nič ne delajo, ko se drugi brezmejno mučimo. Pomislili nismo, da so biti v službi veliko noči, ko smo mi- spali, pa ob sobotah in nedeljah, ko smo bili prosti. Zatorej jih bo gornja česti-tka gotovo razveselila, čeprav je le hudomušna iskrica ob novem -letu.
Pa še ena novoletna čestitka za vse tiste, ki jih prej niism-o imenovali. Da ne b-om-o dosti drugačni kot v letošnjem letu. to n-am je jasno. Vendar se zaradi tega ne Ibomo sovražili. Ob iskrečem vi-ncu na zdravje in dobro (boljše) sodelovanje v letu 1981! Da bi naredili več in boljše kot v -letu 1980.
* * *
»Nekaj sem oddal za v časopis. Ali bi lahko dobil nazaj, ker ne vem, če bo dobro, če bo objavljeno?«
Na sestavek Deset minut za vaše pripombe — samo eno pismo!
Gotovo se bodo naši bralci še spomnili, da smo jih v novembrski številki Glasila prosili za majhno sodelovanje. Želeli smo, da bi nam napisali kratko oceno, kako so zadovoljni s Stolovim časopisom, česa je preveč v njem in česa manjka. Te ocene bi nam bile zelo dobrodošle in bi nam služile za vodilo pri prihodnjem delu. Kdo zna bolje oceniti naše Glasilo kot tisti, ki ga vsak mesec bere.
Trdno smo bili prepričani, da bo ocen in pripomb vsaj sto, če že ne več. Saj je vendar naš časopis natisnjen v 2100 izvodih in vedno vsega razdelimo med delavce. Pa vendar smo dobili samo en odgovor. Kaj naj to pomeni? Ali je Glasilo v redu ali pa so naši bralci le bralci in manj aktivni ocenjevalci in sodelavci? Morda pa je le vsakega nekaj.
Na kratko se dotaknimo poslanega pisma. Žal ni tako podpisano, da bi vedeli, kdo od naših delavcev ga je napisal. Vendar je vsebina smiselna in spodbuja k dopisovanju prav tiste ljudi, ki se doslej skoraj niso oglašali — neposredne proizvajalce. Le z dvema ugotovitvama se v pismu ne strinjamo: Da prispevkov, ki so načenjali in obravnavali medsebojne odnose in drugo iz delovnih sredin, nismo objavljali. Zelo radi bi jih, le njihovi avtorji bi se morali najti in »korajžno«, tako kot piše pisec pisma Janez N., poseči v naše medsebojne težave, pa tudi uspehe. In da bi od takih pisem objavljali tudi nepodpisana. Menimo, da moramo biti toliko »korajžni«, da se pod tisto, kar napišemo za širši krog bralcev in sodelavcev, podpišemo.
Piscu pisma se za dobre misli in trud zahvalimo. Za velik del tistega, kar je napisal, se že več let trudimo tudi člani uredništva.
Ob dejstvu, da se tudi drugi bralci niso oglasili, si ne delamo utvar, da Sto-Iovemu časopisu ničesar ne manjka. Poizkušali bomo, da bi bil v prihodnje boljši, še vedno pa želimo, da se oglasite.
Uredništvo
Sreča in znanje sta odločila v našo korist
V	odbojkarskem srečanju Stol — Elan smo Stolovci slavili pri ženskah z rezultatom 3 :0 za ekipo Stola in pri fantih z rezultatom 3 :2.
V	Stolu imata šport i.n rekreacija že globoke korenine. Vse to pomeni, da smo v preteklosti vodili pravilno politiko na področju razvoja športa, zato tudi rezultati ne izostajajo. Seveda pa so športniki gradili tudi na medsebojnih srečanjih v okviru občine in izven nje.
Sodelovanje s tovarno športne opreme in artiklov za širšo potrošnjo sega mnogo nazaj. V mesecu novembru pa smo se spet srečali v okviru sekcije za odbojko. Na pot sta odšli ženska in moška ekipa ter nekaj najbolj zagrizenih navijačev. Gostitelji so nas pričakovali pred njihovo upravno zgradbo, kjer smo imeli razgovor. O razvoju Elana in o delu so spregovorili direktor tozda, sekretar za informatiko in predsednik sindikalne organizacije. Ker dejavnost tega podjetja zelo dobro poznamo, ne bi tega posebej omenjal. Omeniti pa velja podatek, da je prišlo do poslovnega sodelovanja med Stolom in Slanom in to pri opremi športnih dvoran. Ob koncu pa so prišli na račun tudi ljubitelji značk ter slik znanih smučarjev, ki vozijo na smučeh Elana.
Osrednji dogodek tega dne pa se je odvijal v bližnji telovadnici OŠ. Če smo čisto odkriti, je v našem taboru vladala napetost, saj so bili Elanovci do sedaj dokaj neugoden nasprotnik. Srečanje so pričela dekleta. Igra se je za-
čela z veliko napetostjo, vendar so se Stolovke kaj kmalu znašle na igrišču ter prešle v napad. Z odličnimi podajami in z igro na tretjo žogo so pokazale zelo lepo in uspešno igro ter nasprotnice premagale z rezultatom 3 :0. Rezultat sam pove, da so nasprotnice nadigrale v vseh treh setih. Pri igri naših pa je bilo opaziti velik napreddk v kvaliteti igre. Dekleta so igrala v naslednji postavi:
1.	Joži Markelc
2.	Anica Okorn
3.	Marinka Benkovič
4.	Ida Kočar
5.	Tatjana Kalčič
6.	Helena Vidmar
7.	Olga Suhadolc
Zatem so na igrišče prišli fantje. Stolovci so se zavedali, da bo ekipa Elana trd oreh, če ne celo pretrd. Prognoza je bila čisto pravilna, saj do rezultata 2 :2 v setih še ni bilo jasno, kdo bo okusil sladkost zmage. Temperatura je naraščala tako prti tekmovalcih kot pni navijačih, vendar v tretjem setu je prišlo do velikega preobrata v igri in Stolovci so z lahkoto dobili tretji set ter slavili z zmago 3 :2.
Moško ekipo so sestavljali:
1.	Peter Bertoncelj
2.	Andrej Koželj
3.	Srečo Matijaš
4.	Mihael Šlebir
5.	Marjan Novak
6.	Miro Ajdovec
Važno je sodelovati, ne pa zmagati, pravi znani rek in res je tako. To smo dokazali tudi po srečanju v prijetnem lokalu v Radovljici! pri Lectarju, kjer so nas domačini presenetili z bogato večerjo. Ob dobri kapljici in lepi slovenski pesmi, ki je prihajala iz ubranih grl, se je kazalec na uri kar prehitro sukal naprej. Še prijeten stisk roke in obljuba, da se bomo ponovno srečali. To pa je bil že uspešen zaključek našega srečanja.
Franc Pestotnik
OB POLEDICI V ZAČETKU DECEMBRA (Pogovor med sosedi, ljubitelji avtomobilov)
»Petdeset let sem star, pa take poledice, kot je bila v soboto, še nisem doživel. Samo avto sem prestavil iz druge v prvo, pa me je že zaneslo s ceste v »škarfo«. Pri čisto novi stoenki sem razbil desno luč in blatnik!«
»Jaz sem mislil, da jo bom pri tej poledici zvozil. Pa je po Korenovi poiti priibrenčai nek norec z »gajbo«. Kair plesal je po cesti. Podrsal me je po celem levem boku, naj ga hudič vzame!«
»Še dobro, da je bila oni dan žena z menoj, če ne, ne bi verjela, da nisem bil sam za nesrečo nič kriv. Od dupli-ških stanovanjskih blokov sem se samo spustil po hribčku proti avtobusni postaji, pa sem že izgubil oblast nad vozilom. Ko me je prineslo na glavno cesto, sem udarili v fiičota, ki je počasi prilezel mimo.«
»Z dvajiset kilometri na uro sem se peljal iz Mengša proti Duplici. Na novem križišču sem imel prednost, vendar je prav pred mano iz dupliške strani nekdo izsilil škodo. Udarila sta skupaj, ker je bila cesta spolzka kot ,špegu’. Tudi jaz moje diane nisem mogel več ustaviti; Bil sem tretji, ki sem se prilepil k onima dvema. Bolj me je zabolelo, kot če 'bi z glavo udaril v zid.«
Prizor z mengeškega polja:
Bilo je deževno vreme in pridelovalci niso mogli s kombajni pravočasno pobrati koruze z njiv. Slednjič je dež le nehal, zapeli so stroji, za njimi pa so se zagnali Domžalčani in Kamničani in na vse pretege pobirali storže, ki so ostali na njivi. Tedaj je zapadel sneg in ohranil koruzo tudi za zimske ptice. Te so zelo iznajdljive in bodo iz snega izbrskale prav vsak storž,
Ob dvanajsti številki
Že nehaj let nazaj smo ob zaključku leta na kratico spregovorili, o problemih, ki- smo jih imeli pri sestavljanju našega Glasila. Tako nameravamo storiti tudi letos. Še enkrat bomo skušali povedati vse tisto, is čimer smo se približno toliko ubadali kot prejšnja ‘leta, a bi- bilo Ob malo boljšem delovnem -razpoloženju dopisnikov le lahko drugače.
Glavni problem je bil še vedno- pravilno načrtovati in kasneje sestaviti vsako številko. Se daleč ni bilo dovolj, da je uredniški odbor v začetku meseca pripravil ustrezen program in tega skušal izpeljali. Problemi so se pojavili pri spravi-tvi prispevkov na dan. Večini Stolovcev n-i bilo d-osti mar, če smo na seji sklenili, da je njihova informacija prav ta -mesec potrebna in jo je potrebno -posredovati, ne glede na to, če je zadeva, ki jo bodo opisali, že zaključena ali ne. Precej dopisnikov si je sodelovanje v Glasilu razlagalo po svoje... Trdili so, da za njihovo pisanje še ni čas in bodo prispevek že napisali, ko bo to potrebno. Na nekatere take sestavke smo čakali tu-di po tori ali štiri mesece, oz. so celo odpadli. Vendar bi morali o stvareh, ki so se meti letom piri nas dogajale, pisati, ne glede če so zaključene ali ne. Pisati bi morali med dogajanjem in ob zaključku. iNateim področju so bile napravljene vrzeli, ki so jih -bolj pozorni bralci opazili. Ne vemo, če bomo prav te pomanjkljivosti1 v prihodnje odpravili. Uredniški Odbor delavc-a k pisanju ne more prisiliti. Ti ljudje so tudi trdili, da naj v Glasilo pišemo o drugih stvareh in naj njihovo zadevo pustimo pri miru, ker enostavno ni za v časopis.
Težko je potegniti -mejo, kaj sodi v tovarniški časopis in kaj ne. Posebno težko še zato, ker na isto stvar različno gledamo. Nekateri -so prepričani, da o marsičem ni potrebno pisati, drugi se bodo čudili in spraševali, zakaj ne. Večkrat trdijo delavci, pa naj bodo v proizvodnji, ali v skupnih službah, prav za svoje področje, da o njem ni potrebno spregovoriti, drugi pa naj ile pišejo. Ob takih i-zjavah se jasno vidi, da je tem ljudem nujnost informacije kaj malo pomembna, -bolj važni so njihovi in-teirelsi. Gotovo se še vedno zavedajo starega reka, da če molčiš, -stoterim odgovoriš. V tem je gotovo precej resnice in tudi najlažja pot. Vsak podpisani stavek je izpostavljena odgovornost. Če ga ni, odgovornosti ni. Da bi pisali za honorar, so Stol-ovc-i že ugotovtiili, da se ne izplača.
Vendar je -tako gledanje -povsem zgrešeno. Dokler -borno gledali na svoj prosti čas in na vse drugo, kar sicer nujno s-premilj-a pisanje informacij -za javno občilo, bodo prispevki okrnjeni ali sploh izključeni. Dopisniki so dobili nalogo dovolj zgodaj, da bi tekst -pripravili in po mnenju uredniškega odbora nikoli tedaj, ko ne bi bil potreben-. Nek red bi moral biti itudi na tem področju in iskanje -skupnih pozitivnih interesov glavno vodilo.
Imeli smo Občutek, da so se posamezni dopisniki tudi bali tako pošta1viti stvari na papir, kot s-o. Nekateri so se
precej izogibali dejanskemu stanju. Bralec je imel ob branju takega prispevka občutek, da je stv-ar prirejena, srž problema pa obidem, če že ne izpuščen. Držati bi se morali zelo enostavnega vodila: Vedno -bi marali napisati tako, kot v resnici je, pa se ne bi bilo treba dopisniku ničesar bati i-n bralec bi imel kaj od tega. In vsi, ki bi informacijo sp-rejelii, bi po dejanskem stanju lahko ukrepali.
Tb, da smo ostati brez več potrebnih sestavkov v letošnjem letu, je gotovo mjvečjl problem. V -prihodnjem letu bomo -skušali tako stanje vsaj omiliti, z -malo dobre volje pa bi ga lahko odpravili. Že večkrdt smo rekli, da moramo -pisati o prjoiblemih, ,pa naj bddo kakršnikoli.
Vse -leto smo tudi pričakovali prispevke delavcev iz neposredne proizvodnje. V vsaki številki smo jih spodbujali, naj se oglasijo z vsaj nekaj stavki. Zelo -malo teh prispevkov smo prejeli, ljudi-, ki bi lahko -sodelovali, pa je večkrat po sto. Ne moremo si razlagati, kaj je vzrok tolikšne neaktivnosti. Kako- koristno itn prijetno bi bilo videti Glalsilo, ko bi bilo napolnjeno s prispevki delavcev iz vseh -tozd-ov in skupnih služb. -Zares želimo, da si vsi ti v prihodnje poiščejo čas, papir in pero in prično sodelovati. Nihče jih ne bo »požrl«. Prvi bodo s svojimi zgledi potegnili za seboj še druge, -tega, o čem naj bi pisali, ne bi tokrat še enkrat ponavljali. Odvečen je tudi strah, da kak prispevek ne bo dober. Če bo napisan z dobrim namenom, bo vselej dobrodošel in tu-di objavljen.
-Z nekaj besedami naj opišemo tiste dopisnike, ki so le sodelovali, vendar so svloj prispevek tako -kasno poslali, da smo imeli zadnje dneve pred oddajo tekstov v tiskarno velike probleme. Sodelavcev prispevek bi -moral biti pri oddaji -pretipkan. Tedaj je lahko oddan zadnji dan, če se že prej ne da. Če pa je oddan v rokopisu in je še jezikovno tako slab, da ga ne moremo pretipkati, predno bi ga popravili, tedaj je nujno, da je oddan kak dan prej. Ne pa zadnjo uro. Večkrat je bilo takih prispevkov več in srno imeli zaresne probleme.
Vse leto smo vabili nove sodelavce. Za sedaj je teh deset. Tudi za to so se posamezni dopisniki po izidu številke jezili, ko njihov prispevek ni bil takoj objavljen, češ, zakaj pa vedno- hočete še nove sodelavce, ko še prejetega materiala ne objavite. Stvar moramo razložiti na zelo preprost način: O-b pripravljanju vsake številke sm-o načrtovali za spoznanje več prispevkov, kot jih za eno števiilko rabimo. Iz razloga, da nekateri kljub vsemu prispevka le ne bodo napisali. Točno predvideti vseh tekstov in slikovnega materiala v naprej se ne da. Zato, ker dopisniki nimajo točno -določetnio, koliko naj :bo njihov prispevek dolg. Iz tega tudi izhaja, da je število tipkanih strani šele potem določeno, ko je zbrano (za eno številko jih mbra biti od 50 do 60).
V primerih, da nam je nekaj strani tipkopisa ostalo, smo ga shranili za prihodnjo številko. Pri oddaji v tisk so
K lektoriranju tekstov ne spada samo postavljanje vejic in pik, temveč spravljanje besedila v tolikšen red, da bo dobro bralen tudi za zahtevnejšega bralca. Lektor Ivan Sivec, ki popravlja prispevke za Stoiovo Glasilo, pa je kljub temu v šali že večkrat rekel, da ni noben tekst tako slab, da se ga ne bi dalo popraviti. Največji problem so tista besedila, kjer avtor vztrajno ponavlja nekaj takega, kar je bilo že velikokrat povedano.
Risanje karikatur je na videz zelo enostavno delo. Resnica pa je daleč stran: Ker je nek prizor upodobljen le z nekaj črtami, morajo biti te zelo dobro »izpeljane«, da obenem dajejo še občutek šaljivosti. Dober risar prinese risarski dar s sabo na svet in ga mora še nenehno izpopolnjevati. Tone Anžin bo rad potrdil, da se mora za risanje vedno pripraviti.
imele vedno prednost tiste informacije, ki so bile tisti mesec najbolj aktualne. Nikoli pa nismo gledali na i-mena dopi-
(Nadaljevanje na 18. strani)
(Nadaljevanje s 17. strani)
sndkov, kot so si ti raizlagali in bili celo užaljeni. Člani uredniškega odbora bodo lahko potrdili, da so morali večkrat s svojimi teksti tudi sami počakati, ker so bili ti priipnaivljiani prav zato, dia ne bi bilo v najslabšem primeru nekaj strani Glasila praiznih, če več sodelavcev svojih bolj aktualnih tekstov ne bi oddalo.
Tudi upokojenci bi lahko kdaj sodelovali v Stolovem Glasilu, saj so' naši upokojenci. Od leta 1976 smo prejeli le enega ali dva taka prispevka. Tudi upokojenci doživite marsikaj zanimivega in ob svojih dolgoletnih delovnih izkušnjah lahko daste marsikatero' koristno ali pa itudi kritično pripombo na današnje delo in odnose v Stolu. Ne pozabite, zopet je eno leto za nami, ne odlašajte!
V zadnjih štirih letih ni bilo po sklepu uredniškega odbora objavljenih pet prispevkov.
Ko smo za vsako šetvilko le zbrali potrebne prispevke, srno jih prebrali in po (potrebi na grobo popravili. Na to sta jih Vika in Slavica pretipkali (če že niso bili pretipkani' ali če je bilo to iz omenjenega razloga potrebno še enkrat),
Vsak mesec je bil datum, ko smo prispevke )le spravili skupaj, pozen, ker smo morali številko vsaj do konca meseca spraviti na svetlo. Lektor Ivan Sivec je tekste pred oddajo v tiskarno s blokovno popravil. Delo je vedno 'opravil v enem dnevu. Če ni šlo drugače, tudi pomodh Z lektoriranjem nismo imeli problemov.
Pired časom nam je še ena stvar delala preglavice. Imeli smo zunanjega karikaturista, ki file bil sicer dober risar, vendar premalo resen. Risb ni narisal niti do- tedaj, ko smo imeli že vse drugo gradivo zbrano. Po srečnem naključju
K urejanju časopisa ne spada samo načrtovanje, zbiranje in pisanje prispevkov, sem sodijo ne samo stiki z dopisniki in bralci v tolikšni meri, da so opravljena najpotrebnejša dela za vsakokratni izid Glasila. Potrebno je ustvarjati takšne vezi z veliko večino naših delavcev, da bo bralec začutil, da je vsebina potiskanih strani del njegovih prizadevanj, njegovega mišljenja in želja na delovnem mestu in v njegovi domači okolici.
smo malto odkrili Toneta Anžina v remontni delavnici, ki letos zaključuje srednjo šolo. Za risanje ga je tedaj priporočil Slavko Bergant. Že prve izkušnje z Anžiinom so pokazale, da je odličen risar lin resen človek. Svoje delo je opravil do določenega datuma in tako
je še danes. Ker je tudi sam naš delavec, so mu naši ljudje in njihove navade dobro poznane, za oblikovanje šal pa ima -tudi sam zelo ddber smisel. Večkrat je že dopolnil kako idejo ali jo povsem po svoje oblikoval. Želimo, da bi tudi v bodoče dobro sodelovali.
Pred izidom novembrske številke se je pojavil še en risar, to je Lovro Hribar iz računskega centra, čigar portret tovariša Tita si lahko ogledate v tej številki. Hribar trdit, da bo v Glasilu še sodeloval. Upamo, da tako dobro, kot je začel.
Ob sklepu in mlilslih na prihodnje leto nam ne ostane nič drugega kot misel na redno ‘delo, ki nikoli me predahne. V prvi polovici meseca je potrebno pripravljati in zbirati gradivo, od petnajstega do petindvajsetega je potrebno občasno sodelovati s tiskarno, dia dobi številka tudi po (tehnični plati pravilno in primerno obliko. Po napravljenem obračunu honorarjev jn razdelitvi Glasila pa je že zopet čas za aktivno pripravljanje nove številke.
Se želja za vse Stolovce. Zopet vas vabimo, da bi bili v prihodnje tudi pri sodelovanju z Glasilom bolj aktivni in bi tisto prepričevanje, da vaš prispevek ni potreben, uporabili tedaj, ko je to zares potrebno.
Za pripombe, za katere naj vemo. si ne bomo zamerili!
Našim Sodelavcem, ki so nalogo pri sodelovanju z Glasilom vzeli resno in dano obljubo pravočasno in dobro izpolnili, se za to delo zahvalimo in želimo, da njihovo število ob pričetku novega desetletja zares preseže pet odstotkov števila vseh Stolovcev.
Vsem bralcem želimo veliko zadovoljstva din delovnih uspehov v prihodnjem letu!
Uredništvo
Zelo dobri uspehi naših šahistov
Dnevi postajajo vse krajši, to je za večino športnih disciplin znak za počitek in nabiranje novih moči za naslednjo sezono: Tudi šah isti smo letos odigrali večino tekmovanj, ostala so nam še 'tekmovanja med tozdi in posamično prvenstvo tovarne. To pa ne pomeni, da bomo sedaj mirovali, saj je zimski čas kot nalašč za pripravljanje novih variant, s katerimi si drugo leto obetamo še več uspehov. Ti tudi letos niso bili majhni. Dejavnost šahovske sekcije bom skušal prikazati v nehaj najpomembnejših tekmovanjih.
V letošnjem letu, to je letu stabilizacije, smo se Stolov! SaMsti udeleževali le tistih tekmovanj, ki so že tradicionalna, obenem pa veliko pomenijo piri utrjevanju prijateljskih vezi z drugimi sindikalnimi organizadiijamii. Udeležili smo se tekmovanj republiškega in zveznega značaja, pa tudi občinskega prvenstva nismo zanemarili kot večina drugih organizacij.
Prvo v-ečje in obenem najmasovnejše tekmovanje je bilo tekmovanje za pokal maršala Tita. Prvič po 23 letih je potekalo brez našega vzornika in obenem velikega prijatelja in privrženca kraljevske igre — tovariša Tita. Tekmovanje poteka po izločilnem sistemu in le najboljši so delovali na zaključnem tekmovanju na šahovskem festivalu mladosti, kil je bilo letos v Puli. Letos je tekmovalo 282 domačih in 68 tujih ekip z več kot 2000 udeleženci. Ekipe so bile po moči razdeljene v 17 festivalskih skupin. Igrali s mio v tretji skupini in dosegli z6lo 'dober uspeh z osvojitvijo sedmega mesta. V tej skupini je zmagala ekipa »Mladosti« iz Nove Pa-zove pred ekipo »Ottobrun« iz Munchna.
Uradna tekmovanja v sindikalnem šahu se ponavadi začnejo s slovenskim prvenstvom, ki je bilo letos v Kranjski gori. Na prvenstvu je sodelovalo 45 ekip iz vse Slovenije. Ker smo se lani uvrstili med najboljše, smo bili letos postavljeni za nosilca ene od skupin. To
seveda ne pomeni da smo potem igrali samo s slabšimi ekipami.
Vlogo nosilca smo opravičili in smo se (čeprav zelo tesno) tudi letos prebili v finale. Igrali smo zelo dobro in če ne bi bilo spodrsljaja v igri z ekipo železničarskega gospodarstva bi se vrnili domov z medaljo. Vseeno nam osvojeno šesto mesto v Sloveniji zelo veliko1 pomeni, Zmagala je ekipa RTV Ljubljana pred ŽG Ljubljana in Ingradom iz Celja. Omenili bi še, da smo letošnjega prvaka RTV Ljubljana premagali ob njihovem prazniku v Ljubljani s 4,5 — 2,5.
Po uspehu na Slovenskem prvenstvu nas je iblilo kar malo strah pred nastopom na osmi delavski šahovski olimpia-di Jugoslavije, kjer je nastopilo 188 šahovskih ekip od Jesenic pa do Gev-geliije. Igrali, smo po švicarskem sistemu, kjer se ti vsak poraz maščuje tako, da zdrkneš na lestvici za okrog 20 mest. Vsaka zmaga pa prav toliko mest navzgor. V tej živčni vojni smo izgubili z večkratnim zmagovalcem teh iger Cr-veno zastavo iz Kragujevca in igrali neodločeno z ekipama »21 maj« iz Rakovice in RTB iz Bora, Ostale dvoboje smo dobili in tako po devetih kolih osvojili odlično 19. mesto v Jugoslaviji, kar je verjetno naj večji uspeh športnih
sekcij v Stolu. Zmagala je ekipa Ener-goinve&t iz SanajleMa preti Grveno zastavo din Rudnikom bakra iz Majdanpdka. Od slovenskih ekip sta našo prehitela le Ingrad iz Celja in Certus iz Maribora, ostalih 27 ekip iz Slovenije —tudi RTV Ljubljana — je bilo za nami.
Na člansko sindikalno prvenstvo v Rogaško Slatino so odšli naši delavci: Bavčar, Bergant, Lanlšek in Bremec, da bi se borili za naslov najboljšega posameznika Slovenije. Nastopilo je 106 ša-histov in 9 šahistk. V močnejši skupini je zmagal Vid Vavpetič iz Domžal pred Vošpernikom iz Ljubljane in Pešcem Iz Celja. Boris Bavčar je z osvojenim petim mestom v Sloveniji dosegel svoj ih največji uspeh kakšnega kamniškega šahiista na podobnem tekmovanju. Ta skupina je štela 64 šahistov. Tretje in nižje kategomiiki so igrali posebej in tu je Cvetlo Lanlšek z osvojenim šestim mestom samo dopolnil uspešen nastop naših igralcev.
V okviru sindikalnih športnih iger občine Kamnik so bila še šahovska tekmovanja za ekipe in posameznike. Letos je organizacijo, ki smo jo imeli prej mi, prevzela sindikalna organizacija Kemične industrije Kamnik. Kot že več let nazaj, smo tudi tokrat nastopili ša-histi iz naše tovarne kot favoriti v obeh konkurencah. To smo tudi opravičili saj je naša prva ekipa v postavi Kamar, Bavčar, Trebušak in Bergant z lahkoto opravila s tekmeci in zmagala pred Titanom in organizatorji. Naša druga ekipa pa je bila četrta.
Tudi pri posameznikih smo z več kolt polovico udeleženci na turnirju osvojili večino boljših mest. Zmagal je Boris Bavčar pred Bračičem iz Titana in La-niškom. Zmagovalec je s tem potrdil, da je v odsotnosti Kamar j a, ki nam je v ekipnih srečanjih prinašal odločilne točke, najboljši igralec v hitropoteznem šahu v kamniški1 občini. Osvojitev naslova mojstrskega kandidata letos spomladi v Domžalah pa mu je dala še več volje pri izpopolnjevanju šahovske igre.
To bi bil le bežen pregled delovanja Stolovih šahistov, ki ne igrajo le na sindikalnih tekmovanjih, pač pa so z nekaterimi drugimi šahisti združeni v šahovsko sekcijo pri športnem društvu Virtus. O delovanju te sekcije pa v eni prihodnjih številk.
Tone Trebušak
Žebljev je letos primanjkovalo, žarnic tudi Zaželimo si jih v novem letu!
NOVOLETNA KRIŽANKA
;pf?EPEcsr
POLMER
LITER
SEKUUDA
MORVEStAi
KLICA
ŽEkISIčO' /ME |
KRAJEV.
iSHUPkJilS"
tf.ČRKA
TOVARNA PIJAČA
OTTOŠOV
OTOK
UA
JADRAM
™VA i ČRKA- h A8ECEDE1
‘STARIH j S10VAMV
AVSTRIJA
CELJU
OBRAT
MKAUCA
ITALI!A j
STOLU

ZUAMKA
P0TOAP.
£D£N
TOUA
NAF*AL>
PAzaa
Č/ŠC£/J7€ DVOJKA
PLUČA I
PESU«
SEiD-E
domače
OBUlMLOi
UTEVIČ

VDOL BIUA
tori/jo
AJEZLAUKA
VUATEM
POŽIREK
bVOJAMhC

TEŽKA
BOLEZEN)
REKA
V
ANGLIJI
KRATICA
PISMIH

POLET
ELAkj
ICiOVOBi j (RIM. E
KAZALU /‘
jn^JAbtiA
D=Q| DelAvA
STOL v
[p--u1A ME RIK lj
iCrRALEC z ŽOGO
čA&oPid
iPOPJErjEj
NOVAK' SEDAJ Sf; IZTEKA
KRAJ POC FRUŠK0 5.
K-AUAO.
P5V£C
PAUL

ITAL

TBJISAČ
OATELJ
mpov.
PESUITEV

KOW£C
MOLITVI
ČETRT/
DEL

rODPot
N/K
rRE&o$
bVEbSKA
16REŽJA
5PA Ul JA
ASECEOC
Zadnje čase je zelo upoštevana hiša, ki ima svoj telefon. Gotovo ste že večkrat slišala pogovor v pisarni ali v delavnici: »Še ne vem. Ti bom kar telefoniral. Saj imaš telefon?« In odgovor: »Seveda ga imam. Pred mesecem sem ga dobil. Zapiši si mojo številko!«
Slavica je telefonirala v Jožetovo stanovanje. Hotela je vprašati Jožetovo ženo, s katero sta bili prijateljici, če rabi
kaj gob. Prejšnje popoldne je nabrala kar dve košari štorovk, pa jih je hotela nekaj odstopiti. Jože je dvignil slušalko in zaslišal Slavicin glas. Zbal se je, da Slavica morda kaj želi in je že po prvih besedah vprašanja zavpil: »Ne, žene ni doma!«
Ko je Slavica pojasnila, za kaj gre, je Jože spremenil odgovor »za stoosem-deset stopinj«. »Seveda je doma. Takoj bo prišla k telefonu!«
ABC FOTOGRAFIJE
piše franc stele
UPORABA FILTROV
TUNJICE — 1978: Uporaba rumenega filtra. Nebo postane le toliko sivo, da beli oblaki odstopijo od podlage. Brez uporabe filtra bi oblakov skoraj ne bilo opaziti in nebo bi na sliki učinkovalo nekam prazno.
V omtibelii fotografiji, predvsem za pokrajinske posnetke, je uporaba filtrov zelo pomembna. V nekaterih primerih pa je celo nujna, če hočemo napravita dloihro slika. Filtri so različno obarvana stekelca, ki jih nataknemo oz. privijemo na objektiv fotoaparata in z njimi prefiltriramo', se pravi, zadržimo določeno barvo svetlobe, ki skozi ob-
OJSTRICA Z RZENIKA — 1977: Zimska pokrajina postane ob uporabi oranžnega filtra še lepša in izrazitejša.
jektiv prihaja na film. Bistvo delovanja filtra je, da prepušča svojo barvo, komplementarno tej barvi pa zadržuje.
Zaradi stiske s prostorom se bomo seznanili le s filtri, ki se največ uporabljajo :
1.	Rumeni filter ali rumenica se največ uporablja. Ko v sončnem vremenu slikamo pokrajino, kombinacije travnikov in neba, nam je nujno potreben. Rumeni filter namreč zadržuje modro barvo, ki je rumeni komplementarna oz. nasprotna v barvnem krogu, svojo barvo, rumeno pa prepušča. To pomeni, da modro nebo postane na sliki temnejše, beli oblaki pa močneje izstopijo iz ozadja.
Ker del svetlobe zadržimo, moramo osvetliitveni čas podaljšati oz. bolj odpreti zaslonko. Faktor podaljšanje za rumeni filter je 2.
2.	Oranžni filter nam omogoči, da dosežemo še močnejši efekt kot z rume-nico. Nebo postane še temnejše. Ta filter se precej uporablja tudi za fotografiranje' na daljavo, da dobimo bolj jasno sliko. Faktor je 4.
3.	Rdeči filter je še močnejša stopnja prejšnjih dveh. Ta filter se uporablja
TRIGLAV S SEVERA — 1978: Rdeči filter. Vse, kar ni belo, je postalo temnejše, oblaki pa lebdijo kot v pravljici.
samo za posebne učinke. Nebo tako počrnimo in čisto vsakdanje oblake lahko tako močno poudarimo, da dobimo pravi nevihtni ali pa viharni prizor. Tudi zeleni travniki postanejo temni. Ta filter zadrži veliko svetlobe in faktor je kar 6 — 8.
4.	Poleg barvnih filtrov se veliko uporabljajo tudi brezbarvni UV (ultravijolični) in polarizacijski. Ta dva največ v barvni fotografiji. Posebno v višinah nad 1000 m, v gorah so ultravijolični žarki tako močni, da moramo nujno uporabiti enega od teh dveh filrbrov, če hočemo na filmu dobiti čimbolj resnične in čiste barve.
(Nadaljevanje prihodnjič)
»Zakaj imaš pa toliko ,flaš’ v omari?«
»Za Novo leto imam pripravljene!« »Ali ga ne piješ skozi celo leto?« »Tudi. Kot drugi!«
če nam bo meso v prihodnjih letih prav tako teknilo, kot letos, se nam lahko zgodi, da bomo še bolj ostajali brez te žlahtne hrane in bomo slednjič na kavlje lahko obesili mesarje.
»Ivenke so se tako podražile, da jih je škoda za pohištvo. Kaj, ko bi pričeli izdelovati kake reprezentančne izdelke. Tedaj bi tudi mi nekaj zaslužili, ne samo proizvajalci iverit«
Včasih raje verjamemo dezinformacijam kot pravim informacijam. V začetku decembra so v Stolu na široko govorili, da se je bencin zopet močno podražil. Nekateri »spretneži« so si izmislili tudi novo ceno bencina. Trdili so, da je od tistega dne dalje liter superja 28,20 din. Precej delavcev je temu celo verjelo!
Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Alojz ŠVIGELJ in člani uredniškega odbora: Boris DEMŠAR, Franc SIKOŠEK, Ivanka ŠINKOVEC, Franc BAUMAN, Andrej PERČIČ, Vinko JAGODIC, Danica KOČAR in Sonja ZORN. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.