Poštnina plačana y goCorfaL Leto XECn št. ž3l UpravniStvo: LJubljana, Knafljeva f — Telefon St. 8122. 8128, 8124» 8125, 3126. ;tnaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1- Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koeenora nSca 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11-842, Praga Oslo 78.180, Wien št. 105.241. Ultimat slovaških separatistov Dosedaj še nekontrolirane vesti javljanj da se je klerikalna slovaška ljudska stranka, katere ustanovitelj ni voditelj je bil pokojni p. Hlmka, pridružila taktiki Poljske in Madžarske. Izročila je svoji lastni državi ultimat, s katerim zahteva priznanje individualnosti slovaškega naroda ter takojšnji prenos zakonodajne in izvršne oblasta na slovaški parlament in posebno slovaško vlado. Češkoslovaški d™ naj ostane le vodstvo zunanje politike, državne obrambe in v ti dve svrhi potrebnih financ. . Službenega potrdila te vesti se m. Toda kdor posluša slovasko-seperatis-tično propagando, ki ji služita dunajski in budimpeštanski radio, ne bo presenečen. Hlinkova stranka je seja življenja svojega voditelja bila v živahni zvezi s Henleinovo stranko, tudi takrat ko je ta stranka že odkrito izpovedala program razbitja čsl. države. Ob zaostritvi evropske krize so sicer mnogi ugledni možje iz ljudske stranke obžalovali taktiko, ki je služila v glavnem neslovaškim interesom, temveč nameram in ciljem, ki so bili enako sovražni i češkemu i slovaškemu narodu. Zlasti po sestanku v Godesbergu se je zdelo, da se slovaški separatisti vračajo s svojimi zahtevami na edino primerna tla: namreč na podlago enotne češkoslovaške državnosti, ki je v življenjskem interesu Slovakov, in na pot poštenega sporazuma s Prago/ V vlado generala Syrovegasta vstopila dva odlična pristaša slovaške ljudske stranke in prav te dni je odpotoval v svojo ožjo domovino bivši ministrski predsednik dr. Hodža, ki je sam Slovak, da bi se pogajal za sestavo koncentracijske vlade na podlagi popolnega političnega sporazuma med Čehi in Slovaki. O poteku teh pogajanj ni zanesljivih poročil. Slovaški politiki tistih skupin, ki jim pripadajo dr. Hodža, dr. Derer in še nekateri znani politiki, seveda niso pristaši slovaške avtonomije, ker bi le-ta imela za Slovaško ne samo neugodne politično in kulturne posledice, marveč bi oslabila tudi njeno gospodarsko pozicijo. Ta vprašanja so že dolgo zadostno pojasnjena z vseh vidikov. Z druge strani ni dvoma, da tako izkušen politik, kakor ie zlasti dr. Hodža, svari Slovake pred daljnosežnim zrahljanjem vezi s Čehi v tragičnih dneh, ko sta Čehom in Slovakom bolj kakor kdaj potrebni bratska sloga in najožje sodelovanje, da prebole težke posledice državne amputacije in se reorganizirajo na podlagi novih razmer. Češkoslovaška sloga je tem nuj-nejša, ker stoje pred vrati še Madžari, ki začenjajo stopnjevati svoje zahteve, in vsaka izvršitev njihovih zahtev bo zarila amputacijski nož v ozemlje današnje Slovaške. Zdi se, da je imel monakovski sestanek, ki je postavil v ospredje tudi zahteve Poljakov in Madžarov, negativen psihološki vpliv na zadržanje slovaških separatistov. V njihovih vrstah so zopet pričeli dobivati glavno besedo radikalnejši politiki, med katerimi je več znanih madžaronov. Zavladala je nestrpnost in se izprevrgla v nervoznost, ki je mati nerazsodnih dejanj. Tako nerazsodno dejanje je kratkoročni ultimat slovaške ljudske stranke praški vladi, o katerem govore včerajšnje vesti. Zahteva tega ultimata ie po svojih konsekvencah nova oslabitev Češkoslovaške. Vsekako je znak nenormalnih razmer že samo dejstvo, da se upa ena izmed slovaških strank, za katero niti ne stoji večina slovaškega prebivalstva, staviti ultimat vladi, ki zastopa interese celotne Češkoslovaške. Z druge strani je bil trenutek za rešitev spornega notranjepolitičnega vprašanja izbran tako nesrečno, da se zdi. kakor da so tudi Slovaki padli Pragi za hrbet in skušajo sredi največjih težkoč, pod katerimi se tresejo tla samemu slovaškemu narodu, izsiliti neke zahteve, glede katerih obstoji utemeljen dvom. da bi za njimi stala večina Slovakov. Nastop slovaških separatistov v trenutku, ko leži na vseh dobrih čsl. državljanih mora novega, neizmerno težkega položaja, pomeni silno otežkočan je položaja in konstruktivnega dela sleherne odgovorne vlade. Posledic notranje borbe, ki jo lahko izzove separatistična ataka med samimi Slovaki v hipu. ko radikalni krogi v Budimpešti zahtevajo vso Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, ni mogoče niti dogledati. Jasno je. da bodo račun slehernega nepremišljenega dejanja trdo plačevali sami Slovaki. Vsekako je treba tudi v tem hipu poudariti, da se spor za slovaško vprašanje ni nikdar vodil med Čehi in Slovaki, marveč med samimi Slovaki. V državnozborskih volitvah 1. 1935 je bilo oddanih za stranke, ki odklanjajo Ljubljana, sreda 5. oktobra 1938 Cena 1 1W n Izhaja vsak dan razen pooedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 4r0-—_ Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon 2455, Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65- _ Rokopisi se ne vračajo POROČILO FRANCOSKE VLADE O REŠITVI EVROPSKE KRIZE parlamentu pojasnjeval in utemeljeval svojo politiko — Po kratki je zbornica z ogromno večino izrekla vladi zaupnico Daladier je včeraj v debati Pariz, 4. oktobra, br. Francoska vlada je danes v obliki vladne deklaracije podala obema zbornicama narodnega predstavništva izjavo o stališču Francije k poslednjim mednarodnim dogodkom. Deklaracijo je odobrila vlada na dopoldanski seji pod predsedstvom prezidenta republike. V poslanski zbornici je prečital izjavo ministrski predsednik Daladier, v senatu pa podpredsednik vlade Chautemps. V svoj izjavi zavzema vlada v širokih potezah stališče k mednarodnim dogodkom, analizira sudetsko-nemški problem ter opisuje sodelovanje Francije in Anglije za ohranitev miru. Obširno nato razpravlja o sestankih v Berchtesgadnu in Godesbergu ter o dramatičnem razvoju dogodkov, ki so dovedli do take poostritve položaja, da je bila vojna nevarnost neposredna. Končno obširno razlaga monakovski dogovor in njegovo izvajanje. Zanimanje za današnjo sejo poslanske zbornice je bilo gromno. Pred parlamentom se je trla ogromna množica, galerije za občinstvo pa so bile žo davno pred napovedano uro zasedene do zadnjega kotička. Tudi diplomatska in novinarska loža sta bili nabito polni. Ko je vstopil v dvorano ministrski predsednik Daladier, je bil od vladne večine toplo pozdravljen. Po otvoritvi seje je predsednik zbornice Herriot najprvo sporočil, da je vlada predložila v nujni postopek pooblastilni zakon za ureditev perečih, finančnih in gospodarskih vprašanj. Takoj nato je povzel besedo ministrski predsednik Daladier in podal deklaracijo vlade. Deklaracija vlade Vladna deklaracija izvaja med drugim: Zadnje tedne se je ves svet z zaskrbljenostjo spraševal, ali se bomo zapletli v novo vojno. Danes moremo izjaviti, da smo v tej krizi rešili mir. Francosko vlado sta vodili dve želji: želja, da Francija ne bi bila primorana začeti z vojaško akcijo, in volja, da ne snemo svoje besede. Konec aprila sva Bonnet in jaz mogla z zadovoljstvom ugotoviti v Londonu, da angleška vlada ni ravnodušna nasproti vprašanjem ki so se postavljala. Na ta način smo mogli skupno storiti korake v trenutku, ko je kriza nastopila, to je 21. maja. Želim spomniti na to, da je bila kriza tedaj prebrodena, za kar se je treba zahvaliti skupnemu sodelovanju in dobri volji vseh zainteresiranih držav.« Sodelovanje z Anglijo Daladier je opozoril na pomirjenje, ki je takrat nastopilo v sudetsko-nemških pokrajinah, ter na dejstvo, da je v septembru prišlo do novih zapletljajev v teh pokrajinah. Nato je nadaljeval: »Prijateljsko smo nasvetovali češkoslovaški vladi, da da sudetskim Nemcem čim prej pravične koncesije v okviru svoje države. Istočasno je tudi angleška vlada storila iste korake in je poslala na Češko lorda Run-cimana. Misija lorda Runcimana je zbudila novo upanje, ker je dovedla do neposrednega stika med češkoslovaškimi državniki in vodstvom sudetskih Nemcev. Treba pa je poudariti, da med predlogi češkoslovaške vlade, ki so se postopoma razširjali, in med zahtevami sudetskih Nemcev, ki so postajale vse večje, ni bilo mogoče ustvariti potrebne harmonije. Nemške zahteve so prišle odločno do izraza na kongresu v Nurnbergu in so bile stavljene na osnovi pravice do samoodločbe narodov. Postavljeno je bilo vprašanje, ali bo sila vojne zmagala nad silo miru. Niti trenutek nisem pomislil na to, da se prepustim dogodkom, niti da dopustim, da bi bila naša država vznemirjena zaradi teh dogodkov. V noči med 13. in 14. septembrom sem bil v zvez: s Chamberlainom in sem ob tej priliki podal svoje mnenje, da bi bilo bolje, da se mesto demarše ali note doseže sestanek državnikov zainteresiranih držav. Chamberlain, ki je bil istega mnenja, se je takoj odpeljal v Berchtes-gaden. V govoru, ki ga je imel v spodnjem domu, je Chamberlain vprašal svoje tovariše, če se njegova pot sklada z dostojanstvom angleškega ministrskega predsednika. Smatram za svojo dolžnost, pridružiti se mišljenju in občutkom angleškega parlamenta ter jasno in glasno izjaviti, da si je Chamberlain s to svojo pobudo in celotnim svojim delom, ki ga je opravljal dan in noč, pridobil velike zasluge za ohranitev miru.« Berchtesgaden Zatem je Daladier povedal nekatere podrobnosti o pogajanjih, ki so se vodila, ter dejal, da bodo vse te podrobnosti objavljene tudi v posebni knjigi. Naglasil je, da v tej knjigi v resnici ne bo ničesar novega, ker »se je morcla prvikrat v zgodovini zgodilo, da so razgovori potekali tako javno, iz oči v oči. Mislim, da se ne motim, če rečem, da je bil mir ohranjen najbolj zaradi tega, ker se nismo spustili v razne diplomatske kombinacije, temveC smo delali čisto odkrito pod nadzorstvom samih narodov. Moram izjaviti, da so si vsi narodi želeli miru.« »Pri razgovorih v Berchtesgadenu se je imel Chamberlain priliko prepričati o velikosti nemških zahtev. V nedeljo, 18. septembra, nam je londonska vlada sporočila mnenje lorda Runcimana. Ah je potrebno sploh, da vam povem, kako smo bili razburjeni, ko smo zvedeli za mnenje tega angleškega opazovalca, da je nemogoče še dalje zavlačevati z razgovori in pogajanji. Bili smo postavljeni pred alternativo, ali na zahteve sudetskih Nemcev odgovoriti z »ne!« ter na ta način nagnati češkoslovaško vlado do skrajne nepopu-stljivosti, oziroma nemško vlado do napada, ki bi izzval oboroženi spopad ter imel za' posledico hitro propast Češkoslovaške, ali pa poskušati najti kompromisno rešitev. Vprašanje je, ali bi integriteta češkoslovaške države bila mogoča v primeru strašne vojne, čeprav zmagoslavne. Mi smo se odločili za mir ter za francosko-angle-ški predlog, ki je rezultat te odločitve. Istočasno, ko smo Češkoslovaški stavili predloge, smo ji dali tudi garancijo Velike Britanije, njeno sodelovanje in njen prestiž s ciljem ohranitv e miru v srcu Evrope. Ko smo zapuščal London smo imeli vtis, da bo naš predlog izzval proteste Prage in da bodo v Berlinu nanj pristali. Češkoslovaška vlada je v svoji junaški požrtvovalnoti in privrženosti delu za ohranitev miru sprejela francosko-angleški predlog. Godesberg V Godesbergu pa je Hitler v svoji spomenici postavil nove zahteve. Nastopil je nov trenutek in naš skupni predlog, da se začno neposredna pogaajnja z nemško vlado, je bil ustavljen. Po 24. septembru se je zdelo, da Evropa hiti s tem, da bi prekinila vse razgovore. Kakšen je bil položaj 24. septembra, v trenutku, ko je Chamberlain odšel iz Godesberga nazaj v London? Mi smo predlagali, da se Nemčiji odstopi ozemlje, na katerem živi nad 50% Nemcev, in da se to ozemlje odstopi po načinu, ki bi ga določila mednarodna komisija. Mi smo predlagali zamenjavo prebivalstva in smo nazadnje dali Češkoslovaški nova jamstva. A kaj je zahtevala Nemčija? Zahtevala je, da se takoj odstopijo omenjeni predeli sudetsko-nemške-ga ozemlja, da se določi široka plebiscitna cona, ni pa nudila nikakega jamstva novim češkoslovaškim mejam. Moglo se je smatrati, da je govor o neki operaciji, ki bi imela značaj in posledice osvajanja. Med francosko-angleškim predlogom in spomenico, je obstojala očividna razlika in nesoglasje. Razlika je bila v jedru in v obliki. V dneh, polnih zaskrbljenosti, ki so nastali v naši državi, sta se pojavili dve veliki struji, ki jih je bilo mogoče opaziti v vseh strankah in na vsakem koraku, more se reči celo pri vsakem Francozu. Na eni strani je bilo veliko upanje na uspeh pogajanj, na drugi pa so vsi pričakovali odločnosti. Kar se mene tiče kot predsednika vlade, sem od prvega trenutka v obeh politično avtonomijo, 876.836 glasov in za avtonomistični blok 747.921 glasov. V avtonomističnem bloku s0 že všteti glasovi rusinskih, madžarskih in nemških strank, medtem ko je v protiav-tonomistični skupini izmed tujerodnih volilicev samo 5409 nemških socialnih demokratov, če uvažujemo, da so v protiavtonomistični skupini volilcevna Slovaškem tudi Čehi, ki so se po prevratu naselili med Slovaki, je vendar njih število neprimerno manjše kakor število Neslovakov v avtonomističnem bloku, kjer štejejo samo Madžari in Nemci skoraj 260.000 glasov. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so se v zadnjem času razcepile mnoge organizacije slovaške ljudske stranke, saj so tudi v tej stranki številni razsodni ljudje, ki so odločno obsojali Hlinkovo paktiranje s Henleinom in še odklanjajo sumljivo avtonomistično kričanje ljudi, ki jih 1. 1919. ni nihče videl v slovaških narodnih vrstah. V tem trenutku ne bomo poudarjali, koliko so Slovaki, pred osvoboje-njem narod brez svojih šol, brez inteligence in gospodarskih ustanov, napredovali v ČSR in da bi bil ta ogromni napredek nemogoč brez vsestranske strujah občutil nezmotljivi instinkt francoskega naroda. Občutil sem, da je resnica v njuni harmoniji, a ne v njunem nesoglasju. Francoski narod se je hotel na vsak način izogniti temu, kar bi se nikdar ne moglo popraviti, evropski vojni. Zaupnica vladi Po govoru Daladiera je bila seja za kratek čas prekinjena, nato pa se je razvila debata, v katero so posegli zastopniki vseh parlamentarnih skupin. Pozornost je vzbudila izjava Leona Bluma, ki je pohvalil Daladiera in mu izrazil v imenu svoje skupine zahvalo za njegovo mirovno delo. Edino komunisti so ostro kritizirali monakovski sporazum. Ob koncu je Daladier predlagal od ploditev interpelacijske debate in postavil vprašanje zaupnice. Njegov predlog je bil sprejet s 555 proti 75 glasovom. Trije poslanci so se vzdržali glasovanja. Proti zaupnici vlade je glasovalo 73 komunistov in 2 druga poslanca, med njima tudi De Ke-rilis. pomoči bogatejše češke in moravske dežele. Saj je znano, da je šele ČSR napravila iz Slovakov narod v polnem pomenu besede, čeprav ne na abstraktni osnovi »priznanja individualnosti slovaškega naroda«. Ne bomo posebej poudarjali, kako neznaten je bil slovaški delež v osvobodilnih borbah, zlasti v legijah. Kdorkoli je potoval po Slovaškem, se je lahko prepričal, da imajo Slovaki via faeti vso kulturno in jezikovno avtonomijo in da nihče ne ograža njihove posebnosti, celotam ne, kjer je samo namišljena. Vse kaže. da so za nenadno bojno akcijo slovaških separatistov sile, ki bi se jih morali Slovaki skrbno izogibati, sile, ki jim ni do moči in bodočnosti češkega in slovaškega naroda. Slovaki bodo morali v teh nevarnih dneh skrbno paziti, da ne napeljejo vode na tuj mlin. Mali narodi se ne morejo nekaznovano igrati s svojo usodo in kazen ki sledi slabi politiki, je nepreklicno usodna. Politični in kulturni sistem, ki se je skrival za znano krilatico »Tot nem ember« (Slovak ni človek), je še preblizu, da bi ga smeli pozabiti zlasti fanatični borci za čisto slovaštvo! Vlada zahteva obsežna pooblastila Pariz, 4. oktobra. AA. (Havas). Vlada je zahtevala na današnji seji od parlamenta, da ji že danes izglesuje zakon o širokih jMX>blastilih. ki naj omogočijo vladi, da takoj i-zda ukrepe za gospodarsko m finančno obnovo države. O zakonskem načrtu je začel razpravljati poseben parlamentarni odbor, ki bo še nocoj ali v teku noči predložil plenumu svoje poročilo. Daladierov odgovor Chamberlainu Pariz, 4. okt. br. Francoski ministrski predsednik Daladier je danes odgovoril Chamberlainu na njegovo poslednje pismo. V njem je poudaril, da se francoski narod zaveda tesnih prijateljskih vezi obeh držav. V zadnji krizi so se te vezi še ojačile. Francosko angleško sodelovanje je tolikšno, da ga ni treba še posebej obeleževati in pojasnjevati. Nadaljevanje razprave v angleškem parlamentu Ministra Halifax in Hoare o vzrokih, zakaj v Monakovem ni sodelovala tudi Sovjetska Rusija London, 4. okt. AA. (Reuter). Na si-nočni seji spodnje zbornice je odgovarjal na kritike posameznih poslancev notranji minister Samuel Hoare. Govoril je o veliki katastrofi, ki je grozila vsemu svetu, ter opravičeval napore angleške vlade za odstranitev te nevarnosti. Podčrtal je prizadevanja in uspehe predsednika vlade Chamberlaina. Med njegovim govorom Je zahteval besedo odstopivši mornariški minister Duff Cooper, ki je zavrnil Hoarove trditve, da je on (Duff Cooper) predlagal, naj se Nemčiji pošlje ultimat še pred znanim Hitlerjevim govorom v Nurnbergu. Za njim je spet govoril Samuel Hoare, ki je pojasnjeval stališče Hitlerja ob zadnjih dogodkih, a nazadnje je odgovoril poslancu Daltonu na vprašanje, zakaj se monakovske konference ni udeležila tudi Rusija. V teh razmerah, je rekel Hoare, bi pomenilce ruske garancije šele takrat nekaj, kadar bi francoske garancije stopile v akcijo. Mi smo mislili, da bo Francija stopila v stik z Rusijo, katere položaj je bil približno enak njenemu. Končno je Hoare dejal, da je bilo treba odstranitev vojne plačati z visoko ceno. »Iskreno priznavam, da je Češkoslovaška prevzela nase strašansko breme, in to tudi globoko obžalujem. Češkoslovaška je bila k vsemu primorana. Danes je okrnjena, toda gotovo je, da bi drugače bila svetovna vojna neizbežna. Garancije novih meja od strani velesil bodo zavarovale Češkoslovaško tako kakor so pred več desetletji zavarovale Švico. Debata lordov London, 4. okt. w. Tudi v lordski zbornici se je pričela debata o monakovskem sporazumu in angleški zunanji politiku Zunanji minister lord Halifax je podal v bistvu enak ekspoze kakor Chamberlain v spodnji zbornici. Obeležil pa je tudi razloge, zakaj Rusija ni bila pritegnjena k pogajanjem za ureditev češkoslovaškega problema. Hitler in Mussolini bi v nobenem primeru ne sedla za isto mizo z zastopniki Sovjetske Rusije. Celokupna preureditev češkoslovaške pomeni stvarno revizijo mirovnih pogodb. Velika Britanija bi se lahko spustila v neskončno vojno, toda še je vprašanje, ali bi potem ČSR lahko ohranila svoje meje. Nato je omenil in utemeljil Chamberlai-nov separatni monakovski sporazum s Hitlerjem ter izjavo, ki je bila o njem objavljena- Bodočnosti si ne moremo napovedovati. Noben narod ne more postopati drugače, kakor da se pripravi za vsako eventualnost Nujnost nadaljnjega oboroževanja je podana ne glede na to, da bosta v smislu omenjene izjave Anglija m Nemčija po konsultativni poti reševali vsa vprašanja, ki bi nastala v razvoju njunih odnošajev. Po Halifaxovem govoru se je razvila de. bata, v katero je poseglo več lordov.Po-tekla je povsem podobno razpravi v spodnji zbornici. Canterburyški nadškof je v svojem govoru odobraval postopanje vlade. Angleško oboroževanje se pospešeno nadaljuje London, 4. okt. e. Včeraj je bila seja imperialnega odbora za narodno obrambo. Na seji so obenem člani vlade ^Pravljalio demobilizaciji ter glede ukinitve vojnih ukrepov. Govorili so pa tudi o vojni pripravljenosti. V zvezi s tem zatrjujejo, da bo angleška letalska obramba znatno razširjena da bo sposobna za obrambo vseh napadov. Govorilo se je tudi o načrtu za oboroževanje, ki se je pričel izvajati minuli teden in se bo nadaljeval Izkušnje zadnjih dni so namreč pokazale, da je treba angleško oboroževanje na vsak način pospešiti. _ London, 4. oktobra. AA. (DNB). »Dafly Express* prinaSt* članek awojega letalske- ga strokovnjaka, ki pravi, da se bo angleško letalstvo močno ojačilo. Izdelani so novi načrti za dogotovitev protiletalske obrambe Londona in drugih važnih središč. Zastareli tipi letal se zamenjujejo z najnovejšimi aparati, ki dosežejo lahko 300 do 400 milj (450 do 600 km) hitrosti na uro. Chamberlainov sestanek z de Valero London, 4. okt. br. Ministrski predsednik Chamberlain je sprejel danes predsednika irske vlade De Valero. Govorila sta o mednarodno-političnem položaju. Za enkrat še ni znano, ali je irski ministrski predsednik odobril Chamberlainov monakovski sporazum 9 Hitlerjem. Listi o debati v parlamentu London, 4. okt. AA. (Reuter). Listi komentirajo včerajšnjo debato v spodnji zbornici in poudarjajo, da je bila ČSR predmet velikih simpatij in da so vsi odobravali sklep vlade o podelitvi posojila Češkoslovaški. »Times« piše med drugim: V debati o monakovskem sporazumu so se slišale kritike vladne politike. Toda pokazalo se je, da se vladi ni treba bati nezaupanja ne v parlamentu, ne v narodu. Pokazalo se je, da so bili mnogi sovražniki miru slabi prijatelji, zlasti slabi prijatelji malih narodov. Vojna ne bi češkoslovaški prinesla nobene pomoči in bi se v vsakem primeru slabo končala. Glede političnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Nemčijo tudi ti politiki priznavajo potrebo in korist takšnega sodelovanja. Chamberlainova politika je doslej rodila pozitivne rezultate. Upati smemo, da bo ta politika rodila tudi sporazum o omejitvi oboroževanja. »Daily Telegraph« ugotavlja, da se je tudi v včerajšnji debati pokazalo, da so vsi angleški sloji za mir in da vsi odklanjajo vojno. To je najznačilnejša karakteristika včerajšnje debate. Uspeh g. Chamberlaina in drugih evropskih državnikov, ki so se udeležili monakovske konference, morajo priznati vse demokratske in vse avtoritativne države. »News Chronicle« odobrava stališče Duf-fa Coopra in meni, da je bilo plačilo za mir predrago. Kljub temu je velik dobiček v upravičenem upanju, da se bo dosegel sporazum glede omejitve oboroževanja. Tudi »Daily Mail« podčrtava upanje, da se bodo v bodoče vsa velika vprašanja uredila na miroljuben način. Odmevi v francoskem tisku Pariz, 4. okt. AA. (Havas). Današnja »Epocquec piše o debati v spodnji zbornici in o argumentih, ki so jih v debati navedli opozicijski govorniki. List meni, da veljajo ti argumenti še bolj za Francijo. »Figaro« prinaša članek, ki ugotavlja, da je Nemčija prišla zaradi najnovejših dogodkov še do večje politične in gospodarske moči. Zato bo tudi treba v najkrajšem času misliti na končno ureditev fran-cosko-nemških vprašanj. To tezo zastopa tudi »Petit Parisien«. List meni, da more somo dobro oborežena Francija urediti to razmerje. Zato sodi, da Francija za zdaj ne more začeti pogajanj o omejitvi oboroževanja, temveč mora ravno nasprotno še bolj izpopolniti svojo oborožitev. »Journal« priznava, da je monakovski dogovor preprečil vojno, meni pa tudi, de je bil hkratu resen nauk za Francijo. Pol stoletja ze deluje CMD, derafmo š^s za pol stoletja! Italija potiska v ospredje madžarski problem Zahteva po takojšnji ln popolni ugoditvi madžarskim zahtevam ter reviziji trianonske mirovne pogodbe Rim, 4. oktobra. AA. (Štefani). »Giorna-ie d'Italia« v svojem uvodnem članku pod naslovom »Madžarska pravica« piše, da včerajšnje poročilo, objavljeno v »Informa-zione Diplomatica« poziva Evropo, posebno pa one, ki so odgovorni za monakovski sporazum, da hitro in končnoveljavno rešijo tudi vprašanje madžarske manjšine. Pravično in potrebno je, da sc takoj zadovolji tudi madžarskim zahtevam, ker 90 jih priznale že štiri velesile, zastopane na konferenci v Monakovem, in jih je sprejela tudi praška vlada. Treba je rešiti madžarsko vprašanje na isti način, kakor nemško in poljsko. List pravi, da je zlasti v interesu Prage, da pride do hitre rešitve madžarskega vprašanja, ker bo Češkoslovaška tedaj, ko bo rešila tudi to vprašanje, prišla do svoje politične vloge v pomirjeni srednji Evropi. Rešitev madžarskega vprašanja pa je prav tako dolžnost in potreba vse Evrope, začenši s Francijo in Anglijo. Ne bi se moglo dovoliti — piše list dalje — da bi po rešitvi poljskega in nemškega vprašanja ostalo nerešeno samo madžarsko vprašanje in to le zato, ker gre tu za manjši narod, ki je slabše oborožen in manj sposoben, da s svojimi sredstvi doseže pravico. Potrebno je, da London in Pariz delata v Pragi z energično in s potrebno jasnostjo. Italija ne bo zamerila madžarskega manjšinskega vprašanja, prav tako pa ga ne bo zanemaiila Nemčija. »Giornale d'ltalia« pravi, da je treba revidirati trianonsko pogodbo glede odnošajev med Madžarsko in Češkoslovaško. Trianon-ska pogodba je bila rezultat nepoučenosti in inprovizacije, pasti in nasilja. List citira besede nekaterih tvorcev versajskega miru o krivičnosti in nemožnosti trianonske pogodbe, ter zaključuje, da bo vprašanje evropskega miru ostalo toliko časa odprto,dokler ne bo rešeno tudi madžarsko vprašanje. Horthyjeva zahvala in prošnja Mussoliniju Rim, 4. okt. e. Mussolini je prejel od regenta Mussolinija naslednjo brzojavko: »Odlična podpora, ki ste jo nudili naši stvari, je globoko ganila mene, Madžarsko in ves svet. Prepričan sem, da bo madžarska stvar pravično rešena. Prosim vas v imenu madžarskega naroda in v lastnem imenu, da še dalje podpirate naše pravične zahteve.« Apetit Budimpešte Praga, 4. okt. o. Madžarska vlada zahteva, naj se ji odstopi brez plebiscita vse ozemlje, na katerem živi nad 50% Madžarov, dočim bi se na ozemlju, kjer nimajo večine, izvršil plebiscit, ker je baje tudi del Slovakov za priključitev k Madžarski. Ne samo češkoslovaška vlada, temveč tudi *sa teška in slovaška javnost sta odločno proti temu, da bi se priredil plebiscit v krajih, kjer Madžari nimajo večine. V vladi prevladuje razpoloženje, da bi posebna mešana komisija aoločila obmejne kraje, v katerih imajo Madžari večino in ki bi se potem odstopili Madžarski. čehoslovaki se umikajo iz obmejnega pasu ? Budimpešta, 4. okt. o. Popoldanski listi poročajo z madžarsko-češkoslovaške meje, da so začeli Čehoslovaki izpraznjevati obmejno ozemlje na vsej 700 km dolgi fronti od Bratislave do Ungvara. V zadnjem tednu zgrajene žične ovire in španske jezdece so odstranili. Strojnice in topove, ki so jih postavili v prvi vrsti so že od-premili v notranjost. Čete, ki so imele zasedene te postojanke, so se že umaknile v notranjost države. Ostale so samo straže, v katerih so izključno vojaki madžarske narodnosti, ki imajo nalog vzdrževati red in mir na izpraznjenem ozemlju. Tudi češkoslovaške civilne oblasti že zapuščajo to madžarsko področje in odnašajo s seboj ves inventar. V tem pasu naseljeni Slovaki prodajajo svoja posestva. Povsod so razobešene madžarske zastave. Pogajanja se začno že v četrtek ? Budimpešta, 4. oktobra. AA. (DNB) Iz diplomatskih krogov se je zvedelo, da je madžarska vlada predlagala, naj se ma-džarsko-češkoslovaška pogajanja začno v Komarnu 6. t. m. Madžarsko delegacijo bi vodil madžarski zunanji minister Kanya. Izvedelo se je, da je madžarska vlada izročila včeraj ČSR novo noto, ki naglasa, potrebo po tem, da naj se čsl.-madžarska pogajanja vrše v prijateljskem ozračju. Zato bi bilo potrebno, da se nekatere madžarske zahteve takoj izpolnijo. Tako zahteva med drugim, da se takoj izpuste vsi madžarski politični kaznenci iz zaporov, iz vojske pa vsi madžarski vojaki. Naposled zahteva nota ustanovitev posebnega oddelka z mešanim poveljstvom. Ta oddelek bi imel nalogo skrbeti za življenje in varnost krajev, o katerih bi se vršili razgovori. Prav tako zahteva madžarska nota simbolno zavzetje več krajev in vko-rakanje madžarskih čet v nekatera obmejna mesta. V poštev prideta predvsem Komarno in Parkanj. Sestanek velikega fašističnega sveta Rim, 4. okt. o. Veliki fašistični svet se bo sestal 7. t. m. ob 10. dopoldne v Beneški palači. Na dnevner. redu bodo rasno vprašanje, političpi položaj in ustanovitev novega fašističnega korporacijskega elementa. Zahteve slovaških separatistov Bratislava, 4. okt. o. Bivši ministrski predsednik dr. Hodža je bil, kakor znano, poblaščen za neposredna pogajanja z zastopniki slovaške ljudske stranke. Vodstvo stranke je poslalo v Prago posebno poslanico, v kateri je preciziralo svoje zahteve. Vse pa kaže, da so mnenja v vodstvu stranke deljena. Predsednik Tiso bi rad pristal na sporazum z vlado. Eks-tremni elementi ped vodstvom posl. Si-dorja pa vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah in odklanjajo sleherno sodelovanje s Prago. Spričo tega je treba računati z razcepom v stranki. V imenu slovaške ljudske stranke je poslala skupina poslanca Sidorja snoči v Prago nekak ultimat, v katerem zahteva, naj se najkasneje v dveh dneh izvedejo vse zahteve slovaških separatistov. Spomenica baje zahteva priznanje individualnosti slovaškega naroda, ustanovitev posebne slovaške vlade in slovaškega parlamenta z zakonodajno pravico, tako da ostanejo skupne le zunanja politika, državna obramba in one finance, ki se ne dajo drugače opravljati kakor skupaj za vso državo. Izvršna oblast na Slovaškem naj se takoj izroči predstavnikom slovaške ljudske stranke kot predstavnikom slovaškega naroda. Iz krogov slovaške ljudske stranke se širijo vesti, da bo minister Čermak, ki je strankin zaupnik v vladi generaal Syrove-ga, podal že jutri ostavko, ako vlada ne bo' ugodila v spomenici označenim zahtevam. Sudetska kriza je veljala velesile nad 20 milijard dinarjev Dobro informirana agencija »United Press« objavlja zanimivo poročilo o stroških posameznih držav zaradi sudetskega spora Agencija doznava o tem iz raznih virov med drugim: Zaradi srednjeevropske krize so štiri neposredno vanjo vpletene velesile potrosile mnogo denarja. Po zanesljivih ocenah so v dneh najhujše napetosti, ko je mir visel na niti, dnevno potrosile okoli 30 milijonov dolarjev, kar da približni skupni znesek vseh njihovih izdatkov zaradi sudetskega spora okoli pol milijarde dolarjev (22 milijard dinarjev). Rusija pri tem ni všteta, ker o njenih pripravah ni nikakih zanesljivih podatkov. Po podatkih, ki jih je agencija zbrala v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu je Anglija zaradi sudetskega spora potrosila sorazmerno največ, okoli 225 milijonov dolarjev, kar je treba pripisati predvsem okolnosti, da je morala Anglija z največjo naglico pospešiti svoje vojne priprave, ker je bila doslej vojaško najmanj pripravljena. dočim so druge države postopoma raz- širjale svoje ukrepe vojaškega značaja. Najcenejše se je izmotala iz krize Italija, ki je neposredno zaradi nje potrosila samo 16 milijonov dolarjev, kar je glede na vojaško organizacijo Italije spet povsem razumljivo, saj ji posebni ukrepi za mobilizacijo spričo večkrat preizkušenih metod niso bih potrebni. Na drugem mestu pa je po svojih izdatkih zaradi sudetske krize Nemčija, ki so jo vse dosedanje vojaške priprave v tej zvezi veljale okoli 145 milijonov dolarjev, od katerih odpade približno 90 milijonov dolarjev na stroške prehrane in prevoza vpoklicanih vojakov tekom zadnjih šestih tednov, 50 milijonov dolarjev za delavce pri utrjevalnih delih na zapadni meji ter nekaj nad 5 milijonov dolarjev za vzdrževanje sudetskih beguncev. Francija je skupno potrosila 130 milijonov dolarjev. Samo stroški železniškega prevoza ob delni mobilizaciji so zahtevali okoli 30 milijonov dolarjev, medtem ko je vzdrževanje okoli dveh milijonov vojakov zahtevalo dnevno okoli 4 milijone dolarjev. Beležke Jugoslavija v novi evropski situaciji »Samouprava« glavno glasilo JRZ, razpravlja o novi mednarodni situaciji, ki se po monakovskem sporazumu že pojavlja v prvih obrisih. List pravi, da »ni JRZ niti nasprotnica demokracije, niti velikih demokratskih sil na zapadu. Nasprotno, Jugoslavijo prav nič ne loči od Velike Britanije ali francoske republike. Z obema smo bili do sedaj v najboljših odnošajih in prijateljstvu ter želimo isto stanje ohraniti tudi v bodočnosti. Ne smemo pa zapirati oči pred dejstvom, da sta na naših državnih mejah dve drugi velesil, s katerima nas vežejo zelo dalekosežni gospodarski interesi. Poleg tega nimamo z njima nobenega političnega spora. Zakaj naj bi ne bili torej z obema v prijateljskih in lojalnih odnošajih? To lojalnost in prijateljstvo nam narekujejo naši interesi. Vsaka druga politika ne bi odgovarjala našim koristim, nego potrebam nekoga tretje- Otvoritev tramvajske proge k Sv. Križu Ljubljana, 4. oktobra Ljubljana je danes v razvoju tramvajskega omrežja doživela zanimanja vredno pridobitev: po uradni kolavdaciji, ki se je vršila ob 15., je Maloželezniška družba ob 17. priredila otvoritveno poizkusno vožnjo na novi progi od šmartinske ceste do Sv. Križa. Razen predstavnikov mestne občine, banske uprave, strokovnih ustanov in zastopnikov tiska, je otvoritvi prisostvovala tudi velika množica občinstva iz okrajev, ki gravitirajo proti Sv. Križu, in iz ostalih predelov Ljubljane. Trije tramvajski vozovi so odpeljali oficielne goste in ostalo občinstvo do Sv. Križa, kjer je pred vhodom na pokopališče sledila slovesnost. Zbrano množico je v imenu upravnega sveta Maloželezniške druž- be nagovoril mestni svetnik univ. prof inž. Hrovat ki je navajal zgodovino prizadevanja, da dobi tudi Sv. Križ, h kateremu roma dan za dnem mnogo občinstva na domovanje mrtvih in ki pomeni obenem izhodno točko za dobršen del mestne periferije proti Posavju, tramvajsko zvezo s središčem. Ob improviziranem oltarju je stolni župnik, arhidiakon dr. Klinar ob asistenci upravitelja pokopališča Legata in šentpetrskega župnika opravil blagoslo-v'tvene obrede, nato pa so se gostje v svečano okrašenih vozovih vrnili na šmartin-sko cesto. V sredo bo na novi svetokriški progi stekel redni promet, ki bo tramvajskim linijam našega mesta, a zlasti še naši periferiji proti Posavju, prinesel nove poživitve. Sovjeti se otepajo odgovornosti za Monakovo V uradnem komunikeju dolžijo Francijo in Anglijo, da sta postopali popolnoma na lastno pest V beograjskih političnih in diplomatskih krogi je vzbudil pozornost tudi članek »Samouprave« z naslovom: »Po Monakovem«, ki se končuje z besedami: »Vsem Jugoslovenom je jasno, da pomenja 29. september (dan monakovske konference štirih velesil. Op ur.) za Jugoslavijo novo utrditev njenih meja in ogromen prispevek k ubtrditvi zemelj Jugoslavije, kakoršne-ga ne pomnimo od naših zmag 1. 1918. Dejstva bolje govore od besed.« Ubogi Ivan Cankar! »Slovenčev« op&ldansiki privesek sc zaletava v svojem poročilu o razstavi slovenske knjige v jugoslovenske nacionaliste ter svetohlinsko zavija oči, češ da »ena stvar manjka na tej razstavi: tiste slovenske šolske knjige, iz katerih so brezvestni ljudje svoje čase tako radikalno in tako brez sramu trgali strani, kjer so stale znamenite besede o domovini, besede, ki jih je bil zapisal največji in najbolj zaslužni sin slovenskega naroda. Tudi tak dokument o nasilju nad našo besedo — za katero še nismo dobili zadoščenja, bi na to razstavo spadal.« Ubogi Ivan Cankar, odkar so ga vzeli v zaščito gospodje okrog »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Ko je bil še živ, so izhajali v tiskarni in v listih iste gospode, ci ga danes proglaša za »največjega in naj-5olj zaslužnega sina slovenskega naroda«, pamfleti, v katerih so ga proglašali za zastrupi je valca in nesrečo slovenskega ljudstva ter za človeka, ki brodi po gnoju in govnu. In prav ista gospoda je zažigala najlepša njegova dela. Pa še danes se najdejo v njihovem krogu ljudje, ki »brez sramu« mečejo v koš besede Ivana Cankarja akoravno so samo ponatis njegovih zbranih del, ki jih je izdala gotovo katoliška in slovenska »Nova založba«. Debata o Ivanu Cankarju je za gospode v Kopitarjevi ulici ravno tako nevarna, ka-cor ona o framasonih in njihovih kleščah. Zato store najbolje, ako se ji previdno izognejo. Govor kralja Borisa O priliki proslave dvajsetletnice vladanja kralja Borisa so bile, kakor smo že včeraj poročali, povsod na Bolgarskem svečane proslave. Pred kraljem in kraljico je bila tudi velika vojaška revija, po reviji pa skupen obed, ki so mu prisostvovali tudi člani kraljevskega doma. Na zdravice in čestitke je odgovoril kralj Boris, ki je med drugim izjavil: »Bolgarski narod je po težkih izkušnjah v teku 20 let krenil s krepkim korakom k ozdravljenju ter k mirnim, kulturnim in gospodarskim uspehom. Prazn k 201etnice mojega vladanja je padel na dan, ko je bila pred 60 leti proglašena popolna neodvisnost Bolgarije in je Bolgarija postala sama kovač svoje usode.« Kralj je zaključil svoj govor z besedami: »Car carjev, daj Bolgariji in naši slavni vojski svetlo bodočnost!« Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 4. okt. A A. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu nemškega poslanika Viktorja Heerena in rumunskega odpravnika Geblesca. Zasedanje kongresa za zaščito dece Beograd, 4. otkt. p. Drugi balkanski kon gres za zaščito dece je nadaljeval danes svoje delo. Jutri dopoldne bo posebna delegacija odpotovala na Oplenac, kjer bo položila venec na grob pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Zvečer bo v palači ljudske univerze slavnostna akademija, na kateri bodo nastopili tudi »Trboveljski slavčki«. Zaključna seja kongresa bo v četrtek ob pol 10. dopoldne, ostali čas pa bodo udeleženci porabili za ogled Beograda in njegovih zanimivosti Sestanek pomorskega odbora Balkanske zveze Beograd. 4. okt. AA. Dne 12. oktobra se bo sestal pomorski odbor držav Balkanske zveze. Razpravljali bodo osem dni. V naši delegaciji bodo načelnik pomorskega oddelka prometnega ministrstva, zastopnik ladjedelnic in strokovnjaki, ki jih bo imenovalo zunanje ministrtvo. Iz državne službe Beograd, 4. okt. p. Za arhivarja 6. skupine sta imenovana pri tobačni tovarni^ v Ljubljani monopolska oficiala Ivan Anžič ter Franc Zelenitk. S 1. aprilom je napredoval v 6. skupino administrativni uradnik pri higienskem zavodu v Ljubljani Avgust Brinskele. Podpoverjenik finančne kontrole Jakob čanič je premeščen iz Kastva v Brežice. Moskva, 4. oktobra, br. Preko svoje uradne agencije TAS je moskovska vlada objavila danes naslednji uradni komunike: V oficioznem organu češkoslovaškega zunanjega ministrstva »Prager Presse« od 30. septembra je izšel pod naslovom »Pariz, London, Moskva« dopis pariškega dopisnica tega lista, v katerem se trdi, da sta francoska in angleška vlada redno obveščali sovjetsko vlado o razvoju češkoslovaškega vprašanja ter da sta imela Bonnet in Halifax o tem daljša posvetovanja s sovjetskima poslanikoma Suričem in Majskim. Iz tega sklepa dopisnik »Prager Presse«. da monakovsika konferenca ne predstavlja samo sklepov štirih velesil, marveč da se je s temi sklepi strinjala tudi Sovjetska Rusija. Ta vest absolutno ne odgovarja resnici. Pri razgovorih, ki sta jih imela sovjetska poslanika v Londonu in Parizu z angleškim in francoskim zunanjim ministrom, sta dobila samo take informacije, ki po svoji vsebini niso presegale okvira vesti, objavljenih v dnevnem tiska. Ni pa bilo pri tem prav nikakfih posvetovanj, še manj pa kakih dogovorov glede usode češkoslovaške republike in se manj more biti govora o kakem pristanku na monakovske sklepe. Niti Francija, niti Anglija se o tem nista posvetovali z Rusijo. Sovjetska vlada je bila postavljena pred izvršna dejstva in z monakovskimi sklepi nima prav nikakih zvez. Demonstracija Litvinova Berlin, 4. oktobra, a Iz Pariza poročajo, da je bil ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov 1. oktobra v Parizu, ne da bi obiskal francosko zunanje ministrstvo. 2e istega dne je odpotoval v Moskvo in se sploh ni sestal z odgovornimi francoskimi državniki. To dejstvo tolmačijo v tem smislu, da je rusko-francoska pogodba razveljavljena in da bo najbrž v kratkem tudi formalno odpovedana. Gospodarska obnova ČSR Dvignjeni denar se zopet vrača v denarne zavode Praga, 4. okt. br. Zadnje dni so se v Pragi in po vsej republiki začele vračati v denarne zavode vloge, ki so jih ljudje prejšnje dni spričo mobilizacijskih ukrepov dvignili. Cenijo jih na blizu tri milijarde Kč. Ta denar se sedaj vrača v denarne zavode. Ves čas mednarodne krize je bil tečaj češkoslovaške krone stabilen in je ostal nespremenjen. Zlata podlaga Narodne banke se ne le ni zmanjšala, marveč se je z nakupom zlata in deviz še povečala. Posojilo v višini poldruge milijarde Kč, ki ga je sedaj stavila na razpolago Anglija, predstavlja nadaljnje jamstvo ne samo za stabilnost češkoslovaške krone, marveč tudi za nabavo vseh potrebnih surovin za češkoslovaško industrijo. Računa se, da bo mogoče že v prihodnjih dneh zopet uvesti svoboden plačilni promet ter da bo prišlo do znatnega oživljenja na denarnem trgu. Preskrba življenjskih potrebščin je vseskozi zadovoljiva. Lahko se pričakuje, da bo tudi v najkrajšem času zopet obnovljen blagovni promet z inozemstvom in s tem tudi izvoz češkoslovaškega blaga. Gledališča v Pragi zopet odprta Praga, 4. okt. e. V zvezi z ukinitvijo raznih odredb, zlasti glede razsvetljave, so včeraj spet pričeli obratovati gledališča in kinematografi. Izročanje sudetskega ozemlja Praga, 4. okt. AA. (ČTK). V južno-za-padni češki vlada mir. čsl. čete se umikajo in odstranjujejo razstrelivo pod mostovi. Nemške občine v teh krajih so okrašene z zastavami s kljukastim križem. Poštni in brzojavni promet Se ne deluje. B rlin. 4. okt. AA. (DNB). Vovrže« češkoslovaško uradno statistiko. Sedaj mi je bilo jasno, odkod imata zunanjepolitični referent ljubljanskega radia in »Slovenec« svoje »točne« in »zanesljive« podatke glede Poljakov. Ako velja za Madžare isto, kar za Poljake, potem obema samo čestitamo. Pa še na nekaj sem vas hotel, gospod urednik, v tej zvezi opozoriti. »Slovenec« z dne 28. septembra tega leta pravi med drugim, da bi ČSR lahko že zdavna odstopila tješinsko ozemlje Poljakom. Glede na statistiko, ki jo navaja »Slovenec« z dne 3. oktobra tega leta o manjšinah v dragih državah, pa vprašam, zakaj ne deli »Slovenec« tako cenenih naukov tudi tem drugim državam, zlasti Poljski, ki ima v svojih mejah celo po »Slovenče-vem« zatrjevanju več milijonov manjšin ? . . Lekcije o manjšinskih zadevah, so zelo nerodna stvar. Orkan nad Anglijo in Francijo London, 4. okt. w. Zadnjih 24 ur divja nad Anglijo, Rokavskim prelivom ter nad severno in zapadno Francijo silen orkan, ki je povzročil obilo škode. Orkan je dosegel okrog 112 km na uro ter je ruval drevje, lomil telefonske droge in rušil električne napeljave in razkrival strehe. Ves pomorski promet v Rokavskem prelivu je ustavljen. Mnogo parnikov zaradi viharja ni moglo pristati in se je moralo vrniti na odprto morje. Po dosedanjih vesteh je tudi več človeških žrtev. Huda nesreča se je pripetila v Londonu, kjer je treščil vihar izruvano drevo na neki avtobus. Trije potniki so obležali mrtvi, 15 pa jih je bilo več ali manj hudo ranjenih. V Lillu je vihar porušil pri neki tovarni visok zid, pri čemer je bilo pet delavcev ubitih. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Poobla-čitev je v večjem obsegu zajela severno-zahodni del države in primorje. Pretežna jasno vreme v ostalih krajih z jutranja meglo ponekod. Toplota se je nekolika dvignila. Najnižja toplota Tuzla 4, najvišja Skoplje 28 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Večja pooblačitev z dežjem, zlasti v severozahodnem delu, bo zajela večjo severno polovico države. Nekoliko jasnosti bo Ste na jugu. Toplota bo še poskočila. Zagrebška: Porast temperature, portaib- šanje vremena. Dunajska: Deloma oblačno, nekoBko topleje. a— Društvo »Jadran« priredi v soboto t koncert, posvečen spominu blagopok. kralja Aleksandra L Uedinitelja. Koncert bc v frančiškanski cerkvi. Sodelujejo: gdč. J. Kalčeva, vijolina; g. prof. Gregor Za-fošnik, orgle; g. Karol Kamušič, bariton; pevski zbor »Jadrana«. Vstopnice v pred-prodaji pri Zlati Brišnikovi. a— Podaljšanje roka za predložitev osnutkov za spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru do 1. februarja 1939. Natečaj za idejne osnutke spomenika blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. v Mariboru je bil razpisan z rokom dc 1. novembra 1938. Ker pa so mnogi zainteresirani umetniki izrazili utemeljene želje za podaljšanje roka, je žirija sklenila, da se rok za predložitev osnutkov ob sicer enakih pogojih podaljša do 1 februarja 1939. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Mariboru prosi likovne umetnike, ■ da pošljejo osnutke do podaljšanega roka. Pripominjamo, da je za nagrade in odkupe določen znesek 50.000 din. Pripomočki in informacije so na razpolago pri mestnem gradbenem uradu v Mariboru, proti plačilu 50 din, ki se vrnejo ob predložitvi idejnega osnutka. a— Iz gledališke pižame. Abonenti za Narodno gledališče se ša sprejemajo. Na razpolago je še nekaj cenejših pa tudi še nekaj boljših sedežev v parterju .ložah, na balk.onu in galeriji. a— Franc Podobnik podlegel pošKoa-bam. Poročali smo o prometni nesreči, ki je doletela v noči na nedeljo 23-letnega pomožnega delavca Franca Podobnika, ki ga je na ovinku Pohorske in Mejne ulice povozil neki avtomobil. Usodno poškodovanega in pretresenih možganov so ga prepeljali v bolnišnico, odkoder so ga včeraj cdpremili na njegov dom. Ž? med prevozom pa je Podobnik podlegel poškodbam. a— Neprijetne n«čne doživljaje je imel pekovski pomočnik Ivan Šalamun iz Far-tinja v Slovenskih goricah. V družbi z neko deklico, ki jo je spoznal v neki mariborski gostilni, se je vso noč imenitno zabaval in šel nato spat s vojo novo prijateljico, ki je baje govorila prleško narečje. Ko se je prebudil, ni bilo nove znanke, pa tudi žepne ure ne in listnice, v kateri je bilo 760 din. a_ Grozdni teden. Zaradi sobotnega deževja ni bilo mogoče pripraviti tolikih količin grozdja, da bi bilo mogoče vsem u??treči. Zato je bilo v ponedeljek že v par ah vse grozdje razprodano. Sedanje ugodnejše vreme pa omogoča priprave večjih količin grozdja, ki ga bodo jutri, v petek in soboto prodajali v okviru grozdnega tedna na stojnicah Zveze gospodinj na Glavn m trgu a— Sumljiva debelost. Orožnik Josip Ropoša iz Hoč je srečal pri Bohovi sumljivega možanca. Vprašal ga je, zakaj ima tako visoko razvlečen klobuk. Mož je odgovoril ,da mu je klobuk premajhen in da je zato tako cilindrsko razvlečen. Orožnik pa se ni dal prepričati, namreč je možancu potegnil klobuk z glave. Po tleh so popadali omoti saharinčka. Ko se je orožniku zazdela sumljiva tudi možakar-jeva debelost, se je izkazalo, da je ;mel tudi okoli pasu skrito večjo količino saharina. Gre ta. znanega tihotapca Karla Kovačiča ,ki je orožniku vse odkrito priznal in potem še pripomnil, da ga sedaj tudi pri tihotapstvu zapušča sreča. Globa in zaporna kazen bo občutna. a_ Drzen žepa.r v frančiškanski cerkvi. Vdovi po železniškem uradniku ge. Mariji čičevi je drzen žepar v času, ko se je mudila v frančiškanski cerkvi, izmaknil ročno torbico v kateri je bilo poleg ženske ure tudi nekaj gotovine, čičeva je prizadeta za 300 dinarjev. V neki gostilni pa je izginila pekovskemu pomočniku Martinu Plohlu rjava listnica, v kateri je bilo 700 din. a_ Zabodel se je. V splošno bolnišnico se je zatekel 20-letni slikarski pomočnik Drago Stamic s Pobrežja. Na desni prsni strani ima vbodljaj. Ni ugotovljeno, ali gre za nesrečno naključje ali namerno same po šk odbo. a— Vlom. V Otiškem vrhu pri Dravogradu so vlomili pri posestnici Frančiški Plečnikovi. Odnesli so 200 din gotovine in razne predmete. Orožniki so kmalu izsledili krivca, 54-letnega brezposelnega krojača Viljema Harterja, ki so ga cd dali v zapor. a— Ne more iz kriminala. Policija je odpravila po odgonu v Dravograd 21-let-nega Valentina Medveda, ker se je klatil po mestu brez dela. Medved pa je eskort-nemu organu pobegnil in že nekaj ur za tem vlomil pri posestniku Viljemu Gar mužu v Dravogradu, ki mu je odnesel razne predmete in ga oškodoval za pre ko 1000 din. Iz Ptuja j— Sreča je izbrala najpotrebnejšega. Včeraj popoldne se je vršila tombola CMD podružnice Ftuj, katera pa je bila zaradi neugodnega vremena bolj slabo obiskana Sreča pa je naklonila prvo tombolo revnemu učencu III. razreda osnovne šole, Fri-dlu Mirku iz Ptuja, in sicer krasno žensko kolo. Fantek je prodajal po mestu tombol ske karte ter si je s tem prislužil dve karti. Ena izmed teh je pri igri zadela glavni dobitek. j— članstvo sokolskega društva je imelo v Mladiki sestanek, na katerem je sklenilo, da nosi v znak žalovanja ves mesec oktober ovit sokolski znak s črnim florom. Prepovedane so v tem mesecu vse prireditve in svečanosti razen komemoracije za Viteškim kraljem. Ta bo v nedeljo ob 11 v sokolski prosvetni dvorani v Mladiki. Ce pa bo ta dan plinski napad, bo svečanost že v soboto ob 20. j— Dober lov. p0 ptujski okolici sta se že dalje časa klatila brezposelna delavca, ki nosita isto ime in priimek, dasiravno ni med njima nobenega sorodstva, razen to, da si na lahek in nepošten način sladita življenje. Imenujeta se Kelc Alojzij doma iz šmarjete pri Novem mestu in Kelc Alojzij iz Nove vasi pri Ptuju. Oba pa imata precej obremenjeno vest. dasi je prvi star šele 23 let, drugi pa jih je dopolnil komaj 19. Zasledovale so ju že razne orožniške postaje, a šele zdaj so ju aretirali orožniki na Bregu. Priznala sta že marsikaj, tako poizkus posilstva v vasi Gorlšnici, tatvine koles in drugo, natančno o njunih prestopkih pa bo dognala kazenska preiskava. Pri aretaciji so našli pri Kelcu st. veliko pištolo kalibra 12 mm, s katero je grozil po okolici in napovedoval maščevanje. To pa so jima orožniki preprečili z aretacijo. j_ Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20. uri, film »Beli volk«. Pred —-------13—'— Gospodarstvo Nas bodoči trgovinski promet s češkoslovaško Glede na dogodke zadnjih tednov, ki so dovedli odnosno bodo še privedli do znatne okrnitve češkoslovaške republike, je v naših gospodarskih krogih mnogo zanimanja za vprašanje, kakšne možnosti bodo v bodoče glede trgovinskega prometa z okrnjeno češkoslovaško republiko Lani je znašal po naši trgovinski statistiki naš izvoz v Češkoslovaško 493 mili; jonov din (prejšnje leto 540 milijonov), nas uvoz iz Češkoslovaške pa 580 milijonov din (v prejšnjem letu 626 milijonov). V Češkoslovaško smo razmeroma največ uvozili leta 1935., ko je šlo v to državo 13.4% vsega našega izvoza; lani je ta delež znašal le 7.9%. Delež Češkoslovaške pri našem uvozu pa je zadnja leta znašal 11 do 18%. V bodoče je seveda računati s tem, da se bo naš trgovinski promet s Češkoslovaško vsaj v prvi dobi skrčil. Uvozne potrebe okrnjene Češkoslovaške morda ne bodo v večji meri nazadovale. Z odstopom sudet.-nem. pokrajin bo Češkoslovaška odstopila Nemčiji sicer agrarno najbolj pasivno ozemlje, verjetno pa ie. da bo odstopila tudi Madžarski del svojega teritorija z madžarsko večino, ki pa predstavlja zopet najbolj agrarno aktivno ozemlje Tako bo tudi okrnjena Češkoslovaška imela še nadalje precejšnjo uvozno potrebo glede kmetijskih proizvodov. Daleko večje spremembe se bodo pokazale v strukturi našega uvoza iz Češkoslovaške. predvsem zaradi tega, ker bo Češkoslovaška z odstopom sudetskega ozemlja izgubila znaten del svoje izvozne tekstilne industrije. Od celotnega našega uvoza češkoslovaškega blaga v višini 580 milijonov din pa je lani odpadlo 93 milijonov na uvoz bombažne preje. 73 milijonov na uvoz bombažnih tkanin. 115 milijonov na uvoz volnene preje in vol- nenih tkanin, ter ?4 milijonov na ostali tekstilni uvoz, tako da je tekstilni sektor našega uvoza iz Češkoslovaške obsegal 315 milijonov din ali 54°/» celotnega uvoza. Četudi ni verjetno, da bo v bodoče docela prenehal naš tekstilni uvoz iz Češkoslovaške, ker bo tudi v okrnjeni Češkoslovaški še mnogo tekstilne industrije, vendar ni pričakovati, da bomo še v večji meri uvažali iz te države tekstilne surovine in tekstilno blago. Ker bo Češkoslovaška z odstopom sudetskih krajev izgubila tudi znaten del keramične, porcelanske in steklarske industrije, je pričakovati, da se bo tudi uvoz keramičnih, porcelanskih in steklarskih izdelkov, ki je lani znašal 37 milijonov din, prav občutno zmanjšal. S tem pa seveda ni rečeno, da v bodoče ne bomo imeli večjih možnosti uvoza iz okrnjene Češkoslovaške Doslej so bile možnosti uvoza iz Češkoslovaške vedno neprimerno večje, nego možnosti našega izvoza v Češkoslovaško. kar je dovedlo do stalne pasivnosti naše trgovine s to državo in je tudi povzročilo, da je naš klirinški dolg narasel v zadnjem času celo na 170 milijonov Kč. Obstoj tega dolga je sicer avtomatično zaviral uvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo, ker morajo češkoslovaški izvozniki več nego leto dni čakati na vrstni red izplačila iz kliringa, vendar ni dovedel do izravnave. Ce ne bi bilo te ovire, bi bil naš uvoz češkoslovaškega blaga še mnogo večji. V bodoče pa je računati s tem. da bomo lažje spravili v sklad možnosti našega izvoza v češkoslovaško z možnostmi našega uvoza češkoslovaškega blaga. Okrnjena češkoslovaška bo ostala še vedno pretežno industrijska država, kjer bomo lahko krili marsikatero izvozno potrebo. K ukinjenju nemško-avstrijske carinske meje Avstrijska carinska tarifa ostane do nadaljnjega v veljavi Poročali smo že, da so bile s 1. oktobrom ukinjene carine na nemško-avstrijski meji, tako da je sedaj tudi blagovni promet v smeri iz Nemčije v Avstrijo prost carine (že pred meseci so bile ukinjene nemške carine na avstrijsko blago). V nasprotju s prvotnimi poročili pa s tem še ni ukinjena nemško - avstrijska carinska meja. Razlog za nadaljnji obstoj te carinske meje. kjer se samo še vršijo carinske formalnosti zaradi kontrole blagovnega prometa, je v tem, da s 1. oktobrom ni bila razširjena nemška carinska tarifa na področje Avstrije. Zato tudi ni prenehala veljavnost prejšnjih avstrijskh trgovinskih pogodb s posameznimi državami. Te pogodbe ostanejo do nadaljnega v veljavi. Čeprav so carine na nemško blago pri uvozu v Avstrijo docela ukinjene, se še nadalje pobirajo carine na blago, ki prihaja iz Nemčije, pa ni nemškega izvora, torej na blago, ki je bilo uvoženo iz inozemstva v Nemčijo Ze pred meseci, ko so bile ukinjene nemške carine na avstrijsko blago, je bila izdana prepoved uvoza neavstrijskega blaga iz Avstrije v Nemčijo. Zadnje omejitve v blagovnem prometu med Avstrijo in Nemčijo so ostale torej v veljavo samo zaradi tega, ker na avstrijskih mejah še naprej velja avstrijska carinska tarifa in ima prepoved uvoza nenemškega blaga v Avstrijo in neavstrijskega blaga v Nemčijo edino namen preprečiti, da ne bi uvozniki izkoriščali razlike med nemškimi in avstrijskimi carinami. Če ne bi obstojale te omejitve, bi uvozniki iz Nemčije uvažali blago preko avstrijskih obmejnih postaj v vseh primerih, kjer je avstrijska carina nižja; obratno pa bi uvozniki iz Avstrije uvažali blago iz inozemstva preko nemških obmejnih postaj, kjer je nemška carina nižja. Sedanji režim bo verjetno ostal v ve ljavi do konca letošnjega leta. Z Dunaja poročajo, da se pripravlja nova enotna carinska tarifa za Veliko Nemčijo, ki naj bi stopila v veljavo v začetku leta 1939. V tej novi tarifi bodo upoštevane tudi potrebe Avstrije in sudetsko-nemških po krajin. V primerih, v katerih nemška ca rinska tarifa ne nudi zadosti zaščite av strijskim podjetjem, bo v novi tarifi ca rina povišana; v drugih primerih pa bo nova carinska tarifa tudi znižana, zlasti pri onih surovinah, ki so po sedanji avstrijski tarifi obremenjene z nižjo uvozno carino. Končno poročajo z Dunaja, da so že v teku pogajanja med nemško vlado in posameznimi gospodarskimi strokami o vseh teh problem'h in bodo rezultati teh razgovorov v kratkem predloženi nemškemu drž. gospodarskemu ministru. Izpremembe temperature «o Cesto vzrok prehlada, kf ima lahko za posledico dol-gotrajno bolezen. Mislite pri prvih znakih obolenja ha Aspirin tablete In na ..Bavar^ jey križ, ki jamči za pristnosti ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. Ogla« ratf. pod S. br. 437 od HJ. t 1934. lotni denarni obtok (bankovci Reichsban-ke, bankovci Rentenbanke, žirovna do-broimetja in kovanci) je v zadnji četrtini septembra narasel za 1368 milijonov in je prvikrat prekoračil 10 milijard (znašal je 10.154 milijonov mark). Lani je znašal celotni denarni obtok ob koncu septembra 7275 milijonov. Iz te primerjave sledi, da je bil letos ob koncu septembra denarni obtok za 2889 milijonov mark večji nego lani. Od tega povišanja pa odpade približno 1/4 na zamenjavo avstrijskih bankov- cev. Vse gornje številke nam kažejo, kako je tudi v Nemčiji do skrajnosti napet mednarodni politični položaj v zadnjih tednih obremenil državne finance in novčanično banko. Napet Sinančni položaj v Nemčiji Poročali smo že o novem velikem notra- j kako naglo narašča zaradi tega nemški no- njem posojilu, ki ga je razpisala vlada v tranji dolg. Konsohdiram nenrtu notra-v šini poldruge milijarde mark. To e ze ! nji dolg je znašal 31. marca 1933 le 9.3 mi- četrto KSnfe notranje posojilo v Nem- I lijarde mark, sredi letošnjega leta pa je četrto letošnje notranje posojilo čiji. V januarju je nemška vlada emitirala posojilo v višini 1 milijarde, ki je bilo pozneje povišano na 1.4 milijarde mark. V aprilu je emitirala novo posojilo v končni višini 1.97 milijarde mark. Samo ti dve posojli sta dali 3.37 miljarde mark, ki jih je Nemčja deloma porabila za konverzijo kratkoročnih državnih papirjev, deloma pa za tekoče potrebe. K temu je prišteti še tretje letošnje posojilo, ki ni bilo javno razpisano, temveč je bilo plasirano brez razpisa pri denarnih zavodih in zavarovalnicah v višini 811 milijonov mark. Tako je Nemčija v prvem polletju najela na kapitalnem trgu že za 4.2 milijarde mark notranjih posojil (za skoro 59 milijard dinarjev). Četrto letošnje notranje posojilo Sedaj je razpisano četrto letošnje posojilo v višini 1.5 milijarde mark. Od tega zneska so denarni zavodi že naprej prevzeli 550 milijonov, ostalih 950 milijonov pa je prevzel poseben bančni konzorcij in bo ta znesek izdan na podlagi javnega vpisa To najnovejše posojilo bo imelo deloma prisilni značaj, kajti propaganda za vpis tega posojila opozarja, da naj vsakdo vpiše to posojilo v razmerju s svojimi davčnimi obveznostmi. Posojilo bo služilo deloma za vnovčenje že izdanih kratkoročnih dobavnih zakladnih bonov, s katerimi plačuje nemška država dobavitelje kakor tudi podjetnike pri javnih delih. Prej je Nemčija financirala ta dela z državnimi za-kladnimi menicami, letos pa je opustila ta način in daje dobaviteljem in podjetnikom omenjene bone, ki se za razliko od državnih zakladnih menic ne dajo redis-kontirati, temveč le lombardirati Znaten del tega novega posopla bo služil za financiranje tekočih izdatkov V zadnjem času so bile finančne potrebe Nemčije izredno velike, saj je bilo od maja izdanih za okrog 3 milijarde mark teh do-baviteljskih zakladnih bonov, ki imajo 6-mesečno zapadlost. Zato bo morala nemška država v prihodnjih mesecih naieti se nadaljnje konsolidacijsko posojilo. Ti veliki izdatki so bili v poslednjem času v zvezi 7 vojaškimi pripravami, z izvazaniem velikih javnih del. pa tudi z javnimi deli v priključeni Avstriji. Kakšna je celotna vsota teh kratkoročnih dobavnih zakladnih bonov, ni znano. z Nemški notranji dolg ov Vsekakor nam gornji podatki kažejo, kako ogromno so narasle finančne potrebe r»redvsem zaradi oboroževanja in narasel na 21.2 milijarde mark. Spričo teh velikih potreb je nemška vlada primo-rana omejevati privatne emisije delnic in industrijskih obligacij ter zastavnih listov, da lahko za državne potrebe absorbira velik del novih prihrankov naroda. Strokovnjaki cenijo, da je od tvorbe kapitala v zadnjih dveh letih šla polovica v državne vrednostne papirje. Kreditni in denarni zavodi, zlasti pa posojilnice in zavarovalnice morajo velik del pritekajočih vlog naložiti v državne papirje. Znatno narasli državni davki Potrebe države po novih notranjih posojilih so zadnja leta naraščale, čeprav so državni davčni dohodki ogromno narasli. V primeri z letom 1933-34 so se letos povečali že za 120%. Celotni davčni dohodki države so se v zadnjih letih gibali takole: celotni mesečno dohodki povprečje 1933-34 6845 570 1934-35 8217 685 1935-36 9654 804 1936-37 11-492 958 1937-38 13-964 1164 1938-39 (5 mes.) 6291 1258 Mesečno povprečje nemških državnih davčnih dohodkov, ki je znašalo leta 1933--34 570 milijonov mark, je letos naraslo že na 1258 milijonov mark. To povečanje je nastopilo v znatni meri zaradi povišanja davčnih stopenj, deloma pa tudi zaradi živahnejše zaposlenosti v gospodarstvu. Splošno se je pričakovalo, da bo povečani donos državnih davkov povzročil, da država ne bo tako pogosto apelirala s svojimi posojili na notranji kapitalni trg, zlasti ker je bil letos znatno povišan tudi družbeni davek (kar pa v gornjih številkah še ni prišlo do izraza). Navzlic temu pa kaže ves razvoj, da ao nemška notranja posojila prav letos izredno vel'ka. O višini celotnih izdatkov nemške države niso znane številke, vendar se iz gornjih podatkov da sklepati, da so v poslednjem času še posebno narasli. Povečan denarni obtok Državne denarne potrebe so morale biti v zadnjih tednih še posebno velike, kajti zadnja dva izkaza nemške Reichsbanke beležita prav občutno povečanje obtoka bankovcev. že v tretji četrtini septembra se je nemški obtok bankovcev povečal za 603 na 6746 milijonov mark, v zadnji četrtini pa je po najnovejšem izkazu ponovno narasel za 1277 na 8023 milijonov mark. Ge- Stanje klirinških računov Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov na dan 30. septembra zaznamuje nadaljnje zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Italiji, in sicer za 1.3 na 90.0 milijona din. Dne 3. oktobra je Narodna banka izplačala na breme tega kliringa nakaznice do štev. 16.865 od 16. junija t. 1. Saldo naših klirinšk:h terjatev v Nemčiji ki se je po znatnem dvigu v avgustu in septembru v prejšnjem tednu nekoliko zmanjšal, je v četrti četrtini septembra zabeležil ponovno povečanje za 0.88 na 18.16 milijona mark. Od ostalih aktivn h kliringov beleži klirinški račun s Turčijo povečanje salda naših terjatev za 1.3 na 18.5 milijona din, redni klir:ng z Bolgarijo pa za 0.3 na 1.6 milijona din. Kliring s Poljsko pa beleži zmanjšanje salda naših terjatev za 1.0 na 6.1 milijona din. Med pasivnimi kliringi opažamo nadaljnje povečanje salda našega klirinškega dolga v Češkoslovaško za 1.1 na 172.2 milijona Kč. Naš klirinški dolg v Rumuniji se je zmanjšal za 2.0 na 6.0 milijona din, naš klirinški dolg v Madžarski pa za 1.9 na 39.0 milijona din. Likvidacijski kliring s Švico je nazadoval za 0.09 na 5.13 milijona švicarskih frankov. Gospodarske vest) = Plačevanje kmečkih dolgov. Po uradnih podatkih Privilegirane agrarne banke so kmečki dolžniki v letošnjem letu do konca avgusta plačah 57.4 milijona din, od tega na področju centrale v Beogradu 32.1 milijona din, na področju podružnice v Ljubljani 12.5 milijona din, na področju podružnice v Zagrebu 8.6 milijona din in na področju podružnice v Sarajevu 4.1 milijona din. V avgustu so znašala vplačila v celoti 7.1 milijona din. Skupaj z vplačili v prejšnjem letu so doslej kmečki dolžniki plačah 200.9 milijona din. _ Ameriške zlate rezerve. Dne 21. septembra so ameriške monetarne zlate rezerve dosegle novo rekordno višino 13.588 milijonov dolarjev, nasproti 13 milijardam ob koncu julija. V prvih treh tednih septembra so zlate rezerve narasle za 475 milijonov dolarjev medtem ko Je znašal prirastek v avgustu 118 milijonov, v juliju pa 54 milijonov. Ameriške zlate rezerve predstavljajo sedaj 57% vseh monetarnih zlatih rezerv na svetu. Blagovna tržišča ŽITO -j- Chlcago, 4. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 63.50, za maj 63.50; koruza: za sept. 46.12, za dec. 49.12. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca nespr. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor. 79 kg 154 — 156, sremska 79 kg 154 — 156, slavonska 78/79 kg 155 — 157, gornjetoaška in gornjeba-natska, 79/80 kg 155 — 157. Rž: baška 145 — 147. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 144 _ 146; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 140. Koruza: baška in sremska 136 — 138; banat-ska 134 - 136. Moka: baška in banatska »Og« in *0gg« 255 — 265; >2« 235 — 245; (5) 215 — 225; »6« 195 — 205; »7« 165 — 175; »8« 110 — 115. Otrobi: baški 94 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 310 — 315. BOMBAŽ -f New York, 3. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.16 (8.03), za dan 4.53), za dec. 4.68 (4.64), za maj 4.75 (4.71). -fNew York, 3. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.16 (8.03), za dec. 8.19 (8.08). Naše gledališče DRAMA Sreda, 5.: žene na Niskavuoriju. Izven. Četrtek, 6.: Izsiljena ženitev, Ljubezen- zdravnik. Red četrtek. Petek, 7.: Zaprto. Krstna predstava izvirne slovenske drame »Potopljeni svet« v režiji g. Cirila De-bevca, bo v soboto dne 8. t. m. v ljubljanski drami. V tem delu nam slika novi dramski avtor Cajnkar življenje današnjih dni. Glavno vlogo bo igral g. Ciril Debevec, ki delo tudi režira. OPERA Sreda, 5.: Ero z onega sveta. Red Sreda. Četrtek, 6.: Na sinjem Jadranu. Opereta. Premiera. Premierski abonma. Petek, 7.: Zaprto. »Na sinjem Jadranu« je naslov nove operete, katere premiera bo v četrtek 6. t. m. To delo je imelo pri svoji krstni predstavi v Zagrebu izredno velik uspeh, tako da je v prošlih treh mesecih doživelo 30 ponovitev. Libreto tega zabavnega dela obravnava tujsko prometno vprašanje našega morja ter prinaša celo vrsto originalnih tipov z našega juga. Napisali so ga priznani li-bretisti Beneševih in Jankovčevih operet, glasbo pa je napisal mladi komponist Edvard Gloz, v Zagrebu živeči Cehoslovak, ki se je že poprej zelo ugodno uveljavil z opereto »Tu je sreča«. Nova opereta se odlikuje po živahnosti in pestrosti v glasbi in plesih. Prizorišče je na naši jadranski obali (Biograd na moru), drugo dejanje se vrši celo na svetilniku na morski ceri. Na premiero opozarjamo. Gospa Zinka Kunc-Milanova bo gostovat la v naši operi v nedeljo, dne 9. t. m. in sicer v naslovni vlogi Puccinijeve opere Tosca. Odlična umetnica, ki je v kratkem času napravila najsijajnejšo pevsko kariero, je gostovala skoro po vsej Evropi, in v minuli sezoni je bila angažirana tudi na največji operi sveta, Metropolitan-operi v New Yorku Kakor je bila sijajna kot Gio-conda, bo prav gotovo z Isto umetniško dovršenostjo izvedla vlogo Tosce. Cavara-dossija poje g. Franci, barona Scarpia g. Primožič. Veljajo zvišane operne cene. Ravnatelj opere je prejel nedatirano in Borze 4. oktobra Na ljubljanski borzi je bilo danes za angleške funte povpraševanje po 238. V beograjskem privatnem kliringu je bil promet ____ _ _ . _ v erških bonih po 31.75. Nemški klirinški nečitljivo podpisano pismo z neko izrazeno V 6"""" .. r , _____..._____^rish I ... ___^ionilni tKTrtHiti T»rr>Sl. da ga osebno poseti, ali pa mu napiše novo pismo s podpisom in celotnim naslovom. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6. ob 20. uri: »Kar hočete«. Red C« R čeki so po nagli okrepitvi v prejšnjih dneh žeijo. Da more dopisniku ugoditi, prosi, nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani " - -----------— 14.10, v Beogradu 14.1084, in v Zagrebu 14Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 478 — 480. Promet pa je bil zabeležen v 6»/o begluških obveznicah po 93 (v Beogradu po 92.50) in v 7% Blairovem posojilu po 94.50. _ DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2376.36 — 2390.96 Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 737.44 — 742.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 208.96 — 4372.32, New York 4336.01 — 4372.32, Pariz 116.57 - 118.01, Trst 230.45 _ 233 53 Curih. 'Beograd 10, Pariz 11.7050 London 20.9750, New York 438.375, Bruselj 74.0750, Milan 23.0750, Amsterdam 238.50, Berlin 175, Stockholm 107.62 Oslo 104.90, KBbenhavn 93.20, Praga 15.10, Varšava KJ Budimpešta 87.30, Atene 3.95, Bukarešta » 25 efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda Ano _ 480 4<% agrarne 61 den., 4»/« se- verne 4^60^61 6% — 93, 6Vo dalm. agrarne 91 -92, 7% ste biliz. 98 - 98.50, 7% mvest. 97 - 99.50, 7«/, Seligman 99 den., 7% Blair 94 — 95, 8c Blair 96 den.; delnice: Trboveljska 190 denj Gutman 50 - 60, Osiječka lje™>nica 160 — 190, Isis 20 den., Dubrovačka 300 den Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 477 - 479, 4»/« agrarne 61.50 — 62.50, 4% severne agrar-nfX- 61, 6»/« begluške 92 - 92.75 (92.50), 6cl dalm. agrarne 91 — 91 10 9150), 7% stabiliz. 97.50 - 98.25, 7«/o invest. 100.25 — 101, 7% Seligman 100 den 7% Blair 92 — 94, 8«/o Blair 98.50 — 100 (99), PAB 225 bU Narodna banka Četrtek, 6. oktobra Ljubijana 12: Godba na pihala. —12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi. — 18: Pisan spoied Radijskega orkestra.—18.40: Literarni in dramski spored v prihodnjem letu (prof. France Koblar). — 19: Napovedi, poročHa. — 19.30: Nac. ura.—19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). —20: Pevski koncert zbora »Ljubljanski Zvon«. _ 20.40: Simfonični koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zan oddih igra Radijski orkester. Beograd 17.30: Petje, ciganska godba in plošče. — 20: Orkestralni koncert. — 21.30: Bolgarske pesmi. — 22.15: Petje. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Mešan glasbeni program. — 20.10: Program po napovedi.—Varšava 21: Komorni koncert. — 21.55: Plošče. — 23.05: Skladbe Szy-manowskega. — Sofija 17.20: Petje in orkestralna glasba. — 20.10: Večer lahke glasbe. — 21.10: Ples. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. —12: Opoldanski koncert. — 16: Mali orkester in solisti. — 19.30: Godba na pihala. — 20.10: Kantate dela. —22.30: Lahka glasba. — Berlin 20.10: Veliki orkester in solisti. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — MUnchen 19.15: Is novejših operet. — 2L30: Ko- R a— Društvo »Jadran« priredi v soboto I koncert, posvečen spominu blagopok. kralja Aleksandra L Uedinitelja. Koncert bc v frančiškanski cerkvi. Sodelujejo: gdč. J. Kalčeva, vijolina; g. prof. Gregor Za-/ošnik, orgle; g. Karol Kamušič, bariton; pevski zbor »Jadrana«. Vstopnice v pred-prodaji pri Zlati Brišnikovi. a— Podaljšanje roka za predložitev osnutkov za spomenik kralju Aleksandru L v Mariboru do 1. februarja 1939. Natečaj za idejne osnutke spomenika blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. v Mariboru je bil razpisan z rokom de 1. novembra 1938. Ker pa so mnogi zainteresirani umetniki izrazili utemeljene želje za podaljšanje roka, je žirija sklenila, da se rok za predložitev osnutkov ©b sicer enakih pogojih podaljša do 1 februarja 1939. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Mariboru prosi likovne umetnike, • da pošljejo osnutke do podaljšanega roka. Pripominjamo, da je za nagrade in odkupe določen znesek 50.000 din. Pripomočki in informacije so na razpolago pri mestnem gradbenem uradu v Mariboru, proti plačilu 50 din, ki se vrnejo ob predložitvi idejnega osnutka. a— iz gledališke pisame. Abonenti za Narodno gledališče se Š2 sprejemajo. Na razpolago je še nekaj cenejših pa tudi še nekaj boljših sedežev v parterju Jožah, na balk.onu in galeriji. a— Franc Podobnik podlegal poškodbam. Poročali smo o prometni nesreči, ki je doletela v noči na nedeljo 23-letnega pomožnega delavca Franca Podobnika, ki ga. je na ovinku Pohorske in Mejne ulice povozil neki avtomobil. Usodno poškodovanega in pretresenih možganov so ga prepeljali v bolnišnico, odkoder so ga včeraj odpremili na njegov dom. ž? med prevozom pa je Podobnik podlegel poškodbam. a— Neprijetne nočne doživljaje je imel pekovski pomočnik Ivan Šalamun izPar-tinja v Slovenskih goricah. V družbi z neko deklico, ki jo je spoznal v neki mariborski gostilni, se je vso noč imenitno zabaval in šel nato spat s vojo novo prijateljico, ki je baje govorila prleško narečje. Ko se je prebudil, ni bilo nove znanke, pa tudi žepne ure ne in lis'.niče, v kateri je bilo 760 dm. a_ Grozdni teden. Zaradi sobotnega deževja ni bilo mogoče pripraviti tolikih količin g-rozdja, da bi bilo mogoče vsem ustreči. Zato je bilo v ponedeljek že v par ah vse grozdje razprodano. Sedanje ugodnejše vreme pa omogoča priprave večjih količin grozdja, ki ga bodo jutri, v petek in soboto prodajali v okviru grozdnega tedna na stojnicah Zveze gospodinj na Glavnem trgu a— Sumljiva debelost. Orožnik losip Ropoša iz Hoč je srečal pri Bohovi sumljivega možanca. Vprašal ga je, zakaj ima tako visoko razvlečen klobuk. Mož je odgovoril ,da mu je klobuk premajhen m da je zato tako cilindrsko razvlečen. Orožnik pa se ni dal prepričati, namreč je možancu potegnil klobuk z glave. Po tleh so popadali omoti saharinčka. Ko se je orožniku zazdela sumljiva tudi možakar-jeva debelost, se je izkazalo, da je imel tudi okoli pasu skrito večjo količino saharina. Gre za znanega tihotapca Karla Kovačiča ,ki je orožniku vse odkrito priznal in potem še pripomnil, da ga sedaj tudi pri tihotapstvu zapušča sreča. Globa in zaporna kazen bo občutna. a— Drzen žepar v frančiškanski cerkvi. Vdovi po železniškem uradniku ge. Mariji čičevi je drzen žepar v času, ko se je mudila v frančiškanski cerkvi, izmaknil ročno torbico. v kateri je bilo poleg ženske ure tudi nekaj gotovine, čičeva je prizadeta za 300 dinarjev. V neki gostilni pa je izginila pekovskemu pomočniku Martinu Plohlu rjava listnica, v kateri je bilo 700 din. a_ Zabodel se je. V splošno bolnišnico se je zatekel 20-letni slikarski pomočnik Drago Stamic s Pobrežja. Na desni prsni strani ima vbodljaj. Ni ugotovljeno, ali gTe za nesrečno naključje ali namerno samepoškodbo. a_ vlom. V Otiškem vrhu pri Dravogradu so vlomili pri posestnici Frančiški Plečnikovi. Odnesli so 200 din gotovine in razne predmete. Orožniki so kmalu izsledili krivca, 54-letnega brezposelnega krojača Viljema Harterja, ki so ga oddali v zapor. a— Ne more iz kriminala. Policija je odpravila po odgonu v Dravograd 21-let-nega Valentina Medveda, ker se je klatil po mestu brez dela. Medved pa je eskort-nemu organu pobegnil in že nekaj ur zatem vlomil pri posestniku Viljemu Gar-mužu v Dravogradu, ki mu je odnesel razne predmete in ga oškodoval za preko 1000 din. Iz Ptuja j— Sreča je izbrala najpotrebnejšega. Včeraj popoldne se je vršila tombola CMD podružnice Ptuj, katera pa je bila zaradi neugodnega vremena bolj slabo obiskana. Sreča pa je naklonila prvo tombolo revnemu učencu in. razreda osnovne šole, Fri-dlu Mirku iz Ptuja, in sicer krasno žensko kolo. Fantek je prodajal po mestu tombol-ske karte ter si je s tem prislužil dve karti. Ena izmed teh je pri igri zadela glavni dobitek. j— članstvo sokolskega društva je imelo v Mladiki sestanek, na katerem je sklenilo, da nosi v znak žalovanja ves mesec oktober ovit sokolski znak s črnim florom. Prepovedane so v tem mesecu vse prireditve in svečanosti razen komemoracije za Viteškim kraljem. Ta bo v nedeljo ob 11 v sokolski prosvetni dvorani v Mladiki. Ce pa bo ta dan plinski napad, bo svečanost že v soboto ob 20. j— Dober lov. Po ptujski okolici sta se že dalje časa klatila brezposelna delavca, ki nosita isto ime in priimek, dasiravno ni med njima nobenega sorodstva, razen to, da si na lahek in nepošten način sladita življenje. Imenujeta se Kelc Alojzij doma iz šmarjete pri Novem mestu in Kelc Alojzij iz Nove vasi pri Ptuju. Oba pa imata precej obremenjeno vest, dasi je prvi star šele 23 let, drugi pa jih je dopolnil komaj 19. Zasledovale so ju že razne orožniške postaje, a šele zdaj so ju aretirali orožniki na Bregu. Priznala sta že marsikaj, tako poizkus posilstva v vasi GoriSnici, tatvine koles in drugo, natančno o njunih prestopkih pa bo dognala kazenska preiskava. Pri aretaciji so našli pri Kelcu st. veliko pištolo kalibra 12 mm, s katero je grozil po okolici in napovedoval maščevanje. To pa so jima orožniki preprečili z aretacijo. j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20. uri, film »Beli volk«. Pred —— ^—'— Gospodarstvo Nas bodoči trgovinski promet s češkoslovaško Glede na dogodke zadnjih tednov, ki so dovedli odnosno bodo še privedli do znatne okrnitve češkoslovaške republike, je v naših gospodarskih krogih mnogo zanimanja za vprašanje, kakšne možnosti bodo v bodoče glede trgovinskega prometa z okrnjeno češkoslovaško republiko Lani je znašal po naši trgovinski statistiki naš izvoz v Češkoslovaško 493 milijonov din (prejšnje leto 540 milijonov), naš uvoz iz Češkoslovaške pa 580 milijonov dm (v prejšnjem letu 626 milijonov). V Češkoslovaško smo razmeroma največ uvozili leta 1935., ko je šlo v to državo 13.4% vsega našega izvoza; lani je ta delež znašal le 7.9%. Delež Češkoslovaške pri našem uvozu pa je zadnja leta znašal 11 do 18%. V bodoče je seveda računati s tem, da se bo naš trgovinski promet s Češkoslovaško vsaj v prvi dobi skrčil. Uvozne potrebe okrnjene Češkoslovaške morda ne bodo v večji meri nazadovale. Z odstopom sudet.-nem. pokrajin bo Češkoslovaška odstopila Nemčiji sicer agrarno najbolj pasivno ozemlje, verjetno pa je. da bo odstopila tudi Madžarski del svojega teritorija z madžarsko večino, ki pa predstavlja zopet najbolj agrarno aktivno ozemlje Tako bo tudi okrnjena Češkoslovaška imela še nadalje precejšnjo uvozno potrebo glede kmetijskih proizvo-dov. Daleko večje spremembe se bodo pokazale v strukturi našega uvoza iz Češkoslovaške. predvsem zaradi tega, ker bo Češkoslovaška z odstopom sudetskega ozemlja izgubila znaten del svoje izvozne tekstilne industrije. Od celotnega našega uvoza češkoslovaškega blaga v višini 580 milijonov din pa je lani odpadlo 93 milijonov na uvoz bombažne preje. 73 milijonov na uvoz bombažnih tkanin. 115 milijonov na uvoz volnene preje in vol- nenih tkanin, ter ?4 milijonov na ostali tekstilni uvoz, tako da je tekstilni sektor našega uvoza iz Češkoslovaške obsegal 315 milijonov din ali 54'/« celotnega uvoza. Četudi ni verjetno, da bo v bodoče docela prenehal naš tekstilni uvoz iz Češkoslovaške, ker bo tudi v okrnjeni Češkoslovaški še mnogo tekstilne industrije, vendar ni pričakovati, da bomo še v večji meri uvažali iz te države tekstilne surovine in tekstilno blago. Ker bo Češkoslovaška z odstopom sudetskih krajev izgubila tudi znaten del keramične, porcelanske in steklarske industrije. je pričakovati, da se bo tudi uvoz keramičnih, porcelanskih in steklarskih izdelkov, ki je_ lani znašal 37 milijonov din, prav občutno zmanjšal. S tem pa seveda ni rečeno, da v bodoče ne bomo imeli večjih možnosti uvoza iz okrnjene Češkoslovaške Doslej so bile možnosti uvoza iz Češkoslovaške vedno neprimerno večje, nego možnosti našega izvoza v češkoslovaško, kar je dovedlo do stalne pasivnosti naše trgovine s to državo in je tudi povzročilo, da je naš klirinški dolg narasel v zadnjem času celo na 170 milijonov Kč. Obstoj tega dolga je sicer avtomatično zaviral uvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo, ker morajo češkoslovaški izvozniki več nego leto dni čakati na vrstni red izplačila iz kliringa. vendar ni dovedel do izravnave. Če ne bi bilo te ovire, bi bil naš uvoz češkoslovaškega blaga še mnogo večji. V bodoče pa je računati s tem. da bomo lažje spravili v sklad možnosti našega izvoza v Češkoslovaško z možnostmi našega uvoza češkoslovaškega blaga. Okrnjena češkoslovaška bo ostala še vedno pretežno industrijska država, kjer bomo lahko krili marsikatero izvozno potrebo. K ukinjenju nemško-avstrijske carinske meje Avstrijska carinska tarifa ostane do nadaljnjega v veljavi nenemškega blaga v Avstrijo in neav-strijskega blaga v Nemčijo edino na- Poročali smo že, da so bile s 1. oktobrom ukinjene carine na nemško-avstrijski meji, tako da je sedaj tudi blagovni promet v smeri iz Nemčije v Avstrijo prost carine (že pred meseci so bile ukinjene nemške carine na avstrijsko blago). V nasprotju s prvotnimi poročili pa s tem še ni ukinjena nemško - avstrijska carinska meja. Razlog za nadaljnji obstoj te carinske meje. kjer se samo še vršijo carinske formalnosti zaradi kontrole blagovnega prometa, je v tem, da s 1. oktobrom ni bila razširjena nemška carinska tarifa na področje Avstrije. Zato tudi ni prenehala veljavnost prejšnjih avstrijskih trgovinskih pogodb s posameznimi državami. Te pogodbe ostanejo do nadaljnega v veljavi. Čeprav so carine na nemško blago pri uvozu v Avstrijo docela ukinjene, se še nadalje pobirajo carine na blago, ki prihaja iz Nemčije, pa ni nemškega izvora, torej na blago, ki je bilo uvoženo iz inozemstva v Nemčijo Ze pred meseci, ko so bile ukinjene nemške carine na avstrijsko blago, je bila izdana prepoved uvoza neavstrijskega blaga iz Avstrije v Nemčijo. Zadnje omejitve v blagovnem prometu med Avstrijo in Nemčijo so ostale torej v veljavo samo zaradi tega, ker na avstrijskih mejah še naprej velja avstrijska carinska tarifa in ima prepoved uvoza men preprečiti, da ne bi uvozniki izkoriščali razlike med nemškimi in avstrijskimi carinami. Če ne bi obstojale te omejitve, bi uvozniki iz Nemčije uvažali blago preko avstrijskih obmejnih postaj v vseh primerih, kjer je avstrijska carina nižja; obratno pa bi uvozniki iz Avstrije uvažali blago iz inozemstva preko nem' ških obmejnih postaj, kjer je nemška ca rina nižja. Sedanji režim bo verjetno ostal v ve ljavi do konca letošnjega leta. Z Dunaja poročajo, da se pripravlja nova enotna carinska tarifa za Veliko Nemčijo, ki naj bi stopila v veljavo v začetku leta 1939. V tej novi tarifi bodo upoštevane tudi potrebe Avstrije in sudetsko-nemških pokrajin. V primerih, v katerih nemška carinska tarifa ne nudi zadosti zaščite avstrijskim podjetjem, bo v novi tarifi carina povišana; v drugih primerih pa bo nova carinska tarifa tudi znižana, zlasti pri onih surovinah, ki so po sedanji avstrijski tarifi obremenjene z nižjo uvozno carino. Končno poročajo z Dunaja, da so že v teku pogajanja med nemško vlado in posameznimi gospodarskimi strokami o vseh teh problenvh in bodo rezultati teh razgovorov v kratkem predloženi nemškemu drž. gospodarskemu ministru. Ponovitev posnetka Izpremembe temperature «o Cesto vzrok prehlada, kt ima lahko za posledico dol* gotrajno bolezen. Mislite pri prvih znakih obolenja ha Aspirin tablete in na^Bayer"^ jev križ, ki jamči ža pristnosti ASPIRIN TABLETE Z BAVER-JEVIM KRIŽEM. Oglu rag. pod S. br. 437 od 10. L 1934. lotni denarni obtok (bankovci Reichsban-ke, bankovci Rentenbanke, žirovna do-broimetja in kovanci) je v zadnji četrtini septembra narasel za 1368 milijonov in je prvikrat prekoračil 10 milijard (znašal je 10.154 milijonov mark). Lani je znašal celotni denarni obtok ob koncu septembra 7275 milijonov. Iz te primerjave sledi, da je bil letos ob koncu septembra denarni obtok za 2889 milijonov mark večji nego lani. Od tega povišanja pa odpade približno 1/4 na zamenjavo avstrijskih bankovcev. Vse gornje številke nam kažejo, kako je tudi v Nemčiji do skrajnosti napet mednarodni politični položaj v zadnjih tednih obremenil državne finance in novčanično banko. Stanje klirinških računov Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov na dan 30. septembra zaznamuje nadaljnje zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Italiji, in sicer za 1.3 na 90.0 milijona din. Dne 3. oktobra je Narodna banka izplačala na breme tega kliringa nakaznice do štev. 16.865 od 16. junija t. 1. Saldo naših klirinšk h terjatev v Nemčiji ki se je po znatnem dvigu v avgustu in septembru v prejšnjem tednu nekoliko zmanjšal, je v četrti četrtini septembra zabeležil ponovno povečanje za 0.88 na 18.16 milijona mark. Od ostalih aktivn h kliringov beleži klirinški račun s Turčijo povečanje salda naših terjatev za 1.3 na 18.5 milijona din, redni Kliring z Bolgarijo pa za 0.3 na 1.6 milijona din. Kliring s Poljsko pa beleži zmanjšanje salda naših terjatev za 1.0 na 6.1 milijona din. Blagovna tržišča ŽITO -f- Chicago, 4. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 63.50, za maj 63.50; koruza: za sept. 46.12, za dec. 49.12. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca nespr. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor. 79 kg 154 — 156, sremska 79 kg 154 — 156, slavonska 78-79 kg 155 — 157, gornjetoaška in gornjeba-natska, 73/80 kg 155 — 157. Rž: baška 145 — 147. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 144 ._ 146; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 140. Koruza: baška in sremska 136 — 138; banatska 134 - 136. Moka: baška in banatska »0g« in *0gg« 255 — 265; »2« 235 — 245; (5) 215 — 225; »6« 195 — 205; »7« 165 — 175; »8« 110 — 115. Otrobi: baški 94 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 310 — 315. BOMBA2 -f- New York, 3. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.16 (8.03), za dan 4.53), za dec. 4.68 (4.64), za maj 4.75 (4.71). 4-New York, 3. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.16 (8.03), za dec. 8.19 (8.08). Naše gledališče drama Sreda, 5.: žene na Niskavuoriju. Izven. Četrtek, 6.: Izsiljena ženitev, Ljubezen- zdravnik. Red Četrtek. Petek, 7.: Zaprto. Krstna predstava izvirne slovenske drame »Potopljeni svet« v režiji g. Cirila De-bevca, bo v soboto dne 8. t. m. v ljubljan-Med "pasivnimi~kiiringi opažamo nadalj- J ski drami. V tem delu nam slika novi nje povečanje salda našega klirinškega 1 --------* — ri9"flSn,,h dolga v Češkoslovaško za 1.1 na 172.2 mi- Napet finančni položaj v Nemčiji Poročali smo že o novem velikem notra- j kako naglo narašča zaradi tega nemški no-njem posojilu, ki ga je razpisala vlada v j tranji dolg. Konsolidiram nemški mi- lijona Kč. Naš klirinški dolg v Rumuniji se je zmanjšal za 2.0 na 6.0 milijona dm, naš klirinški dolg v Madžarski pa za 1.9 na 39.0 milijona din. Likvidacijski kliring s Švico je nazadoval za 0.09 na 5.13 milijona švicarskih frankov. Gospodarske vesti = Plačevanje kmečkih dolgov. Po uradnih podatkih Privilegirane agrarne banke so kmečki dolžniki v letošnjem letu do konca avgusta plačali 57.4 milijona din, od tega na področju centrale v Beogradu 32.1 milijona din, na področju podružnice v Ljubljani 12.5 milijona din, na področju podružnice v Zagrebu 8.6 milijona din in na področju podružnice v Sarajevu 4.1 milijona din. V avgustu so znašala vplačila v celoti 7.1 milijona din. Skupaj z vplačili v prejšnjem letu so doslej kmečki dolžniki plačali 200.9 milijona din. _ Ameriške zlate rezerve. Dne 21. septembra so ameriške monetarne zlate re- dramski avtor Cajnkar življenje današnjih dni. Glavno vlogo bo igral g. Ciril Debevec, ki delo tudi režira. čiji. V januarju je nemška vlada emitirala posojilo v višini 1 milijarde, ki je bilo pozneje povišano na 1.4 milijarde mark. V aprilu je emitirala novo posojilo v končni višini 1.97 milijarde mark. Samo ti dve posojli sta dali 3.37 miljarde mark, ki jih je Nemčja deloma porabila za konverzijo kratkoročnih državnih papirjev, deloma pa za tekoče potrebe. K temu je prišteti še tretje letošnje posojilo, ki ni bilo javno razpisano, temveč je bilo plasirano brez razpisa pri denarnih zavodih in zavarovalnicah v višini 811 milijonov mark. Tako je Nemčija v prvem polletju najela na kapitalnem trgu že za 4.2 milijarde mark notranjih posojil (za skoro 59 milijard dinarjev). Četrto letošnje notranje posojilo Sedaj je razpisano četrto letošnje posojilo v višini 1.5 milijarde mark. Od tega zneska so denarni zavodi že naprej prevzeli 550 milijonov, ostalih 950 milijonov pa je prevzel poseben bančni konzorcij in bo ta znesek izdan na podlagi javnega vpisa To najnovejše posojilo bo imelo deloma prisilni značaj, kajti propaganda za vpis tega posojila opozarja, da naj vsakdo vpiše to posojilo v razmerju s svojimi davčnimi obveznostmi. Posojilo bo služilo deloma za vnovčenje že izdanih kratkoročnih dobavnih zakladnih bonov, s katerimi plačuje nemška država dobavitelje kakor tudi podjetnike pri javnih delih. Prej je Nemčija financirala ta dela z državnimi za-kladnimi menicami, letos pa je opustila ta način in daje dobaviteljem m podjetnikom omenjene bone, ki se za razliko od državnih zakladnih menic ne dajo redis-kontirati, temveč le lombardirati Znaten del tega novega posojila bo služil za financiranje tekočih izdatkov V zad-niem času so bile finančne potrebe Nemčije izredno velike, saj je bilo od maja izdanih za okrog 3 milijarde mark teh do-baviteljskih zakladnih bonov, ki imajo 6-mesečno zapadlost. Zato bo morala nemška država v prihodnjih mesecih najeti se nadaljnje konsolidacijsko posojilo. Ti veliki izdatki so bili v poslednjem času v zvezi 7 vojaškimi pripravami, z izvazanjem velikih javnih del. pa tudi z javnimi deli v priključeni Avstriji. Kakšna je celotna vsota teh kratkoročnih dobavnih zakladnih bonov, ni znano. £ Nemški notranji dolg ov; Vsekakor nam gornji podatki kažejo, kako ogromno so narasle finančne potrebe ■Nrom^Ho rvredvsem zaradi oboroževanja in velikih potreb je nemška vlada primo-rana omejevati privatne emisije delnic in industrijskih obligacij ter zastavnih listov, da lahko za državne potrebe absorbira velik del novih prihrankov naroda. Strokovnjaki cenijo, da je od tvorbe kapitala v zadnjih dveh letih šla polovica v državne vrednostne papirje. Kreditni in denarni zavodi, zlasti pa posojilnice in zavarovalnice morajo velik del pritekajočih vlog naložiti v državne papirje. Znatno narasli državni davki Potrebe države po novih notranjih posojilih so zadnja leta naraščale, čeprav so državni davčni dohodki ogromno narasli. V primeri z letom 1933-34 so se letos povečali že za 120%. Celotni davčni dohodki države so se v zadnjih letih gibali takole: celotni mesečno dohodki povprečje 1933-34 6845 570 1934-35 8217 685 1935-36 9654 804 1936-37 11-492 958 1937-38 13-964 1164 1938-39 (5 mes.) 6291 1258 Mesečno povprečje nemških državnih davčnih dohodkov, ki je znašalo leta 1933--34 570 milijonov mark, je letos naraslo že na 1258 milijonov mark. To povečanje je nastopilo v znatni meri zaradi povišanja davčnih stopenj, deloma pa tudi zaradi živahnejše zaposlenosti v gospodarstvu. Splošno se je pričakovalo, da bo povečani donos državnih davkov povzročil, da država ne bo tako pogosto apelirala s svojimi posojili na notranji kapitalni trg, zlasti ker je bil leto® znatno povišan tudi družbeni davek (kar pa v gornjih številkah še ni prišlo do izraza). Navzlic temu pa kaže ves razvoj, da so nemška notranja posojila prav letos izredno vel'ka. O višini celotnih izdatkov nemške države niso znane številke, vendar se iz gornjih podatkov da sklepati, da so v poslednjem času še posebno narasli. Povečan denarni obtok Državne denarne potrebe so morale biti v zadnjih tednih še posebno velike, kajti zadnja dva izkaza nemške Reichsbanke beležita prav občutno povečanje obtoka bankovcev. Ze v tretji četrtini septembra se je nemški obtok bankovcev povečal za 603 na 6746 milijonov mark. v zadnji četrtini pa je po najnovejšem izkazu ponovno narasel za 1277 na 8023 milijonov mark. fie- OPERA Sreda, 5.: Ero z onega sveta. Red Sreda. Četrtek, 6.: Na sinjem Jadranu. Opereta. Premiera. Premierski abonma. Petek, 7.: Zaprto. »Na sinjem Jadranu« je naslov nove operete, katere premiera bo v četrtek 6. t. m. To delo je imelo pri svoji krstni predstavi v Zagrebu izredno velik uspeh, tako da je v prošlih treh mesecih doživelo 30 ponovitev. Libreto tega zabavnega dela obravnava tujsko prometno vprašanje našega morja ter prinaša celo vrsto originalnih tipov z našega juga. Napisali so ga priznani li-bretisti Beneševih in Jankovčevih operet, glasbo pa je napisal mladi komponist Edvard Gloz, v Zagrebu živeči Cehoslovak, ki se je že poprej zelo ugodno uveljavil z opereto »Tu je sreča«. Nova opereta se odlikuje po živahnosti in pestrosti v glasbi in plesih. Prizorišče je na naši jadranski obali (Biograd na moru), drugo dejanje se vrši celo na svetilniku na morski ceri. Na Hoseele novo rekordno višino 13.588 __ I .a v opert v nedeljo, dne .9. t m. in lijonov dolarjev medtem ko Je znašal prirastek v avgustu 118 milijonov, v juliju pa 54 milijonov. Ameriške zlate rezerve predstavljajo sedaj 57% vseh monetarnih zlatih rezerv na svetu. Borze 4. oktobra Na ljubljanski borzi je bilo danes za an- sicer v naslovni vlogi Puccinijeve opere Tosca. Odlična umetnica, ki je v kratkem času napravila najsijajnejšo pevsko kariero, je gostovala skoro po vsej Evropi, in v minuli sezoni je bila angažirana tudi na največji operi sveta, Metropolitan-operi v New Yorku. Kakor je bila sijajna kot Gio-conda, bo prav gotovo z isto umetniško dovršenostjo izvedla vlogo Tosce. Cavara-dossija poje g. Franci, barona Scarpia g. gleške funte povpraševanje po 238. V beo- primožič. Veljajo zvišane operne cene. grajskem privatnem kliringu je bil promet Ravnatelj opere je prejel nedatirano m v grških bonih po 31.75. Nemški klirinški nečitljivo podpisano pismo z neko izrazeno čeki so po nagli okrepitvi v prejšnjih dneh žeijo. Da more dopisniku ugoditi, prosi, nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani da ga osebno poseti, ali pa mu napiše no- 14.10, v Beogradu 14.1084, in v Zagrebu vo pismo s podpisom in celotnim naslo- 14.00 . „ . I vom. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj- I * na škoda pri stalni tendenci notirala 478 MARIBORSKO GLEDALIŠČE _ 480. Promet pa je bil zabeležen v &>/„ Sreda, 5.: Zaprto. begluških obveznicah po 93 (v Beogradu Cetrtek, 6. ob 20. uri: »Kar hočete«. Red C. po 92.50) in v 7% Blairovem posojilu po I--— DEVIZE R A D I O Ljubljana. Amsterdam 2376.36 — 2390.96, Četrtek, 6. oktobra Berlin 1743 03 — 1756.91, Bruselj 737.44 Ljubljana 12: Godba na pihala. —12.4 j: — 742 51 Curih 996.45 — 1003.52, London Porcčiia. — 13: Napovedi. — 13.20: Sa- 208 96'— 4372.32, Ne\v York 4336.01 — !onski kvartet. — 14: Napovedi. — 18: «72 32 Pariz 116.57 — 118.01, Trst 230.45 Pisan spoJed Radijskega orkestra.—18.40: _ 233 53 Literarni in dramski spored v prihodnjem Ciwih 'Beograd 10, Pariz 11.7050, Lon- letu (prof. France Koblar). — 19: Napo- don 20 9750 New York 438.375, Bruselj vedi poročila. — 19.30: Nac. ura.—19.50: it. n7*n Milan 23.0750, Amsterdam 238.50, Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). —20: Berlin 175 Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Pevski koncert zbora »Ljubljanski Zvon«, trs^havn 93 20 Praga 15.10, Varšava 83, __ 20.40: Simfonični koncert Radijskega Bndimnešta 87.30, Atene 3.95, Bukarešta crkeStra. — 22: Napovedi, poročila. — Budimpešta o , 22.15: Zan oddih igra Radijski orkester. EFEKTI I Beograd 17.30: Petje, ciganska godba „ _. - - „_0 vrftdnote- Vojna škoda in plošče. — 20: Orkestralni koncert. — 47 f^TS^SS« den!, 4«/. se- 21.30: Bolgarske pesmi. _ 2215: Petje. ~~ —J^/an — 61 6% beglužke 92 — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — verne agrarne bo__/0_ 7K sta_ | ^ Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka __in plesna muzika. — Praga 19.30: Mešan 'cru™nT9"dem 7% Blair 94 — 95, I glasbeni program — 20.10: Program po 11' IffiSlden - delnice: Trboveljska 190 Lpovedi. -Varšava 21: Komorni koncert. M 50 - 60 osiječka Ijivaonica _ 21.55: Plošče. - 23.05: Skladbe Szy- j£f" i oo tas 20 den., Dubrovačka 300 manowskega. — Sofija 17.20: Petje m "r^nsto 350 den. orkestralna glasba. - 20.10: Večer lahke Reolrradf VoTna škoda 477 - 479, 4•/. glasbe. - 21.10: Ples. - Dunaj 10.30: «150 — 62.50, 4% severne agrar- Vesela muzika. —12: Opoldanski koncert, ^r. 61 60/. begluSke 92 - 92.75 - 16: Mali orkester in solisti. - 19.30: ™ o'/ daim agrarne 91 — 91.75 Godba na pihala. — 20.10: Kantate dela. £5)' ?% stSz.T7.50 - 98.25, 7o/. -22.30: Lahka glasba. - Berlin 20 10: hit 100 25 — 101 7% Seligman 100 Veliki orkester in solisti. — 22.30: Lahka dpn 7% Blair 92 - 94, 8«/„ BlaifSs.50 - glasba. - 24: Nočni koncert. - Mttn<^ 100" (99) PAB 225 bU Narodna banka | 19.15: Is novejših operet - 2L3*. Ko- L sasft — aaop Zunanjepolitična debata v angleškem parlamentu Major Attlee — Neville Chamberlain — Anthony Eden Londonska spodnja zbornica je bila te dni prizorišče živahne debate o zunanjepolitičnih vprašanjih Anglije. Angleški min. predsednik Chamberlain je branil politiko vlade 0 posebnim ozlrom na zadnje dogodke. Proti njegovim izvajanjem sta polemizirala V glavnem vodja delavske opozicije, major Attlee in bivši zunanji minister Eden Shakespeare ali Bacon? Nanovo vzplamtela pravda o avtorstvu del največjega trageda 2e dolga desetletja se bije boj, ali je bil fcvtor Shakespeareovih del v resnici toli poveličevani Shakespeare. Mnogi raziskovalci so nastopali namreč s trditvijo, da je bil Shakespeare pri teh delih udeležen le s svojim imenom, resnični avtor pa je bil nekdo drugi, in sicer naj bi bil to sloviti filozof Roger of Verulan. Sedaj je Vestminsterski škof izdal dovoljenje, da se odpre grob pesnika Edmonda Spencer-ja- ki je živel v dobi kraljice Elizabete. S tem upajo namreč razjasniti staro sporno vprašanje. Angleški zgodovinar 17. stoletja William iCamden sporoča o tem pesniku, da so ob njegovi smrti najbolj znani pesniki tistega časa spesnili ode v njegovo čast. Te ode in pero, s katerim so jih napisali, so mu dali v njegovo krsto. Domnevati je, da so še danes v njej. Skupina učenjakov in pisateljev je zato napravila potrebne korake, da bi se Spencerjev grob v vvestminsterski katedrali odprl in da bi se vanj položeni rokopisi preiskali. Poedini rokopisi imajo gotovo podpise svojih avtorjev in tako upajo dobiti tudi list s podpisom Williama Shakespearea, o katerem poročajo, da se je udeležil Spencerjevega pogreba in da je tudi sam sestavil v njegovo čast odo. Ta rokopis bi primerjali potem z Baconovimi rokopisi in na ta način bi se dalo rešiti vprašanje, ali je bil res Bacon avtor del, ki jih svet občuduje pod Shakespeareovim imenom. Medicinska uganka V Kodanju je nedavno umrl devetdeset-fetni Frank Andersen, čigar nepojmljivo vitaliteto so zdravniki občudovali malone do njegovega zadnjega diha. Ko mu je bilo 70 let, se je oženil v drugič in je postal oče petih otrok. Zadnji potomec se mu je narodil, ko je bil 79 let star. Iz prvega zakona je imel deset otrok, od katerih j« še pet živih. Najstarejši Andersenov sin šteje zdaj 65 let, najmlajšemu pa je enajst let. Nekateri vnuki iz prvega Ande rse novega zakona so danes dvajset let starejši kakor otroci iz drugega Andersenovega zakona, najstarejši pravnuk pa je le malo mlajši kakor potomec druge Andersenove žene. Do svojega 80. leta je Andersen voza motorno kolo in še nekaj mesecev pred svojo smrtjo je izvrševal svoj poklic potnika. Leta in leta je kolesaril in ee je tudi udeleževal raznih biciklističnih tekem. Dante v turščini V turških knjigarnah se je pred kratkim pojavila zanimiva novost: Dantejeva »Božanstvena komedija« v turškem prevodu. Prevod je oskrbel turški novinar dr. Baroglu. Novi francoski bankovci ' VV' / ' N "i* >>co&**t » y ' rfoiie USSXsm Francoska nar. banka je izdala novo novčanlco, bankovec za 5 tisoč frankov. Slika prikazuje njegovo prednjo in zadnjo stran Dežela sudetskih Nemcev Ozemlje, ki ga mora Češkoslovaška po zaslugi svojih »zaveznikov« odstopiti Nemčiji, ni takšno, da bi se moglo njegovo prebivalstvo preživljati od poljskih pridelkov. Skala in gozd obvladujeta deželo Edino hmelj v okolici žatca in Aša, sladkorna pesa v dolinah Labe in Ogre, krompir in lan v gorskih krajih dajejo podlago za mogočne industrije. Z agrarno reformo so 1. 1919. vel/?posest razdelili in gozdove obmejnih gorovij deloma podržavili. Ti dobro negovani gozdovi sestoje po dveh tretjinah iz iglavcev, ki dajejo izredno številnim žagam preobilico materiala. Posebno bogata pa je sudetska dežla z zemeljskimi zakladi. Nekoč so tu pridobivali tudi dragocene kovine, a ležišča so se skoraj popoinoma izčrpala. Pač pa je železa na pretek. Tovarne za železne predmete, stroje in vozila dobimo, če odštejemo mogočne topilnice v Kladnu, predvsem v Plznju, Teplicah, Chomutovu, Moravski Ostravi in Freudenthalu. Manj je dobiti tukaj srebra, svinca, cinka in cina, nasprotno pa so bila zapadnočeška ležišča črnega premoga, pred vsem pri Plznju in žatcu, ter ležišča rjavega premoga velikega pomena za vse češkoslovaško gospodarstvo in zlasti še za gospodarstvo nemške češke. Revir okrog Ducneova in Mosta je najvažnejši. Dragoceni radij pridobivajo v Jachimovu, Češki les daje grafit, pri Karlovih Varih in Kadnju ter ob Labi je zemlja prebogata s kaolinom, najvažnejšo sirovino za porcelan. Od Karlovih Varov skoraj do Plznja se vrstijo porcelanske tovarne druga za drugo. Združene so V velike koncerne in so po 90 odstotkih v rokah sudetskih Nemcev. Ta številka je obenem majhna ilustracija k zlagani trditvi, da je češkoslovaška država sistematično odrivala sudetske Nemce od gospodarskega življenja. V bližini premogovnikov so se naselile zlasti težke industrije, ob Labi pa kemična industrija, ki je imela svoje sedeže zlasti v Ustih in Teplicah-Šanovu. Vsa ta dežela bi že samo po navedenih industrijah lahko veljala za eno najbolj delavnih v Evropi, toda tu so imele sedež še neštete druge industrije. Tekstilno blago je spadalo n. pr. med najvažnejše izvozno blago. Spet majhna ilustracija: Od 3,6 milijona vreten za bombaževino in 120 tisoč tkalnih strojev, s katerimi je razpolagala češkoslovaška, jih je bilo tri četrtine v rokah sudetskih Nemcev. To priznavajo Nemci sami. Veliki industrijski obrati so se razvijali še vedno večinoma iz domačih delavnic, ki jih je posebno dosti še vedno v obrobnih gorovjih, kjer je dosti lesa in vode. V teh domačih delavnicah izdelujejo poleg raznih tekstilij in čipk zlasti še glasbila, rokavice, gumbe, kartonažne izdelke, igrače i. t. d. Nekoč je v češkem severovzhodu igrala glavno ulogo industrija platna, ki se je pa morala v zadnjih desetletjih čedalje bolj umikati bombažni industriji. Liberec je središče te industrije, kakor tudi industrije volne. Po vsej severni Češki naletimo tudi na industrijo svile, konoplje, in jute. Ja-blonec živi od lišpa, ki ga izdelujejo iz vseh mogočih tvoriv, zlasti pa iz stekla. Steklarska industrija je tod tako važna, da so govorili o »stekleni meji«. Antene in sončne pege Ker računajo s tem, da bo število sončnih peg 1. 1940. doseglo višek, in je pričakovati zavoljo tega še posebno hudih motenj radijskih prenosov, zlasti pa prenosov med Anglijo in Ameriko, pripravljajo vse potrebno, da se te motnje kolikor je mogoče onemogočijo. V bližini Ro-chestra gradijo postajo, ki bo opremljena z novovrstnimi antenami Stale bodo v določenih razdaljah druga od druge v smeri prihajajočih valov in bodo na ta način zavarovane zoper motnje iz sonca. Postajo bodo dogradili že ob začetku prihodnjega leta. Nudistom Je mraz V državi New Jersey, in sicer v tamkajšnjem mestu Stockholmu, ki je svoje ime posnelo po švedski prestolnici, se je vršil kongres ameriških nudistov. Kakor se za takšen kongres spodobi, so nosili udeleženci uniformo, ki se je odlikovala s popolno odsotnostjo »nenaravnih oblačilnih kosov«. Govorniki so proslavljali napredek »nagotnega naziranja«. Kot posebno razveseljivo so omenjali dejstvo, da postajajo ženske obleke čedalje bolj skope, še nekoliko korakov in računati je s tem, da bo med njimi zmagala ideja nage kulture. Zborovanje je trajalo nekoliko dni in se je končalo malo drugače, nego so si zbo-rovalci zamišljali. Nastalo je namreč neugodno vreme, tako da so morali nagci s tresočimi se koleni in šklepetajočimi zobmi poslušati hvalnice svojih govornikov. Postalo je tako hladno, da je med njimi nazadnje nastalo nekakšno uporno razpoloženje. Tedaj se je predsedstvo hote ali nehote odločilo, da dovoli udeležencem nošnjo oblek. Potem so proslavljali rajski način življenja v toplih oblekah.. 4 Mejniki so padli Prejšnja češkoslovaško-nemška moja pri Eisensteinn, obeležena na obeh straneh z betonskimi stebrišči Nohti — nevarno orožje Po neki sodbi, ki so jo izrekli pred kratkim v Kapskem mestu, je smatrati nohte za nevarno orožje in rane, zadane s tem orožjem, je kaznovati s kaznimi hujše vrste. Dve ženski sta s* bili sprli in po običajnih številnih psovkah sta li vskočili v lase«. Med t/m skakanjem je ena izmed prepirljivk izdatno uporabila svoje ostre nohte proti drugi. Sodišče je smatralo, da je uporabila v tem spopadu nevarno orožje in jo je pošteno zašilo ter oglobilo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Angleški kralj in kraljica sta sprejela Chamberlaina in njegovo soprogo po mon*. kovskem sestanku v Buckinghamski palači Posredovalci na mednarodnih konferencah Svetnik dr. Schmidt, monsieur Georges Mathieu, captain Alex Russel Kako se sporazumevajo angleški, francoski, itrlijanski in nemški državniki na skupnih sestankih, to vprašanje si je v zadnjih dneh zastavil marsikateri čitaielj listov, ki je z nape',.o pozornostjo spremljal politične dogodke od Godesberga do Monakovega, kjer so se štiri evropske velesile dogovorile glede okrnitve ozemija čsl. države. Težko si je predstavljati, da bi vsak državnik govoril kopico tujih jezikov, ko vendar leži na dlani, da se mora v prvi vrsti pečati s politiko. Zato imajo državniki na razpolago tolmače, ki igrajo pri posvetovanjih mednarodnih činiteljev veliko vlogo. Pri pogajanjih v Godesbergu, ki so z vso ostrino vrgla na površje vprašanje vojne ali miru, je bil za tolmača med min. predsednikom Chamberlainom in kancelarjem Hitlerjem legacijski svetnik dr. Schmidt. v nemških uradnih krogih svetnika dr. Schmidta visoko cenijo. O njem gre glas, da ume misli nemških državnikov adekvatno preliti v druge jezike. Ta tolmač uživa v mednarodnih krogih precejšen sloves, posebno ker je po svoji naravi uslužen in ljubezniv človek. V krogih francoske diplomacije pa je na glasu izbornega tolmača Georges Mathieu. Udeležil se je neštevilnih mednarodnih posvetov in se je še vsePj odlično izkazal. Seveda so ga ravno zaradi njegove odlične posredniške vloge mnogokrat fotografirali. NajoriginaJnejša fotografija ki ga prikazuje v njegovem poklicnem udejstvovanju je tista, ki ga kaže sedečega poleg pokojnega angleškega kralja Jurija. Bilo je to pri otvoritvi mednarodne gospodarske razstave. Monsieur Mathieu ima na tisti sliki močno začuden obraz. Ko so ca vprašali, odkod ta izraz, je rekel: »Veste, ves čas s'm prevajal misli francoskih državnikov na angleški jezik, nenadoma pa je spregovoril angleški kralj v najčistejši francoščini. Jaz pa sam bil prepričan, da ne ume kralj niti besedice francoski ... « Georges Mathieu je posebno znana pri-kazien na mednarodnih konferencah o mornariških vprašanjih Zaradi tega je postala mornarica nekako njegova domena. Danes ve ja za specialista v zadevah Dolgoživi Kitajec čeng Fej Lung, najstarejši Kitajec, je nedavno dovršil 135. leto svojega življenja. Pravi, da je učakal tako visoko starost poglavitno zaradi tega, ker se ni nikoli razburjal. Prej Cheb, zdaj Eger Pogled na znano sudetsko mesto _______ prevladovali nemimi elementi. £ to mesto Bitfcc v katerem časa čeSko-nemSblh pogajanj i jefto okupaciji pripeljal kancelar graditve ladij, tonaže in armiranja vojn® b roden'. Pravijo, da se v tem pogledu lahko meri z vsakim še tako podkovanim strokovnjakom iz katere koli države na svetu. Mathieua torej ni mogoče ukaniti, najsi bo njegov protivnik še tako spreten. Eden najbolj znanih in nič manj priljubljenih angleških toimačev je captain Alex Russel. Svojo kariero je začel v Ženevi v Društvu narodov. Pripadal je tej ustanovi v svojstvu tolmača več let. Njegovi prevodi iz angleščine v druge jezike in iz drugih jezikov- na angleški se odlikujejo po veliki točnosti in naglici. A!ex Russel je priljubljen tudi zaradi svojega humorja. O nj m pripovedujejo naslednjo značilno zgodbico: Med Anglijo in neko manjšo evropsko državo so bila v teku pogajanja za posojilo. Pogajali so se v ž nevi. V načelu sta se pogodbeni stranki že zedinili, samo glede modahtet so imeli še neke pridržke. Navzlic temu so se pogajanja zavlačevala brez konca in kraja. Napočila je sobota. Pogodbeni stranki sta se zbrali pri zeleni mizi. Razgovori so trajali do 13. ure. Angleži so postali nesTpni. Ali bo treba pogajanjem žrtvovati tudi nedeljski oddih? Ne, tega niso hoteli za nobeno ceno... Tedaj pa se je dvignil tuji delegat in je sprožil dolgo govoranco brez glave in repa. Russel bi bil moral govor prevesti na angl ški. toda zaradi pnzne ure in dolgoveznih pogajanj je bil nejevoljen. Vstal je in rekel: »Gospoda. ., Povedal bom na kratko vs'. kar je izjavil moj predgovornik. če sem ga prav razumel, je pr-dlagal, naj odgodimo pogajanja preko nedelje ... « Od vsega tega ni bila niti besedica resnična, toda delegati so razumeli namig. Vstali so od mize in se olajšani razšli... število resnično dobrih tolmačev v diplomatski stroki je zelo skromno. Za ta poklic so le r dki sposobni. Umeti prevajati iz jezika v jezik besede, še ne pomeni biti tolmač. Poklic mednarodnega tolmača v diplomatski stroki zahteva ogromno mero prilagodljivosti, poleg vs stranskega znanja. Kajti odtenki v jezikih so tako številni, da je časih težko podati obliko mislim, ki predstavljajo često v vsakem jeziku nekaj svojstvenega. Tolmačeva naloga pa je. da pogodi bistvo misli, ne pa besed. Zaradi nesporazumov so že večkrat nastali spori. Tolmač na mednarodni konfer nci torej nosi veliko mero odgovornosti za to, kar se sklepa in sklene. Zato pa zahteva ta poklic silno napenjanje možganov, a je univerzalen in zanimiv. Tolmači vedo stvari, ki jih ostali svet nikoli ne izve ... Poznajo ozadja konfliktov, o katerih se ljudem niti ne sanja, ko čitajo poročila v listih. In še nekaj. Tolmači vodijo tudi dnevnike, v katere zapisujejo vse zanimive epizode svojega življenja. Tako vidijo in beležijo tudi odlike in slabosti državnikov, ki jih smatrajo za polbogove samo tsti, ki hodijo po svetu z zaprtimi očmi. t ANEKDOTA Diogenes je ležal pred svojim sodom ia je čistil zeljnato glavo. Tedaj je prišel mimo Aristip. Zasmehoval je filozofa z besedami: »Hej, Diogenes, če bi znal živeti med ljudmi, ne bi ti bilo treba zdaj samemu čistiti zeljnate glave!« Ne da bi prekinil svoje delo, je odvrnil Diogenes: »In če bi ti, Aristip, umel živeti ob zelj-nati glavi, ne bi ti bilo treba laziti po vseh štirih in živeti od hinavščine med ljudmi!« VSAK DAN ENA »Neverjetno, kako sem shujšal!«