IK V — lo prM«lkot. • /fallt •»••P* ---- PR O S VETA ^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE n UrsdaiM t» ipvrafKM prosteHi M9T 8. Lawndsl« A?t Offlse of Ptfetteatioat Mlf Boutt LawndaU Ar«. T«k»k«M, BoekirtU 4*04 Usta J» 16.00 U, iMS, al Hi u« am « ompm <* lUNh a. ira. CHICAGO, ILL., TOREK, 19. MAJA (MAY 19), 1936. Subscription 90.00 Y«srlj ÖTEV.—NUMHKR 9H Ur SMUlnff a* vato «f posta«« provldo« for te ^pozsbljence' bi morala tkrbeti zvezna vlada lavni problem 1 se pred nami York.^(FP) - Kako A-da rešuje vprašanje aocisL-otfte, je bil predmet splo-konference, ki se je zadnje vršila v tem mestu pod poveljstvom Ameriške zveze I locialno zaščito. Iz poročil in forov je bilo razvidno, da je v zadnjih letih sicer storjen iredek v raznih področjih, to-llavni problemi socialne zaiti no še nedotaknjeni, 'ijnik zveze Abraham Epstein loročal, da se je lani podvojilo rilo starih oseb, ki prejemajo iroatno podporo kot posledica wjetja starostnega zavarova-iv raznih državah. Leta 1934 to podporo prejemalo 213,000 rib; lani pa 404,000, kar je maj-del starih in nepreskrbljenih v deželi. Teh se ceni na 0-og šest milijonov. Kako se pre-rijajo, je njih lastna zadeva. Zakone za starostno zavarovalo lani sprejele sledeče drža-Alabama, Arkansas, Connec-ut, Florida, Illinois, Michigan, tsissippi, Missouri, Oklahoma, lode Island, Texas in Vermont, ukoni stopijo v veljavo letos, finoma v drugi polovici leta. Epstein je naglašal, da so še glavni problemi nesigurnosti id nami. Kritiziral je zvezni iitni zakon, ker popolnoma i-ira bolniško zavarovanje in ido sedanjih brezposelnih, od irlh večina ne bo nikdar več bila dela in zaslužka v indu-rijah. Sedanji zakon te ljudi, 112 milijonov, popolnoma i-orira. 'ei govornikov je kritiziralo inji zvezni zakon tudi vsled ker ne določa, naj bodo dr-mi zakoni upravljani po izpit-\ u*lužl*ncih (civil service). _ ( A Kulp s |M'iinsylvanske iverzi je rekel, "da se trese ob »'i. kaj se bo lahko zgodilo s Jevinjem brezposelnostne ■Pore v nekaterih državah," f * vladne službe dele po »epu Mitičnega favorizma. vobodne volitve prihajajo v Rusiji? °*bna komisija odo-b"la tekot nove ustave v». 1H. maja. — Poseb ^«•.slajna komisija, kate--C**'* Josef Stalin, je P*'1* končni tekst nove so *7'»tavp za Rusijo. Komi J' '"ia na dHu več meaecev n "«»ve ustave I,o zdaj pred Mskemu ttklnV ki * oblast v Sovjet-r Ki"iar ta odbor potrdi ' a oficielnn nm. n.rar1(, i,, , "" in \ejavna. .m« j, *vjet«ka ustava določa ktnJh. tajnih in ena v K ««Ji. Vsi držav ■a ; 1 "" pravico. Izvze socialnega iz IM, Domače vesti Spat smrtna nesreča v Mlnnesoti Ely, Minn. — Jos Podboj, star 26 let, se je pred nekaj dnevi smrtno ponesrečil s svojim avtom na cesti Ely-Tower, 12 milj zapadno od tu. Našli so ga mrtvega pod prevrnjenim avtom in zdravnik je ugotovil smrt z za-^ušenjem. Barbara Mauser in Frances Shuster sta informirali policijo, da ju je Podboj peljal v Virginijo, nazaj grede je pa bil nekoliko vinjen in odpeljal ee je sam proti domu, toda med potjo ga je doletela smrt. Smrt starega rudarja v domovini _ Edison, Kans.—Frances Poti-sek je prejela žalostno vest, da je v Prevaljah na Spodnjem Štajerskem umrl 21. aprila njen oče Martin Perme v visoki starosti 87 let. Bil je najstarejši rudar v svojem kraju. V Ameriki zapušča hčer, v starem kraju pa pet hčera in druge sorodnike. Nov grob v New Yorku ' Brooklyn, N. Y.—Zadnje dni je tu naglo umrla Mary Ivanäek, doma iz Sel pri Brežicah na Sta-erskem. Vesti iz Kansas Cityja Kansas City, Kans. — Pred cratkim je tu umrla Katarina Sečen, roj. Ritmanič, stara 44 et in doma iz Dolenjcev pri Ad-ešičih v Beli Krajini. V Ameriki e bila 30 let in tu zapušča moža, itiri sinove in šest hčera.—Dalje je tu umrl pionir Martin Medved, star 72 let in doma iz Dolenje Podgore pri Starem trgu v Beli Krajini. Bil je najstarejši Slovenec v naselbini in 44 let je delal v Armourjevi klavnici. Zapušča ženo, tri sinove, dve hčeri, devet vnukov in brata. — Nadalje.je umrla Mary Svigelj, süua 87 let in doma is Deakove vasi pri Starem trgu ob Kolpi v Beli Krajini. V Ameriki je živela 27 let in ves čas pri sinu. *oleg sina zapušča tudi hčer v Willardu, Wis., in mnogo vnukov ter pravnukov. Clevelandske novice Cleveland.-J-Enajstletni Viktor Rožanec si je zlomil roko in dobil je druge telesne poškodbe, ko je padel s porča v prvem nadstropju. Nahaja se v bolnišnici. — V bolnišnici je umrla osem-etna Amalija Stautihar, ki za-pušč starše, tri brate in dve sestri. — Dalje je umrl Leopold Debevec, po domače Kavsarjev, star 47 let in doma iz Martinja-ka pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriki je bil 32 let in zapušča brata In sestro, pri kateri je stanoval. Bil je Član društva 5 SNPJ. — Jennie Go-spodarič je prejela žalostno vest, da je v Zaklancu pri Vrhniki u-mrl njen oče Franc Verhovec v starosti 82 let. V Ameriki zapušča dva sinova in dve hčeri. Rojak ponesrečen v Abesiniji Cleveland. — Joško Jerkič je bil obveščen iz Btare domovine o nesrečni smrti rojaka Lojzeta Vrčona, po domače Kračetovega iz Dobravelj pri Vipavi na Pri morskem, ki je bil priženjen pri Rustjevih v Skriljah. Vrčon se je prostovoljno podal kot delavec v Abesinijo, da kaj zasluži, ali ko so gradili novo cesto čez neko goro v Abesiniji, se je udr skalnati plaz in zasul večje Ate vilo delavcev. Ko so Vrčona od-kopaH, je ie živel kakih deset minut in potem je izdihnil. Pokopali so ga v črni Afriki. Star je bil 86 let in zapušča ženo in majhne otroke. dr '«terim sodišče ¡uiska pravice *"* Lucije Ab*. " Add,, Abatí •*ka Somalija Vat ne vesti iz Klana, da Itali »Jejo Abeslnce '"k dan jih u 'Wkar no Itali 'dis Ababo, so "'•Ii 1VX> Abe '»1*11*1« j€ »ip| VOJAŠKA VIA-' DANA KRMILU V JERUZALEMU Angleške avtoritete skusajo ustaviti izgrede med židi in Arabci UMOR TREH ZIDOV POVZROČIL PANIKO Jeruzalem, 18. maja. — Angleške avtoritete so uveljavile odredbo, da se ne sme noben prebivalec Jeruzalema pokazati na u-licah med osmo uro zvečer in šesto zjutraj. Ta drastični korak so podvzele, da preprečijo nove izgrede med židi in Arabci. Med Židi sekiri panika, kar je posledica včerajšnjega arabskega napada, v katerem so bili trije žid-je ubiti in dva ranjena. Angleško vojaštvo je prepovedalo rabo cest ponoči in ustavilo ves promet. Na vseh cestnih križiščih in drugih strategičnih točkah je postavilo strojne puške. Vojaki in policaji stražijo vsa pota, ki vodijo v Jeruzalem, in vsako sumljivo osebo preiščejo, če nosi orožje. Jeruzalem ni videl tako močne oborožene sile, odkar je Anglija zasedla Palestino. Arthur VVauchope, vrhovni angleški komisar v Palestini, je sklical konferenco vodilnih uradnikov, na kateri bodo sklepali o nadaljnjih ukrepih, ki naj bi u-stavili izgrede med židi in Arabci. Da prepričajo, prebivalstvo o mogočnosti angleške oborožena sile, je britska infanterija, spremljana s tanki in oklopnimi avtomobili, paradirala v raznih krajih Palestine. Izgredi med židi in Arabci so izbruhnili H), aprila v Jaii ift se potem razširili nu Jeruzalem in druga mesta. V izgredih je bilo doslej ubitih 23 Židov in 15 A-rabcev. Včeraj so eksplodirale tri bombe v Safedu — ena v bližini policijske postaje, druga pred poštnim uradom in tretja v bližini židovskega hotela. Oblasti so poslale močne vojaške oddelke v mesto, da preprečijo nemire, V Safedu so bili I. 1929 veliki izgredi, v katerih so Arabci u-jili večje število Židov. rOsl)« na 8. «tranl.l Bolivija dobila revolucionarni režim Predsednik se je moral odpovedati U Paz, Bolivija, 18. maja. — Vojaški Častniki ^n Člani socialistične stranke ao prišli na krmilo po nekrvavem puču, ki je strmoglavil režim prtdsednika Sor-zana. Vojaški čsatniki so včeraj udrli v predsednikovo palačo in zahtevali, naj fcorzano predloži spisano resignaoijo, kar je storil brez obotavljanja. On se je sam povzpel na krmilo Bolivije po u-spešnem puču pred dvema letoma. Polkovnik Buath, načelnik ar-madnega štaba, ki je vodil puČ, je potem naznanil organiziranje junte, ki jo tvorijo vojaški Častniki in socialisti. V svojem naznanilu je poudaril, da je cilj nove vlade ustanovitev novega re da, ki bo baziral na socialni pravičnosti in enakopravnosti. Polkovnik David Toro je bil Izbran za novega predsednika. On se sedaj nahaja v teritoriju Cha-co, zaradi katerega je pred nekaj leti izbruhnila vojna med Bolivijo in Paragvajem. Dokler se Toro ne vrne, bo Busch vodil v lud ne posle. Takojšnji cilj JDöse administracije je poravnava generalne stavke, ki je izbruhnila zadnji petek. Delavska federacija je včeraj naznanila suspendiranje stavke in obljubila sodelovanje novi vojaško-soclslistični vladi. Manifest, ki ga je izdal polkovnik Busch, naglaša, "da je doslej mala skuplnti kontrolirala bogastvo dežele in izkoriščala naravne vire, to bb pa sedaj odpravljeno." J Avstrijski fašisti čakajo na Mussolini jevo pomoč Ounaj, 18. maja. — Napovedane civilne vojne včeraj ni bi. lo. Heimweh rove i čakajo, da se vrne njihov ostavljeni vodja Starhemberg iz Rima. Po Dunaju se je razširila vest, da so lokalni heimwehrovski voditelji prejeli "zaupno vest" iz Rima, da je Mussolini obljubil Star-hembergu pomoč. Heimwehrovci govore, da Schuschniggov nekrvavi puč znači predajo Avstrije Hitlerju. Razpust in razorožitev Heim weh ra je doslej še na papirju. Kriza vsekakor pride, ko Schuschniggova vlada začne razoroževati heimwehrovee. 1101, Act «f Oct. t, 191T, antk«iia«d ob Jwl» M, ISIS. SPOR RAZDVOJIL NACIONALISTOV INDUl Novi vodja nacionalistov za agresivno politiko proti Angliji GANDHI POTISNJEN V OZADJE Wardha, Indija. 18. maja. — "Moje življensko delo je uničeno", je rekel mahatma Gandhi v izjavi, v kateri je komentiral re« zultat nedavne konference Indij* skega nacionalističnega kongresa, ki se je vršila v Lucknowu. "Niti britsko zatiranje in odločnost nista škodili mojemu delu v taki meri kakor nova politika, ki jo izvaja Jawaharlal Nehru, sedanji predsednik Indijskega narodnega kongresa." Gandhi je imel v mislih spor s sedanjim voditeljem kongresa, ki je nastal pred nekaj meseci in kateri ga je prežel z občutkom, da so ga izdali njegovi najboljši prijatelji. Spor je izzvalo vprašanje. kakšnih metod naj ae nacionalisti poslužujejo v borbi m neodvisnost Indije. Gandhi je za pasiven odpor in proti rabi sile, dočim Nehru zagovarja agreaiv-no politiko. Slednji je na tadnji konferenci jasno povedal, da se zanaša na organizirano silo kmetov in delavcev, ki edina more rešiti Indijo iipod angleške nadvlade. Gandhi je uverjen, da bodo angleške avtoritete uveljavile drastične ukrepe, če bo Nahru izvajal svojo politiko in temu bo sledilojvtlivanja krvi, "<*ez dve ali tri leta se bo ta goreči voditelj vrnil k mani in me prosil, naj jaz |>opalJem In dijo v svobodo", je rekel Gend-hi. "On bo takrat spoznal, da /. rabo sile ne bo ničesar opravi proti Angliji. Ko se bo uvaril, da je njegova politika napačna, bom imel nov program, ki bo v*nemi-ril Anglijo bolj nego moja zadnja kampanja civilne nepokoršči-ne." Nehru je drugačnega tipa nego Gandhi. On je za rabo sile, da se Indija otrese angleške nadvlade. "Člani našega kongresa se morajo bojevati, ne tkati", Je rekel Nehru na konferenci v Luck-fDsli« n« I. «trasi.) ON voua WAY/ V 'C /v r _ ¿1 Poljska spet žaga-žila nazaj v reakcijo Varšava, 18. maja. — Nova poljska vlada, kateri predseduje general Felician Slawoj-8kla-dowski, bo nadaljevala politiko umrlega fašističnega diktatorja PilNudskega. V vlado je priše tudi bivii justični minister G rs bowski, veliki sovražnik levi-čarjev. Njegov povratek je signal za socialiste, rebelne kmete In komuniste, da jih ne čaka nič dobrega. UNION CARD W S. s •1 X ) Dva mučitelja v Floridi oproščena! Petorici je pa zmanjia-na obtožnica po sodniku Bartow, Fla„ 18. maja.—Sodni proces proti sedmorlci poli-cijskih morilcev socialista Jos. Shoemakerja in ugrabiteljev ter mučiteljev dveh drugih organi-zatorjev bresposelnlh delavcev v Tampi Je bila zadnji teden ponovno pretrgan zaradi nekaterih tehničnih vprašanj, ki jih je sproAilo sagovorništvo obtožencev. V soboto je sodnik Deweil s posebnim odlokom rešil ta vprašanja, in aicer na ta hačin, da je docela zavrgel obtožnico proti dvema obtožencema, ostalim petim obtožencem je pa zavrgel tri točke obtoinice, tako da je ostala samo še ena točka. O-proščena sta bivii policijski šef R. G. Tittsworth ii Tampe in bivši policaj Robert Campbell. Zavržene tri točke v obtožnici proti oatali petorici obtožencev se tičejo organizirane zarote za ugrabitev Kugena F. Poulnota, organizirane sarote, da se Poul-not spravi v zapor brez vzroka in izvršitev teh dveh zarot. O-stala je še ena točka v obtožnici so per petorico, katera se tiče aktualnega ugrabljenja in mučenja ugrabiJencev. To točko je sodnik prepustil poroti, naj odloči glede krivde. Obravnava se danes nadalju-je in sagovorništvo ima glavno besedo. Pavelič, Kvaternik ajbm^jmICIC «a ■ L^^ Bes ■ izpuščena v ltaiij Voditelja zarote proti Aleksandru prosta Kim, I M. maja. — Dr. Ante Pavelič in Egon Kvaternik glavna voditelja hrvaške tero ristične organizacije "Ustsši" ki sta bila v zaporu v Turinu od 18. oktobra 19.H4, sta bila soboto izpuščena Is ječe. Franciji sta bila obe obtožena kot glavna krivca atentata na jugoslovanskega kralja Aleksan dra v Marselllesu in zadnjo jesen sta bila roča, da se je tok zlata iz Kvrope v Združene države ponovil zad nji teden. Od srnde aprila Je pri šlo za 150 milijonov dolarjev zla la in od te vsote Je 126 milijonov prišlo iz Francije. Od novega leta do J. maja je francoska dr žavna banka ~ ki pa Je privat no isidjetji* — izgubila .T7R ml Iijoihiv dolarjev v zlatu, <¿ia» organiziranega è* la vat va. (NarUal Jrrger.) flmtrnim Francija morda dobi prvo iensko v vladi 1'ariz, IH maja. — Prihajajoča Mocialistična vlada v Franciji bo morda imela v svoji vladi prvo fenako. HoeialUfka Germains Picard Mi»eh je reMfia kandidatka za ministerko javne« ga zdravja 7.»-n. 1 I mh>< iji ni majo volilo«- |»rn\M«- »-«!.< /ako na tli, ki bi jim branil javno alužbo. Farmarsko-delavika stranka v Indiani South I trud, Ind., IM maja.— I > v en t o| N*t de»e t zastopnikov lil *S»topnie raznih delavskih unij se Je sešlo vCeraj tu in ustanovilo farmar«ko-delaviiko stranko v državi Indiani. Vodja stranke Je John Itarteae, ki Je aktiven v uniji avtnife delavcev. Prva kon. venci ja nove «trafike bo pribil • nji me»««e ZDRAVNIK HVALI RUSKI ZDRAV-STVENI SISTEM Bolniška zveza se je bavila z važnimi problemi SLABA SKRB ZA RE-LIFNE "KLIENTE" Chicago. — (FP) — Na kon-ferenci Zveze bolnišnic treh dr«, lav —. Illinoisa, VVisconsina in Indiane — je bila posvečena večja pažnja zdravstvenemu sistemu sovjetske Rusije. O njem je poročal dr. William H. Walsh is Chkaga, ki je leta 1WM več mesecev Študiral zdravstveni sistem v Rusiji kakor tudi v drugih deželah. On je svetovno priznana avtoriteta na polju ljudskega zdravja in svetovalec mnogih bolnišnic. Svoj govor ni povsem ali predvsem posvetil sovjetski medicini, marveč Jo je le primerjal s ameriškim zdravstvenim sistemom. Posledica tega Je bil velik kontrast v prilog socialisirani medicini kot je v veljavi v Rusiji. Rusija je tudi edina dežela na svetu s enotnim sdravatvenim si-stemom, pod katerim gresta preventivna In kurativna medicina roka v roki. Urglral Je organlai-ranje ameriške medicine na sli-čen način, Vsled visokih cen si v Ameriki ogromna večina ljudstva ne more privoščiti zdravniških preiskav, je rekel dr. Walsh, V sovjetski Rusiji so take preiskav« na razpolago vsakemu breaplač-no. I« vsega Uga sledi» J« isjaval on, da Je državna medicina vali-ko bolj zmožna priti v okom na-Ifzljlvlm boleznim kot so rak in Jetlka, dokler so še ozdravljiv«! Faktičnu so V Združenih drža-vah državni sanatoriji za tuberkulozne edina Institucija, ki se u-spešno bori proti tej bolezni. V Ameriki Je tudi škandalozno veliko smrtnih slučajev pri porodu, ns drugI strani Je pa število porodnih smrti zelo nizko v Sovjetski Kusiji, Dr. Walsh Je rekel, da Je zasluga Uga dejstvo, da imajo ruska matere Itredno dobro zdravniško oskrbo pred porodom na stroške države (delav-ke so deležne plačanih počitnic šest tednov pred In šest tednov po |>orodu). Marjorte Bate«, pomožna nadzornica v medicinskem rellfnem uradu okraja Cook, si je privoščila izredno slabo zdravniško o-akrbo, ki jo dobe brezposelni in drugi reveil od vlade. Zdravstvena oNkrba relifnih kllentov "Je grozno «laha" še |Nisebno v krizi, dasi tudi v boljših ča«ih ne zadostuje. V vseh Združenih državah so samo štiri države, ki nosijo stroške za ladniško oakrbo relifnih kllnetov v bolnišnicah. Te države «o l'enusylvaiilja, ki jiotroši £1,500,000 na leto v ta namen, C-onnecticut, Maine in Mississippi. Kariadftka vlada ima lia drugI strani Imljši «istem, ker no«i «arnit to breme za vso deželo, Mr. Mary Wy«or Keefer pa Je porasla o ««nitsrnih razmerah med rellfnlml klienti, Rekla Je, da no v mnogih družinah te raz* niere neverjetno slsbe in pod VNSki kritiko, to poNebuo, kjer Je pomanjkanje vodnih naprav in stranišč (v rhJcagu Je takih "«tanovanj" stotine v širokih •lumskih predelib) Radi zdrav» nlškegii pomanjkanja Je doati re-hran. i i Iranlh na delo WI'A, da«i bi morali biti v p »»lelji sli pa pri lahkem delu, je izvajala ona, _ Unija »e pritoiuje proti drlavni policiji Krattle, Wa«h. — Tukajšnja centralna unija je guvernerju lala proteNt proti postopanju državne policije, "ki «I ob ča«u Htavk |HMU'boo v manjših m««tih prilafc'a t mi obla«! brez dovoljenja lokalne policije ali šerifa. PROSVETA tab BNLK;htknmbnt «UMLO IN LMTNINA »UlVMia «AWUM POOrOBMB JKONUTS •f H* tm hm . „., t m IMM m*»(\ê*m OI—i) * mMH.NH^MHM» ' T Hi« M «b M., M» « H WUI ■ " t „l>tin m«i tor «*• U.iuS Ma (mm*« CMw—\ C*M4* M M »M FMT. CfciM«« M4 OiMT» r-M »M rrnm. Muirla H M pM MM. p^ «^fygfl |U __ w .. m Kostalo državna vera rimskega im|M*rija. Kako so od tedaj razširili krščansko vero? /. goljufijo, podku|M»VHnjem, največ pa s silo meča in grmade. Dvanajst sto let kasneje, leta 1619, so v Toulousu na Kranooakem s kleščami iztrgali jezik filozofu Vaniniju, prilepili mu na hrliet plakat z napisom "ateist" in tta sežgali na grmadi. To je aamo en primer; lahko bi citirali na lističe in tisoče takih primerov, a ni važno. Kn sam printer zadostuje, da glavarji cerkve niso takrat organizirali lajUkih klubov za pobijanje brezverstva p<*l raznimi priskutnimi Imeni. Sto let nazaj je še ameriška ustava bila "ateizem" pri papeški cerkvi. Tod« časi so se spremenili in cerkev ne more več nastopati s svojimi starimi met«»dami. haties ao potrebni klubi, potrebno je časopUje, filmi, radio ln druge take nesvete reči. Katoliška cerkev v Ameriki ne pobija politične korupcije v velikih mestih, ker bi ugriznila v svoje —- najboljše stebre, še vedno pa pobija ""krivo vero" ln nevero, katero mora namalati v formi — komunističnega hudiča. Drugače ne gre! • Hudo jim je. ker mora Iti na take trikarake načine, ali tako Je. Pride pa čas. ko ne pojde več na noben način .. • manjvrednih narodih, katere je treba v interesu evropske kulture naglo civilizirati (s puškami, kanoni in strupenimi plini!). Za italijanski fašizem smo bili n. pr. Jugoslovani vse do zadnjega barbarsko ljudstvo, svinjski pastirji itd., sedaj so za trenutek pozabili na nas; svoje bogsto besedišče psovk so prenesli na Abesince. "Teorija" o takozvanih manjvrednih narodih je vobče produkt Imperializma. Cim se namerava kako zemljo izropati in dotlčni narod zasužnjiti, se ga mora najprej proglasiti z manjvrednega. Kako ta manjvrednost v resnici izgleda posnemamo lahko iz razmer, ki vladajo v onih predelih sveta, kjer se "civilizacijsko delo že vrši, n. pr. v Južni Afriki. Kolonizacija Južne Afrike traja te nekaj stoletij in ondot-ne razmere so nam že dovolj poznane, da lahko danes objektivno presodimo, kako se stvari v tej bogati angleški koloniji razvijajo. Ko so Evropejci pričeli prodirati v Južno Afriko, so se on-dotni črnci nahajali na taki stopnji družabnega razvoja, da se niso dosti razlikovali od belih priseljencev. Nazadovali so in padli nižje šele potem, ko so bili deležni evropske "civilizacije". Razmere, v katerih so črnci prej živeli, so sicer bile v marsičem mnogo primitlvnej-še, njihov zgodovinski razvoj je bil mnogo počasnejši — imeli so pa neko svojo družabno in moralno zrelost, neki posebni tip lastne civilizacije, ki je, prihajajoč v dotik z evropsko civilizacijo, od nje marsikaj sprejemala, marsikaj pa tudi tej navrženi evropski civilizaciji od svojega dajala. Tskozvani "rasni problem" so belci odkrili šele potem, ko jim je tak problem konveniral. Evropski civilizaciji v Afriki se je sicer posrečilo uničiti polagoma afrl-iko civilizacijo — ta civilizacija je pa zapustila toliko svojih sledov na evropski, da je že s 1 tam pokazaJasvoj dejanski ob-,j drugo stoj in svojo vitalno moč. 1 in črne spodarske krize, tvorijo ti rudniki zelo aktivno postavko. Vaa vodilna mesta v tej industriji so pa zasedena od belcev, tudi tehniki in specialisti pripadajo vai takozvani "višji rasi". Neki posebni zakon "Colour Bar" prepoveduje izrecno, da bi se namestilo domačina in sploh črnca ali Azljata na vodilnih mestih. Plače, ki jih dobivajo nameščenci, "višje rase", so zelo visoke, mnogo višje kot v Evropi in v Ameriki. Južnoafriški kapitalisti so vedno poudarjali, da bi se z ozi-rom na visoke plače vodilnih u-službencev eksploatacija rudnikov in diamantnih polj v današnjih razmerah ne izplačala, če bi ne bila na drugi strani na razpolago številna domaČa delovna sila, ki opravlja najnižja in najtežja dela za smešno nizke plače. Pojem nižje raae se je tedaj rodil šele s pojmom izkoriščanja domačinov, da ao lahko "kolonizatorji" toliko, tn^ Ije plačani! Evropski delavec je nesporno mnogo produktivnejši od afriškega. Toda belopolti delavec, če vrši ista manuelna dela, ki jih vrši črnopolti, in za isto plačo, propade mnogo preje kot črnopolti, zdrkne kmalu tudi sam na stopnjo takozvane "nižje rase". Dobro se stvarno godi le onim, ki so na vodilnih mestih. Belopolti domači delavci priseljenih Angležev in Holandcev občutijo vedno bolj na lastni koži posledice ločitve južnoafriškega prebivalstva v višjo in nižjo raso. 10 odstotkov tamošnjega belopoltega delavstva so razmere že izenačile z domačim črnopolti m delav- Kangresnik Marion A. Zkmchek v jetnlški celici. Policija je aretirala kongreanika, ko je a svojim avtomobilom dirjal po wa-Hhingtonakih ulicah z brzino 70 mHj na uro. Kasna nasprotstva v Afriki so predvsem verskega izvora. Holandcl (Buri), ki so se usidrali v Južni Afriki mnogo prej kot Angleži, so smatrali črnce za fillstejce, proti katerim se morajo njihovi verniki na vso moč ln povsod l>oriti. Rasno nasprotstvo ni tedaj še obstojalo, obstojalo je le versko. Iz verskih razlogov niso priznavali črncem niti cerkvene niti državne enakopravnosti. Se za Časa bursko-angleške vojne so bila v onih predelih, kjer so vladali Buri, verska nasprotstva mnogo hujša v predelih, kjer so vladali Angleži. Belci nino tedaj prvotno odrekli črn cem enakopravnosti iz razlogov rasne razlike, ki je dotlej niti niso poznali. Sele potem, ko je angleški kapital sačel izkoriščati ondotne zlate rudnike in diamantna polja, ki so še danes glavna gospodarska osnova tega dela Afrike, se Je tam ustvarila neka "nižja rasa" slabo prehranjenih in slabo plačanih določi nov. (hdustrija je črpala iz teh stvom; ti belopolti delavci živijo v Istih špelunkah, so ravno tako izstradani in zavrženi kot črnci. In čim nižje so plače "nižje rase", tem nižja je tudi njihova in tem večja je opas-nost, da zdrknejo polagoma vsi na isti najnižji nivo življenja kot domačini. Blagodati "višje rase" vžlva samo peščica parazitov na vodilnih mestih, vse tone v proletarljat bele rasi», ki ne med seboj v ničemer ne loči. Iz tega je razvidno, da u-stvarja kapital v kolonijah pod pojmom privilegirane rase pravzaprav le privilegirane ka ste. Komur ni dano, da si za sigura svoje mesto v vladajb-čem razredu, ta je izločen iz privilegirane belopolto skupnosti, ne glede na njegovo rasno pripadnost. To stanje ustvarja komplikacije, ki otežujejo tudi tamoš-njim delavskim organizacijam izvrševanje njihovih soclalno-zaščitnih nalog. Dokler gre le za to, da se zasedejo vodilna mesta, je situacija čista: ta mesta pripadajo kajpak zgolj belopoltim izvoljencem. Toda velikih industrijskih podjetjih so tudi nekoliko boljša mesta, ki ne zahtevajo ravno tehničnega specialista, mesta paznikov nadzornikov, itd., za taka me sta so pa afriški delavci ravno tako sposobni kot evropsk Podjetnik i m« celo v tem slu čaju ves interes, da se taka mesta podelijo domačinom, ker se ti zadovoljijo z manjšo pla čo. Belopolti delavec, ki se o-pravičeno boji izenačenja z domačinom, se na drugi strani bori, da se tudi taka mesta pode-ijo njemu, ^veda proti višji plači. Organizacije belopoltih delavcev so v to svrho vodile zadnjem desetletju nekoliko velikih in hrupnih štrajkov. i ranile so načelo višjih plač in boljših mest za belopolte delavce, s čimer so pa na drugi strani zapirale črnopoltim delavcem možnost vsaj delnega izboljšanja njihovega socialnega položaja. Radi tega so ti slednji spet štrajkali na svojo roko, da zavarujejo svoje interese. Našel se je končno neki "mo-dus vivendi" v tem, da se je sklenilo zaposliti pri delu, ki zahteva le delno specializacijo, poleg določenega števila belo-poltih tudi nekaj črnopoltih de-avcev. Toda pri tem so se zni Žale plače i enim i drugim. Za najnižje vrste dela priha jajo pa še vedno v poštev le domačini. TI pa ne živijo v rud niških centrih; sami se pa tudi ne potegujejo za zaposlitev v rudnikih. Živijo raje svoje primitivno, toda svobodno življenje v svojih plemenskih zadrugah. Tudi ne gre črncu toliko za višino zaslužka, kolikor za vrsto dala,kise mtt nudi. -Zate ga je treba z zvijačo zasužnjiti rudniškim družbam. V to svrho se naseljujejo po vaseh "trgovci", ki so agenti družbe. Ti prodajajo blago in posojajo denar domačinu in ko je ta dovolj zadolžen, mu sporočijo, da sta blago ln denar, ki ga dolguje, od angleške družbe. Odslužiti ga mora s težkim delom v rudniku. To seveda ni več trgovina s sužnji! Ker pa skuša črnopolti delavec venomer ubežati izkoriščanju in ubijanju v rudnikih, se v zadnjem času išče nadomestila zanj s priseljevanjem indijskih in azijatskih težakov, ki so pripravljeni delati še za manjšo plačo pri daljšem delovnem času. S tem se pojem "nižje rase" spet še nadalje modificira: napram tem priseljencem so črnci za stopnjo manj nižjd vrste ljudje! Stoletna kolonizacija Južne Afrike izkazuje v pogledu ab-sorbiranja domačega Življa le negativne rezultate. Poldrugi milijon kulturno in gospodarsko mogočnih belcev sredi pet tična ozemlja osvojile. Eni in drugi so enako "nižja rasa", ker tako odgovarja interesom višje rase", t. j. finančni in kolonijalni plutokraciji impe-rijalističnih držav. —Ch. v Svobodi. Glasovi iz naselbin Glas iz Moriponije Helper, Utah. — Kar se tiče dela v rovih, ga ni dosti. Kdor še dela, gre lahko v rov Le eden ali dva dni v tednu. Preko tisoč premogarjev je v tej državi že dobilo odpust tam v marcu. Ne kateri so dobili delo pri gradnji nove šole, a teh je tako malo, da bi jih lahko preštel na prstih Druge pošiljajo na različna dela v hribe, kjer prejemajo tiste ku lijake plače. Baš pred enim tednom so od tu poslali samce na delo v gore tja blizu koloradske meje, ki je oddaljena okoli 120 milj. Uposle-ni bodo pri arheologičnem pro jektu in izkopavali kosti neke ve likanske pradavne živali, katere ostanke so menda izsledili v hri bih. Okostnjak bo potem poslan v muzej. Baje je to ogromna pošast. Pri tem delu bodo imeli $16 na mesec ter hrano, oHeko tn stanovanje — prav po kulijsko. S to ekspedicijo je odšel tudi neki samski rojak, star bečlar, ki je pred odhodom rekel, da ga kosti živali toliko ne zanimajo. On bo bolj gledal, če bo našel ostanke kake Indijatikč ter napravil svoj muzej, ko se vrne. On je namreč mnenja, da mu preostaja edino ta zabava, ker je Ka žive Evine hčerke že prestar. Bomo videli, koliko sreče bo pri tem imel. Frank Kroll. USTNICA UREDNIŠTVA Johnstovvn, Pa., Nekdo iz okolice: Mora biti popolen podpis v listu in štev. društva, če je pisec član SNPJ. Pravila to zahtevajo! Al Smith mlajši potegnjen za $16,900 New York. — Pred newyor-škimi sodišči se pere škandal, čigar glavni junak je Alfred E. Smith ml., sin znanega demo- kratskega veljaka in katoliške in pol milijona črncev ni moglo ga kapitalista. Trije prefrigani v ničemer spremeniti način on- moški so iz mladega Smitha fz-dotega življenja. Kapitalistični | tisnili vsoto $16,900 z grožnjo, industriji ni uspelo izpodriniti' da ga razkrinkajo v javnosti domaČe kmečko-patriarhalne kot nezakonskega očeta. Dekle, s katero Je Smlth vsekakor moral imeti neke intimnosti, se pi- Senator Robert F. Wagner (levn) r»*.HtM PlMMM In llarold Irke». načelnik zveznega depart menta za notranje zadeve. ekonomske in družabne ureditve. Evropejci ¿ive na črnem kontinentu še danes le kot socialno in pravno privilegirana kasta, kateri je domače ljudstvo zato nižja rasa, Ja lahko na njen račun ln>gati. Evo tedaj nazornega dokaza us|iehov in ciljev kolonijalne ekspanzije posameznih velesil. J a p o n ci silijo v Mandžurijo, da lahko eksploa-tirajo tamošnje rudnike in ta-mošnjo ceneno delovno moč (kateri ne more konkurirati niti skrajno cenena delovna moč japonskega delavca), iz istih razlogov silijo v Abesinijo Italijani. Zasužnjujejo se narodi in kontinenti v imenu evropske civilizacije, da bogate posamezne eksp)natacij«ke družbe, koristi od tega pa nimajo niti av> tonomno prebivalstvo, niti kmet- Kakšno razliko dela držav ljanstvo? (Ta je četrti izmed serije člankov « „atlIPal ciji tm državljanstvu.) ^ Mnogi inoaemci so se končno odločili n^s. niti se za vedno v Združenih državah v jejo v ameriški siatem. S tem odgovarui, bolj bistvenim zahtevam za državljanat,. vendarle niso še ničesar storili za nst.Jii cijo. urail Tupatam se inozemec boji ovir na noti k turalizaciji—dokaza o bivanju v Združenih žavah, najdenja primernih prič, osebne« ta na sodišču. Tupatam pa nima denS^ plača predpisane pristojbine. Tupatam J J ni mnogo razmislil o vsej stvari. Se boli , stema se morda dogaja, da samemu sebi « "Cemu vse te sitnarije? Sem preveč s svojim delom in z vzdrževanjem svoje dn ne. Seveda ljubim Ameriko in hočem tul ostati. Ali življenje gre naprej ravno uko sem državljan ali ne. Kakšno razliko dels' žavljanstvo? 1 Kakšno razliko dela državljanstvo"' To morda najvažnejše vprašanje izmed vseh o, ki misli na državljanstvo, mora znati nat« no, kake odgovornosti in predpravice «0 t žavljanstvom v zvezi prodno more inteli^nt, odgovoriti na vprašanje: "Ali želim ]mJ meriški državljan?" 1 atI Ena izmed prvih stvari, ki nam pade na m sel v zvezi z državljanstvom, je volilna pravic Inozemec, pa naj živi še tako dolgo v Zdrui nih državah, se ne more udeleževati upravi nja vlade. On dela v Združenih državah, plié je davke za ceste, šole, policijo in ognjeg stvo. Pa vendarle nima nič kaj reči v teh stotinah drugih zadev, ki prizadevajo njega vsakdanje življenje in interese. Odvisen je drugih, da določijo, kaj je dobro zanj. Ta l sposobnost udeleževanja se konča, ko inozem postane naturaliziran. Nato njegov Klas vel ravno toliko, kolikor glas vsakega drugega žavtjana. Volilno glasovanje je glavno sredstvo, g terim se državljan udeležuje udejstvovanj mcvlade. Njegov glas prispeva k temu, da določi, da 11 so ulice snažne, da li je šolstvo | merno, koliko davkov naj plača. Določuje izve tev poštenih in zmožnih uradnikov, sodnikov zakonodajalcev. Določuje glede vprašanj cari pomoči poljedelcem, otroškega dela, reiifa kor tudi glede velikih problemov vojne in mit Usoda Amerike je v rokah državljanov. Ka naj se doseže večja mera sigurnosti, višji st dard življenja, boljše izvrševanje pravice? d sovi večine odločajo o vsem tem. S« svoji glasom se državljan sme udeleževati velita skega pod j etia samovlade, Inosemec pa, ma volilne pravice, stoji takorekoč zunaj, more se udeleževati v popolnem smislu živ nja svoje občine in svojega naroda. Ako volilna pravica pomenja pravico, vsebi obenem odgovornost. Dolžnost vsakega dris ljana je, da se udeležuje in se zanima za javi življenje, da je informiran o javnih problem in o kandidatih, katere naj voli inteligents Kajti vlada je le toliko poštena in sposobna, i likor so njeni državljani. Aktivno in premišlj no udeleževanje vladanja je potemtakem odg vornost, ki počiva na vsakem državljanu. FUS. P. S.—Nadaljnji članki se bodo pečali i vpl šanjem, "Kakšno razliko dela državljanstvo' Prihodnji članek se bo bavil z "državljanstvi in zaposlen jem." Bolnišnica izpod neba Rusko letalstvo je pred nekoliko dnevi m šilo uspešni poskus, da bi kompleten laz*n< zdravniki, strežnicami in vsemi pripomoi spravilo na določen kraj in ga spustilo tal padali na tla. Dve veliki letali Rdečeira W sta si bili natovorili v ta namen 20 zdravni* in bolniških strežnic, potrebne omare i a* menti, obveze, postelje, operacijske mi» ■ Nad pristajališčem sta letali krožili toliko « dokler ni odskočilo vse osobje s padali. ^ so za njim spustili s padali tudi vse pet»« reči. Poskus je potekel brez najmanjši m de in že nekoliko ur pozneje jedila vojna nišnica sposobna v redu delati. Telefonska zveza New York-Moskva Ae Catherine Pavelick. Smlth je drage volje plačal zahtevano vsoto, ali ker njegovi izsiljevalci le nočejo odnehati z novimi terjatvami, se je zatekel pred sodišče in tako je zadeva prišla v javnost. Mladi Smlth je ože-njen, toda pred štirimi leti se je ločil od icne. General zahteva močno miiitaritttčno mahno VVashington. D. C.—"Kar mi hočemo in kar moramo dobiti, je mogočna in učinkovita mflltari-stična mašina. ki bo v prvi vrsti /Krajana za ofenzivo," je rekel general G. H. Bstes. ko je bil in , formiran, da Je kongres- apropri I iral nad milijardo dolarjev za ojačanje ameriške oborožene si je In delavci it držav, ki lo do-1 le na suhem in na morju. Te dni so uresničili telefonsko zve* Moskvo in New Yorkom. Ts Londona, ki je z rusko prestolnico n ^ rektnim vodom. If U>ndon* se telefonično odpravljajo v New ^ ^ nI javna, ker hočejo najprvo Ml«^ f t liko poskusov. Ko jo otvorljo. b^ siji možnost, da govore telefoni tsd> 1 gimi ameriškimi mesti. Presaditev mozgsnof Sedaj glave S« aj je uspelo presadititudi ijjjlj^ — v drugo. Seveda pred^.u živali pri tem eksperimentu um ^ Prof. Giemburg it Vroclova je p-» « saditev in sicer na mladih «Ivaim glav cev. Ko je mlada žaba s kras^J^ gsnl zrasla, je pokazala rasne Tako je stara snov za romane , čeprav na svoj način. Ptf 19. MAJ^• __^-^mmmmmmmmmm^mmmmmms=c=- esti s Primorskega FRaSVETA - k di (Jorizia" ukinjen ^ .»radi sankcij ^ sankcij je bilo vlts-Senoie več liilov. da se ^ prihranek na pap ^- - riruirih sirovinah, ki jin JJi uko primanjkuje. SUhajati "Giornale di Go-nTS je tiskal po dva-teden." List v svoji po-' ,¡ številki tudi povsem iz-llpove, d» je tona v.sji povoj isčssno njegova po-Jj. številka. . Pozneje, ko ¿¡je ukinejo, pa bo mor-vih domnevnih interesov Ho ukinjen«» uvažanjfiJiL iSvanje "iielcaterih ino-akih listov. Morda je sedaj "Giornale di Gorizia" do-i enaka usoda kakor nekoč t d'Isonzo", le da je sedaj rugi strani izostalo takrat-idirektno priznanje. DROBNE NOVICE fH jroriskim sodiščem je bil •fai pogojno na leto dni za-1 in plačilo sodnih stroškov rtm France Marušič, ker se »časno ni prijavil k nabo-21'Hni Italijan Avvenirc pi j«' bil istega dne za-prestopka obsojen »jn<> na 2 meseca zapora, tVrinem so karabinjerji a-JMetnega Rudolfa Goli Trebenč. (Jolja je ilegal-preko meje, a se je kratkim zopet vrnil. Med-> bil zaradi l>ega čez mejo na :{ mesece ječe. Od-v tolminske zapore, sodišču je bil pri-7lara,ii »*va čez mejo K ranče Furlan unrmUiva. bll"ni (¿rakovega at M Ponesrečil poljski de-nj< Korit* nice. Bil je v službi pri Antonu Rutarju, ki ga pa ni zavaroval za primer nesreče ali smrti. Zfto je bil Eutar sedaj prijavljen sodišču in bo, kakor kaže, obsojen na precejšnjo denarno globo. V Dola nad Ajdovščino je do tal pogorela hiša kmečkega posestnika Antona Polanca. Vse njegovo imetje je popolnoma u-ničeno. Zgorelo mu je tudi zelo mnogo sena. Skoda znaša okrog 10,000 lir. Na lovransko obrežje je morje naplavilo trupli dveh ribičev s Cresa. V utopljencih so prepoznali 25 letnega Ivana Roso in 25 letnega Ivana Sintiča. V Grahovem je 22 letni Leopold Golob tako nesrečno padel v neko jamo, da je dobil smrtne notranje poškodbe. Umrl je v goriški bolnici. V Opatjem selu je strela udarila v hlev posestnika Franceta Devetaka. Hlev je pogorel do tal. V njem je poginilo 5 volov. Skoda znaša preko 10,000 lir. Lep napredek za-družnega podjetja V 17 letih se je razvila v močno podjetje z 11 restavracijami New York. — (FP) — Nad 4000 Newyorčanov je dalo slovo privatnim restavracijam in se pridružilo zadružni kafete-riji pod imenom Consumers' Cooperative Services, Inc., kjer dobivajo okusno hrano v eni izmed 11 zadružnih restavracij. Kar je profita, si ga razdele vsake tri mesece. Zadružna kafeterija je bila ustanovljena pred 17 leti. Iz ene majhne restavracije v bližini Madisonovega trga se je razvila v dobro uspevajoče podjetje z 11 restavracijami, od katerih sta bili dve ustanovljeni v letih depresije. Njen promet je lansko znašal $434,396 ali $40,000 veiL keJeto prej.____ zadružno podjetje se ponaša tudi z dobro delavsko politiko, kar je razvidno tudi iz tega, da se je uslužbenci radi drže. Od 131 delavcev jih je 48 v službi nad šest let in 19 že od leta 1924. Dokler je bil v veljavi restavracijski pravilnik N.R. A., je ta zadruga izplačala $10,-000 več v plačah kakor pa je določal pravilnik. Drži se tudi pravila, da najvišja plača — ravnateljeva — ne sme znašati petkrat več kakor znaša minimalna plača najnižjega uslužbenca. Ce bi ta princip veljal tudi na splošno, bi na primer korporacijski uradniki na vrhu ne prejemali tako sijajnih plač in delavci mizernih mezd na dnu. Strojniki izvoje- vali višje mezde Rochester, N. Y. — Zvišanje tedenske mezde od dveh do sedem dolarjev so pravkar izvoje-vali člani krajevne unije Mednarodne zveze strojnikov, ki so uposleni pri Brighton Machine Co. Kompanija je podpisala novo pogodbo, ki poleg zvišanja mezde določa tuvzroča restrlkcije da mokratsklh svolsnlščin in fašizem. "V prihodnjih nekaj letih bomo stali v U»J deželi pred res nimi težavami, uko ljudje ne dobe stvari, katerih |H>trebuJejo Transportna dfuiba ljubi neodvisnost Chicago. — Chicago Tunnel Co., ki obratuje podzemske železniške proge v "loopu", Je namignila, da lio šla |rréd sodišč* proti odredbi zvezne meddržavne trgovinske komisije. Ta Je odredila, da družba spada pod olimoč-Je železntčrske delavske postave in se m»»ra torej pogajati z želez nlčarskiml unijami v svrho kolektivne pogodbe. Elektrifikacija farm v Wisconmnu Madison. Wis. — Pričakuje *>, da bo zadružna elektrifikacija v Wisconslna napravWa nov korak • pomočjo $664,000, katere je država prejela Iz zveznega podeželskega elektrlfikacijskegM m klada. in o katerih vedo, da so na razpolago. Z zvišanjem kupne moči bi raivoj zadružništva ublažil ekonomsko nai>etost kakor Jo je na primer na Švedskem," je Izvajal kongrosnlk Scott. ■Po njegovem osnutku naj bi vlada dala 75 milijonov v stalno kroteči fond za financiranje zadružnih podjetih s posojili. Med drugimi zagovorniki tega načrta je bil tudt James P. War-basse, predsednik Amorlške zadružne lige. Unija ustanovi radiopostajo Washington, — Mednarodna unija oljnih tn reftnarijsklh delavcev je pri federalni komunikacijski komisiji zaprosila is dovoljenje za zgraditev radiopo-staje v Goose Creeku, Tex. HeaTst Je zadnjič dobil pod kontrolo i>et radlopostaj v Texasu. Kako druiba deli bogastvo ~ Pittsburgh, Ta. —"FroapelT-teta na vrhu, mtzerlja na dnu. Tega pravila se drži Duquesne Light kompanija, kt zalaga mesto z elektriko. Iransko leto so delničarji In lastniki bondov prejeli 54 centov od vsakega dolarja družblnih dohodkov, delavci ln uslužl>enci pa le 18 centov, |H)roču Kurt Anderson, plttsburški š|MH'iallst na polju javnih naprav. - / Časnikarji za pridruienje k ADF, Chicago. —- Člani časnikarske unije v Chlcagu in Milwau-keeju so se soglasno izrekli za pridružitev njih unije, American Newspa|a«r Guild, k Ameriški delavski federaciji. In-strulrall so delegate, naj na konvenciji unije, ki »e prične v New Yorku 29. maja, delujejo in glasujejo za pridružitev. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO fe ekUpa It. redne k.,.#.<>.«<<• 99M ....... lipelnlU aandnlt klH*. prfleiite petrel»» reel« dañarla nS Order v plnnin In al earn*lie Preerete. Hat. ki fe rala laetaiaa. Peleaallat—Vaelej kakor hitro katert teh Ilaner preneha hiti Ilea SN PI, «II le se preñe 11 p rot ed d rutine In ho aahteval mm svej lift tednik, hada m«rel tleti Man la det Une drutine, hI |a Uho ekepno aa revena na «nmlk f'roevete, ta tahej nameniti aprnrnlltvn lleta, in ebenem doplačati deUHr «•oto lleta Preeveta. Alio Uf> aa «Ura, tedaj Inora «prevalitve ■latam aa te veete narolnlhn. Nevarnost stalno preii na rudarje Chicago.—limed vaeh poklicev v lllinoiau Je rudaraki itaj-nevarnefšl. V prvih leníih m«* serih lani je bilo v tej državi ubitih pri delu 'M rudarjev, 2ISA pa Je bito ponesrečenih. PSOÄVFTA. INPI, m? S*. Uvadale Ara^ ffcUafa, IS. Prllolene peéiljaai aaretalae aa Hat Preevete rani« I...... I) Ime........................................ Ne« lov ...................................................... l etevtte tednik In «n prtpMIU k me* e.re/nle! ed »lede*! dreimal t) ............................................CL ámltve M.......»••• I) ...#..••»»»••»»»•»»• .•...♦.•♦.»r»»».«»»»r»#»Ä dmltra S.....mm« D ...............................n......čl drnltva S........... ft) ,..MM.M.>MM,l.lMMMM.M,M..B..»M».ft étoMl t |L .«•*»•»• •• I..............I Mirko Koren je živel kakor živi mnogo naših Minskih moi in mladeničev v Ameriki. Njegov življenjski obstanek je bil pripet na avtomobilsko tovarno, njegovo druiabno življenje pa je Mgplo od piknika do ssluna in včasih tudi do društvene seje, kadar mu je pa »>ilo posebno dolg čas. je čital tudi knjige. Pri naših ljudeh je imel majhno sobo v najemu—"Two-by-Four jo je imenoval—jeeti je pa hodil v restavrant, kar pa mu ni nič kaj poaebno ugajalo. Pogonoma je tožil o slabi prebavi, Ako ga je kdo vprašal, zakaj se ne oženi—to se je često zgodilo—s« je melanholično nasmehnil in dejal: "Za tisto je še dovolj časa . . . Bsmski stan je najlepši stan! . .Na obrazu se mu je pa poznalo, da drugače misli kot govori. Da. odkar je Mirko prekoračil trideseto leto, je močno mislil na ženitev. 2e zdavnaj se je naveličal tesne sobice, slabe hrane, prav za prav sit je bil vsegs, kar je bilo v zvezi s samskim življenjem v tujini. "Kaj imam sedaj od življenja?" se je velikokrat spraševal. "Nič! Cez dan garam ko živina, večere presedim v salunih pri kartah in pijači, zapravljam težko zasluženi densr in «e zamujam pozno v noč, zjutraj pa je teže vstati, kot pa bi bilo umreti !" Sanje o prijetnem domu, v katerem se bi lahko svobodno gibal, ne da bi se moral bati, če bi preveč glasno zakašljal ali če bi prijatelj na obisku pregrdo zaklel, so se mu z vsakim dnevom bolj nadležno urivale. Ob večerih bi ostajal doma, čital časopise in knjige ter ljubil mlado, lepo in nežno ženko . . . Vsak drugi petek, na plačilni dan, je Koren zavil v salun Grill Stone, kjer so menjavali čeke. Tu se je sestajsl s sodelavci, ki so ob pla-čilnlkih več pili kot po navadi.—In kdo bi jim zameril? Saj mnogim je bilo to praznično popivanje edino zadoščenje, ki so ga imeli za trdo dvotedensko delo. Tudi Mirko je dsnes več pil kot druge krati in z večjim zadovoljstvom. S sodelavcem Bachom sta bila že prej omotena od močne pijače In razumljivo, alkohol jima je ogrel misli, in pričela sta se zaverovano pogovarjati o vsem mogočem. Seveda, njun glavni predmet je bil o delu, strojih, delovodju in uniji, ki ima bebca za tajnika, končno pa sta načela ženske in zakonski stan. V pijani odkritosrčnosti je Koren povedal Bachu, da nI zadovoljen s samskim stanom kot to na zunaj kaže, ampak baš nasprotno: sit ga je čez glavo! "Beži, beži . . .", se je čudil Bach, "saj si mi zadnjič dejal, da ne maraA družice, ko sem ti namignil, da bi priAel k meni v vas in se seznanil z mojo luškano svakinjo." 'Tisto je že res, ksr praviš, toda kadar sem treien, nisem odkritosrčen ... Kaj bi ti pravil, aaj sam veš ... "Razumem, kaj miališ. Tudi meni je manjkalo poguma, nazadnje pa sem se le okorajžil In se nič ne kessm! Saj pa kaj sem hotel? . . . Človek ne more živeti vse svoje življenje tjs v en dsn. Nsm priseljencem ne kaže drugega, kot da se oženimo in zgradimo svoj dom. Kdo naj bo vedno v spotiko tujim ljudem? . . ." je Bach razmotrival težave neporočenih tujezem-cev, ki nimajo nikjer pravega doma in postrežbe. Ko sta se prijatelja poslavljala, je Bach že tretjič dejal: "Ne pozabi svoje obljube! Obiščl me, dekle je komaj dvajset let staro, je lepa ko cvetlica— Betty jI je ime— poleg tega pa je tudi izobražena. 'Visoko' šolo Je izdelala!" Mirko je sicer bil prepro«t delavec, toda kadar se je v duhu ženil, se je ženil z mladim, vitkim dekletom, seveda rojenim v Ameriki, ki ni bilo slovenuklh staršev. Tega mu ni bilo šteti v zlo. Bil je pač sin majhnega naroda, ki je toliko stoletij hlapčeval tujcu, kateri mu je dal pečat narodnostne manjvrednosti, on pa je gledal na svojega gospodarja kot na višje, več- vredno bitje. Drugi dan, ko so bile Mirkove misli bolj jasne in se je spomnil obljube, ki jo je dal Bachu, se mu je zdels vsa stvar precej nerodna in neprijetna, zato ga Je pričelo skrbeti. "Kaj pa, če je grda in debela in bi me resnično hotela za moža? ..." je s strahom premišljal. "Vraga, še lepo kašo si bom skuhal! Mirko Koren je bil namreč tiste vrste človek, ki nikoli ne pride praznih rok iz trgovine, razen če stvsri, po kateri je vprašal, niso imeli na prodaj; če se je odločil in vstopil v lokal, je kupil namenjeno blago, pa četudi ga je desetkrat preplačal, ali pa če je bilo zanič. Po dolgem premišljen ju in omahovanju se je nekega večera resnično napotil k Nemcu v— "vas". Naš junak je bil šeatčeveijnik, atletske postave, skromnega obnašanja in oblečen skoro pretirano elegantno. Na Bachovo svakinjo Betty je naprsvil naravnost hollywoodski vtis in prav tako ona nanj. Betty je bila tipično ameriško dekle: delala je v tovarni in zaslužila dovolj denarja za krasne obleke, "trajne kodre", ki si jih je dala vsak teden nanovo učesati, in za druge lepotične potrebščine, ki tako učinkovito spremene še tako pustega dekleta. V kinu se je naučila ponarejenega obnašanja in navidezne prožne ljubkosti, iz "True Story" magazinov se je pa nalezla iz-umetničnega govorenja s prečudnimi frazami in naglasi. Ko jo je Mirko zagledal mu je njen zunanji sijaj kar sapo jemal in zdela se mu je kakor filmsks zvezda, ali pa ena izmed onih lepotic, ki kraljujejo na velikanskih tobačnih letakih. Ljubezen se je namah vžgala in kmalu nato je sledila poroka. Toda s poroko Mirko ni priženil samo mlade, graciozne a la Lucky Strike ženke, ampak tudi njeno mater in sestro/ Vsi so bili zadovoljni in srečni, najbolj pa posredovalec Bach, ki ae je končno znebil svojih dveh svakinj in "ljube" tašče. Soglasno so sklenili, da se naselijo v stanovanjski hiši; prav za prav Mirko bi raje živel v kakšni enodružinski hiši, toda od kraja je molče upošteval ženine nasvete in njenih. Življenje se je smejalo . 77 Mirko se je prve tedne izborno počutil. Stanovanje je urejeval z nepopisnim veseljem. Vsak kos pohištva je posebej ogledoval in božal ter ga prestavljal iz kota v kot, dokler ni napravil zaželjenega uspeha. Kupil je tudi avtomobil in radio. Ob večerih je ostajal doma, poslušal godbo in petje, čital Časoptse in listal po ilustracijah, često pa je tudi igral karte (06) v krogu družine, ob nedeljah pa se je vozil z avtomobilom v parke k športnim prireditvam in na piknike. Pri ljudeh je veljal za arečnega in vzornega zakonskega moža. Nekako devet mesecev po poroki je Koren nekega večera glasno prihrumel v zapuščeno gostilno in prisedel k edinemu gostu Mirtiču. "Pij, Mirtlč, saj svs bila včusih dobra prijatelja! Pij na moje zdravje — na mojo svobodo!" je glasno prigovarjal Mirtiča ter sam v dušku zvrne Čašico žganja. "Kaj se je zgodilo, da si nocoj tako vesel?" poizveduje Mirtič, sluteč, da nekaj ni v redu z njim. "Kdo ne bi bil vesel? . . . Danes je moj dan —dan odrešenja 1 .. . Toda ti še nisi bil suženj, zato me ne moreš razumeti!" "No, vendar te, povej, kaj se je zgodilof" sili vanj prijatelj. Sreča vseh sreč me je zadela, ki je več vredna kot vse loterije na svetu—dunes sem dobil razporoko!" (Dalt« evibooaJtM Marija res le nekaj časa opažala, vendar se je tolažila z izgovorom, da je mož utrujen, da je morda tudi mimogrede malo sit neskaljene zakonske sreče, nu, naposled mu tega po desetih letih srečnega zakona ne sme pre-eč zameriti. Tedaj je pa nenadoma — {spregledala. Neznan sko mnogo malih dogodkov, besed, pogledov in namigavanj posJednih dneh je strnila mehka ženska duša v pisan mozaik, ki i je breg usmiljenja odkril resnico: mož je ne ljubi več . . . Hišica na soncu ob beli vrtni potki je otresla poslednje cvetove vrtnic. Jesenski veter se je poigraval s cvetnimi listi. Včasih je zavijal po svislih in tožil pri oknicah. Gospa Ana Marija e zrla kako je vihar upogiba" nogočne veje velikanskega oreha. Zdelo se ji je, kškor da tre-peče v porumenelih listih njena sreča, kakor da se ji vihar posmehuje. V elegantni hotelski sobi, kjer je Tanja Tiapovna že nekaj me secev stanovala, se je v tisti ur doktor Alfred Rainer odločil, da bo razvezal vezi, ki so ga dosle priklepale na belo hišico tam o > vrtni poti. V oblaku prozornih svilenih čipk je ždela Rusinja ob kaminu in se grizla s slonokoščenimi zobmi v ustnice, da se je poeedila temna kaplja krvi. "Ne, dragi, ti me moraš pozabiti, kakor bom morala tudi jaz tebe — pozabiti. Nocoj je poeled njič. Mora biti poslednjič. Z ju trn jim ekpresom se Tanja odpelje. Rekla sem ti: prav zato, ker te ljubim, kakor še nikoli nikogar ljubila nisem, prav zato nočem svoje usode vezati s tvojo." Več ni rekla, čeprav je še toliko silil vanjo. Stresla je glavo in njene oči so otožno zrle pred- Marco Sriacca: Kako sem se oženil Nikar ne verujte tistim, ki vam pravijo, da je za srečen zakon potrebna strela, ki napravi v srcu razdejanje. Naj vam povem zgodbo, ki se je dogodila mojemu sorodniku. Ko je ta moj sorodnik prilezel trideseto leto, ga j« prijeto nekaj takega, kar sili človeka v zakon. Vzrok je bilo neko srčka-no dekle, s katerim se je bil spoznal. "Oženil se bom," je dejal, kajti mladost mineva. Norčije svobodnega življenja se morajo umakniti resnemu, a blagodejnemu ozračju družine. Govoril je z dekletom na samem in ji razložil svoje namene. Bila Jfe videti zadovoljna. Ta-ko sta se "menila" nekoliko mesecev in v tem času je moj sorodnik resnično verjel, da je zaljubljen; in kako bi ne bil: de ' — F«4t-nud Senator R. F. Wagner iz New Yorka in delavska tajnica Fr Perkins v živahnem razgovoru. kle e bilo staro jedva tri in da ženska v pierrotskem kosti- (mislil ni na to, kar je rekel - " _ I___ !.. livn« tt OlfAlI I 1 11T Irl,no IX. rti 1 n »A.I Ii. .LI. ■ . Hiša na soncu R. Khmann lliša je stala na soncu. Zmerom Je stala na soncu, zjutraj, o-poldne In zvečer. Skoraj se je zdelo, da pluje sonce samo zaradi te vrtne hišiče |m> neben nem svodu. Krv avordeče vrtnice so se * mehi jsle pri vnakem oknu — in znotraj, v svetlih sobicah, je grela ozračje "mala lučka". To je bila gospa Ana Marija' Doktor Rainer je krstil svojo pla-volaao krotkost: mala lučka Sre ča Je stanovala z zakončema v mali hišici ob vrtni poti, v«i »o to vedeli, ki so ju (»oznali. In ta sreča Je bila v zventih rokah Dokler ni nekof priplul črn oblak in zasenčil te neakrbne ubranosti Gosps Ans Marija Je bda ner ima ljubico. Hm, Tanja Tl-a po v na, lepa Rusinja iz hotela A-storie mu Je razvnela srce." In prav so imeli. Tanja Tiapovna se je bila nekajkrat zatekla po malenkostne pravne nasvete v pisarno odvetnika dr. Rainerja. Takrat je padla prva senca na belo pot pred vrtno hiAiso. Kajti spričo hrepe-nečih modrih oči mlade Rusinje je pozabil doktor Rainer na svo-jo "malo lučko". Ne. |>ozabil prav za pravni. Toda, kar je bilo še hujše: njena tiha skrbna krot kost mu je postala zoprna in dolgočasna. In zmerom, kadar je I »od \ nVr sede! na beli vrtni klo-pici pod jasminovim grmom, se mu Je zdelo, ds čuti bližino Tanje Tiapovne, prsv tako opojno (in omamno kak»>r težak vonj belega cvetja. In zgodilo se je, da je rekel ženi: opravki me še ča- poslednja, ki ga je ofmzila. Do kajo. »estanek upnikov, nujna se-tutega dne ae jih Je bilo že sto ja — toda odšel je v mali bar in in še več ustavilo pred cvetoči- «e je slehernikrat zdrznil, kadar mi vrtnicami, ti radovedno, dru- so se vrata odprla, gi škodoželjno — nekateri so po-j Sicer doktor Rainer ni prav milovalno akomigali z rameni; vedel, zakaj je ravno «emkaj za-aaj veste, vsak človek aprejme hajal Lahko bi bil stopil tudi v senzacijo drugače . .. Zaksj sen* kakAno kavarn«» ali krčmo. Mo zacija je bila že koj v začetku, ko goče, ker si je želel, da bi nena so si le glasno vzklikali: "Dok- doma priaedla v tiho zasenčeno tor Rainer, doktor Alfred Kal-1 lužo tik poleg njega ženska nje- govih sanj. Ali pa ker so ga zvo-(I barbarske god!>e spominjal melodije njegove lastne krvi. In ni prihajal zaman. Tretjega večera je prišla. Nič se ni zs čudil, tudi zsstran tega ne, ker se je takoj, ko ga je opazila, pribl šala njegovi mizi in mu ponudila svojo drobno roko v poljub. Njeno telo je bilo vitko ko topol. V njenih očeh se je menja val ogenj ciganske dlvjosti in melanholične žaloati — zdela se mu Je kskor živa prsvljica in bil je pijsn od sreče in \ in krčevito zajo* čas, je sklenil svoj namen izvr- |kala- šiti poslednje predpustne dni. Moj sorodnik se je med tem Vedel je, da se njegova bivša za- nekoliko opomogel od preseneče-ročenka udeleži ponočne pustne nja. Jokajoča deklica je bila ljub-veselice in da se vselej obleče v ka in je nosila pierrotski kostim krasen maskeradni kostim. Po- z rdečo kokardo — isti kostim, v znal je dobro njeno šiviljo in na katerem je videl oblečeno svojo previden, zvit način je izvedel od bivšo zaročenko v dvorani. Lepi nje, da bo predstavljala elegant- obrazek, še vedno poln srda, je nega Pierrota. Za primerno na- bil nepopisno mikaven. V mojem grado je šivilja obljubila, da pri- sorodniku se je presenečenje zašije na prsi kostima lepo kokar- ¿elo umikati neznanemu čuvstvu do iz živordeče svile. Obšlo ga je neznansko veselje Možnost pomote je bila po tem da «e j® Pri**tila ta P°mota- \hW&n} takem izključena. "Gospodična," je rekel, "prodam bom že odgovorila. In Da pojde ugrabitev brez ne-Uim vas odpuščanja, a da ste tu-všečnosti, je moj sorodnik stopil kaj, ni moja krivda. Vsega je v dogovor z dvema svojima u- kriva obleka, ki jo nosite in ki službencema. Eden naj z avtom ni vaša." • čaka pri vhodu plesne dvorane, Deklica ga je osuplo pogleda-drugi naj pa lepo maskiran po- la. "Ali ste mar mislili ugrabi-išče Pierrota z rdečo kokardo na ti gospodično, ki je prva nosila prsih. Povabi naj ga na ples in to obleko? Ona je moja sestrič-na prigrizek v jedilnici in potem na. A vi, kdo ste vi?" — zlepa ali zgrda — pripelje k "Jaz sem njen bivši zaroče-avtu ter ga potisne vanj. Nič ne nec." de, če bi žrtev vpila — kdo se na Srd mlade deklice je mahoma pustni dan meni za vpitje lepih izginil. Njene oči so postale ško-mask! Po uspeli ugrabitvi mora- doželjno resne, na rožnatih ust-ta ujetnico pripeljati v stanova- nicah ji je pa zaigral porogljiv nje mojega sorodnika. nasmešek. Izvršitev načrta je uspela ta- "Naj bo kakorkoli," je deja-ko krasno kakor Napoleonove vo- la, "to kar ste mi napravili je jaške vaje. O pol enajstih je e- nedostojno; moje dobro ime ste den uslužbencev potrkal pri mo- osramotili." jem sorodniku in si otrl znojno "Bog je tako hotel, gospodič čelo; videti je bilo razpraskano. na!" "Gospod." je dejal težko so- "Kaj, Bog je tako hotel?" je peč, "lepo godljo smo skuhali!" vprašala nejevoljno. "Ali mar ni Ala?" je vpraša! "Da" Je prikimal moi sorod-moj sorodnik prestrašeno. nik- "Da vam P» vrnem >aše do- 1 »> bro im§, sem se pripravljen po- klica je bila res ljubka, d* pa kratkomalo |>oroeil z ko, bi bilo silno nespametr "Ne govorite neumnosti,1 odvrnila. "Odvedite me raj»i| zaj v dvorano." Moj sorodnik je tako Odpeljal je deklico z avton dvorane, kjer ni bil k nih pazil njene odsotnosti. Med vožnjo mu je poja kako se je pripetila zamer obleke. Na to misel je strična: hotela se je namr križati nadzorstva staršev, 1 bili tudi na veselici. Prod odpuščanja za prekrepko co in ko jo je on prosil je koketno se smehljaje ug njegovi žejli. Moj sorodnik je bil zeloJ da se je dogodek tako ko Poln razposajenega vesel ji rekel med plesom: "Gosf Ako se razdere ena zaro treba skleniti drugo. Nep mi ugajate. Ali hočete moja žena?" Deklica se je glasno jala. "Vi pa kar v skoku dirji , je vzkliknila. "Veste kajl "Kajpada je Ala! Samo "Samo? . . ." "Samo . . ." "Kaj vendar 'samo'? Vrag naj te vzame!" Možakar je stal pred svojim gospodom odprtih ust kakor bebec. potem je pa dejal: "Nekaj nepričakovanega se je pripetilo. Namesto vaše zaročenke sva ugrabila neko drugo." "Ah. peklenska bedaka!" je vpil moj sorodnik. "Ali vama je nisem pokazal? Imela je pierrotski kostim z veliko rdečo kokardo na prsih. Ni je bilo druge enake v dvorani. Kako sta se mogla zmotiti?" "Da. da; pierrotski kostim, na prsih rdeča kokarda. Natanko tako je bila oblečena ta, ki svs jo ugrabila, in vendar ni prava." "Kdo je pa potem?" "Vrag si ga vedi. Neka neznanka. Ijuta ko panter. Pravi, da bo izpraskala očj prvemu, ki .«e ji približa." "Kje »ta jo pustila?" "Spodaj je. v pisarni garaže in se noče ganiti is nje.** MoJ sorodnik je Ael po stopnicah navzdol, da vidi ujetnico. Vstopivši v pisarno je imel občutek. da je priAel v kletko najsr-ditejAe leopardke na svetu. Mla- ročiti z v^ami. Dam vam svojo pošteno besedo, da moj sorodnik tedaj niti mu je naslov. Moj sorodnik je seveda in ona mu je odgovorila in v kako se je zadeva kondala? treh mesecih zabavnega vanja, podobnega duhovi besednemu dvoboju, je ta ca odpotovala z mano na potovanje. Postala je Moja žena? I seveda, moj sorodnik sem vendar sam. Moja ženitev, ki se je i la s prekrepko zaušnico in i nadaljevala s šaljivim dopi* njem, je edina stvar, ki njenju ni razočarala.—(Pw F. M.) Vedno nizke cese za X-RAY Ur«: 8:80 do 8:30 iw Phone: Harrison 0761 TISKARNA S.N.P fpftBJEMA VSA pet a joči porumencli listi so žare 11 v *oncu. Žareli mo ko čisto mot no zlato. v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za vezellce in shode, vtaRni». knjige, koledarje, letake itd. v slovenske®, n -n slovaškem, češkem, nemškem, angleškem # VODSTVO TISKARNE APBLIRA NA CUJH 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI - ~ ____ Vsa pojasaila šaje voš-tr. Ceae —ras, saijsko Mo f™ rr,u Mfttto pe tafenaeri* as S. N. P. J. PRINTER* 2657-19 SO. |.AWNDALF AVK** Telefon Reckwell 4*»< ( HM A