F»itnuu pUtena t gotoTini.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	^jjCena	p^meani	žitniki	Pia	IBP.
TRGOVSKI EfST
časopis itt trgovino, lndustrQo lxt obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	(lne	2.	julija	1929.	Telelon	št.	2552.	ŠTEV.	76.
Pozdravljamo našega tretjega kraljeviča.
V	sol)oto zjutraj se je z bliskovito naglico raznesla vest po vsej državi, da je kraljica Marija povila v petek o polnoči na Bledu krepkega dečka. Vest o radostnem dogodku v kraljevi rodbini je izzvala povsod največje navdušenje in iskreno veselje. Topovski streli po vseh garnizijah so raznesli radostno sporočilo v vse kraje in povsod, zlasti po Sloveniji, ki je ponosna, da se je v njej rodil naš kraljevič, so se spontano razobesile trobojnice, ki so oznanjale radost, ki jo občuti vse naše ljudstvo ob veselem dogodku v kraljevi rodbini. Po vsej državi so se vršile povodom srečnega rojstva v nedeljo in ponedeljek zahvalne službe božje; z brzojavnimi pozdravi in čestitkami, ki prihajajo v masah v pisarno kraljevega gradu na Bledu, hoče naSe ljudstvo dati (luška svojemu veselju, obenem pa pokazati svojo neomajno vdanost in iskreno ljubezen do kraljevskega doma.
Že v soboto zvečer je prispel iz Topole na Bled Nj. Vel. Kralj in v nedeljo ob 10. dopoldne sta bila sprejeta v avdijenci predsednik vlade general Pera Živkovič in minister pravde dr. M. Srskič. Predpoldne je bil tudi Že sestavljen zapisnik o rojstvu kraljeviča, ki so ga podpisali Nj. Vel. Kralj kot oče, general Pera Živkovič kot predsednik vlade in minister pravde dr. Srskič kot čuvar državnega pečata. »Službene Novine« objavljajo v svoji Izredni izdaji z dne 1. julija zapisnik o rojstvu tretjega kraljeviča, kakor tudi zdravniško poročilo. Oznamenovanje novorojenčka, ki je predpisano po obredih pravoslavne cerkve, je izvršil pravoslavni prota iz Ljubljane Dimitrije Jankovič, ki je blagoslovil dete in mu dal začasno ime Pavle.
Vest o rojstvu »slovenskega« kraljeviča je bila s posebnim navdušenjem pozdravljena zlasti v Ljubljani in je že v soboto zjutraj izdal ljubljanski župan dr. Dinko Puc o rojstvu tretjega kraljeviča naslednji proglas: »Someščani! Na slovenski zemlji, v srcu naše Gorenjske, se nam je rodil kraljevski sin. Prvikrat je to v zgodovini slovenskega naroda in kraljevsko dete, ki mu danes puhti nasproti vsa naša ljubezen in ves naš ponos, je sin narodnega kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegove mile soproge, naše lepe, mlade kraljice. Sporočil sem takoj na Bled in v Beograd zagotovilo udanosti in ljubezni mesta Ljubljane do naše dinastije in našo veliko radost, ki nam jo je prinesel ta zgodovinski trenotek. Poživljam vse one someščane, ki nimajo narodnih zastav na svojih hišah že radi včerajšnjega Vidovega dne, da jih razobesijo v počast našemu vidovdanskemu princu! Bog nam čuvaj kralja, kraljico in njeno materinsko srečo, ves kraljevski dom in zlasti tudi nežnega princa, ki je vznikel sredi naše slovenske domovine!«
Njegovo Veličanstvo Kralj je izdal kot vrhovni komandant vojske povodom rojstva kraljeviča naslednje dnevno povelje: »Moji dragi vojski in mornarici! Junaki! Nj. Vel. Kraljica mi je z božjim blagoslovom rodila danes, 28. junija, tretjega sina. Z radostnim srcem objavljam to vest Svoji hrabri in ponosni vojski ter mornarici, pošiljajoč jima tudi Svoj prisrčni pozdrav: Živela moja hrabra vojska in mornarica!«
Naj živi Nj. Vel. Kralj in kraljevski dom!
Ivan Mohorič:
Sezonsko 20-odstotno povišanje tarif.
Poročali smo že, da je rešenje Generalne direkcije državnih železnic br. 81.650 z dne 21. junija t. 1., s katerim se odreja za dobo od 1. septembra 1929 do zaključno 31. marca 1930 (v Službenih Novinah očividno pogrešno tiskano 1920) za premog in nekatere vrste stavbnega materij ala povišanje izjemnih železniških tarif za 20%, izzvalo v krogih industrije veliko iznenadenje in vznemirjenje. Od vseh panog industrije so se dvignili utemeljeni odločni protesti proti uvedbi takega povišanja, ki grozi porušiti produkcijske odnošaje in mora izzvati za položaj naše industrije neizogibno dalekosežne posledice.
Ako pazljivo proučimo in raz-motrimo spomenice in proteste proti objavljeni naredbi o sezonskem povišanju tarif, moramo priznati, da je naredba res neizvedljiva in da je zato edino umestno, da se jo razveljavi.
Iz motivacije tarifnega obvestila br. 81.650 in iz besedila rešenja se vidi, da je bilo izdano iz saobračajno-tehničnih razlogov in da je namen naredbe, da bi se gotove vrste stavbnega materijala in premoga prevozile pred pričetkom jesenske sezone., da bi se na ta način prometna situacija v jesenskih mesecih razbremenila in da bi bil razpoložljivi loko-motivni in vozni park v tem času v večji meri na razpolago za prevoz ostalih vrst kuriva in poljskih pridelkov, ki podlegajo kvaru. želi se torej doseči neke vrste delitev prometa in se v to svrho odreja, da bodo transporti premoga in gotovih vrst stavbnega materijala, ki se bo-do prevozili po 1. septembru, morali plačati tekom sedemmesečne dobe za 20% višjo vozarino, kot je sedaj po tarifi predvidena.
V	obliki, v kateri je ta tarifna naredba v »Službenih Novinah« z dne 17. junija t. I. br. 139II929 objavljena, pa predstavlja 20% povišanje tarife za premog v uvoznem in notranjem prometu, nadalje za prevoz apna, peska, kamenja in opeke po izjemnih tarifah neke vrste kazensko sankcijo, ki je določena zato, da se se njo prisili interesente, da si v dobi dveh mesecev julija in avgusta, ki nas še ločita od pričetka jesenske sezone, nabavijo zadostne rezerve za celo jesensko in zimsko dobo, da ne zapadejo plačan ju za 20% višje tarife.
Ali sploh obstoja tehnična možnost stvaranja takih rezerv.
Smatramo, da bi si bila morala pred izdan jem take dalekosežne naredbe železniška uprava staviti vprašanje, ali je naše gospodarstvo pri sedanjih produkcijskih razmerah, pri naših prometnih prilikah, po načelih racijonelnega gospodarjenja in ob sedanjih kreditnih pogojih v stanju, da si v teku dveh preostalih poletnih mesecev nabavi rezerve za sedemmesečno jesensko in zimsko dobo in ali je to tehnično sploh izvedljivo.
Odgovor na to vprašanje je absolutno negativen, kar hočemo dokazati z naslednjimi številčnimi primeri in konstatacijami notoričnih dejstev:
Najdalekosežnejša in za gospodarstvo najtežja odredba rešenja G. D. br. 81.650 je, da se povišujejo izjemne tarife za prevoz premoga 1 a, b, c, d za 20%. Situacija v prometu s premogom je v Sloveniji sledeča:
V	Sloveniji se producira dnevno, povprečno 7000 ton premoga, od katerega pride do 6000 ton v promet. Ker se dostavljajo za prevoz deloma tudi 15-tonski vozovi, se potrebuje dnevno za kritje normalne potrebe rudnikov povprečno 470 odprtih vagonov. Od navedene dnevne količine premoga odpade ca. 50% na dobave za državne železnice, 40% za potrebe industrije, 6% za aprovizacijske svr-he in ca. 4% na izvoz. Iz navedenih številk se vidi, da je glavni konzu-ment premoga državna železnica, o kateri je notorično, da nima predpisanih šesttedenskih rezervnih zalog pri svojih obratnih edinicah in bi bilo zato v prvi vrsti želeti, da si predvsem uprava državnih železnic kot najjačji konzument stvori rezervo do predpisane množine kuriva, ker bi se na ta način dalo doseči najizdat-nejše omiljenje in razbremenitev za dobo jesenske kampanje. V kolikor železniška uprava v tej smeri še ni po lastni inicijativi poduzela potrebnih korakov, si dovoljujemo naprositi Generalno direkcijo, da nujno izda potreben ukrep in stopi v stik s premogovniki, da ji stavijo ves even-tuelno dosegljivi višek preko sedanje dnevne produkcije v to svrho na razpolago, da bi si mogla predpisane rezerve izpopolniti.
Drugi naj večji odjemalec premoga je privatna industrija, na katero odpade ca. 40% vsega v Sloveniji produciranega premoga, ali povprečno 2400 ton dnevno. Za dobo 7 mesecev, računamo po povprečno 25 delovnih dni (torej skupno 175 dni), odpade torej od celokupne produkcije premoga v Sloveniji na potrebe industrije 420.000 ton. Ako bi se hoteli izogniti interesenti dekretirane-mu 20% povišanju tarif, bi morali prevoziti v dobi dveh mesecev, to je v ca. 50 delovnih dneh meseca julija in avgusta celo količino 420.000 ton do tovaren. To pomeni, da bi se moralo poleg sedanjega rednega dnevnega tekočega kontingenta 6000 ton prevoziti še za sezonsko rezervo dnevno nadaljnjih 9600 ton.
Smatramo, da ni treba zgubljati o tem mnogo besed, da je to za naše razmere popolnoma neizvedljivo, ne samo z ozirom na obratno-tehnične prilike in kapaciteto naših premogovnikov, marveč predvsem iz prometno-tehničnih razlogov, ker železnica sama ni v stanju staviti v tem času za prevoz tolikih količin premoga potrebne vagone in lokomotive na razpolago.
Nemožnost izvedbe naredbe s prometnega stališča.
Ministrstvo saobračaja se lahko vsak moment pri Generalni rudarski direkciji prepriča, da se da produkcija premoga potencirati preko sedanje količine maksimalno za 15%, kar pomeni za Slovenijo ca. 1000 ton dnevno, kar je mimogrede povedano, tudi le bolj teoretično kot praktično dosegljivo, železnica pa more preko sedanjega števila vagonov, ki jih dostavlja premogovnikom, pojačati dostavo kvečjemu za 15%, ker je že do.nes situacija na primer na področju Direkcije državnih železnic v Ljubljani tako napeta, da vozovno vodstvo ni v stanju kriti celokupne potrebe naročil vagonov za ostalo blago, ker mora kriti prvenstveno redno potrebo premogovnikov. Iz poročil, ki jih prejema zbornica, se vidi, da se že danes za potrebe lesne industrije ne more dostavljati zadostnega števila naročenih vagonov,
kljub temu, da se za mnoge transporte, kakor na primer za drva, za kurjavo itd. namesto odprtih vagonov dostavljajo pokriti vagoni.
Iz navedenih številk se vidi, da bi se dalo pri skrajni potenciranosti produkcije premoga, kakor tudi dostave vozov za premogovnike v dobi mesecev julija in avgusta prevoziti kvečjemu 35.000 ton, dočim potrebuje industrija za jesensko in zimsko sezono samo iz slovenskih premogovnikov 420.000 ton premoga. Z drugimi besedami za 385.000 ton v Sloveniji produciranega premoga bi morala naša industrija brez lastne krivde plačati za 20% višjo tarifo, kar predstavlja, ako vzamemo za bazo razdaljo 200 km, na katero se premog v naši državi povprečno prevaža, občutno vsoto 5,475.500 Din. Povišanje tarife bi bilo mogoče razumljivo, ako bi zadelo renitentna podjetja, ki si kljub dani možnosti nočejo pravočasno v predsezoni preskrbeti primernih rezerv na kurivu, je pa neumestno in krivično, ako ni dana možnost, da se industrijska podjetja oskrbijo s potrebno rezervo na kurivu. V tem primeru se občuti povišanje kot neutemeljena represalija od strani železniške uprave napram celokupni industriji. (Konec prih.)
Neupravičeno zapostavljanje.
(Ali so gospodarski krogi interesi-rani na izboljšanju položaja finančnih konceptnih uradnikov?)
Sedanja vlada energično dela za izboljšanje uprave, čutimo, da je to deloma že uspelo. Iz različnih zakonov in ukrepov vidimo, da se bo prizadevanje za izboljšanje uprave še stopnjevalo v hitrem tempu. Prav je, da se je vendar enkrat stvar prijelo na pravem koncu. Hoče se kvaliteto uradništva izboljšati in to doseči s povišanjem prejemkov, kajti že vsak privatni gospodar ve, da pri plačah osobja ne sme štediti, če hoče doseči dobro delo; ne smela bi torej štediti tudi država.
V	zadnjem času smo pozdravili dva zakona, ki nudita uradnikom boljše eksistenčne pogoje. To sta zakona, s katerima se je sodnikom in političnim upravnim uradnikom-pravnikom zasigurala boljša plača. S tem se bo brez dvoma dosegel dotok dobrega naraščaja, pa tudi večja vnema sedanjega osobja, ako se odvzame trda skrb za eksistenco.
Nekaj pa pogrešamo še, kar je nujno že iz načela pravičnosti. Kaj
t Dr. Gregor Žerjav.
se bo storilo za finančne konceptne uradnike, ki imajo težko in zelo odgovorno, pa tudi odijozno službo? Na tem vprašanju so jako interesirani obrtniki, trgovci in industrij ci, ki vedo, kako globoko režejo zakoni finančne narave v gospodarsko življenje in kako morajo vse svoje delovanje mnogokrat prilagoditi načinu, kako izvajajo finančna oblastva svoje zakonite naloge. Ni nam vseeno, če delujejo v finančni upravi strokovno res izobraženi uradniki-pravniki, ali pa uradniki s pred-izohrazbo, ki jih ne usposablja v polni meri za njihovo službo. Manjka jim namreč'pravni čut in cesto tudi razsodnost, kako naj v okvirju zakona omilijo različne trdote.
Finančna zakonodaja jako vpliva na gospodarstvo, če je zakon slab, lahko ogroža eksistence. To čutimo pri sedanjem zakonu o taksah, na katerem juristi niso sodelovali, še slabše pa je, če pravniki niso na razpolago pri izvajanju. Slično čutimo pomanjkljivosti kazenskega prava v carinskih zakonih. V obeh teh zakonih se prepoveduje vsaka milost. Vsako znižanje kazni je nemogoče, tudi če se dokaže, da se je kdo pregrešil samo radi nepazljivosti ali pa pozabljivosti. Vzrok temu je dejstvo, da se kazensko postopanje ni poverilo pravnikom, drugim se pa ne da moč v roke, da bi smeli po svoji uvidevnosti soditi. Niso pa to mali ali brezpomembni primeri. Kazni po teh zakonih gredo na stotisoče. V carinskih zadevah se izreka nadomestilni zapor do dveh let. če pomislimo, kakšno pravno varstvo se daje v zadevah z enakimi posledicami, ki se obravnavajo pred sodišči, in kako enostavno in hitro se kdo na visoke kazni obsodi pri carinarnih in davčnih upravah. Te odgovorne funkcije morajo vršiti uradniki brez pravne pred-izobrazbe, in se tega dela niti braniti ne smejo, ker jim je po zakonu naloženo.
Omenili smo posebno kazensko postopanje, ker vsi interesirani krogi žele, da bi tako delo morali vršiti samo pravniki, ki so za to edino usposobljeni.
Ali ne samo kazensko postopanje, tudi ostala finančna uprava je tako važna in tako komplicirana, da potrebujemo pravnike na vseh mestih z važnejšimi funkcijami. Vsak hip izide nov zakon. Kako naj si pomaga uradnik nejurist, ko se mu pri sedanjih prilikah ne morejo dajati zadostna navodila. Posledica je neenakost v delu in tudi v obremenitvi prebivalstva, če se pa hoče pridobiti zadostno število pravnikov za finančno službo, se jim mora zagotoviti primerno plačo. Dosedaj se žalibog niso zadosti upoštevali finančni juristi. Posledice niso izostale. Mnogi so izstopili iz službe, naraščaja ni bilo skoro nič. Pred vojno je bilo v današnji Sloveniji 96 uradnikov konceptne stroke, danes jih je le še 37. To da misliti!
Gospodarski krogi so v veliki meri interesirani na dobri finančni upravi. Posebno so interesirani tudi na tem, da bi enkrat finančna uprava v celi državi v vseh pokrajinah enakomerno funkcijonirala in da bi enkrat prenehale upravičene pritožbe radi neenakomerno porazdeljenih davčnih bremen. Finančna uprava oo v tem zmislu dobro funkcijonirala le, ako ji bodo stali na čelu visoko-naobraženi konceptni uradniki. Zato želimo in smatramo za nujno potrebno, da vlada uredi položaje, plače in doklade tudi finančnim konceptnim uradnikom tako, kakor sodnikom in političnim uradnikom, če se bodo uradniki finančne stroke zapostavljali, bo trpela predvsem država sama in z njo tudi ljudstvo, v prvi vrsti pa .-obrtniki, trgovci in industrijci.
—rtfri.... -__________________________
Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni ln vsakem Javnem lokalu predložijo »Trgovski list«!
V	četrtek, dne 27. p. m. ob 5. popoldne je umrl v Poljčah na Gorenjskem bivši večkratni minister in narodni poslanec dr. Gregor žerjav. Truplo velikega pokojnika je bilo še istega dne ponoči prepeljano v Ljubljano v pokojnikovo stanovanje, od koder se je izvršil v petek ponoči prenos krste s truplom na katafalk v malo dvorano Kazine, ki je bila preurejena v mrtvaško kapelo. V soboto ves dan in še nedeljo tik do začetka pogrebnih svečanosti-je vladal pred Kazino velikanski naval množic, katere so prihajale iz vseh krajev, da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Veličastni pogreb, kateremu je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja armijski general g. Svetislav Matič, zastopnik vlade in ministrskega predsednika, zastopniki raznih ministrstev, številni bivši ministri in poslanci, nadalje predstavniki obla-stev, državnih in civilnih uradov, raznih korporacij in organizacij ter nepregledna množica ljudstva, se je vršil v nedeljo ob 11. uri dopoldne.
S smrtjo dr. Gregorja žerjava je izgubila naša država eno najbolj markantnih osebnosti. V zgodovini bojev za postanek Jugoslavije bo pokojnikovo ime napisano z zlatimi črkami, zakaj ujedinjena in svobodna Jugoslavija je bil ideal, za katerega se je boril pokojnik izza svoje rane mladosti. Za realizacijo tega ideala je žrtvoval vse svoje sile. Vse njegovo delovanje, njegovo hotenje in vsa njegova miselnost, vse je bilo posvečeno temu cilju. Bil je nacijo-nalist naj čistejšega kova, patri jot najširših vidikov. Z vso svojo dušo
1. Zemljiški davek. Zemljiški posestniki, ki reflektirajo z ozirom na število družinskih članov na znižanje dopolnilnega davka za 1.1929, morajo to zahtevo prijaviti občinskemu uradu do konca meseca julija t. 1.
2. Uslužbenski davek. Od uslužbencev pobrane zneske morajo gospodarji odpremiti davčni upravi do
15.	dne vsakega meseca. Gospodarji, ki nimajo več nego pet uslužbencev, odpremi j a jo ta davek četrtletno, torej v mesecih april, maj in junij 1929 pobrane zneske do dne 15. julija t. 1.
3. Rentni davek. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati rentni davek z odbitkom ob izplačilu temu davku zavezanih prejemkov, morajo odpremiti v I. polletju 1929 pobrane zneske s predpisanim seznamom v dveh izvodih v 45 dneh po poteku polletja, to je do vštevši 14. avgusta 1929.
4. Davek na j)oslovni promet. — Davkoplačevalci, ki vodijo knjige
ZAHTEVE VOJVODINSKIH POLJEDELCEV.
Po mnogih pripravljalnih konferencah se bo vršil 1. septembra v Subotici kongres vojvodinskih poljedelcev, na koje-ga bo povabljena tudi vlada. Stavili bodo menda sledeči dve zahtevi; 1. vpelje naj se poseben davek za konsumente, ki dajejo mleti žito v mlinih; 2. vpelje naj se pšenični davek, ki naj ga tudi kon-sumenti nosijo. Na ta način dobljeni denar se porabi za nakup umetnih gnojil in za moderniziranje poljedelstva. Tako naj bo pridelovanje pšenice kmetu še nadalje omogočeno. Seveda so to jako dalekosežne zahteve in bo treba globokega razunotrivanja. Vidimo pa, kako tišči sedanja žitna kriza na vse poljedelce, pa naj si bo to v Evropi ali v Ameriki.
*	* *
AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO.
Trgovski ataše angleškega poslaništva na Dunaju O. S. Phillpotts je govoril o gospodarstvu Avstrije in je dejal; Go-
se je posvetil delu za jugoslovensko državo, katero si je zamislil v čisto konkretni obliki že kot mladenič in katero je sistematično pripravljal brez prestanka vse dokler se ni uresničil njegov sen. Rabeljska preganjanja bivšega avstrijskega režima so mu odvzela zdravje, niso pa oslabila njegove borbenosti. Nosil je vse muke moško in vdano in ni klonil duhom niti tedaj, ko so mu pretili z vešali.
Ob prevratu so pripadle odličnemu pokojniku težke in velike naloge, moral je graditi od temelja. Poklican je bil večkrat na najbolj odgovorna mesta, kjer je dal vedno polnega moža.
V	naši rezidenci so poznali pokojnika že ob prevratu v najširših krogih, in če so ga prej cenili kot žarkega rodoljuba, so se morali potem, ko se je udejstvoval na raznih odgovornih mestih, čuditi njegovi brezprimerni marljivosti in vztrajnosti, njegovi energiji in železni volji. S svojimi bogatimi duševnimi zakladi, s svojo globoko znanostjo in široko inteligenco si je znal kaj kmalu pridobiti v vrstah najodličnejših državniicov zavidljivo mesto. Dr. žerjava so cenili in visoko spoštovali vsi, kateri so imeli priliko priti ž njim v ožje stike, in to tudi njegovi najbolj fanatični nasprotniki, žalne manifestacije ob njegovi smrti, dokazi globokega sožalja iz tu- in inozemstva, besede najodličnejših osebnosti in njegov pogreb sam, so zgovoren dokaz o težki izgubi, ko jo je utrpela naša država s smrtjo moža tako odličnih kvalitet.
Slava njegovemu spominu!
opravljenega prometa, so dolžni do konca meseca julija 1929 plačati prometni davek od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1929.
5. Dospelost direktnih davkov. — Neposredni davki za III. četrtletje 1929 so dospeli v plačilo dne 1. julija, plačati pa se morajo najkasneje do dne 15. avgusta 1929, kolikor še niso odmerjeni, po predpisu v ustrezni davčni obliki minulega leta.
6. Dospelost nekaterih perijodičnih taks.
a) Do dne 15. julija t. 1. so delniške družbe dolžne predložiti davčni upravi seznam v I. polletju 1929 otvorjenih tekočih računov in plačati odpadajočo takso v kolkih.
b) Tretji obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis Din 500-—, zapade v plačilo v času od 1. do vštetega 15. julija 1929.
c) Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1929 do dne 31. julija 1929.
spodarski pesimizem, ki ga kaže Avstrijec pri vsaki priliki, je popolnoma neopravičen. Gospodarstvo Avstrije se giblje v resnici v stalno dvigajoči se črti. Produkcijska statistika pravi, da ima skoraj vsaka industrijska panoga stalen porast. Isto velja tudi za prometno statistiko, za železnice in za avtomobiliza-cijo. Brezposelnost ni omejena samo na Avstrijo, dobimo jo tudi skoraj povsod drugod. Vzrok za številne insolvence je preveliko število tvrdk na Dunaju, ki jih je skoraj dvakrat toliko kot pred vojsko. Noveliranje poravnalnega zakona bo pa prineslo zboljšanje tudi v tem oziru. Težka gospodarska kriza, koje posledica preživlja Avstrija prav tako kot številne druge države, bo vsled posebne prilagoditvene zmožnosti Avstrije najbrž kmalu popolnoma premagana in nato bo vse gospodarstvo Avstrije doživelo morebiti še večji procvit kot je bil kdaj prej. — O gospodarskem položaju Avstrije bomo poročali kmalu tudi s francoskega vidika. Avstrijci preveč tarnajo, morda hote.
*	* *
PO SVETU.
Mod Anglijo in Indijo obratujejo sedaj stalno aeroplani, ki prevažajo potnike, poštO in tovor. Proga iz Londona v Karači v Indiji zahteva 6 dni, faktična vožnja pa traja samo 52 ur.
Češkoslovaška je v zadnjem času znižala več carinskih postavk. V Češkoslovaški tožijo, da stalno padanje poljedelskih pridelkov zelo teži na kmetijstvu in slabi njegovo kupno moč. Domača industrija je precej dobro zaposlena, a ne vse panoge. Splošne so pritožbe o slabih vplačilih.
Roayl-Dutch jc producirala lani 22 milijonov ton petroleja, proti 16 milijonom v letu 1927; glavni del je prišel na Venezuelo (7-l proti 4’49 mil. ton), dalje na U. S. A. (7'7 proti. 5'89) in na Nizozemsko Indijo (3-97 proti 3'44).
Svetovna produkcija petroleja je znašala lani 187 milijonov ton proti 178 mil. v letu 1927; ker je ostala produkcija v U. S. A. precej stabilna, je padel delež U. S. A. na svetovni produkciji od 72 na 68 % ; druga je Venezuela, tretja Rusija.
Italijanskim pristaniščem, ki razširjajo obrate, je dovolila vlada znatne davčne olajšave; druga pristanišča so dobila za zboljšanje pristaniških naprav lepe podpore, Reka n. pr. 18 mil. lir.
Centralna zveza, nemških konsumnih društev naznanja, da se je promet v njej včlanjenih društev dvignil od 982 milijonov mark v letu 1927. na 1.100 milijonov mark v letu 1928. Število članov znaša 2,900.000. Promet društva z blagom, ki so ga sama napravila, je znašal lani 303 milijone mark. Hranilne vloge konsumnih društev znašajo 296 milijonov mark.
Poljska telefonska družba je najela pri švedskih bančnih zavodih posojilo v znesku 100 milijonov švedskih kron.
Eksport Rusije čez evropske meje je znašal v maju 50 milijonov rubljev proti 58 milijonom v aprilu, import pa 61 milijonov proti 51 milijonov rubljev.
Pripravlja se svetovni trust probkovine. Belgijska družba probkovine je sklenila pravkar dogovor s špansko vlado glede ureditve produkcije in porabe probkovine v Španiji, kar je praktično isto kot kontrola španske produkcije probkovine. Obenem se vršijo pogajanja med evropskim probkovnim trustom in ameriško Armstrongovo skupino, kar bo privedlo morda do ustanovitve svetovnega trusta probkovine.
»Znamenje časa» je rubrika v berlinskem »Lokal-Anzeigerju«, kjer navaja razne insolvence; med njimi na pr. je magdeburška banka F. Wolff, ki obstoji že 75 let.
Proti ameriški carinski noveli je protestiralo doslej že 20 držav. Pravijo, da se predsednik Hoover boji, da ne bi vsled uporabe nove carinske novele trpel ameriški eksport.
Delnice A. E. G. (Allgemeine Elektri-zitiitsgesellschaft) v Berlinu so v izrednih množinah pričeli kupovati Ameri-kanci; zdi se, da se bo tudi to podjetje kmalu »amerikaniziralo«. Govorili bomo o tem v posebnem članku.
»Mitropa«, srednjeevropska d. d. spalnih in jedilnih vagonov, je imela lani 1,200.000 mark čistega dobička in razdeljuje petodstotno dividendo.
Japonci si prizadevajo za turški trg in so otvorili v poslopju pristaniškega monopola ob galatskem mostu stalno vzorčno razstavo. Tudi sicer se japonska industrija zelo trudi za osvojitev turškega trga.
Francozi ustanavljajo na Ogrskem tekstilno industrijo. Francoski tekstilni industrijci so ustanovili v Budimpešti veliko predilnico bombaža. Mesto Budimpešta jim je dala na razpolago prazno vojašnico v predmestju. Tvornica bo obratovala z 100.000 vreteni, že sedaj pa ima 20.000 vreten. Nova tvornica je bila otvorjena dne 4. junija 1929 z veliko svečanostjo, katere so se udeležili tudi zastopniki vlade.
Alpine Montan. Na občnem zboru Alpine Montan so ugotovili, da se bliža promet prometu predvojne dobe. Lani so bile tovarne A. M. skoz vse leto skoraj polno zaposlene in so dosegle obrat 130 milijonov šilingov. Najboljše dosedanje kupčijsko leto je bilo 1. 1912 z obratom 141 mil. šilingov, na sedanje razmere preračunjeno. Razdelili bodo 4-odstotno dividendo v znesku 2,400.000 šilingov.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1929.
Premogovna produkcija leta 1928. v Sloveniji.
Iz uradne statistike o rudarstvu v letu 1928. posnemamo sledeče zanimive podatke o premogovni produkciji v letu 1928.:
A.	Rjavi premog:
Od 60 (+ 4)* premogovnikov jih je bilo
24 (  4) v obratu. Ti so pridobili z 8.062
moškimi, 498 ženskami, 62 moškimi mladostnimi in 6 ženskimi mladostnimi delavci, skupaj z 8.628 delavci in 246 pazniki 18,663.893 q (— 427.020 q ali 2 23%) rjavega premoga v skupni vrednosti 340 milijonov 180.212 Din (— 40,317.688 Din ali 10-59%) po povprečni ceni 18 Din 22 p (— 1 Din 71 p) za 1 q na pridobivališču. Od te proizvodnje je 1,264.830 q lignita in 17,399.063 q rjavega premoga.
Dalje je bilo v premogovniku Zbelovo pri pripravljalnih in vzdrževalnih delih zaposlenih 5 delavcev in 1 paznik, v premogovniku Stanovsko 1 delavec in 1 paznik, v premogovniku Jurovec 7 delavcev in v premogovniku Klanc 4 delavci in 1 paznik.
Na enega izmed 8.628 (— 150) delavcev produktivnih premogovnikov odpade od cele proizvodnje povprečno 2.163 q (— 12 q) rjavega premoga v vrednosti 39.427 Din (— 3.920 Din).
Nad 50.000 q se je pridobilo v premogovnikih :
Stotov
1. Trbovlje, Trb. prem. družba 8,277.500
2. Zagorje, Trb. prem. družba 2,583.000
3. Hrastnik, Trb. prem. družba 1,495.000
4. Velenje, Kralj. SHS	1,264.830
5. Brezno-Huda jama, TPD 1,012.000
6. Ojstro, Trb. prem. družba 881.000
7. Rajhenburg, Trb. prem. družba 878.600
8. Šentjanž, Andreja Jakila	776.744
9. Kočevje, Trb. prem. družba 665.000
10. Zabukovca, Kralj. SHS	314.800
11. Leše, Henckel Donnersmark
Beuthen	166.605
12. Zabukovca, keram. ind. d. d. 102.130
13. Dobliče-Loka, premogokopna
družba Belokrajina	99.169
14. Liboje, Trbov. prem. družba 67.114
15. Trobni dol, tov. šecera čuprija 62.056 Ostali manjši premogovniki'	68.345
Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo v tuzemstvo, in sicer:
Ravnateljstvu državnih železnic: v Ljubljani	3,768.700
v Zagrebu	3,615.907
v Beogradu	245.488
v Subotici	1,352.672
skupaj ,
ali 45.97% skupne produkcije
za industrijo v Sloveniji za industrijo v Hrvatski za industrijo v Vojvodini za industrijo v Srbiji
skupaj .
ali 35-66% skupne produkcije;
drugim strankam: v Sloveniji
v ostalih delih države
skupaj
ali 810% skupne produkcije;
v inozemstvo, in sicer: v Avstrijo v Madžarsko v Italijo
v ostalo inozemstvo
8,982.767
Stotov
3,982.483
1,244.590
1,273.205
469.790
6,970.068
Stotov
1,466.496
118.273
1,584.769
Stotov
306.766
172.285
41.376
100
skupaj. 520.527 ali 2-64% skupne produkcije.
* Pripomnja. V oklepaju navedene številke izkazujejo razlike napram stanju v letu 1927.
Pri lastnih obratih se je porabilo 737.925 q ali 3-76% in za deputate lastnih uradnikov in delavcev	359.262	q	ali	1-98%,
nerabnega je postalo	63.526	q	ali	0-31%
in 312.079 q ali 1-58% je ostalo koncem lota na premogovniku v zalogi.
B.	črni premog.
V edinem ( —) premogovniku na Orlah pri Ljubljani se je izkopalo s 13 odraslimi moškimi in 1 žensko,	skupaj	s	14	delavci
in 1 paznikom 3.386 q	(— 1.792	q ali 34-00
odst.) črnega premoga v vrednosti 90.220 dinarjev (— 48.005 Din ali 113-71%) po povprečni ceni 29 Din 61 p (+ 21 Din 36 p) za 1 q.
Oddalo se je drž. železnicam v Stotov
Sloveniji	1.554
industrijam v Sloveniji	1.075
industrijam v Srbiji	200	1.275
drugim strankam v Sloveniji	13
Skupno se je oddalo	2.842
Za deputate lastnih uradnikov in delavcev se ga je porabilo 13 q in 531 q pa je ostalo koncem leta še v zalogi.
Industrija.
Ustanovitev tovarne umetne svile v Tesliču je stopila sedaj v stadij uresničenja. Prišlo je že več angleških tehnikov, ki bodo izvedli preddela za zgradbo in opremo nove tovarne.
Bor, naš največji bakreni rudnik, last neke francoske družbe, je produciral leta 1927. 12.763 ton surovega bakra, lani pa 15.086 ton. Čisti dobiček poslovnega leta 1926/27 je znašal 18 milijonov Ir., v drugi polovici 1927 pa 19-5 mil. frankov.
Trije veliki francoski koncerni kemije so se združili v eno samo skupino, ki bo vodila pogajanja z nemško in angleško kemično industrijo glede kooperacije.
Nemška industrija žametnih trakov, ki je nekoč tako cvetela, opušča vsled spremenjene modne smeri podjetje za podjetjem. Danes je v Nemčiji samo še 1000 takih statev, nazadnje jih je bilo zaposlenih samo še 80, in sedaj so menda še te opustili.
Angleške tovarne sladkomopesnega sladkorja se zmeraj bolj pečajo s čiščenjem tujega surovega sladkorja.
Francoski producenti železa in jekla nameravajo ustanoviti centralno blagajno, ki je mišljena v prvi vrsti kot zavod eksportnega financiranja.’
Poljski monopol špirita je imel v gospodarskem letu 1928/29 okoli 595 milijonov zlatov dohodkov, kar pomeni za državo 81 milijonov zlatov dohodkov več kot v prejšnjem letu.
Racionalizacija češkoslovaške platnene industrije. V češkoslovaški platneni industriji se vršijo pogajanja glede ustanovitve kvotnega kartela. Oni obrati, ki najbolj racionalno delajo, naj bodo zaposleni s polno kapaciteto s tem, da drugi obrati delo ustavijo; ti bodo odškodovani iz skupne blagajne, v katero bodo vplačali preostali obrati določene zneske. Od teh odredb pričakujejo velikega znižanja nabavnih stroškov. Pogajanja bodo končana v najkrajšem času.
DENARNA POLITIKA ITALIJE.
Italijanski minister za finance g. Mosconi je pred kratkim podal v rimskem parlamentu ob priliki bu-džetne debate izjave, ki niso važne izključno za italijanske interese, ampak imajo tudi velik pomen za finance sploh. Te izjave nam tudi jasno kažejo, kaj vse je naredil fašistični režim za izboljšanje finančnega položaja italijanske države. V svojem govoru je Mosconi omenil, da se proces finančne sistematizacije v zvezi z denarno reformo vedno bolj očituje. Ugodne posledice tega se že vidijo iz več činjenic. Tako vidimo, da se cene čedalje bolj prilagodujejo stabilizo-vanemu kurzu denarja. Deficit lanskoletne trgovinske bilance je bil samo posledica začasnih razmer, ki jih je povzročil položaj poljedelstva in potreba, da se obnove zaloge surovin. Naj novejši statistični podatki pa kažejo, da začenja neravnotežje v trgovinski bilanci izginjati. Plačilna bilanca kaže tendenco izboljševanja. V zadnjem času so se izvršile znatne investicije italijanskega kapitala v tujini in to celo tudi v domeni bančne ekspanzije. Italije danes več ne moremo smatrati za dolžnico inozemstva, kajti vojni dolgovi so kompenzirani s krediti, danimi na'račun reparacij, dalje ne prekašajo posojila, ki so jih države in juridične družbe najele v tujini, v nobenem slučaju vsote italijanskih kapitalij, ki so investirane v tujini.
Kar se tiče obtoka bankovcev, je gospod Mosconi izjavil, da je razmerje s kritjem zlata ohranjeno.
Pri poročilu o razvoju industrije, je Mosconi izjavil, da je število brezposelnih, ki je znašalo meseca februarja t. 1. 489.000, padlo v mesecu maju na 227.000. Hranilne vloge znašajo 37 milijard lir, kar predstavlja več kot 100 milijard dinarjev.
Na koncu svojega govora je Mosconi poslanski zbornici še sporočil, da se je izvedla reforma italijanskega računovodstva, s čemur se je dosegla v računih enostavnost in jasnost.
RAZNO.
Pridelovalci tobaka v Srbiji in Vojvodini bodo dobili na račun pridelka brezobrestna posojila.
Konkurzi v Srbiji se množijo; pri sodišču v Valjevu so n. pr. zaznamovali v enem dnevu 6 konkurzov s pasivnostjo 2,000.000 Din.
Zavarovanje mornarjev. V Splitu se je vršila konferenca zastopnikov jugoslovanskih mornarjev z zastopnikom Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Mornarji so zahtevali glede na njih naporno služlbo znižanje pokojninsko-zavaro-valne dobe za one mornarje, ki so v
Ljubljani zavarovani, od 40 na 25 let. Pri ljubljanskem zavodu je zavarovanih okoli 700 mornarjev. Zastopnik ljubljanskega zavoda se predlogu ni mogel pridružiti in so izvolili mornarji posebuo komisijo, ki naj v svrho nadaljnih pogajanj stopi z upravo zavoda v najožji stik.
Izvozniki sladkorja iz Jugoslavije dobijo izvozne olajšave. Izvozna količina mora tehtati najmanj 10.000 kg in mora biti naslovljena na Sušak, Rakek ali Dževdželijo.
Stvarne dajatve Nemčije in srednjeevropska industrija. Po Youngovem načrtu bodo stvarne dajatve Nemčije v bodoče skrčene za 50 milijonov mark in bodo čez 10 let polagoma popolnoma izostale. Pri tem izhajajo od sedanje vrednosti 750 milijonov mark. Te določbe Youngovega načrta so pa seveda pomembne za ostalo srednjeevropsko industrijo, ker se bo zmanjšala konkurenca nemških stvarnodajatvenih dobav. Odkar se je začel izvajati Dawesov načrt, je dobavila Nemčija za 2029 milijonov mark blaga, k čemur pridejo še ku-rivne snovi v teži 63 K* milj. ton in v vrednosti 1431 milijonov mark. V komaj petih letih je bilo torej reparacijskih dobav za 3460 milijonov mark, na leto torej povprečno za 700 milijonov mark. Zmanjšanje nemških reparacijskih dajatev bo prišlo srednjeevropski industriji
v	dobro zlasti pri dobavah za Jugoslavijo, Italijo in Rumunijo. Gre pri tem v prvi vrsti za stroje, vozilna sredstva, umetna gnojila, kemikalije in kemične izdelke, torej za predmete, ki jih more srednjeevropska industrija proizvajati do popolne dovršenosti.
Ford v Turčiji. Poročali smo že, da se bo Ford ustalil tudi v Carigradu. V lastnem pristanišču bo imel tovarno za gradbo in sestavljanje avtomobilov, traktorjev in aeroplanov. Turčija mu dovoli za vse uvožene sestavne dele in za surovi material popolno pristojbinsko prostost. Samo izdelki, ki bodo eksportira-ni preko mej svobodnega pristanišča, bodo plačali majhno pristojbino, ki bo pa vsled pričakovanega ogromnega prometa dala Turčiji vseeno velike vsote.
V	zvezi s teni gre opustitev Fordovih naprav v Trstu, njih preselitev v Carigrad in zalaganje Evrope in zahodne Azije iz Carigrada ven. Tako bo kmalu vsa Evropa fordizirana in generalmoto-rizirana. Drugi kontinenti (Afrika, Azija in Avstralija) pa glede avtomobilstva itak niso samostojni.
Avstrijske vodne elektrarne. V Avstriji imajo 44 hidroelektričnih naprav s srednjo letno kapaciteto 506.000 KS in z inštalirano kapaciteto 1,192.000 KS. Maksimum na leto je 2950 milijonov KWur. Leta 1918 je znašala dolžina elektrovodnih žic 2791 km, v letih 1919 do 1928 so jih napeljali 8495 km, danes jih je okoli 12.000 km. Po vojski torej prirastek nad 9000 km ali nad 300%.
LISTEK.
A. Ogris:
Trgovina izza srede stoletja.
D očim so do 19. stoletja trgovskemu poklicu pogoji njegovega obstanka utemeljeni pretežno v relativno obilnejši ter mnogovrstnejši potrošnji tenke plasti premožnejšega prebivalstva, ga zde-mokratizirano gospodarstvo in zraciona-lizirana miselnost novejšega veka pomakne poleg industrijske produkcije na prvo mesto v vrsti socialnih moči. Ko pade cehovska vezanost tudi formalno in zavlada obrtna svoboda, trgovski gospodarji ne morejo več sami določati število konkurentov, katerim še selitvena svoboda dovoljuje, zaposliti svoje kapi-tale kjerkoli, kjer konkretne razmere obljubljajo najugodnejšo rentabiliteto. Največja ovira, ki je v starem in srednjem veku prekomerno dražila poslovanje in cene ter krajevno utesnjevala trgovino v zelo ozkih krogih, namreč prometne težave, skoraj izgine. Proizvodnja potrebščin v gospodinjskem gospodarstvu pade rapidno; denarna izmenjava prodre na vsej črti, v mestih, pa tudi na podeželju; naglično narašča prebivalstvo, ki se poklicno čim dalje bolj diferencira in si mora končno nabaviti vse, kar potrebuje, pri trgovcu. To pa stori tim lažje in rajši, ker tehnične iznajdbe in tovarniška organi-
zacija izredno zvišajo delovno izdatnost, zbog česar rastejo realni dohodki in kupna moč najširših slojev. Tudi materialna kultura se hitreje dviga od stopnje do stopnje, poraja s tem neprestano nove in nove potrebe ter zahteva zmiraj več trgovčevega posredovanja.
Kar se trgovinskih predmetov tiče, pade v primeri s prejšnjimi dobami v oči predvsem ogromnost njih količin, pa tudi število njih vrst se povspe nečuveno visoko in njih raznovrstnost se čim dalje tem težje pregleda. Začtmbe, dragulji, sol, svila, dišave, finejša manufaktura in podobni maloobsežni predmeti, katerim je prej veljala glavna trgovčeva briga, zaposlijo trgovino naše dobe le še na postranskih tirih; zato pa vladajo, zlasti v mednarodni trgovinski izmenja-
vi	in deloma tudi notranji distribuciji tem bolj voluminozne dobrine kakor so premog, rude, žito, stavbno gradivo, les, bombaž itd., torej blago, katero je doslej zaradi dragih voznin in lastne nizke cene svoja odjemališča našlo le v najbližji okolici. Glavni potrošnik tega blaga, ki obstoji pretežno iz surovin, je obrt in moderna veleindustrija. Ta pa potrebuje, kakor ji neizprosno velevata strojna oprema in kakovost izdelka, stalno surovine izvestnih istih kakovosti, v istih zaporednih množinah in po čim najbolj nizkih ter stabilnih cenah; za j vse to mora poskrbeti trgovina, ki opazujoč in izravnavajoč cenovne razlike, [ zbira ustrezne surovine po vseh koncih
sveta, jih razbira po kakovostnih stopnjah in po teh zopet seskuplja v takšne delne količine, kakor jih hoče tehnika mednarodnega prometa, in slednjič te velike količine porazdeljuje v manjše, kakor jih morejo prevzeti posamezni industrijski obrati. Proizvajalni proces pa se kmalu jame drobiti na več krajevno ločenih stopenj, katerim mora trgovina velikim delom in v velikih množinah poskrbeti še polizdelke. V tem oziru trgovino poleg industrije v izdatni meri zaposli tudi obrti Glavno poprišče trgovinskega prizadevanja ostane kajpak razpečavanje gotovih izdelkov; ta funkcija se močno intenzivira, fajenotradno obavljanje postane jeden glavnih'pogojev za nemoten potek zamotanega ustroja današnjega gospodarenja. Kajti blago se proizvaja v velikanskih količinah in se tudi mora proizvajati v gromadnih razmerjih, ker pritiska konkurenca neprestano na cene in ker je tudi v nevšečnih razmerah po navadi zmiraj še bolje, proizvajati začasno Četudi z izgubo, kakor pa gledati, kako veliki investirani kapitali brezdelno kopičijo obrestne dolgove. V takih odnošajih se vidi naravno, da se gospodarsko težišče od proizvodnje premakne k trgovini; proizvfjati še tako ogromne količine blaga pirestane spričo današnjih kapitalnih sredstev in tehničnih možnosti biti umef1nbst,;"vediio akutnejši in težji pa postaja problem, kako vse te velikanske zaloge blaga se s kakšnim
pridom prodati. Nastane posebna znanost opazovanja tržišč in organiziranja kupne moči v prebivalstvu. Pa še iz drugega razloga je moderna industrija dala trgovini razmaha. Ona zaposluje mnoge milijone delovnih sil, vstvarja eksistenčno možnost njihovim svojcem ter širi in jači s tem tudi področje vseh onih poklicev, ki so na delavske sloje gospodarsko navezani; med temi je pa trgovski stan jeden iz prvih, in jih mora z blagom zalagati vse. V industrializiranih deželah in pokrajinah pa domača gruda ne more več prehraniti delavskih množic in zopet najde trgovina polno poslov, da posreduje pribavo potrebnih hranil iz drugih pokrajin, držav in prekomorskih dežel.
V	tej dobi^pa ne porastejo le količine trgovinskih predmetov* tekom štirih, petih generacij poskoči tudi število njih vrst za mnoge tisoče (kolesa, avtomobili, radio, mnogovrstni stroji, dopisnice, elektrotehnične in fotografične potrebščine, kemični preparati itd.). Blago prihaja na trg poleg tega še v neštetih variacijah in kakovostnih stopnjah, vsak potrošnik pa želi individualno izbiro po svojem okusu, potrebi in premoženjskih razmerah. Ker se je spopolnila ohran-bena tehnika (konzerviranje), se,more tudi na velike razdalje trgovati z blagom, ki sicer podlega hitri pokvari (meso, sočivje,’ mleko, maslo, ribe, sadje itd.).
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Veletrgovina
Sd. Šara
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Jčastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago. Vele/on št. 2666.
IV. mednarodni semenj v Solunu se
vrši od 15. do 30. septembra 1929. Prijavnice se dobijo tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Albanski monopol razstrelivnih snovi in državna loterija bosta oddana licitacijskim potom.
Češkoslovaška industrija porcelana.
Ze precej časa se vršijo v češkoslovaški industriji porcelana pagajanja v svrho izločitve medsebojnega tekmovanja v domovini in v ekspertni trgovini ter v svrho izločitve medsebojnega izpodbijanja cen. Glede nekaterih prodajnih trgov so se o cenah in kondicijah že sporazumeli, glede drugih prodajnih trgov se pogajanja nadaljujejo z dobrimi izgledi na uspeh.
Konferenca producentov svinca. Za začetek julija je sklicana v London mednarodna konferenca producentov svinca, ki naj precizira svoje stališče k načrtu sindiciranja, že dalj časa obstoječemu. V poštev pridejo v prvi vrsti Avstralija, Indija, Kanada, Anglija, Mehika in Španija. Svinčeni producenti v U. S. A. nimajo nobenega zanimanja za mednarodni kartel, ker je njih produkcija itak zaščitena po uvozni carini. Nemška produkcija ne pride dosti v poštev, saj znaša samo ca 60.000 ton na leto ali */so svetovne produkcije in mora Nemčija uvažati inozemski svinec v velikih množinah. Ze v lanskem septembru se je vršila v Londonu takšna konferenca. Medtem je narasla produkcija od 150.000 na mesec na 162.000 ton in je londonska
notacija padla pod 23 'A funtov. Nova konferenca bo motrila vprašanje, kako bi se mogla produkcija prilagoditi porabi, in če ‘bi se dala eventuelno napraviti taka organizacija kot je kartel cinka.
Bata reorganizira. V obratih Batove-ga podjetja se vrši reorganizacijski proces. Vzrok ima v nazadovanju prodaje, o čemer je izvedela javnost prvič šele iz nekega Batovega govora 1. maja. Bata je tedaj opozoril, da je prodajne krize kriva pomanjkljivost prodajnih organizacij in v prvi vrsti pomankljivost eks-portne organizacije. Omenil je tudi, da se je reorganizacija že pričela. Razmeroma največje padanje v prodaji kažejo nekatere vrste ženskih čevljev, dočim prodaja moških čevljev manj koleba. Izdelovati bodo pričeli vrsto univerzalnih čevljev, v veliko večjih množinah kot doslej druge vrste. Onemogoči naj se tudi špekulacija inoaemskih zastopnikov, ki so nakupovali samo tedaj, kadar jim je kazalo; veliko so zaslužili, a dobička niso nikdar porabili za znižanje cen za konsumente. Ustavljeno delo nekaterih vrst in reorganizacijska dela so imela posledico, da je produkcija padla od začasnega maksimuma 75.000 parov tudi že na 30.000 parov. — Po izgradbi podružničnega omrežja v Nemčiji namerava izvesti Bata enako akcijo v Franciji, Angliji, Ameriki in nekaterih mestih Azije. Največji del tega ekspanzijskega programa hočejo realizirati že v letošnji zimi. Napraviti hočejo toliko podružnic, da bodo mogli vzdržati produkcijo vsaj na prejšnji višini.
Knjiga »Državoznanstvo« od dr. Frana Ogrina, Kamnik, je ravnokar izšla. Razen splošnih pojmov o državni ureditvi in orisa naše državne organizacije nudi raznovrstne, za vsakogar, zlasti pa za obrtnika (industrijca), trgovca in kmetijca potrebne podatke iz zakonov in predpisov (o prijavljanju bolezni, delavskem zavarovanju itd.). Knjiga zaključuje z zakonom o vrhovni državni upravi in z zakonom o pobijanju korupcije ter tvori tako zaokroženo celoto. Zato je nepogrešljiva tudi občinam, uradom, knjižnicam in šolam. Knjiga obsega 156 strani velikega formata in stane broširan izvod 50 Din, vezan 62 Din (pri odvzemu od 10 komadov dalje primeren popust). Dobi se v knjigarnah, pa tudi pri pisatelju.
DOBAVA, PRODAJA.
Izdelava letne obleke in zimskih sukenj. Oblastna poštno-telegrafska uprava v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za izdelavo 331 parov letne obleke in 270 kabanic po pogojih štev.
51.219/LV—1929. Dražba bo dne 25. julija 1929 cb 11. uri v pisarni oblastne poštno-telegrafske uprave v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2. Jamčevina (5 % ali, če je inozemec, 10 %) se mora položiti najkasneje do 10 ure na dan dražbe pri pomožnem uradu oblastne pošt.-telegraf. uprave v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do
2.	julija t. 1. ponudbe glede dobave 420 kvadratnih metrov strešne lepenke in 100 kg lesnega cementa ter glede dobave 200.000 komadov mecesnovih klin-cev. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. julija t. I. ponudbe glede dobave 2500 komadov brezovih inetelj. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg pocinkane pločevine. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 12. julija t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov lopat. — Dne
16.	julija t. 1. se bo vršila pri Inženjer-skem odelenju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje krovskih del na zgradbi garnizijskega intendantskega skladišča v Mariboru. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) — Dne 5. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi 52. pešadijskega polka v Ljubljani licitacija glede dobave razne pisarniške opreme. — Dne 15. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi I. divizije konjeniške artiljerije v Slov. Bistrici licitacija glede dobave živil (riž, fižol, zdrob, testenine, čebula, kis, goveji loj, olje, čaj, sladkor itd.). Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.
Prodaja lesa se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 13. julija t. 1. pri kr. direkciji šum v Vinkovcih. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Ljubljanska borza.
Tečaj 1. julija 1929.	Povpra- ^»anje Din	Ponudbf Dt*.
DEVIZE: Amatardam 1 h. godd. .		22-87
Berlin 1 M		1356	13-59
Bruaelj 1 belga	 Budimpešta 1 pengB . .	—*—	7-9123 9-9388
Gunih 100 tr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-9905	8-0205
London 1 funt		275-81	276-61
Newyork 1 dolar		—• _	66-84
Pariš 100 fr		—■—	222 56
Praga 100 kron		16826	169 06
Trtt 100 lir		296-95	298 95
Vrednote:	a)	Denarni ml v odi:	Celjska
posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva brvatska šte-dionica, Zagreb, denar 860 Din; Kreditni zavod xa trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnic« Venrče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 125, blago 130; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvor-nica za dušik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din; Kranjska industrijska družba, Jesenice, denar 250 Din.
Les: 8mreka—jelka: Hlodi I., II., monte 230—270 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do 380 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—650 Din; škorete, paralelne, od 16 ©m naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 475—500; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—900 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1150 dinarjev, testoni 450—480; tavolete 1100 do 1150 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200-1300 Din; frizi 1100-1250 Din. -Drva: bukova 21—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Želesniški pragovi: 260 m,
14 X 24, hrastovi 50—56 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din.
Eksekutivni nakup: ca. 11.547 m3 bukovih nežamanih plohov, I., II., Iranko vagon Postojna, plačilo proti računu in duplikatu tovornega lista, den. in blago 660 Din; ca. 1.283 m3 bukovih nežamanih plohov III., fko vagon Postojna, plačilo proti računu in duplikatu tovornega lista, den. in bi. 550 Din.
Išče se: hrastova drva. rezana jelovinn III. 1,000.000 komadov jelovih dna za sode, 12 in
15 nun debeline, 42/42, blago zdravo in suho, srednja širina 14 cm, dno sestavljeno iz treh komadov, vezanih v svežnje; 500.000 kom. bukovih garnitur za sode, 12 cm debeline, 7 40 in 7 60 mm, 60 in 100 mm širine, brez zareze in peresa, brez ureze za dno, prostorna širina 17-30 mm ,vezana v garniture, paralelno blago, obrobljeno, cilindrično žagano.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 257-50—260; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 262-50 do 265 Din. — Koruza: »la platat: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 292-50—295 Din; bačka:	suha, zdrava, rešetana, dobava
promptna, plačilo v 30 dneh, mlevska voznina, 270-50—272-50 Din; bačka: suha, zdrava, rešetana, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, navadna voznina, 277-50—280 Din. — Ječmen: baranjski: pivovarski, 70/71 kg, 315—317-50 dinarjev; bački: ozimni, 67/68 kg, 290 do 292-50 Din. — Oves: bački, slov. postaja, navadna voznina, 275—277-50 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga, 365-370 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena.
Zaključki:	les: 4 vagone; deželni pri-
delki: — vagonov; drugo: — vagonov.
Naznanilopreselitve.
Svečarna J. Kopač & Co., Ljubljana VII
javlja vsem svojim cenjenim odjemalcem, da se je preselila
v svoje lastne tovarniške in pisarniške prostore
na Celovški cesti št. 32
ob igrišču „S. K. ILIRIJA" (nas proti gor. kolodvoru).
imn
- LJUBLJANA -
lir«, Klatnln« lit
srebrnine
RIHUIUIII
Lastna protokollrana tovarna v švlcfl
Brzojavni naslov: SVEČARNA KOPAČ
Telefon U. 2950
POZIV!
V	vsakem kraju se ustanovi podružnica. V to svrho
se išče poslovodja (-kinja)
podružnice in to zanesljiva oseba (poklic poljuben). Mesečni dohodek 150—200 dolarjev.
Ponudbe v nemškem in francoskem jeziku na
The Hovelty-Compaw. Valkenbum L, Holland
TISKARNA MERKUR
- LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike. Statute, tabele i. t. d.
VELETRGOVINA kolonijam« In ipocorljske rob«
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
lene kave* mletM OUavka rudninske
Tožna ta solktaa postreiba!
Parketne deščice Bakula Trstie za strope
Strešno lepenko in lesni cement
Jos. R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22 - Telefon int. 2513
Ureja d*. IVAH PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot iadajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.