GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka: 3 Leto 1986 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 1000 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. NOVEMU LETU NA POT Leto 1986 se izteka. To je čas razmišljanj, ugotavljanj, kaj smo storili v preteklem in kaj nas čaka v prihodnjem letu. Letošnje izkušnje so še posebej dragocene in tehten razlog za temeljito analizo našega skupnega dela, saj smo v zelo kratkem času popravili našo gospodarsko situacijo. Še bolj kot opravljenega dela v iztekajočem se letu so pomembna naša predvidevanja za vnaprej. A vendarle moramo temeljito pretehtati, kako smo gospodarili letos, saj bomo na teh temeljih načrtovali in uresničevali naš nadaljnji razvoj. Prav je, da smo pri ocenjevanju uspehov pa tudi neuspehov minulega leta in načrtovanja bodočih nalog in ciljev čim bolj realni. Pri vsem tem pa ne sme manjkati zdrave, ustvarjalne kritičnosti. Danes je, žal, mnogim že kar prešlo v navado, da vsevprek kritizirajo, kadar beseda nanese na ne povsem ugodne gospodarske razmere. Zelo malo ali pa nič niso pripravljeni storiti, da bi po svojih močeh in sposobnostih pomagali pri njihovem reševanju. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah ne sme biti med nami prostora za neupravičeno kritizerstvo in škodljivo črnogledost. Pospešeno kritiziranje in tarnanje vedno vodi k malodušju. To še nikoli ni bilo gibalo napredka, kakor tudi ne samo romantično obujanje spominov na dobre stare čase. V nas vseh mora biti vedno prisotno prepričanje, da je mogoče samo s trdo voljo in skupnimi močmi uspešno premagovati še tako nepremagljive težave in dosegati pogumno zastavljanje cilje. Skratka življenjskega optimizma, upanja v bojšo prihodnost in pripravljenost za aktivno delo v prid vsem skupaj, ne sme nikoli primanjkovati. Za nobeno ceno si ne smemo privoščiti kakršnega koli omahovanja zlasti še tedaj, ko smo v težavah. Vsi, ki delamo, kdaj pa kdaj podzavestno tudi grešimo. To velja tako za delavca pri stroju, za delavca v pisarni kot tudi za direktorja delovne organizacije. Pri tem radi kažemo le na napake drugih, svojih pa ne vidimo ali nočemo priznati. Prav bi bilo, da se takšnih in podobnih človeških slabosti v prihodnje ne le zavemo, pač pa jih moramo hitreje in učinkoviteje odpravljati na vseh področjih našega skupnega dela. Pot do uresničitve velikih nalog v prihodnosti bi bila s tem bistveno olajšana. Leto, ki je pred nami, bo zanesljivo težko. Marsičemu se bomo še morali odreči. Nehote se nam porajajo ugibanja, kaj nam bo prineslo. Bo navrglo še več nevšečnosti in težav kot smo jih okusili v letodnjem letu? Bo morda vendarle bolj prizanesljivo in radodar- no? Zanesljivih odgovorov na podobna razmišljanja ne more dati nihče. Eno pa je gotovo: naše zadovoljstvo bo odvisno v veliki meri od nas samih, kako bomo uresničevali naš bodoči razvoj. Zato nam je potrebna velika pripravljenost in odgovorno delo pri opravljanju nalog, vsak na svojem področju dela. Nihče nam ne bo ničesar podaril, vse kar bomo želeli in hoteli imeti, si bomo morali zaslužiti z lastnim in boljšim delom. VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ŽELIM V NOVEM 1987. LETU ZDRAVJA, VSESTRANSKIH USPEHOV IN OBILO OSEBNE IN DRUŽINSKE SREČE. Pomočnik direktorja za organ., inform. in splošne zadeve Franc FINKŠT, dipl. oec. v konfekcijski industriji pa 3. mesto, takoj za Univerzale Domžale in Gorenjskimi oblačili Kranj. Skokovit porast OD v zadnjem obdobju pa ne bo v celoti nadoknadil zaostajanja iz prve polovice leta oziroma po devetih mesecih poslovanja, ko smo zaostajali celo za povprečjem konfekcijske grupe v SRS. Letošnje leto je pomenilo tudi precej sprememb na področju zagotavljanja proizvodnih kapacitet, saj smo s pridom izkoristili nove proizvodne možnosti v Od-žaku in Alibunarju, kjer so se kljub nekaterim problemom uspešno vključili v delo in zadovoljujejo pričakovane normative predvsem po kvaliteti, premike pa dosegajo tudi po količinski proizvodnji. Vsekakor vzpodbudna ugotovitev in potrditev pravilne dolgoročne usmeritve Elkroja. V Šoštanju so se po začetnih problemih le našli in upamo, da se bo stanje kmalu povsem normaliziralo, kar se mora odzvati tudi v finančnem rezultatu te TOZD. PONOVNO ZADOVOLJNI Medtem ko smo ob koncu lanskega leta jadikovali in tarnali nad slabo zaključenim letom 1985, lahko ob obračunu letošnjega precej laže dihamo in tudi laže verjamemo v uresničitev postavljenih ciljev za prihodnje leto. Letošnje leto nam je ponovno prineslo več samozaupanja, saj smo poslovali boljše kot smo pričakovali. Začetek leta je sicer še bil pod vplivom težav iz preteklega obračunskega obdobja, saj nikakor nismo mogli doseči želje-nih učinkov. Predvsem nismo znali izkoristiti dokaj ugodnih gibanj na domačem trgu v začetku leta, ko so bile trgovine pripravljene sprejeti večje količine gotovih izdelkov, mi pa na to nismo bili dovolj pripravljeni. Izpad v začetku leta nas je spremljal vso sezono pomlad-poletje, oziroma se je le-ta do meseca avgusta še stopnjeval. Posledice neizpolnitve prodajnih načrtov za 1. del leta so občutne in se kažejo v visokih obrestih od kreditov za obratna sredstva ter zmanjšujejo razpoložljiva sredstva za osebno in skupno porabo. Posledic 1. polletja v letošnjem letu ne more v celoti zapolniti niti izredno dobra realizacija v sezoni jesenoma, na katero smo se res odlično pripravili in je presegla vsa pričakovanja. Dobro oblikovana kolekcija, pravočasna in posrečena nabava modnih materialov, kvalitetna in pravočasna proizvodnja ter seveda učinkovita prodajna mreža so osnovni dejavniki za zadovoljstvo ob koncu sezone. Tako smo izpad prodaje, ki je konec avgusta znašal kar 526 mio din ob koncu meseca oktobra že pretvorili v višek 70 mio din, na koncu leta pa bo prihodek za okrog 350 mio din večji od pričakovanega na domačem trgu. Višek bo vsekakor ugodno vplival na končno bilanco, kljub temu pa žal ne bo mogel vplivati na že nastale obresti kot posledico nizkih prihodkov v začetku leta. Z visokimi mesečnimi prilivi smo oz. bomo uspeli zmanjšati odvisnost od tujega kapitala v zčetku naslednjega leta, saj v tem obdobju ni bilo potrebno izdajati lastnih menic, ki bi zajedale pri- hodek prihodnjega leta. če k prodaji preko mreže trgovskih zastopnikov prištejemo še prodajo preko maloprodajne mreže, lahko ocenimo prodajo na domačem trgu kot odlično. Konvertibilni izvoz je kot vsa leta doslej potekal po pričakovanjih oziroma je vrednostno za približno 10 % večji od načrtovanega. Manj smo lahko zadovoljni s klirinškim izvozom, kjer bomo količinsko verjetno dosegli postavljene planske okvire, finančni učinki pa so manj zadovoljivi. Seštevek posameznih postavk zagotavlja ob koncu leta prihodek, ki bo večji od' načrtovanega in omogoča vsaj planirani dohodek in čisti dohodek. Na področju osebnih dohodkov smo upoštevali družbene usmeritve in usklajevati rast le-teh z rezultati poslovanja. Po začetni stagnaciji OD smo v zadnji tretini leta ob izboljšanih rezultatih poslovanja tudi znatno povišali osebne dohodke. Tako se OD v Elkroju v zadnjih mesecih gibljejo vzporedno z republiškim povprečjem, to je precej nad povprečjem podskupine dejavnosti. Povprečni OD za mesec oktober je v Elkroju znašal 131.433 din, kar je izenačeno z rep. povprečjem, v tekstilni industriji kot celoti predstavlja 19. mesto, Precej problemov nam je v letošnjem letu predstavljal masiven odhod delovne sile iz neposredne proizvodnje in s tem pomanjkanje ročnih kapacitet na lokacijah v Nazarjah in Lučah. Vzroki odhajanja in ne preveč velike zainteresiranosti za našo DO v začetku letošnjega leta so prav gotovo v zahtevani delovni disciplini in v relativno nizkih osebnih dohodkih glede na zahtevnost dela v primerjavi z okoliškimi DO. Stanje se v zadnjih mesecih sicer normalizira, kljub temu pa bi želeli zaposliti še veliko delavk v šivalnici, saj so strojne kapacitete izkoriščene le okrog 60 %. Neizkoriščene kapacitete pomenijo znatno notranjo rezervo za Elkroj, zato je agresivnejši nastop na področju zaposlovanja več kot nujen. Z izkoristkom prostih kapacitet bi prav gotovo pridobili toliko, da bi lahko poglobljeno razmišljali tudi o skrajševanju delovnega časa, kar bi gotovo pomenilo razbremenitev našega vsakdana ob nespremenjenih ali celo izboljšanih poslovnih učinkih. Ob koncu lahko rečemo, da smo z rezultati letošnjega leta lahko zadovoljni, da smo dobro in zavzeto delali in da smo imeli veliko mero posluha tudi za naše širše družbeno okolje. Kljub temu imamo na vseh področjih dela in poslovanja še precej rezerv, ki jih bo potrebno izkoristiti za naš boljši in uspešnejši jutri. Vida Skok i najame* | Wmb**m!IEU 1 \ V CtU«__I Smeli načrti za prihodnje leto Leto se izteka, že nekaj časa pa razmišljamo o prihodnjem poslovnem letu in si postavljamo cilje, ki nam bi omogočili boljše rezultate in s tem boljši standard v prihodnje. Po ugodno zaključenem poslovnem letu 1986, ko smo uspeli bistveno popraviti relativno slabe poslovne rezultate iz leta 1985 in poskušali prodreti na tržišče tudi z novimi programi, za leto 1987 že sme-leje načrtujemo, poleg osnovne ponudbe KOLIČINSKI PLAN ZA LETO 1987 hlač tudi večje količine dodatnih programov, kot so jakne, krila, srajce, smučarski kompleti in puloverji. Predvidena proizvodnja 1.550.000 kom gotovih izdelkov se bo vršila v obratih in TOZD Elkroja, večje količine tudi v Odžaku in Alibunar-ju, 50 % predvidenih hlač za potrebe domačega trga ter večina novih programov (razen 60.000 kril, ki se bodo delale v Šoštanju) pa bo narejenih v kooperaciji. Pregled predvidene proizvodnje je razviden iz naslednje tabele: Mesto dom. trg konv. izv. ki ir. izv. skupaj prizv. hlače krila hlače krila hlače hlače krila — hala Nazarje 70 410 / 480 — Luče 40 20 / 60 — Šoštanj 15 45 120 20 135 65 — Odžak 150 / 30 180 — Alibunar 150 / 20 170 Skupaj El kroj 425 45 550 20 50 1.025 65 Kooperac. 425 10 / / / 425 10 Skuapj hlače 850 55 550 20 50 1.450 75 to zanje nimamo znanih odjemalcev, kar bo zahtevalo večji napor pri prodaji v začetku prihodnjega leta. Novost, ki jo predlagamo z letnim načrtom poslovnih ciljev za prihodnje leto je tudi interna izvozna stimulacija za izenačevanje dohodkovnosti izvoza z domačim trgom, kar praktično pomeni, da bi od neto prodajne vrednosti na domačem trgu izdvojili določen odstotek sredstev, ki bi jih izkoristili za stimuliranje proizvodnje za konvertibilni trg. Tako naj bi bile posamezne proizvajalne enote zaradi boljših finančnih efektov tudi bolj zainteresirane za konvertibilni izvoz. Izpolnitev načrtovanih proizvodnih in finančnih ciljev nam bo v prihodnjem letu omogočila zadržanje obstoječih realnih osebnih dohodkov oziroma bomo le-te uspeli realno nekoliko dvigniti, kar je prav gotovo želja vsakega zaposlenega, žal pa pogojena s številnimi neznankami. Na področju investiranja nas čaka v prihodnjem in nekaj naslednjih let velik zalogaj, to je skladišče gotovih izdelkov, katerega predračunska vrednost znaša okrog 1.500 mio din. Skladišče gotovih izdelkov bo poleg moderno opremljenih skladiščnih prostorov nudilo tudi prostor za likalnico in s tem boljše delovne pogoje delavcem v njej. Skladišče gotovih izdelkov bo nekaj let investicija št. 1 v našem delovnem kolektivu, zato se bo potrebno odreči vsem drugim, razen seveda tistim, ki so neobhodne za nemoteno delo. Drugi artikli: — kooperacija: — jakne 10 — smuč. kompleti 3 — srajce majice 8 — puloverji 4 Skupaj drugi artikili 25 Skupaj proizv. 930 570 1,550 Pravočasna in kvalitetna izdelava ter prodaja planiranih gotovih izdelkov nam bo navrgla 15,5 mia din prihodka, od tega 12,7 mia na domačem 2,3 mia na konvertibilnem in 0,4 mia din na klirinškem tržišču. V proizvodnjo in prodajo predvidenih količin bo potrebno vložiti precej truda celotnega kolektiva Elkroja. Da načrti niso zgolj želje, kažejo podatki o zaključenih komadih za pomlad-poletje 1987, ko smo prodali 372.280 kom hlač, kar je za več kot četrtino več kot v enakem obdobju letošnjega leta. V teh količinah ni zajeta prodaja v naših industrijskih prodajalnah, kjer računamo na prodajo (vključno z novo prodajalno v Slovenj Gradcu) okrog 75.000 kom gotovih izdelkov, oziroma 68.000 kom hlač, preostalih 20.000 kom hlač za sezono pomlad-poletje pa bomo ponudili v obliki dodatnih kolekcij. Glede na izkušnje v letošnjem letu, ko smo v sezoni pomlad-poletje, lahko računamo na realizacijo postavljenih ciljev za leto 1987. S prodajo hlač si torej, ob zadovoljivi kvaliteti v najširšem pomenu besede, ne bi smeli delati posebnih skrbi, nekoliko drugače pa je s prodajo ostalih proizvodov iz dopolnilnega proizvodnega programa, predvsem s krili, ki jih nismo ponudili v kolekciji pomlad-poletje in za- Velik poudarek bo v prihodnjem letu potrebno dati tudi zmanjševanju odvisnosti od dragega tujega kapitala, torej krepitvi lastne materialne osnove. Ob visokih realnih obrestnih merah je prav učinek pri poslovanju s finančnimi sredstvi lahko bistvenega pomana za ugoden ali neugoden finančni rezultat. Lahko rečemo, da so poslovni cilji za prihodnje leto dokaj ambiciozno postavljeni, da pa jih bomo z vestnim, zavzetim delom lahko uresničili, Zavedati se namreč moramo, da nam samo več in bolje v proizvodnji in prodaji lahko zagotovi tudi več in boljše na področju družbenega in osebnega standarda. Popravek V zadnji številki glasila jo je zagodel tiskarski škrat in sicer v sestavku ,,Prve hlače iz Odžaka." Pravilen stavek, pri katerem je bila storjena napaka, se je glasil: ... „Veliko zaslug za v zelo kratkem času doseženo zahtevano kvaliteto izdelave imata prav gotovo vodji proizvodnje iz nazarske proizvodne hale, tov. Valentič in Šimec, ki sta uvajala proizvodnjo v Odžaku in takoj na začetku zahtevala doslednost in tov. Sko-zit, ki dela v Odžaku kot kontrolor kvalitete in se je doslej izkazal kot dober strokovnjak."... Za neljubo napako se opravičujemo Zasnova organizacijske strukture v DO Elkroj Mozirje Obstoječa organizacijska struktura predvsem pa uresničevanje začrtanih poslovnih ciljev v bodoče zahtevajo spremenjeno organiziranost temeljnih poslovnih funkcij delovne organizacije. To nam potrjuje analiza ugotovljenih slabosti, ki je bila izdelana v začetku letošnjega leta in katero so sprejeli tudi samoupravni organi. To velja še posebno za skupne strokovne službe v okviru DSSS. Organizacijska struktura je rezultat organiziranja odnosov med nosilci potrebnih nalog. Je pomembno sredstvo za povečanje učinkovitosti gospodarjenja. Poleg tržišča, kot najpomembnejšega zunanjega vplivnega dejavnika, ki usmerja proizvodnjo na marketinški način, so tudi številni notranji dejavniki, kot so: velikost in širjenje DO, lokacija proizvodnih enot, tehnologija v najširšem smislu besede z vključno tehnologijo informacij, kadrovska struktura, uresničevanje razvojne koncepcije DO, itd., ki zahtevajo spremenjeno organizacijsko strukturo. Z njo želimo doseči jasnejše odnose pri opravljanju posameznih del in nalog in učinkovitejše izvajanje celotnega poslovnega procesa. Glede na obstoječe stanje in bodoči razvoj DO je za naše razmere zelo primerna linijsko-štabna organizacijska struktura s poudarkom na projektnem načinu dela in združevanju in krepitvi skupnih strokovnih opravil za potrebe celotnega poslovnega sistema. To tudi pomeni krepitev vloge delovne organizacije, obenem pa je to najracionalnejša organizacijska oblika. Makro in mezoorganizacijska struktura DO je predlagana z naslednjo shemo: In katere so osnovne značilnosti predlagane organizacijske strukture? Celotno poslovanje delovne organizacije na makro nivoju se odvija v štabni enoti, v občasno organiziranih strokovnih skupinah na osnovi projektnega načina dela in v štirih področjih dela. Štabna enota v obliki organizirane samostojne službe opravlja predvsem razvojno in investicijsko funkcijo in je skupna vsem ostalim funkcijam delovne organizacije. Občasno organizirane strokovne skupine (projektne skupine) se oblikujejo po potrebi z namenom, da se določene projektne naloge izvedejo od začetka do kraja. Večji del poslovnega procesa poteka v 4 področjih dela in sicer: - komercialnem področju dela - finančnem področju dela - proizvodno-tehničnem področju dela - informacijsko, organizacijskem in kadrovskem področju dela. Vsako področje dela je odgovorno za izvajanje določenega dela poslovnega procesa, ki pa mora biti prav tako tesno povezano z vsemi soodvisnimi področji dela tako, da celoten poslovni sistem deluje enotno in učinkovito. V komercialnem področju dela izvajamo funkcijo marketinške priprave, prodajno in nabavno funkcijo tako na domačem tržišču kot tudi inozemskih tržiščih. V finančnem področju dela izvajamo finančno funkcijo. V proizvodno-tehnič-nem področju dela izvajamo funkcijo tehnološko-operativne priprave proizvodnje, funkcijo kontrole kakovosti in koordinacijo proizvodne funkcije. V informacijskem organizacijskem in kadrovskem področju dela izvajamo plansko, organizacijsko, informacijsko, računovodsko, kadrovsko in splošno funkcijo. Zgoraj navedene poslovne funkcije združujemo v delovni skupnosti skupnih služb kot samostojno organizirani enoti, ki jo vodi direktor delovne organizacije. Proizvodno funkcijo in funkcijo vzdrževanja delovnih sredstev opravljamo v lastnih in kooperacijskih proizvodnih enotah (TOZD, DO v ustanavljanju, DO, koope-rantje). Predlagana makro in mezoorganizacijska struktura naše delovne organizacije pokriva vse poslovne funkcije, ki jih zahteva sodoben organiziran poslovni sistem, prav tako pa tudi racionalno delitev dela med posameznimi področji dela. Z novo organizacijsko strukturo bomo dosegli naslednje prednosti: 1. Tekoči in ravojni cilji delovne organizacije zahtevajo ustreznejšo organizacijsko strukturo, katera bo podpirala in omogočala doseganje teh ciljev. Namreč obstoječa organizacijska struktura ne odgovarja več zahtevnim nalogam razvijajoče se delovne organizacije, zato jo je potrebno dopolniti. 2. Z uvajanjem projektivnega načina dela bomo učinkovitejše pristopili k razreševanju posameznih projektnih nalog in problemov in odgovornejše uresničevali razvojne cilje delovne organizacije. 3. Z uvedbo pomočniških del in nalog direktorja delovne organizacije in istočasno ukinitvijo vodij sektorjev bomo dali poslovodenju in timskemu delu na najvišji ravni večji poudarek, ki se bo odrazil tudi v bolj demokratičnem načinu vodenja in upravljanju delovne organizacije. 4. S predlagano krepitvijo skupnih strokovnih opravil v DSSS na eni strani in jačanju proizvodne funkcije v proizvodnih organizacijskih enotah na drugi strani bomo uresničevali predlagani koncept delovne organizacije v smeri večje vloge in krepitve delovne organizacije ter tako hitreje in učinkoviteje realizirali razvojne naloge in cilje. 5. Predlagana razmejitev del v okviru delovanja strokovnih služb DSSS zagotavlja večjo koordinacijo med posameznimi področji dela in jasnejše odnose med njimi. To pa je garant za učinkovitejše opravljanje poslovnih funkcij in poslovne politike. 6. Razvoj izdelkov in tehnologije mora prevzeti vodilno vlogo naše razvojne politike, zato ni slučajno, da ga uvrščamo v štabno organizacijsko enoto. 7. Dobra marketinška priprava v obliki samostojne organizacijske enote v okviru komercialnega področja dela, nam daje garancijo, da bodo naše poslovne odlo- čitve pravilne in tako omogočile uspešno uresničevanje našega razvoja. 8. Glede na izrazito izvozno usmerjenost delovne organizacije v naslednjem obdobju je povsem opravičljivo, da organiziramo v ta namen samostojno enoto v okviru komercialnega področja dela, to je službo za zunanja tržišča. To pomeni, da moramo izvoz aktivno razvijati in ga širiti še na tista tržišča na katerih nismo prisotni. Poleg izvoznih storitev bo potrebno izvažati še gotove izdelke v celoti (blagovni izvoz). 9. S širitvijo maloprodajne trgovinske mreže (inustrijske in druge lastne in solastniške prodajalne) uresničujemo razvojni koncept DO. Da pa bomo pri tem poslovno učinkoviti je primerno, da se ta dejavnost organizira v okviru komercialnega področja dela in da se izvaja na enoten način. 10. Boljša koordinacija nabavnega in prodajnega poslovanja zahteva, daje v okviru tovrstnega poslovanja tudi skladiščenje materiala in gotovih izdelkov. To nam daje tudi možnost učinkovitejšega nastopanja zoper nenormalne zaloge. 11. Uvajanje vzorčne kontrole za področje vhodnega materiala in tudi gotovih izdelkov v okviru proizvodno-tehničnega Konec letošnjega leta posluje že 5 El-krojevih industrijskih prodajaln. Večina je začela obratovati v letošnjem letu (Šoštanj, Odžak, Alibunar), prodajalna v Tržiču obratuje od lanskega leta, industrijska prodajalna na sedežu Elkroja pa ima že zavidljiv renome in smo se prav zaradi ugodnega poslovanja le-te z lahkim srcem odločili za uvedbo še drugih industrijskih prodajaln v sestavu Elkroja. Elkroj bo tako v letošnjem letu ustvaril preko maloprodajne mreže okrog 350 mio din prihodka, kar je toliko kot znaša celoletna prodaja na prodajnem področju Makedonije in Kosmeta, oziroma 6 % prodaje na domačem trgu. Že večkrat smo poudarili, daje širjenje maloprodajne mreže dohodkovno zelo zanimiva poslovna odločitev, zato razmišljamo tudi v prihodnje o nadaljnjem širjenju lastnih pro- področja dela daje zagotovilo, da bomo s tem pravočasno preverjali kvaliteto nabavljenega materiala, torej predno damo material v proizvodnjo in preverjali kvaliteto gotovih izdelkov (superkontrola), predno jih dobi potrošnik. Na ta način bomo prihranili določena finančna sredstva (z ustreznimi reklamacijami), predvsem pa stroške, ki se pojavljajo zaradi neustrezne kvalitete materiala in kvalitete izdelave gotovih izdelkov (slaba reklama). 12. Z razmejitvijo finančne funkcije in računovodske funkcije bomo zadostili zakonskim pogojem, obenem pa dosegli boljšo notranjo kontrolo finančno materialnega poslovanja in učinkovitejše obvladovanje finančnih tokov DO. 13. Poenotenje informacijske dejavnosti in izgradnja računalniško podprtega informacijskega sistema nam omogoča hitrejše uveljavljanje in razvijanje informatike kot integralnega dela upravljalske funkcije ter nam omogoča izboljšanje informiranosti celotnega kolektiva. 14. Posebno mesto dajemo področju kadrovanja, saj od kadrov in kadrovske politike zavisi pravzaprav celotno poslovanje delovne organizacije. dajaln in to izven večjih prodajnih centrov, vendar z relativno dobrim kupnim zaledjem. Glede na večanje prodaje preko lastne maloprodajne mreže bomo morali spremeniti pristop do tovrstne prodaje in sicer bo potrebno preiti na sistem zaključevanja tudi za potrebe prodajaln, seveda poleg količin, ki se prodajajo v IP zaradi napak v gotovih izdelkih in zaradi čiščenja zalog v skladiščih. Lastne prodajalne bodo namreč opravičile svoj obstoj le preko solidne ponudbe, bodisi iskanega cenejšega blaga kot tudi preko kakovostne, pestre ponudbe regularnih gotovih izdelkov. Vsekakor lahko zaključimo, da so industrijske prodajalne dosegle, oziroma presegle pričakovan promet za letošnje leto, k čemur je prav gotovo pripomoglo tudi dobro delo prodajalcev v teh prodajalnah. VS Franc Finkšt Uspešna prodaja v industrijskih prodajalnah V ŠOŠTANJU GRE NA BOUE Znana je ugotovitev, da je delovni kolektiv iz Šoštanja zaključil polletno gospodarjenje zelo slabo in da je to v veliki meri posledica uvajanja sistema nadaljevanja dela ob ne preveč ustrezni kadrovski strukturi zaposlenih. Da se slabo gospodarjenje čimprej ustavi in preide na boljše, so delavci iz tega kolektiva na predlog strokovnih služb takoj po kolektivnem dopustu sprejeli program predsa-nacijskih ukrepov z namenom, da odpravijo določene pomanjkljivosti in izpostavijo takšne pogoje na osnovi katerih bodo dosegli boljše rezultate gospodarjenja. Program predsanacijskih ukrepov je izdelan v smeri sanacije razmer na področjih proizvodnega programa in proizvodnje, organizacije dela in kontrole kakovosti, kadrovanja in zaposlovanja ter vodenja in usmerjanja. In kaj lahko ugotovimo po petih mesecih uresnič ,-vanja tega predsanacijskega programa? Osnovni poudarek, to je proizvesti več in boljše kvalitete v primerjavi z doseženim stanjem, je osnovno vodilo naporov in dela, ki ga zahteva omenjeni program. Z veliko zamujenega časa ob predhodno nujno potrebnih kadrovskih premestitvah je kolektivu uspelo v veliki meri uresničiti ta cilj. To nam dokazujejo podatki o proizvedenih količinah in proizvedeni kvaliteti. Do konca novembra je TOZD Šoštanj proizvedel 118.928 komadov hlač in sicer 100.962 komadov za konvertibilno tržišče ter 17.420 komadov za domači trg. Izraženo v relativnem odnosu to pomeni daje uresničil 85 % rebalansiranega letnega plana. Če analiziramo podatke o proizvodnji za mesec oktober, november in prve dni v decembru pridemo do ugotovitve, da se je stanje v proizvodnji v veliki meri normaliziralo zahvaljujoč nekaterih dodatnih ukrepov na področju kadrovskih premestitev. Takšnega mnenja je komisija, ki spremlja uresničevanje programa predsanacijskih ukrepov, takšna ocena izhaja tudi iz podatkov novembrske in decembrske realizacije. Lahko rečemo, da kolektiv iz Šoštanja dosega predvidene tekoče proizvodne učinke tako po količini kot tudi kvaliteti. Žal zamujenega ni mogoče v celoti nadoknaditi, kar bo prav gotovo negativno vplivalo na finančni rezultat letošnjega in naslednjega poslovnega leta. Naj zaključim s spoznanjem, da delovni kolektiv iz Šoštanja vlaga velike napore v uresničevanje programa predsanacijskih ukrepov in da ga tudi več ali manj uspešno uresničuje. Pri tem pa ne smemo pozabiti na najpomembnejšega produkcijskega tvorca, to je primerna kadrovska zasedba v kolektivu kljub temu, da so kadrovske premestitve zelo neprijetne in tudi boleče. Franc Finkšt Odločili smo se za računalniški sistem DELTA 800 Elkroj je leta 1983 podpisal samoupravni sporazum o združevanju sredstev za nakup mini računalniškega sistema DELTA 644. Po tem sporazumu je upravičen izkoriščati dobro tretjino računalnika. Računalnik DELTA 644 je po svojih zmogljivostih sposoben zadovoljiti informacijske potrebe srednje velike delovne organizacije z recimo kakih 1000 zaposlenih. Že takrat je bilo bolj ali manj jasno, da je nakup te opreme le začasna rešitev za dobo treh do petih let, za naprej pa sta bili predvideni dve varianti: maksimalna razširitev sistema ali pa osamosvajanje podpisnic, ki bi si z odprodajo deleža in nakupom lastnega računalnika zagotovile osnovo za nadaljnji razvoj informacijskega sistema. Odločitev je temeljila na nekaterih dejstvih, ki pa so se zlasti v Elkroju medtem precej spremenila. V začetku leta 1983 je imelo samo Gozdno gospodarstvo kadre, ki so razvijali posamezne segmente informacijskega sistema, v prvi vrsti za lastne potrebe in potrebe GLIN-a, deloma pa tudi za ostale organizacije v občini. Nov računalniški sistem naj bi vzpodbudil tudi druge podpisnice k pridobivanju lastnih kadrov in jim zagotavljal začetno tehnično opremljenost. Danes imajo poleg Gozdnega gospodarstva tudi ostale tri podpisnice (Glin, Elkroj in Z KZ), jedra lastnih ekip. Koncept obdelave podatkov se je v začetku osemdesetih let menjal. Do tedaj smo poznali v glavnem paketne obdelave za katere smo pripravljali podatke na luknjanih karticah. Tedaj pa se je vedno bolj začel uveljavljati koncept interaktivnih obdelav, kjer ni več posredovanja podatkov preko kartic ampak uporabniki neposredno vnašajo podatke v računalnik. Ta način je pomenil precejšen kvalitetni skok, saj so za podatke zopet postali odgovorni uporabniki sami, ne pa neka tretja oseba v službi za avtomatsko obdelavo. Podatki so zopet postali last tistih, ki za njih skrbijo in so za njih odgovorni. Vmesni člen na relaciji skrbnik podatkov - uporabnik informacije, to je priprava podatkov v računskem centru, je s tem odpadel, z njim pa tudi del napak, ki so se prej pojavljale. Tak koncept pa obstoječi računalnik na Republiškem računskem centru v Ljubljani ni omogočal. Tudi to tehnološko posodabljanje je bil eden od motivov za odločitev o novem računalniku. Odločitvi za srednje zmogljiv mini-raču-nalnik je botrovala tudi takrat omejena investicijska sposobnost podpisnic, ki so šele s skupnimi močmi uspele zagotoviti sredstva v višini treh starih milijard. Za ilustracijo naj povem, da so ostala gozdna gospodarstva po Sloveniji istočasno samostojno nabavljala enake sisteme in jim ni bilo treba iskati soinvestitorjev. Elkroj je od leta 1983, po obsegu proizvodnje, po številu zaposlenih, po organizacijski strukturi in po drugih kazalcih postal precej večja delovna organizacija. S tem pa so se bistveno povečale njegove informacijske potrebe in ambicije. Danes na vseh ravneh ugotavljamo, da je ročno že skoraj nemogoče obvladati informacijske podsisteme in njihove segmente. Ker bi z obstoječim sistemom lahko le v manjši meri in parcialno pokrivali te potrebe smo proti koncu prvega polletja začeli intenzivno razmišljati o možnostih za investiranje v zmogljivejši in lastni računalniško podprti informacijski sistem. Ker smo bili v službi za avtomatsko obdelavo podatkov mnenja, da se nekaterih dilem v zvezi z našim delom v kolektivu ne zavedamo dovolj, smo pripravili štiri razvojne variante, ki smo jih naslonili na štiri konkretne računalnike iz proizvodnega programa ISKRE-DELTE. Vsako od teh variant smo ocenili z več vidikov: osnovna investicija, uporabniški, ekonomski, kadrovski, prostorski vidik itd. Na nekaj razgovorih smo te variante pregledali z drugimi uporabniki podobnih sistemov, in s predstavniki ISKRE-DELTE. Na začetku je prevladalo mnenje, da bi bila realno možna odločitev za drugo varianto, ki je predvidevala mrežo zelo zmogljivih mikroračunalnikov TRIGLAV. Na koncu smo se zaradi izraženih dvomov v današnjo zmogljivost mikroračunalnikov odločili za okrnjeno vendar še vedno dražjo tretjo varianto. Na ta način smo dosegli dvoje: na eni strani smo pustili odprta vrata nadaljnjemu poveče-nju zmogljivosti, na drugi strani pa smo se izognili še večji začetni investiciji, ki v začetku prav gotovo ne bi bila polno izkoriščena. Tako je bila v decembru podpisana pogodba o nakupu računalniškega sistema DELTA 800 v znesku 7,8 starih milijard. Naj počasi pripeljem to pisanje h kraju. Namenoma ne bom odpiral nekaterih drugih dilem v zvezi z našim delom, zato o njih, kakor tudi o načrtih za prihodnjost kdaj drugič. Tomaž Urlep V Elkroju imamo novi interni standard S 1.1.1987 stopi v naši DO v veljavo novi interni standard. Pred leti smo pri n ds že dali v uporabo standard v varianti obvezne izvedbe. Novi standard je dopolnjen in usklajen z novimi predpisi na področju standardizacije mer in označevanja oblačil. Novost iz Jugoslovanskega standarda, ki predpisuje označevanje oblačilnih izdelkov, je v tem, da se nekateri podatki, ki so se do sedaj označevali na obesnih etiketah, prenesejo na všivne etikete (oznaka surovinske sestave in simbolov za vzdrževanje oblačilnih predmetov), oziroma da povsem odpadejo (proizvajalec tkanine, naziv proizvoda). Ta način deklariranja izdelkov, ki je v jugoslovanskem merilu obvezen od 1.1.1986, smo pri nas že osvojili. Izvajanje teh predpisov se zelo rigorozno spremlja s strani inšpekcije, pa tudi samih kupcev (npr. Robne ku-če), torej se ob tem ne bi veljalo malomarno obnašati. Standard zajema tudi neobvezni del, ki pa je glede na dislociranost velikega dela naše proizvodnje zelo dobrodošel. To so tehnična navodila za izdelavo nekaj naših standardnih izvedb hlač. Za posamezne tipe hlač so definirani najvažnejši detalji glede na način izvedbe in predpisane dimenzije. Ti podatki so plod dolgoletnih izkušenj in spoznanj pri razvoju in proizvodnji hlač, koriščeni pa so tudi nekateri detalji iz predpisov kvalitete tujih proizvajalcev hlač, s katerimi sodelujemo. Ker takšna navodila in priporočila do sedaj pri nas še niso bila zbrana v enem dokumentu, bodo prav gotovo marsikomu olajšala delo in zmanjšala dileme pri JI .i ? iy pripravi in uvajanju proizvodnje ter pri kontroli kvalitete izdelkov. Kdor, še ni bil seznanjen z načinom označevanja velikosti oblačil, kot ga predpisuje JUS, ravno tako pa tudi DIN (nemški standard), si bo to znanje lahko pridobil ali obnovil s pomočjo našega internega standarda. Že kot kupci, predvsem pa kot proizvajalci oblačilnih izdelkov, bi to znanje prav gotovo potrebovali. V zadnjem letu dni smo v naši delovni organizaciji veliko naredili na prilagajanju krojev novim modnim tendencam in boljši funkcionalnosti le-teh. To nam je tudi narekovalo, da smo pristopili k prenovi naših tabel mer, le te so sedaj v primer- javi s starimi bližje predpisanim normativom, prilagojene potrebi po večjem asor-timanu velikosti, v njih se najdejo logični razponi od velikosti do velikosti, kar se vleče kot rdeča nit skozi tabele za vse vrste hlač. Če smo hoteli priti do dograd-nje tega sistema, je bila potrebna načrtna in skladna aktivnost cele operativne priprave dela, ki že rojeva sadove. Kot vidite, je vzporedno z zbiranjem podatkov in formuliranjem tega standarda teklo tudi več drugih aktivnosti. Vse to je imelo za cilj izboljšati našo ponudbo, upoštevati najnovejše predpise in vzgojno vplivati na naš tehnični kader. Ivanka Šaponjič NA MLADIH SVET STOJI RAZGOVOR Z MIJO ŠTORGELJ, PREDSEDNICO 00 ZSMS TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE) Kroj: Kako je organizirana mladinska organizacija v Elkroju in koliko članov šteje? Štorgelj: Naša 00 je organizirana po istem principu kot druge: predsednik, namestnik predsednika, tajnik, blagajnik, člani. V mladinsko organizacijo je vključenih približno 50 mladincev. Točno število je težko določiti, ker mladi prihajajo in odhajajo. Imamo tudi velike težave s članarino, saj jo pobiramo neredno in niti ne od vseh. V računovodstvu smo predlagali, da bi odbijali članarino od plače, vendar nad tem niso bili navdušeni. Kroj? Imajo tudi v drugih TOZD-ih mladinsko organizacijo? Štorgelj: Mladinska organizacija v Lučah spada k naši, v Šoštanju deluje mladinska zase. Vendar je naše sodelovanje s Šoštanjem omejeno le na lansko nogometno tekmo, ki smo jo mi organizirali. Kroj: Denarja, ki ga dobite za članarino, je gotovo premalo za vse potrebe in želje? Štorgelj: Poleg članarine dobivamo denar tudi od sindikata. Navadno porabimo denar za izlete, za pripomočke, ki jih rabimo pri delu,... Kroj: Delo mladinske organizacije je lahko zelo obsežno: od sodelovanja pri upravljanju DO preko družbenopolitičnih aktivnosti do organizacije zabave. Lahko pa se to delo, in to se dogaja, omeji le na organizacijo izletov in proslav. Kakšno pa je vaše delo? Štorgelj: Tudi mi se ukvarjamo z organizacijo proslav ob praznikih, npr. proslava ob 8. marcu. Pripravljamo recitale, skeče, igrice. Vsako leto organiziramo očiščevalno akcijo okrog tovarne, prirejamo razne izlete. Poskušamo se odzivati tudi na vse akcije, ki jih pripravlja OK ZSMS Mozirje. Kroj: Glede na to, da je v kolektivu mnogo mladih, kakšen je odziv na vaše akcije? štorgelj: Odziv sicer je, vendar tako slab, da nas je včasih lahko sram, da smo mladinci. Resnično ne razumem, zakaj ni takih, ki bi bili pripravljeni sodelovati - oditi na seminar, v politično šolo, na izlet, v brigado. Razumem, da nimajo časa matere, žene. Ne razumem pa tistih, ki nimajo družinskih obveznosti, vendar čakajo samo to, kdaj bo ura 14. za odhod domov. Včasih je res težko žrtvovati uro ali dve za sestanek na primer, toda kje je tista zagnanost, navdušenost? Saj naj bi vendar mi ustvarjali bodočnost. Samo s tiho kritiko bo jutranji kavi in cigaretu, katere ni nihče pripravljen na glas povedati, se ne bo ničesar spremenilo. Kroj: Mar ni to nezanimanje, lagodnost prisotno povsod, ne le v vaši DO? Štorgelj: Žal je res tako. Malokdo se zanima za dogajanje v okolici, v KS, malokdo je, ki bi prostovoljno opravil delo izven svojega delokroga. Jaz sem prepričana, da bi se dala marsikatera težava lažje rešiti, če bi bili bolj povezani. Tako pa ostajamo pri proslavah in polglasni kritiki. Kroj: Nehote človek dobi vtis, da resnično lahko organizirate le kakšno proslavo ali izlet? štorgelj: Za kaj drugega ni zanimanja. Jaz sicer poskušam sodelovati še drugod, vendar me mika, da bi pustila vse sku- Kakšen naj bi bil naš Pred časom smo glede na izrečene pripombe o slabi obveščenosti in malo znane informacije o tem, kaj člane kolektiva zanima, o čem naj se piše, kako pogosto naj izhaja interno glasilo, izvedli anketo, s katero naj bi dobili odgovore na ta vprašanja in oblikovali glasilo, ki bi bilo po godu večini članov koletiva. Rezultati: 1. TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE IN DSSS: Razposlanih je bilo 215 anketnih vprašalnikov, vrnjenih in izpolnjenih pa 164. Takoj sta bili iz nadaljnje obdelave izločeni 2 vprašalni anketi. Torej je bilo v celoti analiziranih 162 anketnih vprašalnikov, 135 iz neposredne proizvodnje in 27 iz DSSS. Pri anketi so sodelovali naključno izbrani delavci na različnih delovnih mestih. Pri posameznih vprašanjih včasih ni bilo odgovora ali jih je bilo preveč. Takih odgovorov nismo upoštevali, pri obdelavi posameznih odgovorov pa je pripisano število upoštevanih vprašalnikov. 1. Ali berete Kroj? Od 162 anketiranih so le 3 oz. 1,6 % taki, ki Kroja nikoli ne berejo. Največ anketiranih bere Kroj redno (60,2 %), 18,5 % anketiranih bere Kroj pogosto in 18,8 % bere Kroj včasih. Anketirani v proizvodnji: redno bere Kroj 59,2 % anketiranih, 18,5 % pogosto, 19,5 % včasih in 1,7 % anketiranih Kroja ne bere nikoli. Anketirani v DSSS: 70,4 % anketiranih bere Kroj redno, 11,1 % pogosto in 18,5 % včasih. Najbolj redno prebirajo Kroj v skupini A3 (87,5 %) najmanj pa v A-krojilnici (22,5 %). 2. Katere teme vas v Kroju najbolj zanimajo? Pri analizi odgovorov 2 anketna vprašalnika nista upoštevana. Na vprašanje sta bila možna 2 odgovora. paj, ko slišim: »Poglej jo, zopet je ne bo. Ta si pa lahko privošči!«. Naj se javi kdo drug, prepustila mu bom svojo dolžnost. Kroj: Ste mogoče povezani še v kakšno drugo mladinsko organizacijo? Štorgelj: Družimo se predvsem z mladimi, ki delajo v Kovinarstvu Ljubno. Skupno prirejamo v marcu vsakoletni pohod na Loko in Raduho. Dodatna težava za delo naše 00 je dvoizmensko delo, tako da včasih celo predsedstvo težko pride skupaj. Kroj: In za konec? Štorgelj: Upram, res upam, da se bo miselnost mladih sčasoma spremenila. Saj ni potrebno veliko, le malo dobre volje in malo sodelovanja. Če bi to storili vsi mladi v Elkroju, bi bil to velik korak naprej. Kroj? Največ zanimanja so anketirani pokazali za informacije o življenju v DO (27,1 %), kratke zgodbe, križanko, humor (24 %), in za informacije o poslovanju DO (22,6 %). Najmanj jih v Kroju zanimajo informacije o samoupravljanju (1,4 %), in informacije o delu DPO v DO. Anketirani v proizvodnji: v proizvodnji so pokazali največ zanimanja za informacije o življenju v DO (27,4 %), kratke zgodbe, križanko, humor (24,1 %), in informacije o poslovanju DO (24,2 %). Najmanj jih zanimajo informacije s področja samoupravljanja (10,2 o/o) in informacije o delu DPO v DO (9,4 %). Anketirani v DSSS: najbolj se zanimajo za poslovanje DO (35,3 %), informacije o življenju v DO (25,5 %), kratke zgodbe, križanko, humor (23,5 %). Za informacije iz samoupravljanja se ni odločil nihče. 3. Kako pogosto bi moral Izhajati Kroj? Pri obdelavi odgovorov je upoštevanih vseh 162 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Po mnenju anketiranih naj bi Kroj izhajal mesečno (46,2 %) oz. vsakih štirinajst dni (32,6 %). 9,9 % anketiranih meni, da bi Kroj moral izhajati občasno in 8,8 % meni, da bi Kroj moral biti tednik. Anketirani v proizvodnji: 9,6% anketiranih želi, da bi Kroj izhajal tedensko, 33,7 % vsakih štirinajst dni, 45,7 % se je odločilo za mesečnik in 8,5 % je zadovoljno z občasnim izhajanjem Kroja. Anketirani v DSSS: tu se je polovica (51,8 %) odločila za mesečnik, 22,2 % za štirinajst-dnevnik in 11,1 % za tednik. 14,8 % anketiranih je zadovoljno z občasnim izhajanjem Kroja. 4. Ali bi morali bolj pogosto pisati o raznih temah, kakor na primer,... Pri obdelavi odgovorov niso upoštevani 3 anketni vprašalniki. Največ anketiranih je mnenja, da Kroj premalo obravnava pereče probleme (32,8 %), (stanovanjska problematika, OD) kar 30,5 % anketiranih si želi, da bi v Kroj uvedli več novih rubrik (mali oglasi, razni nasveti,...) 15 % anketiranih si želi predstavitve posameznih delovnih sredin, dogajanja v občini pa bi zanimanjem prebiralo 10,8 % anketiranih. Anketirani v proizvodnji: največ se jih je odločilo za obravnavo perečih problemov (32,1 %) in za uvajanje novih rubrik (31,7 %). 3,5 % anketiranih meni, da novosti niso potrebne. Anketirani v DSSS: 41,9 % anketiranih se zanima za pereče probleme in 25,6 % anketiranih za dogajanja v občini in KS. 2,3 % anketiranih meni, da novosti niso potrebne. Nekateri anketirani si želijo, da bi v Kroju začel izhajati roman v nadaljevanju, nekateri si želijo zdravstvene nasvete,... nekaj anketiranih pa si želi manj fotokroni-ke. 5. Če bi Imeli možnost, ali bi tudi vi sodelovali pri oblikovanju Kroja? 50.4 % anketiranih bi pri Kroju sodelovalo, vendar ne bi sami pisali prispevkov. Kar 23,9 % anketiranih bi pri Kroju sodelovalo s svojimi prispevki, kar je glede na sedanjo strukturo dopisnikov Kroja gotovo vzpodbudno. 25,7 % anketiranih sodelovanje pri Kroju ne zanima. Anketirani v proizvodnji: kar 52 % anketiranih se zanima za sodelovanje pri Kroju, le da prispevkov niso pripravljeni sami pisati. 25,5 % anketiranih to ne zanima, 22.4 % anketiranih pa je pripravljeno sodelovati s svojimi prispevki. Anketirani v DSSS: pri oblikovanju Kroja bi sodelovalo 38,5 % anketiranih; takih, ki ne bi sami pisali prispevkov je 34,6 %, 26,9 % anketiranih pa se za tako delo ne zanima. Najmanj pripravljenosti za sodelovanje so pokazali v A-krojilnici in A-likalnici, saj je kar 60 % anketiranih odgovorilo, da jih tako delo ne zanima. 6. Na kakšen način bi sodelovali? Pri analizi odgovorov je od 162 odgovorjenih anketnih vprašalnikov upoštevanih le 120 odgovorov. Nesmiselno je, da je nekdo na vprašanje »Če bi imeli možnost ali bi sodelovali pri oblikovanju Kroja?« odgovoril z »Ne, to me ne zanima«, pri vprašanju o načinu sodelovanja pa pojasnil, da bi prispevke oddajal uredniku. 55,7 % anketiranih si želi posebno skrinjo, kamor bi oddajali svoje prispevke, 35.5 % anketiranih pa si želi pogovora s sodelavcem Kroja. 8,7 % anketiranih bi svoje prispevke oddajalo uredniku. Anketirani v proizvodnji: 7 % anketiranih bi svoje prispevke oddajalo uredniku, 57.5 % v posebno skrinjo, 35,3 % si želi pogovora s sodelavcem Kroja. Anketirani v DSSS: pogovora s sodelavcem Kroja ali posebne skrinje si želi 37,5 % anketiranih, 25 % anketiranih pa bi oddajalo prispevke uredniku. 7. Način Informiranja: Pri tem vprašanju je upoštevanih 158 anketnih vprašalnikov. Po mnenju 41,6 % anketiranih je najboljši tip informiranja časopis, 34,2 % anketiranih meni, da je to oglasna deska, 12,7% se jih navdušuje za radio, le 5,4 % anketiranih meni, da je najboljši tip informiranja delegatski sistem, 6,1 % anketiranih pa je pripisalo, da je najboljši tip informiranja televizija. Anketirani v proizvodnji: 5,6 % anketiranih se je odločilo za delegatski sistem, 40,5 % za časopis, 13 % za radio, 34,1 % za oglasno desko in 6,7 % za televizijo. Anketirani v DSSS: 3,4 % anketiranih se je odločilo za delegatski sistem, 51,7 % za časopis, 10,3 % za radio in 34,5 % za oglasno desko. 2. TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ V Šoštanju je vrnilo izpolnjene ankete 38 anketirancev. Večinaje anketi pristopila resno, iz nekaterih anket pa izvira neresnost in nelogičnost izpolnjevanja posameznih vprašanj. Kljub temu smo v pretres vzeli vse izpolnjene ankete, saj so rezultat naključno izbranih anketirancev, in s tem odraz populacije v tej TOZD. Na vprašanje o čitanju glasila Kroj se je od 38 odgovorov 63,2 % izrazilo, da Kroj bere redno, 10,5 % pogosto in 26,3 % anketiranih, da bere Kroj včasih, ni pa med anketiranimi nikogar, ki Kroja ne bi nikoli prebral. Šoštanjske sodelavce najbolj (28,4 %) zanimajo informacije o poslovanju DO in informacije o življenju v DO. 18,9 % bralcev rado bere kratke zgodbe, križanko, humor, skoraj 11 % modne tokove, še precej manj (6,7 %) pa je zanimanja za samoupravljanje in delo DPO. Na vprašanje o željeni pogostosti izhajanja glasila se je 43,3 % anketiranih odločilo za mesečno izhajanje glasila, 32,4 % za tedensko in 24,3 % za štirinajstdnevno izhajanje glasila. Nad občasnim izhajanjem glasila ni nihče navdušen. Zanimivo pri tem je, da si želijo v večini primerov tedensko izhajanje tisti, kijih zanima predvsem tematika kratkih zgodb, humor, križanka, modni tokovi, itd. Po mnenju največ anketiranih (34,9 %) bi morali v Kroju največ pisati o pereči problematiki (predvsem o reševanju stanovanjskih vprašanj, problematiki nagrajevanja). Poleg omenjene tematike si anketiranci želijo (33,3 %) uvajanje novih rubrik kot so mali oglasi, razni nasveti. Znatno manj, 17,5 % si želi zvedeti kaj več o dogajanjih v posameznih delovnih sredinah, 7,9 % o dogajanjih v občini in KS, trije anketiranci ali 4,8 % vseh glasov si želi predstavitev posameznikov, le ena pripomba pa je bila, da bi bilo v glasilu potrebno prikazati več dogajanja v TOZD Konfekciji Šoštanj. 41,4 % anketiranih bi bilo pripravljenih sodelovati pri oblikovanju glasila, vendar sami niso pripravljeni pisati, 27,6 % veljavnih odgovorov (precej odgovorov se je namreč izključevalo z naslednjim postavljenim vprašanjem in jih v rezultatih ankete zato nismo upoštevali) je pripravljeno sodelovati s svojimi prispevki, kar 31 % anketirancev pa sodelovanje pri oblikova- nju glasila ne zanima. Največ, 45 % tistih, ki so pri oblikovanju glasila pripravljeni sodelovati, želi to opraviti preko pogovora s sodelavcem Kroja, 35 % bi jih prispevke oddajalo v posebno skrinjo, 20 % pa bi jih svoje prispevke oddajalo uredniku. Na vprašanje, kakšen tip informiranja je najboljši, se je 48,7 % anketiranih odločilo za časopis, 33,3 % za oglasno desko, 10,3 % za radio in le trije ali 7,7 % za delegatski sistem. Analiza rezultatov ankete daje jasen odgovor na to, kaj si zaposleni v Elkroju želijo in pričakujejo od internega glasila. Žele si glasilo, mesečnik, v katerem bi v glavnem pisali o problematiki, ki se neposredno dotika ljudi, kot so osebni dohodki, stanovanjska problematika ipd., o dogajanjih v posameznih delovnih sredinah, glasilo, ki bi prinašalo veliko razvedrilnega branja, nasvetov, tudi informacije o poslovanju DO. Pri oblikovanju glasila so sicer pripravljeni sodelovati, vendar bi odgovore na posamezno problematiko moral poiskati urednik sam. Z zadnjo spremembo zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 5/86) je dana možnost, da se določi tudi krajši delovni čas od 42 ur na teden, če se v temeljni organizaciji poskusno skrajšuje delovni čas. Delovni čas je možno skrajšati največ na 36 ur tedensko. Število organizacij v SR Sloveniji, ki lahko poskusno skrajšajo delovni čas je omejeno na 30. Dovoljenje za poskusno skrajšanje delovnega časa izdaja Republiški komite za delo po predhodnem mnenju Zveze sindikatov in Gospodarske zbornice Slovenije. Pri izboru organizacij združenega dela, ki preizkusno skrajšujejo delovni čas, se upoštevajo naslednja merila: - uspešnost poslovanja - različnost dejavnosti - teritorialni vidik - delež v dejavnosti v okviru gospodarstva. V primeru delavčeve nezmožnosti zaradi bolezni delavec ne more nastopiti letnega dopusta, če pa delavec zboli med letnim dopustom, se mu čas bolezni ne všteva v letni dopust. O tem, ali je delavec nezmožen za delo zaradi bolezni ali ne, ugotavlja pristojni zdravnik. Zdravnik ne more odločiti na podlagi delavčeve želje oziroma volje, da je delavec zdrav in zmožen za delo, če dejansko zaradi bolezni dela ne bi smel opravljati. Vsekakor daje anketa tudi odgovor na vprašanje, ali se z izdajanjem glasila ukvarjati profesionalno ali ne. Obenem rezultati ankete presenečajo v tistem delu, ki obravnava tip informiranja. Zelo majhen del anketirancev se je pozitivno izrazil o delegatskem sistemu kot enem od pomembnejših načinov informiranja, kar kaže na to, da delegatski sistem v vsem svojem bistvu ne zaživi, oziroma je vzrok odklanjanja tega načina informiranja tudi zaradi tega, ker se anketiranci manj zanimajo za tematiko, ki je predmet obravnave na sejah samoupravnih organov in DPO. Prepričani smo, da bomo z drugačnim pristopom do izdajanja glasila lahko izpolnili marsikako željo, vsekakor pa bo moral biti osnovni cilj informiranja preko internega glasila poslovanje DO, možnosti za hitrejši razvoj TOZD in DO, pa čeprav večina te problematike ne postavlja na 1. mesto. Organizacija, ki lahko predlaga preizkusno skrajševanje delovnega časa mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Nadpovprečna uspešnost poslovanja v primerjavi z rezultati poslovanja v svoji dejavnosti, ki se ugotavlja za pretekla 3 leta 2. Organizacija mora izdelati analizo pogojev ter sperjeti program ukrepov in aktivnosti za delo v skrajšanem delovnem času. Iz navedenega torej izhaja, da tiste organizacije združenega dela, ki so poslovno zelo uspešne, lahko razmišljajo o skrajše-r vanju delovnega časa, medtem ko tiste, ki niso, tega ne morejo. Prav zaradi navedenega ni možno na željo delavca »prekiniti bolniški stalež« čeprav bi delavec po prekinitvi nastopil letni dopust. Letni dopust bo lahko delavec nastopil šele tedaj, ko bosta zdravnik in konzilij zdravnikov zaključila bolniški stalež in mu ga bo odobril neposredni vodja. Marija Krivec, iur. Kdo in kdaj sme skrajšati delovni čas? Marija Miklavc Prekinitev bolniškega staleža zaradi letnega dopusta PREGLED BOLNIŠKIH IZOSTANKOV PO MESECIH Mesec TOZD Konfekcija Mozirje TOZD Konfekcija Šoštanj DSSS I. 4,1 % 6,5 % 2,7 % II. 7,4 % 13,9 % 4,7 % III. 6,9 % 6,6 % 3,5 % IV. 6,4 % 5,2 % 5,1 % V. 5,1 % 6,9 % 3,6 % VI. 6,3 % 9,1 % 1,9 % VII. 2,4 % 4,9 % 2,3 % Vlil. 5,2 % 6,6 % 3,8 % IX. 5,1 % 4,1 % 2,2 % X. 4,3 % 6,5 % 3,2 % XI. 4,6 % 7,8 % 3,6 % Povprečje 5,2 % 7,1 % 3,3 % Olga JERAJ je naša dolgoletna sodelavka, saj je letos dopolnila že kar 26 delovnih let. Ob novem letu si želi kar največ delovnih uspehov, da bi se v njeni sredini razumeli tako kot doslej, skratka, tako kot vsak izmed nas, si želi zdravja in zadovoljstva tako na delovnem mestu kot tudi doma. Kako se bomo oblekli za novo leto Leto je naokoli in že smo v predprazničnih dnevih, ko se začnemo pripravljati za najdaljšo in najbolj noro noč v letu. Poleg ostalih obveznosti nam misli uhajajo k oblačenju, saj se le lepo, moderno in udobno oblečen človek dobro počuti, kar pa je za uspešne praznične dni za marsikoga zelo pomembno. V zadnjih letih lahko zopet zasledimo velik poudarek na elegantnih večernih oblačilih. Materiali so svetleči, v srebrni, zlati, bakreni barvi in v barvi starega zlata s kombinacijo črno-bele barve, zelene, vijolične in lila barve. Material mora biti bogat, veličasten, z raznimi svetlečimi okraski, ki skoraj dajo vtis nakičenosti. V večernih oblekah prevladuje prava svila, ki daje vtis nežnosti in mogočnosti, »pomagajo« ji materiali iz viskoze, acetata, bombaža, poliestra ter poliamida, pri vseh pa je pomemben svetleči efekt. Zasledimo obleke iz brokata, žoržeta in pravega žameta - to so težke in »bogate« tkanine, ki v letošnjem večernem modnem svetu dopolnjujejo svetleče tkanine. Pri ženskih oblačilih se že nekaj časa prebija na površje princes kroj, za katerega je značilno: ozek pas, široko naglaše-na ramena, bogati rokavi, všitki in ozka krila z valovitimi vstavki. Dolžina kril se giblje pod koleni. Forma hlač se približuje klasiki. Tudi svečane hlače zahtevajo fine materiale, zalikane robove in zavihke. Moški bodo še naprej v klasičnih oblekah iz modnih tkanin (hlače, suknjič in telovnik) s svečanimi srajcami, kravatami ali s še bolj modernimi metuljčki. Vsem želim, da bi našli zase najboljše modno oblačilo za najdaljšo noč v letu, ki vam bo pristajala in v katerem se boste počutili sproščeno, zadovoljne in modno oblečene. Urška Ermenc Nada VALENTIČ je bila v našo DO sprejeta 1.8.1984 leta. Pravi da tistih prvih dni ne bo nikoli pozabila, ker je imela občutek, da bo s težavo sprejeta v delovno sredino. Proti pričakovanju sojo sodelavke lepo sprejele, tajile niso ne svojih, ne tujih problemov, reševale so jih skupno, zato se na delu dobro počuti. Ob novem letu, kakor tudi v vseh naslednjih letih si želi, da bi se še naprej razumeli na delovnem mestu kot tudi v celotnem kolektivu Elkroja. Ko bo šestico zamenjala sedmica... Prav gotovo ga ni med nami, ki se ob zaključku leta ne bi zamislil in napravil »obračun« preteklega leta in koval načrte za prihodnje. Nekaj naših sodelavk nam je ob tej priliki o počutju, željah in načrtih povedalo naslednje: Mara PRAZNIK je v Elkroju zaposlena že 19 let, je pridna in vestna delavka. Ob novem letu si želi predvsem zdravja, še boljših delovnih uspehov in o boljših pogojev dela, pa tudi višjih osebnih dohodkov, saj so le-ti pogoje za boljše življenje. Marija ČEŠNOVAR: »Novo leto je čas, ko primemo prijatelji in znanci za pero ali si stisnemo roke in si zaželimo vse najboljše. Osebno si želim zdravja, na delovnem mestu pa več tovarniških odnosov med sodelavci.« Tatjana REMIC Ko smo jo »ulovili« je bila ravno na obisku v matični firmi, kajti sedaj že precej časa pomaga pri usposabljanju novih delavk v Alibunarju. Pravi, da se je v delo in tudi okolje dobro vključila, da pa se pojavljajo še precejšnji problemi zaradi nezadostne usposobljenosti kadra. Tako v popoldanskih urah priučuje dekleta za delo v šivalnici, dopoldne pa pomaga pri reševanju tekoče problematike v proizvodnji. Delo je zanimivo, vendar pa precej naporno. »Sedaj pred odpremo, ki bo 19. decembra, bomo sigurno delali cele dneve in tudi ponoči, da bomo gotovi« pravi Tatjana in se nasmehne. Pred kratkim je Tatjana dobila ključe od svojega novega stanovanja v Lučah, zato jo kar malo vleče nazaj v Slovenijo. Sicer pa si želi, da bi bila pri svojem delu kar najbolj uspešna, kar pomeni tudi željeno učinkovitost in kvaliteto dela kolektiva v Alibunarju. TOMINŠEK URŠKA Letošnje leto je bilo za mene kar uspešno. Naredila sem strokovni izpit, selili smo se v novo halo in izpolnila sem 18 let. V novem letu pa želim, da bi bila zdrava in da bi bile plače malo boljše. Na kraju želim vsem delavcem Elkroja - Srečno '87. PUŠNIK MARINKA Letošnje leto je bilo zelo razgibano. Od selitve v novo halo, novega načina dela, kadrovskih sprememb in sprememb na delovnem mestu. Zato si želim v naslednjem letu da bi bilo bolj umirjeno in da bi manj menjavala operacije, ter da bi bila zdrava. Vsem delavcem naše DO želim zdravo in srečno Novo leto. MLAJŠI O NAS V poletnih mesecih smo obiskali nekaj praktikantk oziroma deklet, ki so bila na počitniškem delu v Elkroju in jih povprašali, kako se počutijo med nami, kakšno se jim zdi delo v Elkroju in kako bo njihova praksa vplivala na njihove odločitve o izbiri poklica, če si le-tega niso pred tem že izbrale. Njihovi vtisi so takile: MARIJA KLADNIK in MARTINA KUM-PREJ »Sva prijateljici in tudi za počitniško delo vsa se odločili skupaj. Prisluženi denar bova porabili za nakup šolskih potrebščin in mogoče kakšne nove obleke - če bo kaj ostalo, seveda. Šolanje bova nadaljevali na tekstilni konfekciji in upava na razumevanje v Elkroju (s tem sva mislili štipendijo). Sedaj delava v likalnici in najin največji problem, poleg 8 urnega stanja in vročine, je, da ne marava kisle vode. Tako sva vsak dan žejni. Ampak pridni sva pa vseeno, a ne?« sta se dekleti odrezali, trditev pa so z nasmehom in kimanjem pritrdile okrog stoječe delavke. »Delo tukaj je kar v redu, moti naju predvsem vročina in seveda jutranje vstajanje. Zato imava raje popoldansko izmeno. Tudi z ostalimi delavkami se dobro razumeva, delo samo ni prehudo, saj še nimava norme. Vendar se kljub temu trudiva, da narediva čimveč.« MANUELA ŽEMELJ »Za počitniško delo sem se odločila, ker bi rada izpopolnila svoje znanje slovenščine in ker tudi v počitnicah rada delam. Zlagam kolekcijo in delo tu je kar naporno, seveda je vse odvisno od dneva Včasih je več, včasih manj. V letošnjih počitnicah sem se imela lepo, vendar si skoraj že želim septembra, ko bom odšla v 8. razred. Za drugo leto še ne vem, kje bom na počitniškem delu. Če bo ostalo tu vsaj tako v redu, kot do sedaj, se bom še enkrat vrnila v Elkroj.« MARIJA BOGDAN »Sem na počitniškem delu, ker sem na praksi že bila v aprilu in maju. Takrat sem delala 14 dni. Vrnila sem se zato, ker v tem delu uživam. Zelo se veselim in nestrpno pričakujem dan, ko bom tu v Elkroju stalno zaposlena. To bo čez približno dve leti, saj se izobražujem za poklic konfekcionarja in prejemam tu štipendijo. Poleg dela mi je v Elkroju zelo všeč tudi kolektiv in zjutraj mi ni nikoli težko vstati, saj se vsakega delovnega dne posebej veselim.« MARIJA VRŠNAK »Naslednje leto se nameravam vpisati na tekstilno šolo. Ker bi rada tovrstno delo vsaj malo že prej spoznala, sem se odločila za počitniško delo v Elkroju. Seveda mi ne bo odveč tudi kakšen dodatno prislužen dinar. Zaenkrat je tu vse v redu, vendar v 14 dneh ne morem točno oceniti vsega dela in medsebojnih odnosov. Kljub temu je letošnje počitniško delo mojo odločitev o nadaljnjem šolanju še utrdilo« Pismo bivše praktikantke Pozdravljeni! Gotovo ste me spoznali v času moje prakse. S papirjem in svinčnikom sem se sprehajala naokrog, včasih si kaj zapisala, vtaknila nos, kamor se je dalo. občasno „zatežila" z anketami,... Študiram namreč novinarstvo in moje glavno delo pri vas je bilo zbiranje gradiva za Kroj. Bila sem na obvezni počitniški praksi in kot zaklet lokal — patriot sem si seveda izbrala Elkroj. Ni mi žal. V treh tednih sem izvedela, kje je A 1, B šivalnica, kdo je vodja komercialnega sektorja, ... Skratka, celo znašla sem se. Škoda, ker po treh tednih odhajam. Sedaj vem, kaj in kako v Elkroju delate, na koga se je treba obrniti za določene podatke, kdo je priljubljen, koga ne marate,... Lahko rečem, da sem zadovoljna. Res mi ni bilo prijetno vstajati ob 5. uri. Delovna akcija delavcev DSSS, ki je po nepotrebnem vzburila duhove v neposretfii proizvodnji Včasih me je kdo nadrl, toda s stisnjenimi zobmi in odštevanjem, kolikokrat bo treba še vstati, se vse preživi. Za tri tedne sem prosti čas kar pametno izkoristila. Ugotovila sem, da je večina zaposlenih v Elkroju zelo prijetna, komunikativna in da radi pomagate. Posebej se za pomoč in uvajanje v delo zahvaljujem PAlS-i (to sem lastnoročno napisala!). Veseli me, da sedaj vem za obrat v Lučah, TOZD v Šoštanju, objekte v Alibunarju in Odžaku. Glede na to, da sem vedno ponosna, kadar izven Savinjske vidim napis Elkroj, bi vsaj del tega lahko vedela že prej. Spoznala sem nekaj zanimivih ljudi, spoznala del svojega bodočega dela, dolgočasila se nisem nikoli in skoraj si želim, da vse skupaj ne bi tako hitro minilo. Izvedela sem le del vaših problemov in še ta ni majhen. Tolažim se s tem, da je tako povsod. Z malo več strpnosti, boljšim sodelovanjem in več dobre volje bi bilo teh problemov manj, vsaj tistih medčloveških. Če se še kdaj vrnem, bom morda ugotovila, kdo v Elkroju največ dela. Kolikor sem slišala, je vsak zase najbolj ubogi in delaven. Danes je petek in danes odhajam. Pozdravljam vse in se še enkrat zahvaljujem za pomoč. Urša Kolenc VESTI LB TB VELENJE Obračun obresti od deviznih vlog za leto 1986 Kot smo vas že obvestili, spoštovani varčevalci, je bil v letu 1984 na osnovi odloka Zveznega izvršnega sveta spremenjen način obračuna in pripisa obresti oddeviznih vlog. Obresti od sredstev na deviznih vlogah jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne živijo v tujini, se izplačujejo v dinarjih tudi za leto 1986, v skladu z določilom Zakona o deviznem poslovanju (Ur. I. SFRJ št. 66/85). Kako bodo obračunane obresti? Obresti bodo obračunane po veljavnih obrestnih merah za devizne vloge v devizah, potem pa po tečaju za posamezno valuto na dan obračuna, to je 31. 12. 1986, preračunane v dinarje. Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog — najkrajša in najenostavnejša pot do obresti Dinarske obresti od vaših deviznih prihrankov bo banka vodila kot vpogledno vlogo vse do dne, ko bo prejela vaš nalog za izplačilo ali prenos obresti na dinarski račun. Predpisani postopek je zapleten, zato je dvig obresti takoj v januarju, žal, povezan z neizogibnimi vrstami in čakanjem pred bančnimi okenci. Vse v zvezi z izplačilom obresti je možno urediti mnogo enostavneje, brez nepotrebnih skrbi in že danes. In kaj je treba storiti? Čim prej, najkasneje pa do 25. decembra tega leta, KNJIŽNICA IN HRANILNA BLAGAJNA Pojasnilo vsem članom delovnega kolektiva Elkroj glede izdajanja knjig in denarja: Knjige lahko zamenjujete vsak dan od 6. do 9. ure in 12.30 do 13.45 ure. Hranilna blagajna posluje vsak dan od 10.30 do 12. ure, oziroma od 9. do 12. ure. Na dan izplačila OD denar izdajam od 8. do 13.3o ure, oziroma takoj, ko dobite iz OD kuverte z boni. Isto velja za naslednji dan. Denarja ne izdajam ob sobotah, ker SDK ne posluje, prav tako tudi ne dva dni pred izplačilom OD, zaradi priprave na izplačilo: tiskanje bonov, položnic itd., razen v slučaju, če ga kdo nujno potrebuje. NIKO * F Jiilf J71P tiri1 c ir* fl * 1 Preurejena jedilnica zagotavlja bolj* počutje pri jedi. predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo, ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih - obrazec DRO—11. V obrazcu, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti; z 31. decembrom 1986, bodo obresti že prenesene na želeni račun, v katerikoli enoti Ljubljanske banke. To pa še ni vse. Zahtevek za prenos obresti za leto 1986 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Znesek obračunanih obresti se že od 1. januarja dalje obrestuje po veljavni obrestni meri, kar je posebej pomembno za varčevalce, ki želijo obresti prenesti na hranilno vlogo, vezano nad 1,2 ali 3 leta. Če boste zahtevali prenos obresti na tekoči račun, vpis obresti v banki sploh ni potreben. Z obrestmi boste lahko razpolagali že 1. januarja, banka pa vas bo o novem stanju obvestila s prvim rednim obvestilom. Varčevalcem, ki so zahtevek za prenos obresti predložili banki že v letu 1984 ali 1985 , bomo obresti za leto 1986 prenesli avtomatično na želeni račun. Le v primeru, da je medtem prišlo do spremembe, kot je napr. ukinitev dinarskega računa ali ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ali deviznega računa, je treba banki predložiti nov zahtevek. Tudi v primeru, da v Ljubljanski banki nimate ne tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, ne bo težav. V enoti naše banke, ki vam je najbolj pri roki, lahko odprete dinarsko hranilno vlogo in številko te vloge vnesete v zahtevek. Zagotovite si boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi! Zakaj ne bi, hkrati s prenosom obresti, uredili tudi problema odvečnih deviznih vlog. Marsikateri varčevalec ima namreč več deviznih hranilnih vlog, na njih pa zanemarljivo majhne zneske. Če ste imetnik večih deviznih računov ali deviznih hranilnih knjižic, SEZNAM NOVIH KNJIG KNJIŽNICE ELKROJ Avtor Naslov dela Archer J. Izgubljena hči Blixen K. Spomin na Afriko Cabezas 0. Gora ni le velika stepa Ca to N. Vse reke tečejo Clark M. H. Na preži Con ra n S. Čipke Čadež I. Beračeva zgodba Črnologar L. Na drugem bregu Danella U. Pozabi če hočeš živeti Danella U. Divja plima I Danella U. Divja plima II Harrison W. Lepa punčka Kolt V. Judežev poljub Irving J. Garpov svet Jakes J. Sever in jug I Jakes J. Sever in jug 11 Kirst H. H. Dekleta v uniformi Louys P. Tri hčere svoje matere Mailer N. Nepremagljivi ne plešejo Malenšek M. Skobci nad dolino Minih Petrič J. Sovraštvo ni večno Plain B. Zimzelen Rocco in Antonija Krilati prašiči Segal E. Moški ženska in otrok Sevela E. Moški pomenek v banji Steel D Usodna križanja Taylor Bradford B. Glas srca I Taylor Bradford B. Glas srca II Taylor Bradford B. Glas srca III Theroux P. Zvodnik VVallace E. Dvojnica Zidar A. Sence na mavrici Zupan J. Vedanec lahko sredstva prenesete na eno ali dve devizni vlogi, s katerima redno poslujete, in si tako zagotovite boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi. Da bi se izognili možnim pomotam, je najbolje, da prenesete v banko tudi vse knjižice oziroma številke deviznih računov (na izpisku, kartončku ali drugače zapisano), ki bi jih želeli zapreti. S tem obvestilom smo vam želeli predstaviti najkrajšo in najenostavnejšo pot do obresti. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi nadvse dobre mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam A izmene in ostalim, ki so se odolžili njenemu spominu ali jo pospremili na zadnji poti. Žalujoča hči Ogradi Francka ZAHVALA Ob težki izgubi dragega brata iskrena hvala vsem ki ste sočustvovali z mano, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Robnik Pavla ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega atija se zahvaljujem vsem sodelavkam A 1 za sočustvovanje in zbran denar. Joja Grudnik ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem vsem za tolažilne besede, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Marica Livk Celje - skladišče D-Per NOVOLETNA NAGRADNA 192/1986 1119862045,3 COBISS s mm NIFo l'E5T]T/3 OXvs- most [EMOST STflCt} SLIK/) K*|STM TEJOI/a// W/fil PdlJStl' Monvo 5f/?E2M M^rU Hof/o? /AtE /?v5Mo ŽBNlKo ME PAftpoM MCTEt, MOCOrth" TA$ E1MP0J4 JEH^MJE 29R4VIL |JLov4$iq j Pesni m !jZ vo)vep JftM v ZlTNjUt ^0LKlK