T=T PT A« lSIAPftnA T___JI ZJedinjenih držav«h. |T| . L\ ^^ £\ I II ■ /\ ' m the WMtedBw®. f j Edwja vsak d*n lzvzemfi VI JJXXkJ X V F W W iswed every Ajr «Sl nedelj in praznikov. Sundays antfcH&Ecte^^ ..... i List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ ' TELEFON PIBABKB: 4617 OOXTLAHDT. Entered u Stcond-GUas Matter, September 21, 1903, al Ikt Fort Ofice st Hit York. M. T., voder tke Act ef Gonim ti Mud «. 117«. rXLXFOX pisadti: oi7 oobtlahdi. - _ _ NO. 118. — STEV. 118. NEW YORK, PRIDAT, MAY 20, 1910. — PETEK; 20. VEL. TRAVNA 1910. TOLU1H XVIIL — LETNIK XVHX 4 Odmevi katastrofo v ' Cherry, lllionis. ——O— Oblasti in lastniki nesrečnega pre-inogovega rova, v kterem je moralo j umreti veliko število Slovencev, so bili ▼ tesni zvezi in tako se ni nič za varnost storilo. —o— j: DVESTOINPETDESET RAZSODB | POROTE. j< Lastniki rovov in vladini pregledo-1 valci so storili vse, kar je bilo mo-J goče, da so preprečili izvrševanje zakona. -o- Princeton, 111.. 20. maja. Coroner- i5 jeva porota je ravnokar dovršila pre-,1 iskavo glede odgovornosti za veliko Is nesrečo, ktera se je pripetila v pre-mogovem rovn v Cherry, 111., kjer je h moralo umreti tudi veliko .število Slo- s vencev in drugih Slovanov. Porota je :1 prišla jedn oglasno do zaključka, da so c za nesrečo odgovorni jedinole lastniki ,v oneqra premogovega rova, kakor tudi ^ vladini pregledovalei rovov. Nadalje r izjavlja eoronerjeva porota, da se je v v Cherry vedoma in z privoljenjem f rudniških inšpektorjev grešilo proti g obstoječim zakonom države Illinois. Coroner]?va porota je izdala 250 ;v pravorekov, ktere je razdeliti v tri u stopinje. Prvi pravoreki, kterih je s dvanajst, se nanašajo na vzroke smrti ii dvanajstih mož, kteri so bili člani re- k silnega možtva. Ti so morali umreti v vzpenjati. Drugi pravorek navaja h odgovornost za smrt 187 premogarjev, g kteri so se v drugem hodniku rova n zaogreša. ir Danes marljivo preiskujejo razvaline , hotela, kajti trideset gostov p>otem, ko |g je pričelo goreti, ni nihče več videl. — ■ Dosedaj f? je našlo le 71 gostov, kteri ^ so stanovali v imenovanem hotelu in jj ker je hotelsika knjisra zgorela, se ne i u u ir er> 7 t jj ve niti za imena onih nesrečnikov, 1 v . r kteri so najbrze zeoreh. Škodo, kte- ♦ . , . ; V | ro je napravil požar, cenijo na^ 75.000 dolarjev. < -o--U t Kje je parnik Marietta? I New Orleans, La.. 18. maja. Nor- j veški parnik Marietta D. Georgio bi r moral že pred par dnevi semkaj priili r iz Srednje Amerike, ker se pa to nijš [zgodilo, se je tukaj pričelo domnevati, i da «o v Nicaragui vstaši, oziroma ! t j vlada provizoričnega ustaškega pred- ! r Isednika imenovani parnik pridržali in f |mu naročili izvrševati blokadno služ-,r I bo v okolici m?sta Bluefields. Par- ie :nik bodo najbrže rabili za vojno la-j č dijo, ali ga pa bode Estrada v slučaju n da njegova revolucija propade, pora- v bil za to, da bode na iijem bežal na varno. z Zopet drugi pa zatrjujejo, da je ^ parnik morda pridržala in okupirala -», vlada predsednika Madriza, ktera na- 0 merava blokirati luko Bluefields. Par- ~ (nik je last Bluefields Banana Co., kte- r ra družba je prijateljska z predsedni- j kom Madrizom. Ta družba je še za ^ časa Zelaveve vlade dobila lepe Ikon- r cesije od nicaraguajske vlade. se vršile vso noč. Na polju ni nihče J delal, kajti zamorci so hoteli zadnji ^ dan veselo in pobožno .preživeti. ^ Whiskey a se je mnogo prodalo. J Ann Arbor, Mich., 1. maja. Karol Mumma, desetletni deček je opazoval T v minoli noči komet na dvonadstropni hiši. Pri tem je prišel na rob hiše 1 in je padel ne* zemljo, kjer se je one- s svestiL Prvotno eo mislili, jda je- 1 mrtev, toda danes je šel zopet v Solo, j . 0 katastrofi t Pinar del Rio, Cuba. I V vojaških barakah v Pinar del Rio , se je razletelo 3000 fnntov dina-mita in skoraj vse vojaške barake so razdejane. — Cele rodbine uničene. —o— KAKO JE NESREČA NASTALA, ŠE NI DOGNANO. i Medtem, ko nekteri trdijo, da se je • nesreča pripetila slučajno, so drngi prepričani, da je to čin zlobne ! ' i j roke. -o--L i O grozni nesreči, ktera se je pripe- i tila v Pinar del Rio na Cubi in o kteri smo že včeraj poročali, prišla so sedaj še sledeča pioročila: j Havana. Cuba, 19. maja. Vsled jiazstrelbe dinamita, ki se je pripetila ' IV vojaških barakah v Pinar del Iiio. t je moralo nmreti najmanj 100 ljudi ' in sicer večinoma vojaki, kakor tudi ; ! nekoliko časniških rodbin. Število ' [ranjencev je zelo veliko in bode naj- 1 ,brže presezalo 100. j Mrt veci so večinoma vojaki ali i1 rurales (orožniki); poleg teh je mo-; * jralo umreti tudi večje število rodbin j j raznih častnikov, kakor tudi več vslu- ;t žbencev vladinih uradov, ki so bili 1 nastanjeni v bližini. I1 Dosedaj se še ni dalo dognati, je li j nesreea nastala vsled slučaja, ali so i nepoznani zločinci priredili razstrel- bo. Od tukaj so pvoslali več posebnih ii v - „ . ! r . vlakov s pomožnim moztvom mi j zdravniki ter bolniškimi strežaji. Tu- ^ jdi imena nesrečnikov še ni bilo mo-i j ! ^ ;soče dognati, znano je le. da sta med mrtveci kapitana Alfredo Ravena in Betancourt. V razvalinah je še vedno mnogo mrtvecev pokopanih, kajti odstranje-j c vanje razvalin je dokaj težavno, ker ■ ( se je bati. da se ne -pripeti še kaka ! r razstrelba. Vojaške barake so bile zidane in t sicer po španskem načinu, ter so sta-U i • ' Me izven mesta na severni strani. Po- « *-odom zadnje intervencije Zjedinje-i? i nih držav na Cubi je bil v teli bara-kah nastanjen glavni stan polka pol- ( , kovnika Parkerja. Nedavno so se v ^ onih poslopjihi nastanili uradi javne- « ,ga dela ter štiri sotnije cubanskih: ( {rural OA'. j | Ker je v novejšem času nastalo j i jsovražtvo med belimi in zamorci zelo f i veliko, se je vlada bala. da ne pride 2 !do velikih nemirov ali celo do vstaje;! i. . in tako so oblasti odredile, da se " 'mora spraviti ves dinamit, kterega se'l rabi pri gradnji cest in sličnem delu. i J v ona poslopja,' kjer je bil baje va-jj jren pred nepoklicanimi nezadovolj-11 ; neži. Včeraj popoludne so pričeli j t 1 dinamit odstranjevati z namenom, da l bi ga poslali v vladina skladišča v!< Havani. ' e Delavci so nakladali zaboje dina- ( mita na vozove, ko se je pripetila 1 razstrelba. kteri je takoj nato sledila IA \ še jedna. Dvorišče, na kterem so 1 delavci to delo opravljali, je bilo v' j tem trenotku polno mrtvecev in ra-1 ! njencev, dočim je tekla kri v potokih ; po vsem dvorišču. Poslopje je bilo , naravno razdejano in to velja tudi o ' j celi vrsti hiš. v kterih so stanovali j častniki s svojimi rodbinami. Ka- 1 menje in deli tramov so leteli po l vsem severnem delu mesta. j Razstrelba se je pripetila ob 5. uri zvečer in sicer par minut, predno bi delavci prenehali z dnevnim delom. Nesreča je nastala najbrže vsled tega, ker je kakemu delavcu slučajno padel zaboj dinamita na tla. Ra- 1 njenei so večinoma doma iz Pinar del 1 Rio. Vsi oni ljudje, ki so bivali v 1 barsTkah, kakor tudi v okolici, so bili ( na mestu ubiti. 1 Iskanje mrtvecev v razvalinah se 1 je takoj pričelo in s tem delom se je j nadaljevalo vso noč. Delo je zelo težavno, ker je razstrelba pokvarila i električno razsvetljavo in ker se de- J lavci boje, da se ne pripeti še jedna ' razstrelba. Kakor se danes semkaj poroča, so ' našli ljudje na ulieah v mestu po- ' samezne nde ubitih vojakov in de- ; ■ laveev, dasiravno je mesto dokaj od- j d?Žfy> *Upa' J- Grof Auersperg i in njegove komedije.! > Potomec Anastazija Zelenca zaničuje i slovensko literaturo. — V družbi \ dveh dvomljivih osob dela različne ! reklame za-se. ZAKAJ? — ZLATE RIBICE MU! DIŠE. Kompromitiral je c. kr. generalni • konzulat in se hoče dvobojevati. ' Oni "grofiček" Auersperg, o kte-1 ; rem smo že poročali, dela v New! Torku čudno reklamo za-se. V to f si je izbral urednika malega nemške-l°a avstrijskega lističa, kteri raožieek ima na vesti ponarejeno menjieo za -10.000 gold., in nekega nemško-naei- ' jonalnega odvetnika, kteremu tudi! vest očita, da je na nepošten način ociganil ljudi za več tisočakov in na- ' j to pribežal v Ameriko. Lepše družbe '( si mladi "grofic" pač ni zamogel ^ j zbrati. Imenovana delata razne re- 1 klame zanj. češ. da bi na ta način j5 opozorili ameriške zlate goske. [ 'Pišejo o velieih posestvih, grado-11 !vih itd., a Slovenci vemo. da so srro- V rt 1 . . ' 5 h Auerspergi precej na kantu: le 'knez ima premoženje, ta pa nima s * tem nič opraviti. Ta naš Auersperg j1 je pravi potomec grofa Zelenca, kte- ^ jri je slovenski narod tako užalil, ko % |se je izjavil, da lahko vso našo lite-j1 rat uro nese v žepnem robcu. Ta j jgrofiček pa se je izjavil napram čas- ^ tiikarskim poročevalcem, da Slovenci ' v , ______. (d nimamo učnih knjig za višjo gimnazijo in ne za kake višje šole. in da 1 smo siromaki v literaturi. Ne zame- i" ! n nmo grofacu. da ne pozna naše lite- [ j rature, kar kaže. da se je malo ali I' .» i n nic učil, nevednost je pa podedovan ^ plemenitaški greh. Ta "plemiček" je napravil še dru-i^ iro komedijo. Jezen je bil, ker ni bili' on in njegovi trabantje povabljeni f na nek banket na čast kneza Win- ^ dischgraetza, kteri se je pred nedav- n no tu mudil, zato je tuhtal, kako bi L. spletkaiil. Znašel je pa tudi lepo ^ st vart ees, avstrijski generalni kon-j ^ zul je zelo zabavljal čez Roosevelta|* itd. Njegovi trabantje so skrbeli. I da je prišlo to v angleške, tujce so- v vražeče senzacijcfhelne liste in pisali j t so: generalni konzul je zato morali oditi v Avstrijo. Generalni konzul K je bil že pred dvemi meseci name-l^ j njen iti v Avstrijo, ko o plemiču še h, duha in sluha ni bilo; v obče pa tudi J j zelo dvomimo, da bi generalni konzul tj kot diplomat nasproti 28 let staremu j ^ j "plemiču" govoril kaj žaljivega o Roosevelt u. To je dalo povod kriča-Ik in ju in pišarenju in "plemiček" se * ' j je tako razjezil, da je pozval na dvo- d 1 boj namestnika generalnega konzula-; v I ta. pri tem pa ne ve, da je dvoboj tu J r kaznjiv. Najboljša lekcija za take- 1 n ga petelinčka bi bila leskova palica.1 p Ida bi ga kedo dobro "mores" nava- j dil. S posestvom grajščino turnsko! naj pa farba le Amerikance, mi pa' vemo, da ni več last grofov Auers-: pergov ali bolje Zelencev. --o- i v Velik požar v Canadi. j s Čarlton Place, Canada, 19. maja. 1 Tukaj je nastal v minoli noči velik ;1 požar, ki se je vsled jakega vetra hitro razširjal, tako, da je vničil ves n blok. Gorelo je sredi mesta in požar r je napravil za $200.000 škode. 5 _ , t Važno! —O__z V zadnjem času se rojaki iz raznih F krajev obračajo na nas bodisi potom brzojava ali pismeno, ako je kak sorodnik ali znanec na Ellis Island zadržan. Vsakogar prosimo, da naj nam naznani natančno: priimek, ime in parnik, s kterim je oni dospel, drugače | je nemogoče kaj poavedeti Za rojake j ali njih sorodnike in znance, za ktere so vožnji listki pri nas kupljeni, nam,' je to lahko storiti, ker vemo vse drugo, ali za druge pa nemoremo vedeti kedaj so prišli in s kterim parnikom. Za take rojake naj se vsakdo obrne na: Slavonic Immigrant Society, 436 W. 23rd St. Ta družba bode gotovo na Ellis Island vse mogoče storila, ali tudi njej je naznaniti parnik, a kterim Južne republike. I Pred končno bitko. j V Nicaragui j a pričakovati, da pride 1 vsaki Čas do bitke. Z j edin j ene države bodo čuvale mesto Blue-fields. General Estrada se neče udati. I IMENOVANI GENERAL JE ŽE DOBIL POZIV, NAJ SE UDA. I Zjedinjene države bodo baje posredovale med republikama Peru in Ecuador, da se tako prepreči vojna. Bluefields, Nicaragua, 19. maja. Včeraj popoludne je dospel v nepo-! sredno bližino tukajšnjega mesta : parnik Venus, na kterem je general j Trias z velikim številom vladinega vo-jjastva. Z imenovanim! parnikom za-.jedno je dospel tudi parnik San Jacinto, ki je tudi nakrcan z vladinim vojaštvom. Vlad in general Irias je takoj po svojem prihodu v okolico me- ' sta pozval provizoričnega vsta.ške«-a predsednika generala Estrada, naj se mu uda in izroči mesto Bluefields ter vse ostalo, kar je še v oblasti vstaŠev. .* Zajedno mu je tudi naznanil, da mu da za izročitev mesta le 24 ur časa. ' tako, da se zamorejo ženske in otroci kakor tudi oni ljudje, ki se ue bodo.' vdeležili boja. odstraniti na varno. | predno se prične bombardement. General Estrada ni hotel privoliti '1 v izročitev mesta in konzul Zjedinje-nih držav, poveljnik topničarke Zjed. ' držav Paducah ter vojne ladije Du- ; buque so takoj pričeli z posredovanjem in so naznanili poveljniku vladinega vojaštva, da ne bodo dopustili, da bi se mesto bombardiralo, ker je v 1 mestu mnogo inozemeev, ki so lastniki | hiš in raznih p>oslopij. Parnik Venu-s. ki je last vlade, je 11 dobro oborožen z modernimi topovi in >r na njem je tudi veliko število možtva. 1 Ekspedieiji poveljuje general Irias.!; bivši minister za časa vlade predsed- x nika Zelava in ki je bil sedaj imeno- A van governerjem atlantskih pokrajin. Danes sta prišla semkaj tudi paraika ~ Moriella in Hiram, ki sta nakrcana z ; orožjem, in dobro oborožena. Položaj v Rami se ni spremenil. . ' vendar je pričakovati, da pride tudi |' tamkaj vsaki čas do boja. |' Lima, Peru. 19. maja. Pri posebni j' kabinetni seji se je tufkaj sklenilo, da 1 bode peruvanska vlada sprejela pred-;' log vlad Zjedinjenili držav, Argentine ' in Brazila, ktere države so se ponu- j ^ dile kot posredovateljice med repu- . f blikama Peru in Ecmdorjem. Guayaquil, Ecuador. 19. maja. Tu- ! kajšnja vlada še ni bila uradoma ob- j vesčena. da nameravajo Zjedinjene i države, Argentina in Brazil j>osredo- j vati v prepiru med Ecuadorjem in Pe- | ru. Semkaj se javlja, da je Peru skle- 1 nila. da se zadovolji 7. navedenim 1 predlogom. 11 -o---1 i' KOMETOVA UGANJKA. 1 Halleyev komet, kteri nas je pred- I včerajšnjim ponoči vse vlekel za nos. •1 sedaj vara vse učenjake in matema- 1 tične umetnike vse zvezdarne na sve- ; tu, kajti vsem je dokazal, da jim ] pri računanju o poti Halleyevega kometa, ne pomagajo niti najlepše loga- ] ritme. — Sedaj so tudi astronomi postali popolnoma poparjeni, kajti med- . tem, 'ko so prorokovali, da bode kometa videti včeraj zvečer na zapad-nem nebu in sicer takoj p>o solnčnem zatonu, — se je komet dnase zjutraj 1 pojavil še vedno na iztočni strani. I ' Razne novosti iz inozemstva. e Roosevelt se je sešel z norveškim in grškim kraljem v Londonu ter raz- - nimi drugimi dostojanstveniki, kteri e so prišli k pogrebu angleškega kralja Edwarda. - 47 DELAVCEV VTONTLO V REKI DNJEPER. —o— . Pearyjevo predavanje na Dunaju. Ponesrečen zrakoplavec v Franciji. -o- London, 19. maja. Včeraj se je Roosevelt sešel z norveškim kraljem Ila a k on o m in grškim kraljem. Za-L jedno je tudi napisal svoje ime v knji-{ se kralja Alfonso, princa Henrika pruskega, velikega kneza Mihalja itd. V Dorchester,House se je se^el z Lordom Landsdownejem, Lord Cromer-( jem in drugimi angleškimi dostojan-| stveniki. t Aleksandrovsk. Rusija. 19. maja. Na reki Dnjeper se je potopil velik prevozni splov. na kterem je bilo nekaj nad devetdes t delavcev. Od teh jiili je 47 utonilo, dočim so ostali ; srečno prišli na obrežje. Nesreea -e j je pripetila v neposredni bližini tukaj-ŠTijega mesta. Delavci so bili na poti na druiro stran reke na svoje dnevno j delo. Nesreča se je pripetila najbrže : vsled tega, ker je bil splav, preveč j nakrcan. Dunaj. 19. maja. Robert Peary je j včeraj v prostorili avstrijske zemljepisne družbe predaval o svojem potovanju na severni tečaj. Navzoči so bili razni ministri in dmai dostojanstveniki. Peary je danes odpotoval v Budimpešto, kjer bode tudi pripovedoval o svojem severnem tečaju. I Jutri ga sprejme kralj Fran Josip v ■avdijenci. i Juvisv Sur Orge. Francija, 19. maja. i Zrakoplavec Nan je padel včeraj raz j svoj monoplan, ko je bil 30 čevl jev ■ vi-oko. Vsled tega je zelo poškodovan. vendar bode okreval, i Petro«;rad. 19. maja. Predsednik : Grosndarstvene dume. Aleksander Guč-kov in poslanec Uvarov, ktera sta se i vsled politike sprla in potem ra Ji te-era dvobojevala, bodeta morala med j poletnimi počitnicami nekaj časa se-' tleti v trdnjavi. Pokrajinsko sodišče • je namreč vsled dvoboja oba ol>sodilo I po štiri tedne v zapor na trdnjavi. ! Obsojenca ne bodeta vložila priziv. Dvobojevala sta se dne 30. novembra v okolici Petrograda. Uvarov, ki je I pozval Gučkova na dvoboj, je dobil ikrogljo v hrbet, dočim se Gučkovu ni ; nič žalega pripetilo. -^--V Krava poginila vsled — moderca. I V German Valley, N. J., je predvčerajšnjim posrinila lepa Austin .T. Voungova krava, ne ila bi se vedelo o pravem vzroku njene smrti. — Ko j je že odšla v boljši svet, so pa zdrav-; niki, ktere je Young poklical na lico j mesta, našli v kravjem želodcu ko-J mad železa, kakoršno se rabi v ženskih modercih. Kravo so danes p>oko- Ipali in na njen grob so napravili jYoungovi sosedje sledeči poetični napis: ;"This faithful cow loved so much Has gone and passed away; A corset steel cut short h?r life — It was not hers to stay." Železo, ktero so našli v kravjem že-; lodc.it je bilo deset palcev dolgo, tako, da jej je prebodlo želodec in ranilo ;srce. Za vsebino tujin oglasov ni odgo II orno ni upravništvo oi nredniltvoi Krasni novi In bral parnik MARTHA WASHIHGTOI (Avstro-American proge) odpljuje v sredo dne 25. maja vožnja do Trsta samo 14 dni. do Trata ali Reke - - $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.60 _ _ _ #40 4A HAS NARODA" v (SiQvenlc Dally.) - Owned and published bj the ™ <8lov«nlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VA LI A VEC, Secretary. L0018 BENEDZK, Treasurer. Place of Business of the corporation and sddreoMe of aDove officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York ' Gity, N. Y. 3* celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 * pol leu.........1.50 * leto za mesto New York . . .4.00 * pol leta za mesto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto . . . . 4.50 * " " pol leta.....2.50 f " 44 četrt leta .... 1.75 '^LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemsi nedelj in praznikov. »OLAS NARODA" ("Voice of the People") «*oed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. advertisements on a|[recment« Dopisi brez podpisa in osobnoeti Be ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —-itfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov /roeimo, da se nam tudi prejšnje Olvall^če naznani, da hitreje najde-*o naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-Jttv : WQ^AS NARODA" Cortland t St., New York City. Telefon 4G87 Cortland t. /'t i i, ------ 1 i Po "koncu sveta". i Minulo sredo je marsikak človek na svetu pričakoval konca sveta, toda mi smo bili prepričani, da jo konce sveta uprav nemogoč, dokler Slovenci v Evropi ne dobe svojih pravic in dokler tako ne napredujejo, da končno otresejo vse srednjeveške neumnosti, ktere v mnogih naših kra-jil onstran Atlantika še veti no niso izginile, tako. da se da naš narod še v»:dno pod raznimi pretvezami izkoriščati. Tudi smo vedeli, da o kakem konen sveta ne more biti govora, dokler ne jx>stanejo vsi ameriški Slovenci napredni in dokler se ne otresejo vj*>ga onega starinskega duha, kterega so prinesli seboj iz Evrope, kljub temu. da se tudi tamkaj dani in jasni, vendarle gotove količine. — Osemnajst let se namreč Glas Naroda že trudi, da pridobi vse ameriške Slovence na napredno pot — in ako bi prišlo minolo sredo do takozvanega konca sveta, potem bi bilo vse to osemnajst letno delo zaman. — Napredek človeštva je mogoče doseči le potom individuelne vzgoje, in predno bode ta popolna, bode minolo naravno še mnogo let. t;; ko. Ua ima naša zemlja še vedno obilo časa. predno si bode poželela, da se zaleti v kako drugo zvezdo. Sele potem, ko bode vse človeštvo na zendji. brez razlike narodnosti, tako napredovalo, da bode znalo o vsaki stvari samo soditi, bodemo zamogli irovoriti o popolnosti. In šele potem, ko je kaka stvar popolna, zamoremo govoriti o njenem koncu. Posedaj se je delovalo na to. da se spremene gospodarski odnošaji in da se tako doseže večja popolnost, polom ktere bi se dalo potem tudi posamezne ljudi reformirati. Toda to je nemogoče in tako preostanejo le m1 mdividui. ktere je treba pridobili za/ napredovanje do popolnosti, m av teb individuili zapopade-iio končno Vse človeštvo,'pride popolnost sama ]*> sebi. — S tem pa za-dohi naša naloga velikansko dolgotrajni -t in tako je tudi konec sveta Za sedaj še nemogoč. Tudi ameriške ženske še niso dobile svoje volilne pravice — in ko dobe vse ženske, brez izjeme, volilno pravico, za more nastati (potem pa . prav gotovo) — konec sveta. V ostalem so nam pa že pred minolo sredo vsi mogoči in nemogoči! zvezdoznanci zatrdili, da obstoji kometov rep iz tvarine, ki je tako redka. da Se sploh ne more prištevati kaki tvarini. oziroma, da je v kdme-tovern repu tako malo tvarine. kakor je v kakih glavah malo možganov. Skozi ta rep smo leteli v sredo po noet, toda o tem ni nihče kaj čutil. kaj i i kometov rep ne more pro- ! dreti naše zemlje. Končno bi zamogli navesti še mnogo drnzih vzrokov, čemu ni prišlo v sredo po noči do konca sveta, takoj da naši naročniki niso imeli povoda odpovedali pošiljanje lista tudi po, imenovani sredi. — Toda navedeni argumenti naj zadostajejo. Končno naj na tem mestu še ne-i koliko obžalujemo one madjarske j kmete, kteri so, v prepričanju, da i bode v sredo konec sveta, zapravljali vse, kar so imeli iu neprestano! pili, da tako še zadnje urice svojega življenju v radosti prežive. Sedaj so zadolženi in se povprašujejo, čemu se ni svet pogreznil. Njihovi rojaki na Ouljaš Ave. v New Yorfen so bili nekoliko pametnejši, kajti . ti ljudje) ki so večinoma čifuti. bo svoj^j ____________ __________ _______^Mm Vsekako pa to dokazuje, da svet še ni zrel za sodni dan, kajti uprav i nemogoče je, da bi da!* Bog uničiti -na milijone ljudi, kteri so še* tako naivni. da se prepirajo /-a razna vpra-j sanja, d očim niti sami ne vedo. kedo ! jima prav in kedo se moti. I I - m m m - Administrativna kriza. Naš tajnik notranjih zadev, Bal-| linger, je bil prvotno naši admini-! I straciji popolnoma nenevaren in je I pomenjal le nekako malo oteklino na II , truplu naše administracije. To ote-i i klino bi bilo spočetka prav lahko 1 odstraniti, toda predsednik Taft se tega ni upal storiti, ali pa tudi ni i hotel, kajti slabotnim ljudem je nekako prirojeno, da so izredno dobri tudi proti onim ljudem. kteri jim običajno najbolj škodujejo. I*redsed-nik toraj te otekline ni hotel odstra-( niti in tako se je struj; vedno bolj razširjal ter zajedal, dokler ni prišlo 1 do oriodepoluega trenotka naše admi-, iiistracije. Sedaj je nastopil v javnosti nek pi- 1 . . i .i i , satelj, ki je na skrajno dobrem gla-, ■ su in poleg tega tudi oboževatelj ! Iloosevelta. Ta pisatelj je nastopil! v nekem mesečniku z izjavo: "kakor1 : Vsi velikani, tako je tudi Roosevelt storil marsikako napako: njegova i nj večja napaka je bila — Taft/' — Ako logika ni varljiva stvar, potem smo prišli vsled Ballingerjevega škandala do skrajno zanimive in važne krize v političnem razvoju naše dežele. *Vsled tega bodemo tudi skušali naše čitatelje po možnosti na-c tančno obveščati o tem škandalu. Ballitiger je sedaj odslovil zopet . jednega "izdajalca"', in sicer steno- • grafa Korbvja — ker je Kerbv sku-. šal pripraviti administracijo ob kredit in ker je skušal tajniku notranjih zadev. Ballingerju. škodovati. Toda predsednik Taft je sam vzrok, ako se tako kompromitirani ljudje, kakor sta Ballingen in generalni j.ravnik Wickersham. skrivajo za njegovim hrbtom in postavljajo ved- I no le njega pred-se. ker dobro vedo, da predsednika ne bode nihče napadel in da mu "nihče kaj slabega ne more očitati, nego, da je deloma tudi on kriv. da razni lopovi njegovo dobroto in zaupljivost zlorabljajo in sicer v svoje lastne svrhe. Sedaj mora oditi iz javne službe . (iffleu Ballingerjev nasprotnik za drugim, in sicer vedno kot "izdaja-, |lec". Toda koga so ti ljudje "izdali"? Javne službe gotovo ne. — in ako so izdajalci, potem so izdali ' k večjem le največjega izdajalca. — Toda koliko časa naj nacijonalni škandal še traja? Nedavno je prišlo iz Evrope od bivšega predsednika Roosevelta poročilo. da je Roosevelt s svojim naslednikom v Washington!! zelo nezadovoljen. in ako je v resnici kaj taeega dejal je imel popolnoma prav... I DOPISI. Sheboygan, Wis. Slavno uredništvo:— Sporočiti želim nekoliko o stanju' tukajšnjih Slovencev. Na društve- j • nem polju napredujemo še preeej dobi "o, toda lahko bi šc bolje napredovali. ako bi vsi znali ceniti vred-j nost slovenskih podpornih društev;; ali kakor marsikje, taJio je tudi tli-! kaj nesloga kriva, da ne napredu-1 jemo. , Slovenci! dajte oklenite se doma-1 iii društev. S tem lahko pokažemo | drugim narodom, da smo tudi mi spo- j sobni za kaj višjega. Uradno naznanjam, kot tajnik dru- j -tva sv. Ivana Krstnika št. 82 J. S.! K. .Tednote, da oddajam tajniški u- ' rad radi odpotovanja v državo lili-j uois. Do zdaj je vedno vladala slo-i za in bratstvo med našimi društve-tnki, kar dokazuje napredek v številu Članov in finančno stanje. Društvo je štelo dne 15. maja 1910 <>l i ••lanor in v blagajni je bilo dne 30. j aprila l!>10 $454.16. Podpore je društvo plačalo do se-! j daj $87.68. Društvo je staro 1 Jcto in 10 mese-I cev. Finančno stanje lahko vsak razvidi iz zgoraj označenih Številk, j iko se namreč v poštev vzame, kako J majhna je pristopnina, ki znaša let *L00, tako da ima vsakdo priliko \7. majhnimi stroški pristopiti in da j nima nihče izgovora, da je pristop-j hiina previsoka. V slučaju potrebe J je pa želeti, da bi se vstopnina po-j višala. Tukaj se snuje tudi slovensko-hr-! vat ska župnija pod vodstvom Rev. ! Jakob Cerne-ta. Za nas Slovence je < želeti, da bi ona nezaupljivost zginila, kajti potem zamoremo tudi v tem oziru napredovati. Kakor sem zgoraj omenil, oddajam i urad tajnika, V naprej naj se vsi | dopisi, tičoči se našega društva »v. j 1 Ivana Krst. štev. 82 J. S. K Jednote *:Shebdvgan, Wis., pošiljajo II. taj-< ____^_,__;_;_ niku Josipu Goličniku, 1222 Alabama Ave., Sheboygan, Wis. ) S tem zaključujem moj dopis in želim bratom društva napredek in ! slogo, brez ktere ni mogoče napredovati. Želim tudi. da bi se uradniki društva tudi v naprej zavedali svojega uradnega posla in da bi jih društveniki ubogali v smislu pravil društva in Jednote. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam. Josip Meznaršie. Ely, Minn. Cenjeni gospod urednik:— Malokedaj pride iz EIvja kak do-:pis v javnost, in uverjen sem, da bi bilo boljše, ako bi tudi danes ne prišel. Tu nas živi, kakor znano, mno-iro Slovencev, toda med nami ne vlada taka sloga, kakoršnjo bi bilo želeti. Ustanovili smo namreč dramatično društvo, toda takoj pri ustanovitvi smo se pričeli prepirati radi društvenega imena, tako, da smo že v naprej videli, da ne bode sloge. Prva predstava je sicer krasno vspe-la. tako da je bila dvorana polna do zadnjega prostora, toda po predstavi so se pričeli ljudje prepirati radi — (denarja, češ, da ne sme mrtev ležati i in da se ga ima razdeliti. Zares čudno bi bilo društvo, ktero bi kožo že v naprej prodajalo. Ako se društvo ustanovi, se mora tudi misliti na društven napredek, kteri je pa brez denarja v blagajni nemogoč. Zopet drugi rojaki so sedaj nasto-1 pili proti tukajšnjemu organistu. ki i je zelo miren človek, ki jim pa radi tega morda ni po volji, ker je pretili. Vsled tega so mu že pričeli svetovati. naj pobere šila in kopita, dasi-ravno so mu preje pri zborovanju jamčili z a službo za leto dni. Pri nas imamo izvrsten pevski . zbor, za kar se imamo zahvaliti o-'nim rojakom, ki tako marljivo ho-. d i jo k skušnjam, tako, da je že sedaj zagotovljeno, da bode imelo novo društvo, ako vztraja na sedanji poti, zajamčen obstanek in sicer kljub raznim kričačem, kterim je tem potom svetovati, naj se v nadalje bolj sami . za-se brigajo in ne kvarijo imena tukajšnji slovenski koloniji. Pozdrav rojakom in rojakinjam, n , Vašemu naprednemu listu še večji napredek. Anton Kuap. . I Chisholm, Minn. Dragi gospod urednik:— V tukajšnjem okraju železa preee; dobro napredujemo, kajti dela se nc preslabo, dasiravno nam je draginja nekoliko mejo preskočila. Kljub temu smo pa pri nas raje veseli, kakoi žalostni. Joe O. Cannon trdi, da oni ki hoče dolgo živeti, ne sme kaditi smotk (ker so predrage), ne misliti na jutri, ne žalovati po preteklosti, temveč marljivo delati in hraniti ono. kar se pridobi, vesel biti in prepe-1 vati. Pri nas se sicer ne prepeva mnogo, vendar nam pa naša nacijo-nalna glasba tupatam kako okroglo zasvira, tako, da se mora človek razveseliti. kadar sliši njene komade. Naša tukajšnja godba je po znanem velikem požarju v prvič nastopila v nedeljo v svoji novi uniformi, ktero si je sedaj nabavila. Godba je nastopila v ponedeljek povodom parade organizacije Modern Woodmen of j America, ktere tukajšnji odsek ima največje število članov med vsemi | odseki v Minnesoti. Naši Slovenci so izvrstno svirali, tako, da jih je občinstvo vsestranski hvalilo. Največjo pohvalo zasluži vodja godbe Anton Kompare, kteri je tudi ustanovitelj te godbe, ki je popolnoma j slovenska in ki izvrstno napreduje. Naznaniti moram tudi novico o i smrti našega rojaka Ivan Gošelja, ki [je premi i jo 1 minolo nedeljo. V so-j boto je bil še zdrav in vesel, ker je vedel, da bode dva dni prost. Obi-jskal je razne saloone. Ko je neki t saloon ostavil, ga ni bilo dolgo časa nazaj in vsled tega je nek rojak odšel iza njim pogledat in ga je našel na prostem mrtvega. V Ameriki je bil tri leta, ne da bi bil Član kakega društva. Star je bil 55 let in doma od Metlike na Dolenjskem. V Ame-| riki je bil sedaj že drugič in tu o-l stavija nekoliko sorodnikov. K več-jnemu počitku v svobodni zemlji so ura spravili 11. t. m. Pozdrav vsem rojakom. A. Mahne. m • ■ -- Bodoči ogrski parlament. Khuen-Hedervarv računa z gotovostjo, da dobi za svojo narodno de-I lavsko stranko 240 mandatov. Ako pride k tem še 40 Hrvatov, ki bodo i trotovo glasovali z vlado. bi imela vlada 280 glasov proti 171, na ktere sme največ računati opozicija. A med temi utep^ie biti kakih 20—30 poslancev narodnosti, ki če že ne bo-_ morale zapustiti njegove oči črno »j znamenje na meni..." ° | :Saronijeve oči so bile v resnici čr- 1'jne kakor noč, istotako njegovi krat- !"jki. čudno kviško štrleči lasje, tako, d a jih je primerjal nekoč nekdo s 11 "črnimi plameni*'. Njegova brada 1 je bila takisto svc-tlo-erna in pa špi- časta, najbrže vsled tega, ker je imel a : * . , .. navado večkrat potegniti jo skoz ^ i pest. Njegova p*dt je bila temna, a žarelo je vroče življenje skoz bronasta lica. Na njegovem sencu je bilo videti kaj čudno žilo; enako sc . je vila kakor kača, ki brzo šviga po vodi. Kadar je bil knez dobre vo-■ 1 je. je bilo tisto žilo komaj opaziti; 'a i a čim se je razburil ali se smejal, se e- - - . je vidno napela in. ako je človek . smel verjeti gospe Fulviji, se je celo \ j krivila in zvijala... Omenjam take •. stvari le, da bi podal kolikor mogro- tl ' v . ■ . - . če verno sliko njegove prikazni, kaj-1* ti zaman bi bilo,' ako bi hotel člove- D 1 ka kakor njega s suhim naštevanjem fizičnih lastnosti opisovati. Imel je lahno, prijetno kretanje, | za dobivajoče le včasih tisto izrazito 1 živahnost, ki je lastna Italijanom. "Saroni se vede tako naravno kakor n i pes'", je bil rekel o nJem nekoč neki [prijatelj, in ta izraz je označal jako o dobro neko gotovo animalično stran. t ki je bila sila karakteristična. Vje- mal se je tako izborno s svojim tele- ^ som in s svojimi čuti. užival je tako iz dne ven njih službo in izražal je a . . ^ l svoje zadovol jstvo nad tem na tako . odkrito naraven način, da smo se ; I včasih sami sebi čudili, zakaj da nam . j niti na mar ni prišlo spotikati se na p i tem— Ali Saroni je pač spadal med ljudi, ki smejo vse reči in kterim vse odpustimo. Vsakdo ga je imel. radi izvzemsi onih par ljudi.-ki so. kakor 0 gospa Fulvia. na prvi pogled začu-. lili antipatijo proti" njemu, in Vsakdo ^ je bil s tem zadovoljen, da se je ve- del tako po svoje in ne kakor drugi ljudje. 1 Seveda nima biti s tem rečeno, da a i je bil Saroni kak grobijan ali tepec. Aristokrat od glave tlo nog. je bil j I vedno getleman, vljuden in prijazen e z vsem svetom. Kljub temu si mo-gel pod glad kopol i ranim površjem j vedno zapaziti žival, ki ni poznala _ škrupeljnov in je svobodno sledila svojim naravnim nagonom, ki pa se je menda počutila tako dobro v svoji i I človeški klel ki. da jc bila očitno v j stanu zadovoljiti svoje instinkte, ne da bi prišla ni najmanje v konflikt s svojim omrežjem. Prišel je Saroni kakor atašej italijanskega . poslaništva v London; •bilo je pač bolj častno mesto, kakor - pa z res diplomatičnim delom zdru-. j žena služba, in imelo ni za Saronija > \ drugega pomena, nego da se je pod » najugodnejšimi okolnostmi uveilel v l j najboljšo londonsko družbo. Pogra^ > bil je vsako priliko za zabavo, ki se „ mu je ponudila, in videti je bil od I vsega očaran. Bilo je neverjetno, . kaj vse je mogel napraviti v taki - londonski sezoni, ne da bi se čutil : blaziranega. ne da bi kdaj otopel za čase nudečihl se mu užitkov. Tudi je - bilo zares zabavno opazovati, kako i se je mogel tako primitiven Človek, i ; kakor Saroni, počutiti tako neprisi-» ljeno v tem nezdravem, nenaravnem f vzduhu, ki vlada po londonskih salonih. A Saroni se je znal vedno ___________ _______ IVr . Richter'Q \ E^LlS^l j Kaj ti koristijo močne miihse, če i ! trpiš na rennatranu. K t PAIN-EXPELLER : j dobro vdrgnjen, ti tako) olajSa bo- 5 g lečine in odstrani njih vzroke. H i Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. 8 : F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., g \ a New Vorlc. . 8 O^^L Pazite n« varstveno .T ^ttJBp akomodirati vsem razmeram in se v vsaki okolici počutiti dobro. Imel je Saroni oster, bister razum. 1 Kljub svoji navidezno brezskrbni, lahkoživi maniri občevanja z ljudmi, "(je bil na tihem pazljiv opazovalec in zato je bil tudi izvrsten poznavalec ljudi. Jaz sem bil mnenja in marsikdo, ki se je za tega čudnega človeka " zanimal, in je v tem pritrdil, da bi bilo za Saronija v vsakem oziru bo-"ilje. ako bi imel manje pameti: bila je to jedina neljubeznjiva poteza na "j njem. Ako bi bilo kdaj mogoče, da bi knez Saroni izvršil kak zločin, te-1 daj Iti bila gotovo glava in ne srce, J j ki bi ga v to zapeljala. " 1 To je'pač vse'J-kar moretfr-V zovo karakterizacijo reči. Dostaviti 1 moram še. da je bil strasten in sploh ' srečen igralec, kar moreiiKV'pri' nje-govi družabni poziciji iai njegorih [> lastnostih smatrati kakor nekaj na-'' ravnega. , (Dalje prihodnjič.) i ' Iz slovanskega sveta. General Kuropatkin za evropsko zvezo. s V tretjem zvezku svojega dela "■Rusija, Rusom" piše general Ku-i- j- • j ropatkm o zunanji politiki: Evrop- 7 ske velesile vedno jasneje nvidevajo strašni učinek, ki bi sra provzročila u ' 1 rumena nevarnost iz Daljnega Izto-i- > ka. Zato je nade, da bode možno ^ napraviti konec sporom, ki vlada ju med evropskimi državami, in da se te države združijo v močno zvezo, če hočejo tudi v dvajsetem stoletju obdržati svojo gospodovalno ulogo t Aziji in Afriki. Dunajski Čehi in ljudsko štetje. »- V vseh dunajskih okrajih so bili j. od češke strani napravljeni potrebni i- koraki, tla bi se o priliki ljudskega n štetja 31. decembra t. 1. pripadniki češkega naroda priglasili k češkemu , občevalnemu jeziku. To je nemške bratce nemško-nacijonalnega in kr-šča nsko-soei jalnega mišljenja zelo "razburilo". - List "Die Zcit?' je že prinesel liuj-0 skajoč Članek, v kterem pravi, da L treba zajeziti to "agitacijo*'. Ob ta-_ kih* okolnostih je pač 'Vsako sporazumi jen je z Nemfci nemogoče. o e "Srbsko geografsko društvo". 0 Pod predsedstvom vseučiliščnega e profesorja dra. Jovana Čvijica se je ii osnovalo dne 7. aprila v Belgradu 1 "Srpsko geografsko društvo". Pro-1 gram društvu je postavljen na tako e podlago, da zaslužuje pozornost tjadi t širše javnosti. "Srpsko geografsko r društvo" ši je nadelo ri večjej naročltbl znaten popust. a «V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekli in ^ »- g pristne 4'Bergranso*' brusilne kamne (osle.) ifc ° ^ Cena i garniture klepanja je $1.— 1 brnsnega kamna 30c. Rojake opozarjamo da se z naročili j? e požurijo dokler zaloga na poide. j? ' ^ Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order. r | Slovenic Publishing Co. '1 3 82;Cortlandt St., New York, IV. Y.J? pisa silno težko naučiti, tako. da je celo med naobraženci malo ljudi, ki br znali popolnoma pravilno pisati ruski. V spomenici se na podlagi j temeljitih podatkov dokazuje potreba reforme ruskega pravopisa. Kakor poročajo ruski listi, akademija ni nasprotna reformi in bode o teli j stvareh razpravljala že te dni. Ako j sklene reformo, bode s tem znatno olajšano tudi učenje ruskega jezika. Srbski princ Jurij obolel. Trpi na črevesnem katarju in iz-irleda zelo slab. Iz Gornjega Mila-novca poročajo, da je princ Jurij prosil za dopust radi bolezni. Pri vi-p.itaciji je zdravnik konstatiral, da I trpi princ tudi na malokrvnosti in nervoznošti. Ruska kneginja — nuna. Ruska kneginja Elizabeta. ktere soprog veliki knez Sergij je pred nekaj leti padel kakor žrtev atentata z bomljo. se je odpovedala vsem ea-jstem. šla v samostan, postala nuna j in se hoče v bodoče posvetiti le de-jloni usmiljenja. Razpust maloruskega društva. Oblast je razpustila najstarejše malorusko drust vo '' Prosvita '' v Kijevu. ki šteje 700 članov in ki se je bavilo z izdajanjem polj ud nožna n-istvenih spisov ter prirejanjem ljudskih predavanj. Dijaško društvo strelcev v Belgradu. Belsrradska vseučiliška mlad inn je |ustanovila društvo streleev. ki šteje že 100 rednih članov. Kje je moj prijatelj ANTON NOVAK? Doma je iz Trnovega. Za njegov naslov bi rad zvedel, in ker vem. da je čitatelj lista, zato ga prosim, da se mi javi. — Alexander Škerl. R. F. D. No. 1, Box 110. •Unity Station, Pa. (20-23—5) Naznanilo. Vseh šest zvezkov potnega romana "V padišahovi senci'' je dotiskanih in jih Je dobiti pri našem uredništvu za skupno ceno $1.50. — Ker je ta roman zelo zanimiv in rojakom, v kolikor so ga že čitali, zelo priljubljen,1 svetujemo onim, ki bi si radi te knjige nabavili da si jih naroče, dokler jih imamo ii v zalogi. tFfedatitvo. e LISTNICA UREDNIŠTVA. ' J. A„ Greensburg, Pa. Rokopisi ) se ne hranijo; mogoče se je kdo po- I služil dotienih imen. vendar nam pa ljudje v Greensburgu niso znani. Brezimenski, Yukon, Pa. Ono je II bilo že poročano in tako . sedaj ne pride v list. Vendar Vam pa izreka-uio iskreno hvalo Za poročanje, dasi- u ravno moramo obžalovati, da je vse Mrišlo brez podjiisov. Priporočamo se za nadaljna poročila in pozdravljamo vse tamošnje vztrajne rojake. -'iščem svojega očeta FRANJA PUR-.1 j KAT. Doma je iz Potoka pri Za- - i tični na Dolenjskem. V Ameriki 1 je že kakili 20 lot in je bival dolgo J časa v Leadvilie. Colo. Jaz bil sem še mlad. ko je on odpotoval in vsled tega bi i-žicami in s drugo j^^iMBeBMiaj^Mk zlatnino. Imam ftf"-iPtfffi^^^^BI di vsakovrstne pre-■ tane » jednotitiiijtt - znakom, prirtzke ^r in t d. J O MIN RBBOL box GS CLENCOE, OHfO. Jugoslovanska ^^ Katol. Jsdnota* * -,. T • Uktotr^oHnuui dne 24. jairaatjA 1901 ▼ drŽavi Mfcuifeaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. t*,/ URADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 3S3, Rock Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Lorain. Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, It. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth Minn MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7th Str.' Calnmet ' Michigan. ' ' POROTNI ODBOB: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 13S Rurdine, Pa. '; IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. 6TEFAN PAVLlSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Mina. o-—i \>IiJrillVDl Zdravnik: Dr- MAETIN r^EC, 711 North Chieago St., ■-o-— Dmitveno glasilo je "GLAS NARODA.0 Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se j> dne ."i. maja iz ljnl>ljanske**a juinegn kolodvora odpeljalo 14 Slovencev in 10 Hrvatov. \ Prijatelj samostanov. Nedavno je P»i:«-1 lClelui Jožef Mi-ko iz ]>tuj kron ir» ?n obenem poslal v frančiškanov i >amnstan v (Jorico. Da bi se prepričal, kaj je z d *čkom, je br-zojavil v Brežice in izvedel, da je dere k od svojih staršev pobegnil. — Ker so ga v Gorici na to odslovili, je pri it i nazaj v Ljubljano. Nato pa J-' dobil frančiškanski cerkvtMiik, ko je opoldne zaklepal cerkev, na koru >k rit etra in »a izročil polieijL Novi Lurd. — SiWni *>loveivH. ki imajo sedaj tudi na lastni zemlji novi Lurd! Šmihelski župnik Peterlin j'1 v Kandiji pri Novem :restn dal zidati Novi Lurd. ki bode zdravil" vse bolezni. saj na narod oklic, v katerem ga lxxle pozival, da podpre onesrečen srbski narod, kateremu je nenadejana katastrofa uničila prej cvetočo Šuma-dijo in vs" premoženje. Za ljubljanskega župana je bil v seji občinskega sveta dne G. maja zo-l>et izvoljen dosedanji župan Ivan Hribar, za podžupana pa dr. Tavčar. Volitev je imela značaj burnih ova-eij, katerih se j ■ udeležilo poleg svetnikov občinstvo. Občinski svetniki -o pri.-Ii svečano napravljeni in so priredili županu, ki se je zahvalil v dolirem govoru, frenetske aklamacije. ostaviti /.e to leto. toda enorazredni-ca jim ne ugaja in mislijo na dvorazrednico. To je vzrok, da so zgradbo še za eno leto odložili. Ker nimajo zadostnega št »vila otrok, so si napravili nov načrt, da spravijo 60 otrok skupaj. Jemljejo in vabijo otroke, ki so šele 4 in 5 let stari in sicer otroke nemške iii slovenske na-rolnosti. ki torej niso še obvezani hoditi v šolo. Samo da jih bo 60 skupaj, da Itodo rekli: 60 otrok imamo za dvorazrednico. Da jih laglje sku-l>aj spravijo, tnrajo od Črmošnjic posamezne vasi in hočejo otroke iz teh vasi pošiljati v Laze v šolo, akorav-no bi imeli bliže hoditi v Črmošnjice v tri raz red no šolo. V Črmošnjicah jc jako rr.alo otrok, a vendar je tam tri raz red na šola. PRIMORSKE NOVICE. Nova duplina na Kra^a. Nedavno so o-lkri.i delavci vhod k velikanski podzemeljski jami. ki se razprostira med Voloskami in Reko v Istri. Ja- ima je bajno I<dzemske reke. Tla so pokrita ; I d:*belo plastjo rudeee zemlje, ki jc (bodo pregrebli, ker hočejo najti dragocene jnastarine. Jama se nahaja j ob morskem bregu pri Kantridi in bode gotovo Opatijo še bolj povzdignila radi svoje bližine. Sedaj se je že o-snoval odl»or. ki bode jamo varoval. ! Obiskalo jo je že dosti eostov z avstrijske in hrvatske strani. Brezvesten brivec. V Trstu j? neki brivec ponudil 2.1 let staremu Pe-risn, ki se je prišel brit. steklenico in um zažugal. da mora piti iz nje. ker je sicer "malovrednež". {Peris je mislil, da je v steklenici kaka i menit-| na pijača in je parkrat požrl. Takoj [pa jc začutil veliko bolečino, kajti pil je oetovo kislino. Brivec se bole moral zagovarjati pred sodiščem, ker se je tako neusmiljeno igral s človeškim zdravjem in življenjem, ki je v nevarnosti. Irredenta demonstrira. — Iz Trsta -e piše: Na praznik, dne 5. maja je prišlo v Trst 150 izletnikov iz Pa-ilove. Pripeljali so se z ladijo in se izkrcali na pomolu sv. Karla, kjer I jih je več sto glav broječe občinstvo I burno in demonstrativno pozdravilo, j Oči vi dno je bilo vse aranžirano. Ob-1 instvo je izletnike obkolilo in jih spremilo v mesto, prepevajoč fiari-; baldijevo himno in Oberdankovo pe-j sem. Policija je demonstrante raz-•rnala in prepovedala na čast izletni-j kom nameravano predstavo v gledališču "Politeama Rosetti". ker se je bilo bati novih irredentističnih demonstracij. i Cerkveni tat Dominik Molimari doma iz Italije, je stal pred okrožnim so liscem v Gorici radi tatvin po cerkvah v Furlaniji. Tatvine je bil priznal popolnoma. Obsojen je bil na 7 mesecev teške ječe; po prestani kazni ga izženejo v Italijo. 14 žepnih ur je imel pri sebi neki okoli 60 let stari Anton Krajec, ki pravi, da je doma iz ljubljanske okolice, ko ga je prijela žandarm?ri-ja v Mirnu prj Gorici. Moža so pripeljali v goriške zapore, da pove, kje je nabral 14 žepnih ur. ŠTAJERSKE NOVICE. Zopet nesreča z revolverjem. Nedavno se je, *kakor pravijo, po neprevidnosti ustrelil z revolverjem v trebuh ITletni fant Andrelič iz Hajn-delna. Aretirani turški duhovniki. Cari arrad, 3. maja. V raznih mošejah s< turški -duhovniki pridigovali proti za tiran ju Albancev. Mladoturki so pro vzročili, da so bili ti duhovniki, pri staši starega sistema, aretirani. Ponesrečen železniški delavec. BI i . zu Poljčan, kjer popravljajo prog< ! Južne železnice je padel -nek lesen i tram delavcu Lipovšku tako nesrečne | na nogo, da mu jo je pri gležnju zme Ičkalo. Pripeljali so ga v celjsko bol niŠnico. § HRVATSKE NOVICE. Samoumor gojenke učiteljišča. — I 'Dubrovnika se poroča, da so 3. maji našli v morju truplo lTletne gojenk< ; drugega razreda dubrovnisk^ga ž?n skeea učiteljišča Vekoslave Cvitkovi« ob 12. uri opoldne. Misli se. da je iz vršila samoumor od 9. do 11. ure do •poldne. Kaj jo je gnalo v smrt, n znano. Zapušča stariše in dva brata Eksplozija v Zagrebu. Dne 3. maj se je v zagrebški kemični čistilnici z obleke Žige Schwarza pripetila eksplo zija, ki je uničila delavnico in vs obleko. Gospodar sam je smrtnone varno opečen in bo težko okreval. Škode je nad 10.000 kroti. j Obsojan urednik Dne 5. maja je_bil v Zajrrebu obsojen na tri meseee ječe M i odgovorni urednik Hrvatskih Novo- i _ ,sti" Aladar Kottas. ki je v svojem. Ii- n od vlak četrto-'" ^olee Kovačrč in obležal mrtev na ^ mestu. Vzrok se seveda zopet pripisuje krivičnemu razredniku. ! BALKANSKE NOVICE. Bolgarija proti menihom. Sofija. ( r 6. maja: Bolgarija hoče prepovedati . vs? inozemske Šole. ker se boji, da bi se ne širila v deželo katoliška propa-sanda in bi menihi iie osnovali kato- ! liških šol. '! Bošnjak, governer Jemena. Za gu-t! ' i , vernerja v .Temenu je imenovan Idriz-1 beg Mehrred Ali-paša. rojen v Ivu- * presit v bngonjskem okraju v Bosni. Ali-paša je zapbvedliik 7. vojnega1' zbora ter ima polnomoe nastavljati iir ■ odstavljati uradnike in častnike. Grki proti bosenskim mohamedan-skim izseljencem, (irski patriarha t je poslal ix>rti protestno noto proti nase- ^ Ijevanju bosenskih mobamedanskih iz- ^ seljericev med Grki v Epiru in ^tke-tloniji. Patriarhat naglasa, da se hoče v na ta način uničiti in i*azgnati Grke. h Protest ni ime! nikakega usjieha. ,1 Italijanski kralj je za žrtve povod-nji na Srbskem daroval 10.000 lir. u k RAZNOTEROSTI. n Statistika frančiškanov. — Po naj- v novejši otieijelni statistiki šteje V( frančiškanski re»l 14f>0 samostanov T in rezidenc in 16.970 členov. Red je razdeljen v 80 provincij, ki so j>od- s< ložne generalu reda. Vsaka provin- ^ cija i:i:a gotovo število samostanov. V( Največ provincij ima Italija: 22, po- ^ , tem Avstro-Ogrska 14. Španska 9, hi Nemška, ."», francoska 5, Angleška 2. Belgija. Holandska, Albanija in Mal-ta po eno. V Severni Ameriki jih je ">, v srednji Ameriki ."}. v južni Ame- d< riki 11 in v Sveti deželi z Egiptom j ena. Samostanov in rezidencij je v Italiji 420, v Avstro-Ogrski 341. na Hpansk m 83. na Nemškem 77, na ; -Francoskem 50. v Albaniji 42, Ho-landiji 34, na Angleškem 27. v Bel- i jgiji 20. na Portugalskem 7, na Malti k| 4, v Severni Ameriki 106. v srednji (Jf Ameriki 59, v južni Ameriki 153, v • ; Sveti deželi 153. Skupno 1490 samo- . ^ stanov in rezidencij. Plodnost krokodilov. — V po-P* ; reč ju reke Gradi in Kami v južni I Afriki so še vedno krokodili velika muka in nevarnost za naseljenee — v kljub vsem {.»oskiiscun, da bi te pošasti uničili. Ti grabežljivci odnaša- P jo in požirajo v veliki množini tele-i ta, ovce. koze in tmli prešiče. Ako- ' ravno je bilo niinole?a leta v omenjenem kraju ubitih deset krokodilov, pojavili so ae letos v vse večji k' množini, kakor nikdar ponivi. No- 'VI davno temu je. bila ubita velika sa-| mica, a kmalu so našli tudi njeno nezdn — doslej najdenih je največ S1 i 42 jaji% ker navadno samica zleže 35 V: do -10 jajc. 320 novih svetnikov. — Berolin- i S ski list 4' Post" je dobil iz Rima poro- h čilo. da ibode papež pixjg-lasil 320 -resnih Zemljanov za svetnike. — Od i teh 320 kandidatov za švetništvo od- 11 j pade na En opo 281 in sicer na Av-{ . • strijo 5 in na Ogrsko 1. Če se pomi- i ' j sli. da prinaša vsaka taka proglasitev sveti stolici kro^ 370 tisoč frankov, ki se morajo trositi za razne pristoj-4 bine, odloke, priprave, razglase, pre-1 iskave, razgovore itd., bode v krat-t , kem v Vatikanu zopet prometa I« 118,770.000 frankov. To je drasra pro- U moeija in svetniško stopnjo lahko do- si sežejo samo bogataši/* Papežev katoliški letopis" pravi: "Res. da so to 6 precejšnje svote; pa kaj je ves denar i proti nebeški gloriji, ki obdaja na!" svetniško čast povzdignjenega božjega služabnika?" Pač res! -- n ; Kje jet Tukaj nas je pet bratov in ti iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prim- r« ževasi štev. 6, občina Ambrus, Do- ! lenjsko. Pred petimi leti je bil v ( Salida, Colo., in sedaj ne znam? -nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov na- 1 slov, dobi $10.00 nagrade. Naslov f poSljite na: Mike Novak, 512 West Is i Chestnut St., Leadville, Colo. (14-4—14-7) n ■ n — ^ n ; d NAZNANILO. Slovencem v Clevelandu, O., na- j znanjam, da nisem v«č vposlen pri d "Tiskovni družbi Cl. Amerika,,, št. ii 6119 St. Clair Ave. Sedaj je'mojig urad le na 5384 St. Clair Ave., kjer izdelujem vsa v notarski posel spa- d i dajoča dela. - F i Joseph Jarc, slovenski notar, r > 5384 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (3x 17-18-20—5) ( "lace ae alovenaki ali hrvatski delavec za tiskarno | j za cylinder in pony tiskalni . stroj. Zglasi se naj takoj. Unijski urad in unijska plača. Ponudne na: The Amerika I Publ. Co. 6119 St Clair Ave., . iQeveland. O. J - r^1 Kje je FRAN ŽIBRET? Pred sedmimi leti sva bila skupaj v državi Kiausas in sicer na Checopee. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje i se nahaja, da mi naznani. — John Widergar, Box 280, Virden, 111. (19-21—5) OPOMIN. , Vse one. kteri mi kaj dolgujejo, prosim, da se v teku 14 dnij oglasijo, j če ne. obelodanil jih bodem s polnim I imenom in rojstnim krajem v vseh slovenskih listih. Kdor mi ne vrne dolgnjoče svote. postopal bom proti j njemu sodnijskim potom. | Frank Dolgan, P. O. Box 306, Verona, Pa. I—m-----, VABILO K VESELICI, ktero priredi društvo sv. Alojzija št. »31 J. S. K. Jednote dne 30. maja 1910 v poljski Sokol ski dvorani. 921 Tnl-bot Ave., med 9. in 11. ulico. Brad-1 dock. Pa. Ob 10. uri zjutraj je sv. maša za umrle brate in sestre v neni=ki cer- " kvi sv. Jožefa na George St. Po sv. s maši gremo v dvorano in prične se veselica. Na veselici ijrrala bode slovenska godba pod vodstvom g. Petra' Tot terja. Tem potom se vljudno vabi vsa sosedna društva, ostale rojake in rojakinje in brate Hrvate, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. Vsa-kteremu se bode nudila zaželjena zabava. Vstopnina je za možke 25 centov, dame so vstopnine proste. Za dobro pijačo, fini prigrizek in dobro postrežbo skrbel bode v to svr-111 o izvoljen odbor. Za obilen obisk se priporoča (20-20—5) ODBOR. ■___ Službo sprejme takoj SLOVENSKI ORGANIST, kteri zna iirrati na klavir ali velike cerkvene orgije s pedali: objedneni je pevovodja. tamburaški kapelnik in |učitelj godbe na pihala. Natančneje MHjizvedite pri: ™ Joseph Smalcelj. j 222 Elerv St., Brooklvn. N. Y. j t _ (19-20-5)_ t = 1 d Pozor! SVOJI K SVOJIM! Pozor! s Rojakom naznanjam, da sem pred j | kratkim kupil r GROCERIJSKO TRGOVINO, t 1S91 22nd St., Chicago, IU„ t kjer imam vedno sveže. najboljše J vrste blago pt) najnižjih cenah. V zalogi imam fino jedilno olje po I SOc in najbolj fino pa po 90o gallon. Ceresota moka V2 brl. $3.00. y4 brl. i .f 1.60 in ys brl. pa 80d. Prodajam tudi Ciril - Metodove smodke in vžigalice, ktere bi moral vsak zaveden Slovenec rabiti. Pobiram naročnino za list "Glas j Naroda" in pošiljam denar potom tvrdke Frank Sakser Co. Rojakom se toplo priporočam. Prank Jurjevec, i 1801 22nd St.. Chicago. III. j (19-20—5) Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI AMERIŠKI pisavi? , Pišite na nas. Poučujemo že dve c leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma za- . stonj. Pilite So danes! j Slovenska korespondenena tola, 1 6119 St. Clair Ave. (Special Bo* 10) Cleveland. Ohio. 1 POZOR BO JAKI! 1 Priporočam rojakom dobro, narav- j no vino, Concord galono po 50^, Ca-tawba po 75^. j Za gotavljam dobro postrežbo. Naročilu je priložiti denar. ] Frank Šali, (3x v t, 19-3—19-6) Euclid, Ohio.1 VABILO NA IZLET (PIC-NIC), kterega poiredi društvo "Boritelj" j' (štev. 1 S. D. P. Zveze \ dne 22. maja na Wood vale Heights, Pa. Vstop- ' n i na za možke $1.00, pivo prosto; I i dame vstopnine proste. ' | Tem potom vljudno vabimo vse ro- ' jake in rojakinje ter vsa sosednja \ društva iz Conemaugli. Pa., in oko- < lice. da se tepra našega piknika polno-ištevilno udeležiti blagovolijo. Skrbijeno bode za izvrstno zabavo, dobro sveže pivo in tudi za dober prigrizek. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni. K mnogobrojni udeležbi vabi (18-20—5) ODBOR. | i NA PRODAJ. ( Enonadstropna hiša z velikim vr-. toni, {>oleg tega velik svinjak in obokan hlev za 15 do 20 gfav živine je • na prodaj v Kandiji pri Novem Me-. stu. Ravno tam se pa tudi proda L več parcel prostora za stavbišča na !jako lepem, zračnem kraju. Te par-' eele leže ob cesti proti Šmihelu. I Pi-ihodnje leto se ima graditi želez lik a in vsled tega je posestvo nakupu jako priporočljivo. Proda se pa vse skupaj ali pa več strankam. Kteri želi podrobnosti, naj se obrne na upravništvo "Glasa Naroda'*, kjer mu bode vse pojasnjeno. (3x v t 13-5—13-6) Iščem ANTONA KRIŠTOFIČ. Bila sva skupaj v Westfalen na Nemškem ter skupaj potovala v Ameriko in se nastanila v Tercio, Colo., Od tu je potem potoval k enemu svojih bratov, ker ima dva tu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja. -'< '<• l'0 mnoirih letih povsodi! ' S ,'°"UKJ" Tpliki1' tovarn. _ l>rudaj»jo So ifijiapg generale Tiaptlaolipe T Francoska parobrodna družba«] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice^ Iromosta ih Ljul-Oane Poštrt parnik so. •'Ta LTou?"" ^ 8 Viltka.................14,200 ton, H0.0O0 konjskih mo« -abavoie • ..................12,000" 25 0«-0 " " I LaLorrame" « .................I2.O0O" 25.^)0 I U ............. .....•.............i0.(X 0 « J2 000 L P-retagne' ................................8..n« L. Gascogne"............................... bAtM t. 0 000 G I a v a a agencija: FO STATE ST.. NEW YORK corner Pearl Street, Chcsebrou^h Buildia.?. Paraiki odplajejo od Sf^aj naprej vedno ch čet ^ o7 w. uri dcpolucu« I prisiaciica šicv. 42 North River, ob L'^rzon St., N. Y.: •LA TOURAINE 26. maja 1910. "LA PROVENCE 10. junija 1910 •LA LORRAINE 2. junija 1910. " LA LORRAINK 2.1. junija, 191C •LA SAVOIE 9. junija. "LA SAVnlK" 30 junija. 191« POSEBNA PLCVITBA. * -U A VlfE: Krasni parnik "NIAGARA" odpluje dne 28. maja ob 3. uri popoludne. Lepi poštni parnik "CHICAGO'' odpluje 2S. maja ob 3. uri popoludne. I.«-pi 1«>-Ini parnik "FLORIDE" od;,!:.i« 1!. .i.: i|:i ari popoln !ue. L pi parnik " LA GAsfOGNK «. !;,1 11. junija ob 3. uri popol. __Parnlki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vralca. -^"^T---TlTIlim WT Spominjajte se stare domovine in družba L^s) SV, CIRILA IN METODA o------1 Zahtevajte in kupujte Ciril-Metcdove smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. Ciril-Metodove smodke razpoSiliamo tudi posameznikom ši»om ' Amerike in sicer 50 komadov ia $2.00, lCo kom. za $3.60, fine ha-vanske pa 50 komadov za $3.80,100kcm. za $7.C0 poštnine prosto. Pojasnila dajejo in naročila sprejemajo glavni zala ga tel j i za Ameriko: j ; A. AlSENiK & CO. «2 cortlandtST., newyork,n.y. ffegmjOžiižiiiiij ii« ■!■ ii»r; -D m j: _____ __ i ! J fhone j t 1 JŽBk FRANK PETKOVSEK, i S »M ,3Vnl n0tar ~ N0tary Pub,ic' JI ^MR 718-720 Market St., WAUKEQAN, ILL. | : Z žj&Siji- PRODAJA fina vina, najbolje žganje te- ? T ? '»vrstne smo tke — patentov an a zdra i I ^ m PRODAJA voine listke vseh prekomor- ZZ ^^^ POŠILJA^denar v stari kraj zanesljivo ? » i UPRAVLJA vse v notarski posel spada- lil ____joča »iela. t » « ------——--—--- - Zastopnik "GLAS NARODA", R2 Cortlandt SL,New York, i 3 f?" Velika zaloga vina In žcnnjn. ^ I Marija Orill 1 f Prodaja brlc. .i. a po..............70c. falloafl i ^ Droiaik 4 gatone ta...................:ftl.0C>9 J % llffiJwjtfffi. Brinjevec 12 steklenic ca...............»I2.0CM ji 6 ^Sf ali 4 gal. (sodček) za..................|16.0r9 * S Za obilno narocbo se priporofia S V ' MARIJA ORILL, 1 g 8308 St. Clair A v©., IV. f?., Cleveland, O g W Vstaaovljeoa doe 16. avfasta 1908, Inkorporl<*anct 23. aprila 1909 v drtavl Po:.na. • sedežem ▼ Conemaugh, Pa. * - GLAVNI URADNIKI: t Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemangh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemangh, Pa. ! NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. na d z. odbora, Box 508, Conemangh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. ANTON STRAZICAR, nadzornik, Bx 511 Conemangh, Pa. POROTNIKI: ; ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Donlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box 323, Conemangh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: 8. A. E. BRAIXJER, Greeve St., Conemangh, Pa. ■ ■ ■ o ■ ■ ■ Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljndno proženi pošiljati fcuar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjersibodi ▼ poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoeti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. DraftrlaaOe J* "SLAB NARODA." IGRALEC. - * ROMAN. — IZ SPOMINOV MLADENIČA. -.- ' _ . Ruski spisal F. M. Dostojevski -o-— (Dalje.) Tu je po svoji navadi nehal. IDadno I s -m mu odvrnil, da imam premalo de- ' naija in da tako ne morem toliko iz- , guhiti, da bi se o tem govorilo, četudi bi igral. Ivo sem prišel v gornje nadstropje, sem medtem oddal Pavlini njen denar in jej povedal, da odslej ne maram več igrati za njo. "Zakaj net" me je vprašala vznemirjeno. "Ker hočem igrati za-se," sem ji odgovoril, zroč jo začudeno, "to pa mp ovira." "Torej ostajate še vedno pri svojem prepričanju, da je za vas rulet ka j edini izhod in rešitev?" me je vprašala porogljivo. Odvrnil sem ji resno, da je tako; kar kar s? pa tiče moje gotovosti, da vsekakor dobim, naj bo to sicer še ta- i ko smešno, kar sam priznavam, "samo pri miru naj nfe paste!" Pavlina Alekšandrovna je silila, da bi si razdelila današnji dobiček; od-' delila'mi je osemdeset zlatov in mi ponadila tuli v prihodnje nadaljevati igrp» pod temi pogoji. Odbil sem de- ; na* in odločilo izjavil, da ne morem igrpti za druge ne zato. ker nočem,; ampak zato, ker bi gotovo izgubljal. | " Vsekakor stavim tudi jaz, da-si je ' to nespamentno, skoraj vse svoje na-de na ruletko, *' j** rekla in se zamisli- ' la. "Zato morate ualaljevati igro no ■ vsak nnV: ndajr^ ni včeraj ves dan niti be^edj^e "avonla z menoj o igranju; • r»eTo izogibala se je razgovora. Prejš- j njega na<-ina občevanja z menoj pa ni I predrugačila. Ona popolna brezbrižnost v. občevanju, ob srečavanju in i pelo n"*ka prezirljivost in sovražnost, i Skratka: niti skrivati noče svoje antipatije do mene. kar dobro vidim, j Neglede na to pa mi tudi ne prikriva, da sem ji nekako potreben in da mej za n ika j hrani. Med nama so nastali čudni « dnošaji, v marsičem nepojm- ' Ijivi zame. ako premišljujem njen po-' nos in nadutost nasproti vsem. — Ve dobro, da jo ljubim do nespameti, m^ celo pnVa govoriti o tej ljubezni in na noben drugi način bi mi ne mogla j bolj izraziti svojega preziranja. nego da mi brez nikakih ovir in tudi nemo- : teno dovoljuje govoriti o moji ljubez- > ni. "To naj ti kaže. da tako malo! cenim tvoja čuvstva, da mi je docela < vseeno., karkoli pripoveduješ in čutiš j do mene." O svojih lastnih stvareh je že prej mnogo govorila z menoj, da-si ni bila nikdar popolnoma odkrito-J srčna. Še več! Svoje preziranje do' mene j? kazala na primer še s takimi- j le podrobnostmi: ona ve, recimo, da mi je znana kaka stvar njenega življenja ali nekaj, kar je silno vznemirja; čeki sama mi pripoveduje kaj malega o trh zadevah, ako me hoče porabiti kako za svoje namene (kakor sužnja, ali ea male opravke; toda pripoveduje vselej saico toliko, kolikor je treba vedeti človeku, ki ga potrebujemo u ta .opravek in — dasi sama vidi. kako se rou'-im in vznemiigam ^ njenih lastmh ynE in skrbi, ker ije.j mi je neznana zadeva v celoti, — me vendar ne smatra vrednim pomiriti me jMjpoInoma prijateljsko in odkrito--rvno. Ker me je uporabljala ne samo za sitne. amj>ak celo za opasne za- 1 deve. bi bila po mojem mnenju prisiljena biti z menoj odkritosrčna. Sicer pa, ali j? vredno brigati se ji za moja čustva zato, da se tudi jaz vznemirjam. mučim in belim glavo morda I trikrat bolj nego ona sama s svojimi skrbmi in nevspehi! Že pred tremi tetini sem vedel za njeno namero, da bi igrala na ruletlki; velo obvestila me je, da bom moral igrati namesto nje, ker se zanjo ne spodobi to. Njen glas mi je takoj izdal, da jo muči težka skrb in ne le želja, da bi priigrala denarja. Kaj je nji denar sam na sebi! Za tem : tiči nekak smoter in posebne okolišči- j ne, katere morem uganiti, ki jih pa do zdaj še ne poznam. Razume se, da ' bi mi to ponižanje in suženjstvo, v ka- ' terem me drži, mogla dati in mi zelo !! često dajala prilike, da ji surovo Ln!" naravnost stavim vprašanja. Ker pa ! sem zanjo rob in v njenih očeh pre- ' neznaten, eemn bi se torej čutila raz- " žaljeno vsled moje surove radovednosti! Toda to je ravno britko, da ! mi dovoljuje vpraševati, a mi ne daja . niti odgovora. Moja vprašanja vča- 1 dh eelo presliši. Tako je z nama! t1 Včeraj so pri nas mnogo govorili'1 i brzojavki, poslani pr^d" .štirimi (TheVi ;' v Petrograd. na katero še niso dobili j odgovora. General je .vigLao nemiren j n zamišljen. Vse to seveda radi ba- !1 )ice. Tudi Francoz se razburja. Vče-1 raj so se po obedu dolgo in resno j pogovarjali. Francoz je z nami vse- ni nenavadno visok in malomaren. I* i, Prav pravi pregovor: Za mizo ga po- j ^ -adi in noge ti nanjo postavi. Celo 1 i i lo Pavline je malomaren do surovo-1 -ti; rad pa se udeležuje skupnih iz- j5 prehodov v vokzal in jezdarenja iz- j 1 t en mesta. Že dolgo mi je znano ne- j' Kolilko okoliščin, ki so priklenile Fran-r-oza na generala: v Rusiji sta name-;, tavala napraviti tvornico; ne vem. j' ali jima je izpodlelelo ali pa sedlj o tem ne govorita. Poleg tega mi je ' znan še del rodbinske tajnosti, da je "j nemreč Francoz rešil generala iz za-;ate. posodivši mu trideset tisoč frankov, .la pokrije primanjkljej v uradni blagajni, ko je izstopil iz službe. Se- j veda ima zato generala v pesteh; toda • i sedaj, ravno sedaj igra glavno ulogo vseeno m—lie Blanche in prepričan j sem, da se ne motim. Kaj je m—lie Blanche? Pravijo, j da je visokega rodu; ima se seboj *vojo mater in kolosalno premoženje. Vedo tudi povedati, da je v sorodu z našim marquisom, seveda v daljnem nekako v tretjem kolenu. Pripovedujejo tudi, da sta bila Franeoz in m—lie Blanche pred mojim odhodom v Pariz v bolj ceremonijelnih, finih in delikatnih odnosa jih, sedaj pa se kaže njuno znanje in prijateljstvo nekako manj fino in sorodstvo bližje. Morda se jima zdi naš položaj tako žalosten, dahniti ne smatrata potrebnim, da bi se pred nami preveč ženi- j rala in se prikrivala. Še pred -tremi ; dnevi sem videl, kako je mister Ajs t le j 1 ogledoval e naš Francoz in m. Astiej že preje videla. Sicer pa je m. Astle.i tako zelo plašen, sramežljiv in molčeč, da je Francoz lahko prepričan, da ne bo o tem govoril. Francoz ga vrhu tega jedva i pozdrvalja in ga skoro ne opaža, iz i česar sledi, da se ga ne boji. To je še razumevno, toda zakaj ga tudi m—lie Blanche skoraj noee opaziti? To je tembolj čudno, ker se je mar- j quis včeraj zagovoril in rekel nenad- | no v splošnem pomenku. ne vem zakaj, da je m. Astiej silno bogat in, da on to ve. Tega naj bi se poprijela m-lle Blanche. G?neral se nahaja v silnem I nemiru. Saj lahko vsak razume, koliko bi pomenila za generala brzojavka o babičini smrti! Čeprav sem bil trdno uverjen, da j Pavlina namenoma ne mara govoriti i z menoj in sem tudi naredil hladen in ravnodušen obraz, vendar sem si i neprestano domišljeval, da kar na-| enkrat stopi k meni. Zato pa sem včeraj in danes obrnil vso pozornost j v prvi vrsti na m—lie Blanche. Bedni j general, gotovo je izgubljen! Zaljti- j biti se pri petdesetih letih tako silno j in strastno, je »otovo nesreča, ki pa j postane se večja, če se spomnimo, da ; je vdovec, da ima dva otroka in po- j 'polnoma razpalo premoženje; a če po- j gledamo še žen-4ko. v katero se je za- i ljubil!! M—lie Blanche je lepa. Vendar ne vem. če me bo klo razumel. ! ako rečem, da ima enega onih obrazov, ' katerih se je možno ustrašiti. Vsaj , kar se mene tiče. sem se bal vedno takih žensk. Stara mora biiti 26 let. Postavna je in širokopleča, ramena so polna; vrat in prsa ima razkošna; | kože je temno-žolte. lase ima črne 'kot tuš, katerih je toliko, da bi zadoščali za dve frizuri. Oči so črne. očesna be- . lina nekoliko rumenkasta, pogled pre- , drzen, zobje beli kot snfg, ustnice vedno pomadovane: vonja po moška-!tu. Oblači se efektno, bogato s šiikom I in zelo ukusno. Noge in roke ima j divne. Njen glas je oster korctralt. j j Včasih se zasmeje in pokaznje pri tem j vse zobe, tola navadno gleda molče i * r i in predrzno, vsaj v navzočnosti Pav- L line in Marje Filipovne. i Čudna govorica : Marja Filipovna odpotuje v j Rusijo!) Zdi se mi. da je m—lie Blanche brez vsake izobrazbe, morda tudi ne izrednt>ga uma. toda zato zvita j ^ in prekanjena. Po mojem mnenju njeno življenje ni brez vsakih inte- j ^ resantnih dogodkov. Da vse povem: j . Najbrže marquis niti njen sorodnilk ni ; ;in mati nikaka mati. Znano je. da sta . ^ imeli v Berolinn, kjer smo se srečali, ] mati in hči nekoliko znanj z boljšimi J krogi. Kar pa se tiče marquisa, da-si Še vedno dvomim, da bi bil marquis, niso imeli pri na-s v Moskvi in v Nemčiji . ni kakega dvoma, da pripada višjim krogom. Neznano pa mi je, kako je s to stvarjo na Francoskem! Pravijo, da ima chateau (grad). Mislil sem si, da imam tekom teh dveh tednov I ^ ! še dosti časa, da kaj poizvem; vendar t se ne vem gotovo, je-li med generalom j in m—lie Blanche padla odločilna be- ] j seda. Sicer pa je sedaj vse odvisno 1 od našega imetja, t. j. koliko denarja ] jim more general pokazati. Ako bi i vzemimo, prišlo poročilo, da babica j ni umrla, sem prepričan, da bi m—lie : 1 Blanche takoj izginila. Čudim in sme- i jem se sam sebi, kakšen spletkar sem j postal. Oh. kako mi je vse to pro- j jtivno! S kakim veseljem bi zapustil J , i vse skupaj ! Da-li pa morem zapustiti 1 Pavlino, da-li morem opustiti vohun- 1 I štvo okoli nje?! Vohunstvo je sicer ; ^ i podlo, tola kaj me to briga?! i« j Zanimiv je bil včeraj in danes m. As-telj. " (Prepričan sem, da je za- ■ i ljubljen iv Pavlino! Interesantno in j 1 j obenem smešno je. koliko more izTa- ! ' žiti včasih pogled sramežljivega, bo- [ i lestno-nedolžnega, od ljubezni ganje-11 !nesa človeka, in posebno tedaj, ko bi! . . . . 11 ise raje udri v zemljo, nego bi kaj po- : vedal z besedo ali izrazil z pogledom, j M.'Astiej nas zelo često srečuje na iz-I prehodih. Pozdravlja in gre mimo, ! dasi bi se nam neznansko rad pridru- j ; žil. Če so ga pa povabili, hitro odklanja. Na počivalnih mestih, v vok-zalu, pri godbi ali pred vodnjakom gotovo obstaja blizu naš-e klopi in, tjaj bi bili kjerkoli, se mi je treba samo ozreti, pogledati okoli sebe, in gotovo j ^ se kje na bližnji stezici ali izza grma I, j pokaže m. Astiej. Sodim, da išče pri- j like, da bi zlasti z menoj govoril. Da- ! nes zjutraj sva se srečala in izprego-vorila par besed. Govori včasih ne-r kako sunkoma. Še "zdravstvuj te" ni utegnil izpregovoriti in že je re-kel: > (Dalje prihodnjič.) POZOR ROJAKI! 3 ® Po dolgem časa se mi je posrečilo tz-n*jti pravo AI pen tinkturo in Pomado proti izpadanja in ] zarast las, kakorine fedoaedaj na mtn ni bilo. od katere moškim in ženskim »■nično popolnoma ] zrastejo in ne bodo o«irrfMRaTno*tako moCkim ▼ 6. tednih _ krasni brki popol- noena zrastejo. Baomstin a v rokah nošah in . krtMČah v 8 dneh popolnom osdracim, kana očesa bradavic«, potne no«« In onUine ae popolnoma odstranijo. Da J« to ranica jančlma 1600, PBfto j po cenik katera** poiljem zastofe. JAKOB VAHCIC, .'x^0'^1 . - - ! K&ETAKJE PAEIOKOV. KBONPKINZESSIN CECILLE ! < odpluje 24. maja v Bremen. ROTTERDAM odpluje 24. maja v Rotterdam. i ; MAJESTIC j ; odpluje 25. maja v Southampton. CAMPANIA | J odpluje 25. maja v Liverpool. BLUECHER ! odplnje 25. maja v Hamburg. PR IN Z FRIED RICH VTILHELM odpluje 26. maja v Bremen. LA TOURAINE odplnje 26. maja v Havre. ! CEDRIC j odpluje 28. maja v Liverpool. > ST. PAUL i odpluje 28. maja v Southampton. ! DEUTSCHLAND J odpluje 28. maja v Hamburg. J KRONPRINZ WILHELM J odpluje 31. maja v Bremen. J KROONLAND \ odpluje 31. maja v Antwerpen. ■ RYNDAM j j odpluje 31. maja v Rotterdam. i PRESIDENT LINCOLN • odpluje 1. junija v Bremen. , ADRIATIC : odpluje 1. junija v Southampton. , LA LORRAINE J odpluje 2. junija v Havre. 1 ARABIC 3 odpluje 4. junija v Liverpool. ' FINLAND - J odpluje 4. junija v Antwerpen. PHILADELPHIA odpluje 4. junija v Southampton. AMERIKA odpluje 4. junija v Hamburg^ POTSDAM odpluje 7. junija v Rotterdam. KAISER WILHELM II. ' odpluje 7. junija v Bremen. ALIC2 1 odpluje 8. junija v Trst. , TEUTONIC I odpluje 8. junija v Southampton. PRESIDENT GRANT odpluje 8. junija v Hamburg. * LA SAVOIE odpluje 0. junija v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 9. junija v Bremen. * BALTIC odpluje U. junija v Liverool. VADERLAND odpluje 11. junija v Antwerpen. ST. LOUIS 1 odpluje 11. junija v Southampton CINCINNATI odpluje 11. junija v Hamburg. l KAISER WILHELM DER GROSSE R odpluje 14. junija v Bremen. NIEUW AMSTERDAM !g odpluje 14. junija v Rotterdam. OCEANIC odpluje 1">. junija v Southampton. - -- HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in 1 popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane sljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad 16 ! let tukaj v tem poslu in sedaj v svojenr lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te ! računam po delu lcakoritao kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN.,WENZEL, 1017 E. 62nd Str. Cleve'a ti O ( _____I i ^H^^^^Kf iS^Kdcr kopaj« nr> aU droat ^^En^r ilatatno. a a] ■ - kani aloraiakl cenik. Gena so nlo n^adSjMi oa blaro. Mi pošiljamo božična in novoletna dari-•a direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem1: Pttite danes po caaik. DERGANCE, WIDETICH & CO, 162S Arapabo* St^ Denver. Colorado NAŠI ZASTOPNIKE kteri so pooblaščeni pobirati naroč-, nino za "Glas Naroda" in knjige; kakor tudi za vse druge v našo itro-: ko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha.; Za Denver, Colo, in pkolico: John Debevc, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud- man. Depue, Dl.: Dan. Badovinae. Za Chicago, HL Frank Jurjovec, i 181 202nd St., in Frank Cherne, 7162 | Vincennes R'd. La Salle, Dl : Mat. Komp> - ' , South Chieago, HL: Josip Kom-pare. J Waukegan, 111.: Frank Petkoviek. Gary, Ind.: Jovan MiliS. Calumet, Mich, in okoliea: Ivan Šutej. Iron Mountain, Mich, in okoliea: j Marko Badovinae. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Manistique, Mich, in okoliea: John y B. Kotzian. Ely, Minn, in okolica: J. Skerjane. Eveleth, Minn, i Jurij Kotze in Nick Miletič. Hibbing, Minn : Ivan Povia. Nashwauk, Minn: Geo Maorin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, lib.: Ivan KovaSii in Ivan BliUja. St. homa, Mo. In okolioo: Frank ] ——---——- — ......... ^ I m * t Rojakom naznanje. | t . ! [f V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu Širiti vest, da pošiljajo novce po J I telegrafu v sUro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo £ dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar r staro domovino, ni niti j? 4 misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in jj ^ večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj. > i Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po doaedanji navadi, da v Avstriji izplača vse ^ jj poŠiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapest L ^ I Ako j« kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa Ji I pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. » Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov r dveh ali treh dneh. ^ Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svo- j \ 3e8a zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa • Jfc j traja po aedem ali vec dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja $ l v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam Čakati, da dobe denar od višjega urada. To je JJ l gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je. neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar J , konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Ptšto. Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! | l Za to naj vsak previden Slovence pošilja denar kakor doslej po ♦ I $ j Frank Sakser Co. f I S2CORTLANDTST, NEW YORK, N. Y. I I ali j eiO-4 ST. CLAIR AVENUE IV. E., CLEVELAND, O. ? > ^ g in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj i že skozi 18 let. L v ; ' „ •• . " . 5 AJdri^ge, Mont.: Gregor Zobec. JŠa B%fcte, Mont. I. Knezevich. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Fails, N. Y.: Frank Gre-gorka. Bridgeport, O., in okolica: Andrej Hočevar. Cleveland O.: Frank Sakser Co., William Sitar Oregon City, Ore.: M. Justin. Za Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarieh, 1013 Ohio St. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Herminie, Pa.: Geo. M. Schultz. Za Burdine, Pa. in okolico: Frank Petrovič. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. West Newton, Pa., in okolico: A-lojzij J a koš. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Za Piitsburg, Pa., in okolico: Jakob Zabukovec, Ignac Podvasnik in Matija Skender. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Sutersville, Pa.: Louis Mrhar. Willock, Pa.: Fran Seme. Za Bingham Canyon, Utah. Milan Pavfcovich. West Jordan, Utah: Anton Pal2i2. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Rock Springs, Wyo.: A.-Justin in Val. Stalich. • a • Vsi naši zastopniki so z nami že dalje časa v poslovni zvezi, vsled Česar jih rojakom najtopleje priporočamo. RED STAR LINE. i t 1 Plovltba med New Yorfcom in Antwerpom. i Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z i brzoparniki na dva vijaka. i - ----*** LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton 12,185 ten FINLAND VADERLAND 12,185 ton 1 ^ 12,018 ton Kratka in n