LETO I.
Izhaja dvakrat na mesec.
Naročnina četrtletno 12 dinatjev.
Dredništvo in ;* npravništvo:
Ljubljanar ' m Karla Blarksa trg;X (prej Tnrjaški trg)_
kamor .naj se tudi/ pošiljajo rokopisi.
Boj asigSeškega proletariata.
Veliki spopad med Delom in Kapitalom v Angliji — generalna stavka — ni prinesel tega, kar je kazal na prvi pogled in kar bi prinesel, če bi se dalo vse tako izpeljati na eden mah, kakor se govori v tezah in resolucijah v zborovalni dvorani.
Da je tako, so krive okoliščine: nepripravljenost delavstva, stavkolom-stvo, ki se redi iz brezposelnosti, in militarizem, ki malodane (le bodimo odkriti) sam zaleže v danih okoliščinah, da zlomi neoboroženo četudi številno in pri tem malo zavedno delavsko armado.
To je spoznal tudi generalni svet angleških trade-unionov (strokovnih zvez). Pred njim je stalo: ali zaigrati tisočero delavskih eksistenc, uničiti organizacije, a se niti za korak približati končnemu cilju, morda celo pasti še v črnejšo reakcijo, ali pa resiti vse in obdržati to, kar je bilo pred stavko.
Zastopnik vlade je predlagal podlago za ureditev rudarskega vprašanja, in sicer:
1.	Država daje še v naprej podporo rudnikom, dokler se ne reorganizira celokupna rudarska industrija.
2.	Država da podporo onim rudarjem, ki se bodo preselili v nove rudnike iz starih, v katerih se bo ustavilo obratovanje.
3.	Plače rudarjem se ne znižajo in delovni čas ostane še nadalje 7 ur.
4.	Vladna komisija skupaj z delavskimi zastopniki naj pregleda celokupno stanje rudarstva in predloži konkretne predloge za moderniziranje rudnikov, s čimer se bo dvignila produkcija pri nižjih stroških.
* 5. Za vse delavce pri vseh rudnikih Anglije se določi enotna minimalna plača.
Generalni svet je nato 12. maja proglasil konec generalne, stavke. Vsi delavci razen rudarjev so se vrnili na delo do 17. maja. Rudarji stavkajo dalje, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve.
Generalna stavka, ta silni spopad med Delom in Kapitalom, je odbila napad na delovni čas in na plače ter prisilila angleško buržuazijo na reformo v industriji, ki se ne bo izvršila samo na stroške delavstva.
Popolna zmaga to ni, pač pa je velik korak k zmagi. To je uvod k nadaljnim zmagovitim bojem angleškega proletariata.
, Kaj se dogaja danes v Angliji? T( je svpječasno že prerokoval Ka: JVTr* Gsoko razviti kapitalistični družb rekoč: „Produktivne sile bodo prisl v nasprotje s kapitalističnimi razme rami in bodo nujno zahtevale social zacijo vseh proizvajalnih sredstev.“ T se pravi: Angleški rudniki v poses posameznih podjetniških družb se n morejo več razvijati v tem ozkem okvii ju. Rudniška industrija se mora pn ali slej socializirati, če noče Angliji da ta njena najvažnejša industrija pro pade.
Da se bo pa še bolje razumelo tc kar smo že uvodoma povedali, zakć niso angleški trade-unioni vodili gene
ralne stavke do popolne zmage, treba je, da se malo ozremo nazaj v angleške razmere.
V Angliji je buržuazija že zgodaj uvedla svobodo organiziranja in splošno volilno pravico. Radi tega angleški proletariat ni bojeval onega ostrega političnega boja, kakor se je vršil v ostalih državah, n. pr. v Avstro-Ogrski in Nemčiji, kjer si je moral proletariat s težkimi večletnimi boji izvojevati splošno volilno pravico in svobodo strokovnega ter političnega organiziranja. Zato je v Nemčiji najprej obstojalo politično gibanje in šele pod vodstvom politične stranke so se ustanovile strokovne organizacije. V Angliji so pa obratno obstojale strokovne zveze več desetletij prej, preden se je iz samih strokovnih zvez ustanovila politična delavska stranka. Angleške strokovne zveze niso obstojale in delovale na podlagi razrednega boja in razredne solidarnosti, temveč na podlagi čiste poklicne ali stanovske solidarnosti. Železničarji od navadnega delavca do visokega železničarskega uradnika so se šteli za svoj poseben stan in se niso čutili skupaj z ostalim delavstvom kot člani enega velikega proletarskega razreda. Strokovno so bili člani, n. pr. železničarskega trade-uni-ona, politično pa so pripadali eni meščanski stranki, bodisi konservativni, bodisi liberalni — delavske stranke sploh ni bilo.
Šele proti letu 1914, zlasti pa po svetovni vojni se je začel angleški delavec razredno, politično prebujati. Toda to razredno prebujenje je šlo počasi — večina delavstva je bila še vedno pri meščanskih strankah Še leta 1921 so se rudarji v svoji tromesečni stavki zaman trudili, da pripravijo železničarje in pristaniške delavce v solidarno stavko.
• Sedanja generalna stavka je v primeri s prejšnjim stanjem gibanja angleškega delavskega gibanja višek razvoja k razredni solidarnosti.
K temu še moramo pogledati na še precej številen, čeravno manjšinski, kader razredno nezavednih, še popolnoma hlapčevskih duš, ki so vršili stavkokazno delo. Izdajali so za skledo leče svoje bojne tovariše in sami sebe. Tista mehkočutnost, ali kako bi nazvali tisto uredbo, da se je prevažalo mleko in provijant, ne spada v boj in je tudi mnogo kriva, da že v devetih dneh ni padla buržuazija na kolena. V boju pač sovražni armadi druga drugo ne zalagata z živili, niti za bojiščem stoječe gledalce. To treba pomniti. In zato so bili omogočeni taki izrodki, kakor so stavkokazi. Med rudarji pa ni nobenega stavkokaza. Tam se ne bije samo boj solidarnosti, kakor je to bila generalna stavka, nego direktno boj za rudarske interese. Razredna nezavednost pa ne razume, kaj je to solidarnost in da je v danem slučaju rudarski boj tudi boj vsega delavstva. In v taki situaciji se je izkazalo vrhovno angleško strokovno vodstvo na višku položaja. S tem tudi razumemo konservativnost delavskih voditeljev, ki so se ognili odločilnemu naskoku, ker so videli, da bi ne uspel. Umetnost strategije je v tem, matematično znati izračunati posledice odločilnega koraka, ali gredo te posledice
v plus ali v minus. Pravočasno znati zaključiti generalno stavko, ki je izbruhnila le kot demonstracija, to je spretnost voditeljev.
Konservativna vlada je takoj spočetka proglasila generalno stavko za proti državno inje izjavila, da se ne mara pogajati prej, dokler ne preneha delavstvo stavkati. V tem vidimo, da je ravnala točno tako, kakor v Jugoslavija leta 1920 Koroščeva vlada ob priliki železničarske stavke. V celi državi je proglasila izjemno stanje in poslala v vse kraje vojaštvo v najmodernejši bojni opremi s tanki, oklepnimi avtomobili, ročnimi granatami itd. V pristaniščih in velikih rekah so bile noč in dan za boj pripravljene najmodernejše vojne ladje. In kaj se pravi imeti golorok opravka s tako silo, zna vsak, kdor je bil vojak in ima možgane v glavi. Zato bi vsaka neprevidnost s strani stavkovnega vodstva bila za vse delavstvo usodepolna.
Stavkovno vodstvo je pač odgovorilo, da je štrajk strogo strokoven, da delavstvo s stavko brani le upravičene zahteve rudarjev. Zakaj je moralo stavkovno vodstvo tako odgovoriti? Ker angleško delavstvo, kakor smo že .rekli, ni bilo pripravljeno na končen, odločilen boj in bi padla v hrbet stavki ona manjšina delavstva, ki se še vedno nahaja pod meščanskim vplivom in ki je opravljala stavko-kazke posle.
Kaj se to pravi?
Na današnji stopnji moderne kapitalistične družbe s samo gospodarsko stavko najvažnejše delavske kategorije, kakor so n. pr. železničarji in rudarji, ne morejo izvojevati svojih naj-dalekosežnejših zahtev. To dokazuje med drugim tudi železničarska stavka v Jugoslaviji 1. 1920. Vlada se postavi z vsem državnim aparatom proti delavstvu. Buržuj lahko vzdrži stavko silno dolgo, čeprav težko. Delavstvo pa ne more ostati dolge mesece brez zaslužka. Generalen gospodarski delavski boj se more danes končati s popolno delavsko zmago le tedaj, če je delavec sposoben, da gre v boj za politično oblast, da vrže vladajoči režim in sam osvoji politično oblast. Pri boju za politično oblast pa proletariat ne sme imeti cele vojaške armade proti sebi, če hoče zmagati.
Za to osvojitev politične oblasti pa to pot angleški proletariat ni bil niti pripravljen, niti še sposoben. Če bi stavkovno vodstvo ne sprejelo ponujenega kompromisa bi stavka propadla z najhujšimi posledicami za svetovno delavstvo.
Tako pa je angleški proletarec odbil ofenzivo kapitala, zvrnil s svojih ramen breme, ki so mu ga hoteli naložiti, prisilil buržuazijo, da na državne stroške zboljša rudarstvo in dosegel za delavstvo začasno ugodno rešitev. S te sedanje postojanke bo pa šlo angleško delavstvo v nove, hujše in odločilne boje.
Dvajsetletnica generalnega štrajka v Bosni.
V nedeljo dne 23. maja so se zbrali v Sarajevu proletarci iz vseh krajev Jugoslavije, da skupno z bosanskimi so-
drugi proslave dvajsetletnico razrednega pokreta v Bosni.	ffSsSSLlaiH
Teptan od avstrijskega j* absolutizma skozi dolga leta, je bosanski delavski pokret leta 1906 nenadoma bruhnil na dan in izvojeval svojo prvo zmago.
Začel se je z mezdnim gibanjem^Jde-lavk v tobačni tovarni, katerega je hotela vojaška uprava zadušiti z aretacijami, pretepanjem in preganjanjem. Sarajevsko delavstvo je šlo v tisočih na cesto, pred policijo, zahtevalo izpustitev aretiranih, svobodo združevanja in organiziranja. Začele so se demonstracije, stavile vladi zahteve, na katere je okupacijska oblast odgovorila s policijo, žandarmerijo in vojaštvom.
Z brizgalnami so brizgali vodo v delavstvo, ki je prerezalo cevi; okna na policijski direkciji razbije delavstvo s kamni, policija pa navali na konjih z golimi sabljami na ženske, vojaki z bajonetfjna puškh, padli so streli in delavska kri“je okrvavila sarajevske ulice, na katerih^so obležali mrtvi delavci.
Na ta nasilja okupacijskih avstrijskih oblasti odgovori delavstvo e, petdnevno generalno stavko v Sarajevu, ki s» je kljub aretacijam že drugi dan razširila na Travnik, Zenica, Doboj, Mostar in ostale industrijske kraje. Okupacijske oblasti izgube glavo ter končno pozovejo delavce na razgovore, jim obljubijo svobodo organizovanja in zborovanja ter posredujejo pri poslodavcih za regulacijo plač.
Tako so delavci končno po težkih borbah in žrtvah prvič zmagali. Iz ilegalnega, povsod preganjanega, je nastal legalen delavski pokret, ki je zbral okoli sebe delavske mase ter z vedrim čelom in smelo korakal v bodočnost — v nove boje. —
Proslava dvajsetletnice, ki se je vršila v nedeljo, je bila le deloma dovoljena; prepovedani pa so bili vsi obhodi in nošenje zastav.
V nedeljo je bil zjutraj sprejem na kolodvoru, na kar je delavstvo skupno odkorakalo v delavski dom, od tam pa v gledališče, kjer se je vršila slavnostna akademija. Iz akademije je šlo delavstvo v masah na pokopališče, kjer se je poklonilo na grobu s. Sokoloviča, vsem leta 1906 v Sarajevu ter ostalih krajih padlim žrtvam. Spominski govor je držal Bogoljub Curič, na kar je pevski zbor „Proleter“ odpel marseljezo. Pri celi slavnosti je igrala železničarska godba.
Cela proslava je pokazala, da se razredni delavski pokret v Bosni in Hercegovini rapidno širi in narašča in da postaja faktor, preko katerega se ne bo moglo iti.
Živel razredni boj !
Živel razredni delavski pokret.
Iž bolniške blagajne.
Zveza jugoslovanskih nacionalnih železničarjev nas je po glavni skupščini bolniške blagajne napadla, da vršimo demagogijo, ter je ugotovila, da je ves centralni upravni odbor bolniške blagajne v rokah funkcionarjev zveze, ki bodo delali le v dobrobit članov, to je železničarjev.
Njih časopis z dne 12. maja 1926 poroča glede bolniške blagajne v resoluciji naslednje:
^Nevzdržno stanje v bolniški blagajni je odpraviti, krivce, ki so povzročili ugotovljene nedostatke, je iz-
ročiti zasluženi kazni. UJNŽ izjavlja, da bo potom svojih mandatarjev v oblastnih in centralnem upravnem in nadzorstvenem odboru podvzelo vse zakonske korake, da zaščiti pravice osobja in bolniško blagajno uredi. Od države neizplačane prispevke po zakonu je zasigurati potom naknadnih kreditov. Istotako je železniška uprava moralno in materialno odgovorna za vse posledice dosedanjega gospodarstva in dolžna nastalo škodo bolniški blagajni nadoknaditi.
Seveda, v Beogradu gospodje niso tako bojevito govorili, tam so pač parirali svoji centralni upravi. Svoje poročilo pa konča zveza z naslednjim:
Glavni uspeh UJNŽ prošlega leta so volitve v bolniško blagajno. V vseh pokrajinskih organizacijah razven v ljubljanski so prodrle naše liste in je centralna uprava humanitarnih fondov sestavljena samo iz članov našega Udruženja, ki ho tudi skrbela, da se železničarjem ne bodo godile krivice, kakor dosedaj.
Da, v centralni upravi bolniške blagajne res sede samo vaši naj večji pied-stavniki, kot Milivojevič, Gjorgjevič, Bakič (direktorji ter višji uradniki).
Kakšno pa je njih delo, pa sledi iz
naslednjega:
Kakor je vsem znano, smo predložili glavni skupščini bolniške -blagajne več predlogov v interesu železničarjev, med drugim tudi predlog, da naj plača vse stroške za zdravljenje v kopališčih bolniška blagajna, ker le na ta način bo mogel tudi delavec in njegova družina se zdraviti v toplicah. Vendar gospodje „nacionalni“ so šli preko teh predlogov, češ, to bo že vse pravilno rešila naša centralna uprava.
In kako je rešila, naj dokaže naslednji odlok:
„Centralni upravni odbor (bolniške blagajne) je na svoji seji dne 29. aprila sprejel sklep, s katerim je odobreno dajanje denarnih podpor za zdravljenja v toplicah.
Oblastni upravni odbori smejo odobriti zdravljenje v toplicah članom bolniškega fonda, katere je napotila za zdravljenje v toplice kofhisija ali šef-zdravnik, a družinskim članom samo izjemoma, ako je po mišljenju šef-zdravnika kopališče nujno potrebno ter se ne more nadomestiti z drugim zdravljenjem. Za zdravljenje v toplicah plača bolniški tond zdraviliško takso, zdravnika in kopeli, članom, katerim je potrebno zdravljenje v toplicah, smejo oblastni upravni odbori odobriti denarno podporo 20 Din dnevno; za družinske člane pa 15 Din dnevno.
Ako se bolnika pošlje v toplice, kjor ni doma bolniške blagajne, ali ako v domu ne dobi prostora, sme oblastni upravni odbor odobriti še denarno podporo za stanovanje in to za jednega bolnika. 15 Din dnevno, za dva ali več bolnikov ene družine pa 20 Din dnevno.
Ako gre delavec v toplice, dobi za čas zdravljenja 70% hranarine, ki ne zadostuje niti za prehrano njegove družine, kaj še za obleko in šolanje otrok.
Hrana in stan v srednjih kopališčih stane 70 Din dnevno, on bi pa dobil kot podporo 35 Din dnevno v najboljšem slučaju, a ostalih 35 Din naj plača iz svojega žepa. — Ako bi to hotel, bi moral imeti najmanj 6 Din urne plače ter dati vse, kar mu da bolniška blagajna kot hra-narino, za stan in hrano v toplicah, doma pa naj pusti ženo in otroke brez vsakega krajcarja, da poginejo lakote in bede.
Pri tem pa moramo ugotoviti, da pretežna večina delavstva sploh nima 6 Din urne plače.
Iz tega je jasno razvidno, da je pri sklepu novega centralnega upravnega odbora bolniške blagajne, ki je popolnoma v rokah zveze, udaril po delavstvu in mu popolnoma onemogočil vsako zdravljenje v toplicah.
Proti gornjemu odloku centralne uprave smo protestirali v ljubljanskem upravnem odboru z zahtevo, da se takoj prekliče in najkasneje v juniju skliče izredna glavna skupščina, ki naj reši to in vsa ostala vprašanja v korist delavstvu. — Obenem je tudi centrala USŽJ poslala protest na kompetentna mesta.
Gospoda „nacionalni železničarji“ pa so si z gornjim odlokom spletli zopet en dokument, iz katerega je razvidno, koliko jim je interes delavstva pri srcu. Ni čudno, da jim da potem generalna direkcija za njih kongrese osudstva ter posebne vlake.
Zakaj primanjkuje kreditov.
Po „Slovencu“ prinašamo naslednje poloficijelno poročilo ljubljanske direkcije:
Velika poneverba železniškega materiala.
Železniška varnostna straža ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani je pred kratkim dognala, da je neki železniški uslužbenec prodal v Ljubljani raznovrsten material, kakršnega uporabljajo železniške delavnice. Pravočasne poizvedbe s pomočjo organov državne policije so privedle na pravo sled. Poneverbe materiala je bilo osumljenih več železničarjev. Po njih zaslišanju in priznanju, kakor tudi po izpovedbah prič je bilo ugotovljeno, da je bilo v zadnjih mesecih poneverjenega in razprodanega materiala v vrednosti preko sto tisoč dinarjev in sicer največ v kurilnici, deloma pa tudi pri gradbeni sekciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Na osnovi teh ugotovitev so bili izročeni v preiskovalni zapor trije uradniki III. kategorije in en dnevničar, vsi iz Ljubljane. Ravnateljstvo je uvedlo takoj obsežno splošno preiskavo glede manipulacije z materialom ter je uspelo, da bo večji del škode povrnjen.
Mislimo, da k temu ni potreben komentar ter da so osebe, ki so udeležene, postranska stvar. Pričakujemo pa, da uprava ne bo postopala le proti nižjim uradnikom, ampak proti komurkoli, za katerega se bo izkazalo, da je posredno ali neposredno udeležen.
Enaki slučaji se vrše drugod. Na primer v Lepoglavi (ena največjih kaznilnic v Jugoslaviji) so aretirali načelnika kaznilnice, bivšega državnega pravdnika, toraj eno izmed najzaupnejših upravnih oseb, radi poneverjenja državnega premoženja, katero gre v milijone dinarjev. In tako prinašajo časopisi dnevno vesti o sličnih slučajih ter ni čuda, da primanjkuje kreditov na vseh koncih in krajih ter hoče uprava se rešiti z — redukcijami. —
Reducirajte korupcijo, postopajte proti prizadetim tako, kot postopajo v Rusiji, in kmalu bo tega konec.
Internacionalni pregled.
Nemški sindikati proti reakciji.
Centrala „Splošnega sindikalnega saveza“ je na svoji seji dne 6. maja sklepala o merah, ki jih bo podvzela proti pojačanju reakcionarnega kurza v Nemčiji. Nemška vlada je namreč sklenila cel kup ukrepov, s katerimi hoče na celi črti poslabšati demokratska prava in svoboščine nemškega delavskega razreda.
Pred nedavnim je zabranila izvešanje rudečih zastav na delavskih shodih. Sedaj hoče omejiti pravo zborovanja na ta način, da se ne sme noben shod obdržati, ako ni prijavljen policiji in dovoljen ter ako ni preje prijavljen ime in naslov govornika.
Nemški sindikati so ostro in odločno obsodili ta reakcionarni korak nemške vlade obvestivši jo, da se bodo proti tem šikanam borili na življenje in smrt.
Italija ima — ministerstvo sindikatov.
Pretekli mesec je fašistični ministerski svet v Italiji končno sprejel takozvani sindikalni zakon, v katerem je predvidena tudi ustanovitev posebnega ministerstva za delavske organizacije. To ministerstvo bo prevzel sam Mussolini, da bo, kot pišejo fašistični listi, „z novim reguliranj ein delavnih pogojev in dela označil početek nove fašistične države“.
S tem je popolnoma uničena svoboda združevanja, ker bodo pripoznane le faši-stovske organizacije.
Kongres internacionalne transportne federacije.
V času od 15. do 22. septembra 1926 se vrši v Parizu kongres ITF, katerega provizorični dnevni red je naslednji:
1.	Otvoritveni govor predsednika ITF.
2.	Volitev predsedstva kongresa.
3.	Verifikacija mandatov.
4.	Določitev dnevnega reda.
5.	Poročilo eksekutivnega komiteja.
6.	Blagajniško poročilo.
7.	Diskusija o predloženih predlogih.
8.	Sprememba pravil.
9.	Določitev članarine.
10.	Določitev sedeža ITF.
11.	a) Volitev držav, ki bodo poslale zastopnike v generalni svet in eksekutivo ITF.
b)	Volitev generalnega sveta.
c)	„ namestnikov.
d)	Volitev eksekutive.
e)	„ tajnikov.
12.	Določitev države, kjer se bo vršil prihodnji kongres.
Istočasno se bo obdržala še posebna konferenca o elektrifikaciji železnic zlasti z ozirom na osobje.
Kongres saveza belgijskih železničarjev.
Kongres tega saveza, ki ima včlanjene poleg železničarjev še poštarje in mornarje, se je vršil dne 25. in 26. aprila v Brttsselu.
Glede avtonomnega upravljanja belgijskih železnic je kongres soglasno sklenil postaviti posebno komisijo, ki naj dela po naslednjih direktivah. Stremeti je treba:
1.	po prometu v interesu splošnosti, brez dobička;
2.	po ločitvi financ in knjigovodstva železnic od financ in knjigovodstva države;
3.	po izločitvi vseh političnih in kapitalističnih vplivov na upravo železnic;
4.	po točni ureditvi položaja osobja.
Končno je sprejel kongres še naslednjo resolucijo proti fašizmu:
„Z ozirom na fašistično početje, ki predstavlja nevarnost za demokracijo, za od delavstva izvojevane svoboščine in reforme, apelira kongres svečano na vse člane saveza, da se včlanijo pri za brambo demokratičnih pravic proti reakciji osnovanih delavskih hrambah, ter izraža tem obrambnim organizacijam svoje zaupanje, obenem pa se izjavlja kongres pripravljenim, z ozirom na nastali položaj poseči po delnem ali generalnem štrajku, ako bi katerakoli udruženja nasilnim potom hotela z ustavo zagarantirane svoboščine uničiti-“
Kongresu so prisostvovali zastopniki železničarskih organizacij Francije, Luksemburga, Holandske in Anglije.
V Rusiji streljajo defraudante.
Po „Jutarnem listu“ od 25. aprila 1.1. posnemamo: Iz Rige poročajo, da so odkrili v vladimirskih trustih za produkcijo stekla veliko defraudacijo. Revizijska komisija je ugotovila primanjkljaj 300.000 rubljev. Generalni direktor trusta je bil aretiran. V Radjanu je bil aretiran predsednik zavarovalne blagajne Golovin in vsled defraudacije obsojen na smrt. V Kazanu je obsojen na smrt blagajnik tamkajšnje državne banke Anisimov radi po-neverjenia 60.000 rubljev. V Tiflisu so neki člani tamkajšnjih korporacij radi korupcije in malverzacije bili ustreljeni. V Leningradu je bil na smrt obsojen direktor tamkajšnjega trusta „Len“ radi defraudacije 70.000 rubljev.
V guberniji Hrzonsk so bili obtoženi vsi člani tamkajšnje sodnije radi prejemanja podkupnin. Harkovski list „Komunist“ piše, da so vsi člani tamkajšnje sod-.nije zaprti radi prejemanja podkupnin.
Ubita šipa v železniškem vozu.
Pod Um naslovom prinaša „Slovenec“ št. 114 od 21. maja 1926 naslednji članek:
Mariborski gimnazijci so napravili te dni majniški izlet v Zagreb. Na povratku je eden od dijakov slučajno zadel z glavo tako ob šipo vagona, da se je ubila. Sprevodnik je zahteval takoj povrnitev škode in sicer za eno šipo 250 Din. Profesor, ki je spremljal dijake, se je uprl plačilu tako visoke svote in odrekel povrnitev škode v roke sprevodniku. Ta je takoj popustil in skrčil svojo zahtevo od 250 na 150 Din. Tudi tega zneska profesor ni plačal, ampak zahteval, naj pošlje železnica račun gimnazijskemu ravnateljstvu. Res je priromal od železniške uprave račun, a ne na 250 ali 150 Din, ampak le na 70 Din. Stvar je vredna, da se preišče, da ne bo kdo spet za ubito šipo v vagonu zahteval štirikrat več.
Iz konca samega izzveni sum, da si hočejo sprevodniki na račun potujočega občinstva z goljufijo prisvojiti za posamezne razbite predmete večje svote denarja.
V pojasnilo podamo sledeče:
Do 6. marca 1926 je veljal za odškodnine cenik bivše južne železnice, po katerem stane najmanjša šipa na čelni steni oziroma vratih 70 Din.
S tem dnem pa je bil ta cenik razveljavljen ter splošno uveden cenik odobren od M. S. z odlokom 5971 od 8. marca 1923 in po tem ceniku stane: šipa do Vi m2 80, šipa od V* do V2m2 150, šipa od Vs do %m2 250 Din.
Sprevodnik nima navadno seboj metra» ampak meri s tiskovino, na kateri je natiskana gornja tarifa ter je tako popolnoma mogoče, da sprevodnik na prvi pogled ne more določiti, ali je šipa večja od V2 m2 ali ne. V navedenem slučaju je merila šipa 70X52 in bi jo morala direkcija zaračunati s 150 Din in ne 70 Din, ker te tarifne postavke sploh ni v ceniku.
Obračamo se do mašinskega odelenja direkcije diž. žel. v Ljubljani, da se drži edino pravih tarifov, popravi napačni račun ter ukrene potrebno, da ne bo padala slaba luč na vlakospremno osobje, ki vrši vestno svojo službo.
Odsek vlakospremnega osobja.
Strokovni vestnik
Iz intervencij.
1.	Intervencija za kretniško in pre-mikalno osobje v Sevnici. Premikalno osobje v Sevnici vrši dnevno 9 do 10 ur premika, zlasti sedaj, ko obratuje tovarna „Jugotanin“. Nadkretniki in kretniki vrše 10/24urno službo, a ne dobe prostih dni v mesecu. Na našo intervencijo, da bi se doielil še en premikač in preuredila kretniška služba na 12/24urni turnus, smo dobili naslednji odgovor:
Direkcija državnih železnic Ljubljana št. 33503 26 '
Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije
Ljubljana.
Na tamošnji dopis z dne 21. m. m. sporočamo, da nam je vsaka pomnožitev osobja z ozirom na odrejene kredite popolnoma nemogoča. Razven tega znaša premikalna služba v Sevnici po premikalnih urnikih dnevno 7 do 8 ur.
Kar se tiče nadkretničarske in kret-ničarske službe pripominjamo, da se ista po aktiviranju varnostne naprave preuredi. Postavljanje varnostne naprave je v teku.
Načelnik saobračajnega odelenja Benedek.
2.	Intervencija za izplačilo klisurskih doklad za progovne obhodnike v Zalogu. Svoječasno je bilo odtegnjeno prog. obhod-nikom Taufer, Pezdir, Pavlovčič ia Sajnec kliaurska doklada, češ, da so jo neupravičeno prejemali. Intervencija se je vlekla skoro pol leta in šele sedaj smo dobili rešitev in sicer se bo navedenim klisurska doklada izplačala za nazaj od 1. aprila 1925 in v naprej se bo redno nakazovala.
3.	Intervencija za vlakospremno osobje. Dne 21. maja se je vršila na podlagi spomenice, ki je priobčena v „Strokovnem vestniku“ intervencija pri načelniku saobračajnega odelenja g. Benedeku.
Iz njegovih izjav smo doznali, da se je le v območju bivše južne železnice zaračunala ena ura za prevzem vlaka izven domicilne postaje v službo in da se je nas sedaj izjednačilo s celo državo in da to ne zadene le vlakospremnega, ampak tudi vse ostalo osobje. Radi tega moramo glede uračunanja te ure intervenirati ▼ Beogradu.
(Da se je mogel letos kršiti že pri sestavi turnusov osemurni delavni čas, je velika krivda na „Diuštvu strojevodij“, kjer se je vpeljal turnus do 37%, enako pa tudi na ostalih „stanovskih“ organizacijah, ki so v Hrvaški, Bosni in Srbiji lepo molčale, ko se je odvzelo vlakosprem-nemu osobju zaračunanje ene ure za prevzem vlaka izven domicilne postaje. Vlakospremno osobje pa opozarjamo, da boj za osemurni delavnik s tem ni končan, ampak se naj vsi trdno oklenejo razredno bojevne organizacije po celi državi, ker le na ta način si bode moglo obraniti in izvojevati svoje pravice. Op. ur.)
4.	Čezurno delo s. S. Krško. Zadeva ugodno rešena ter dobi plačane vse nedelje in praznike ter dnevno 2 čezuri.
5.	Na intervencijo za imenovanje pogodbenih delavcev »talnim, blokovnikov in nadkretnikovvi.kategorijo zvaničnikov ter razmer v Bubnjarcih in Kamanju, še nimamo odgovora, enako ne glede premogovnih delavcev v Jesenicah.
Deseturni delavnik strojevodij.
S 15. majem so dobili strojevodje nov vozni red in nov turnus brzotovornih vlakov Ljubljana-Zagreb. Mašinsko odelenje je res poslalo v kurilnico Ljubljana I svoj načrt turnusa par dni pred 15. majem v pogled, s katerim se pa strojevodji niso strinjali in tudi ne podpisali, ker ni od-
govarjal osemurnemu delavniku, namreč 30°/o službe, temveč je predvidel čez 40% službe, čeravno je bilo na turnusu napisano 37%, ker s tem se jih je že hotelo enkrat ogoljufati. Takoj na to so predložili strojevodje nov turnus kot svoj predlog, kateri bi bil bolj pravičen in odgovarjal osemurnemu delu. Ta turnus pa je neznano kje zaostal in sploh ni prišel na direkcijo. Zato so strojevodji ^ danes ogoljufani za osemurni delavnik, čez teden dni so strojevodji zopet napravili nov turnus, ki ga pa niso hoteli predložiti načelstvu kurilnice, da se ne bi kje zgubil, ampak so hoteli nov predlog turnusa predložiti naravnost na mašinsko odelenje gospodu Fincu, on jim je pa na kratko rekel, da se radi turnusov sploh ne razgovarja, ker je stvar rešena, in pravi, kdor noče v tem turnusu voziti, naj gre pa v drug turnus. Ali je to odgovor enega direkcij-skega zastopnika? Ali se more zbirati vsak strojevodja službo, kakor si sam hoče? Prav bi to bilo v današnjem času, potem hi prav gotovo noben strojevodja ne hotel peljati v tem gori omenjenem turnusu in mašinsko odelenje. bi moralo vlake odpe-vedati, edino to bi bilo najbolj pravilno, ali pa vlake v tem turnusu postaviti izven turnusa. Vprašamo vse merodajne gospode, kateri ste imeli opravka s turnusi, zakaj ne upoštevate določb o osemurnem delu? Ako za vas na direkciji velja šest in pol urni delavnik, za delavce v delavnicah osemurni delavnik, zakaj bi moralo strojno osobje vršiti službe 10 in več ur ? Gospodje vedno predbacivajo premogovne premije strojevodjem, češ, boste pa več zaslužili, ako boste več službe delali. Gospodje, dobro vemo, da vam ni zato, da bo strojevodja zaslužil nekaj več, res je le nasprotno, da če strojevodji več službe delajo, več premogovne nagrade dobijo gospodje na direkciji. Gospodje, kar je najpoglavitnejše, vam pa povemo, da strojevodje, ki niso turnusa podpisali, ne nosijo prav nobene odgovornosti v slučaju nezgode ne pri eni in ne pri drugi oblasti, za to bodo odgovarjali oni, ki so tak turnus sestavili. Obljubilo seje strojevodjem, da bo dobil vsak svoj stroj vrste 60 in 170, to pa ni mogoče, ker imamo sedaj manj strojev kakor pa v turnusu skupin, in še ti stroji so pokvarjeni; če bi politične nadzorne oblasti te stroje pregledale, bi jih prav gotovo veliko postavili izven obrata, tako pa gre kakor gre in če ne gre dobro, pa plača strojevodja kazen, to pa zato, ker zasluži lepo premijo, 1400 Din mesečno, gospodje na direkciji pa 4000 Din, ker cel mesec ni videl premoga, še doma ne, ker nima opravka z njim. Strojevodje bodo svojo pritožbo predložili na Generalno Direkcijo, ako še to ne bo pomagalo, pa na železniško miniaterstvo. Glede kršenja osemurnega dela.
Spomenica
vlakospremnega osobja direkcije državnih železnic Ljubljana za osemurni delavnik.
Direkcija Ljubljana hoče umetno na neutemeljeni način v turnusih zvišati delo od osem ur na doveturni delavnik in sicer s tem, da se naj vlakospremnemu osobju izven domicilne postaje za prevzem in oddajo vlakov ne računa več dotična ura za službo, ampak se šteje kot odmor z motivacijo, da se to tudi pri bivšem inšpektoratu drž. žel. ni računalo za službo.
Ker se pa s to motivacijo niso predpisi za službo vlakospremnega osobja in tudi njih odgovornost pri oddaji in prevzemu vlakov izven domicilne postaje spremenili, se vlakospremno osobje ponovno sklicuje na še vedno veljavne predpise in pravice.
Vsi predpisi so še na razpolago, da je vlakospremno osobje pri drž. žel., kakor tudi pri juž. žel. imelo celo uro za prevzem in oddajo vlaka v domicilni, kakor izven domicilne postaje plačano, t. j. bilo v bivši Avstriji in še v Jugoslaviji toliko časa, dokler ni bila kilometrina vpe-Jan»- Z vpeljavo kilometrine se je spre-“6ni samo zaslužek, nikakor pa ne služba
m odgoyornost.
Kako se je prenehalo zaračunati to uro osobju v območju bivšega inšpektorata, nam je tudi znano. pri direkciji drž. žel. v Zagrebu, kateri je bil tedaj ljubljanski inšpektorat podrejen, se je neki g. doktor izrazil, da se ta ura izven domicilne postaje ne računa v službo. To je bilo tedaj povedano tistim, ki so turnus sestavljali. To je pa bil samo izraz enega gospoda, nikakor pa ne sprememba predpisov za izpolnjevanje službe vlakospremnega osobja in ne more vlakospremno osobje
takih izjav poedinih gospodov vzeti na znanje za službene predpise.
Da je merodajnim gospodom vse to dobro znano, smo prepričani, ali vlako-spremnemu osobju se hoče s to motivacijo le umetno podaljšati delovni čas preko osemurnega delavnika.
Direkcijo drž. žel. si dovoljujemo sledeče vprašati:
1.	Ali so še v veljavi predpisi vlakospremnega osobja I. del za saobračajno službo, kjer se ravno tam predpisuje prevzem vlakov na glede v domicilni ali izven domicilne postaje?
2.	Zakaj se še vse dispozicijske postaje, katere imajo z vlakospremnim osobjem opraviti, ne glede na domicilno ali izven domicilne postaje, popolnoma drže predpisov in zahtevajo pripravljenost osobja ne eno uro, ampak dve uri pred odhodom vlaka?
3.	Zakaj se kaznuje osobje, ako ni točno eno uro preje pri vlaku ue glede na domicilno ali izven domicilne postaje?
4.	Ali ni uslužbencem sploh prepovedano po tirih ali še celo po vlakih hoditi, ako ni v službi?
5.	Kaj se zgodi z uslužbencem, kateri po mnenju uprave ni v »lužbi in se mu kaj zgodi, se ponesreči pri vlaku?
6.	Ali je merodajnim krogom znano, da pri tej obremenitvi vlakov in številu vozov ne zadostuje več ena ura za prevzem pa naj si bode doma ali izven domače postaje?
Vprašamo merodajne gospode, ali ima vlakospremno osobje osemurni delavnik ? Niti na papirju ne, ker osemurni delavnik znaša le 28% ne pa 30% dela, kam se naj računa vse zamude, katerih ni krivo vlakospremno osobje in znašajo pri večjem prometu najmanj 50 ur mesečno, za katere ne dobimo nikake odškodnine, kar je bilo preje plačano. Pri izvozni sezoni ste nam ves prosti Čas odvzeli in smo morali voziti.
Merodajne kroge pravočasno opozarjamo, da ne pretiravajo službe vlakospremnega osobja. Ker tu ne pride nevarnost in nezgoda samo za vlakospremno osobje v poštev, ampak tu prete nevarnosti in nezgode vsemu potujočemu občinstvu in narodnemu premoženju, katerega mu izročite za prevoz iz enega kraja v drugi kraj. Le z dobro ohranjenim in izvežbanim vlakospremnim osobjem je varnost prometa zagotovljena. Se stroj, kateri je iz železa in ako se ga le preveč izrablja, odpove in ravno tako je tudi s človeškim organizmom. Nikakor ne morete primerjati ostalega osobja in službe z vlakospremnim osobjem, ker ono je edino na železnici, katero ne more imeti istega reda v službi, v počitku, v hrani, kakor ga ima lahko ostalo osobje.
Redukcija železničarskih pravic.
Že osmo leto se eksperimentira v železniškem ministerstvu z ubogimi železničarji in osem let že odločujejo o naši usodi nestrokovnjaki, po veliki večini razni političarji, ki hočejo na eni strani nagraditi svoje „zveste“, na drugi strani uničiti svoje politične nasprotnike, pa četudi so najboljši delavci. In ko se mini-sterstvo menja, se menja politična smer in zopet je treba popravljati grehe, ki jih je završil prednik. — In tako so se lahko pri nas dogajali slučaji, da so v bolniški blagajni gospodarili razni laži-doktorji, tako se je lahko dogodilo, da so se v raznih direkcijah vršile malverzacije za milijone in milijone dinarjev.
Vsakdo, ki je prišel na vplivnejše mesto, se je čutil poklicanega, da napravi red, obenem pa se je čutil tudi zmožnega za to; od leta 1920 dalje se je videlo v delavstvu le nekake prevratne elemente, ki imajo preveč svoboščin in pravic, prevelike plače in premal delavni čas, in merodajni faktorji so se vrgli na delo, da vse to odpravijo. Ukinili so delavske zaupnike, omejili stalnost, napadali na vseh straneh osemurni delavnik, reducirali delavske plače, odpuščali delavstvo, vendar vse to ni rodilo željenoga sadu, ampak je položaj pogoršalo. — Danes se nahaja delavec v najbolj mi-zernem položaju in samo v ljubljanski direkciji je nad 3000 delavcev, ki ne zaslužijo mesečno po 800 dinarjev, s katerimi morajo živeti in oblačiti sebe in svojo družino. Pretežna večina teh delavcev je popolnoma izčrpana in bolna ter ni zmožna producirati. Na drugi strani pa se je pomnoževal upravni aparat ne oziraje se na dejansko potrebo.
In v letu 1926, ko je bil sprejet doslej največji budžet in ko smo z ozirom na izrecne obljube prejšnih ministrov pričakovali zboljšanje gmotnih razmer ter uveljavljenje reda, je prišla iz Beograda nova okrožnica, ki predvideva redukcije in štednjo, obenem pa so prišla iz vseh krajev Hrvaške, Bosne in Vojvodine poročila, da je bilo v začetku maja vrženih na stotine progovnih delavcev na cesto.
Zopet je uprava storila popolnoma napačen korak, ki ne bo privedel k ozdravljenju, ampak še poslabšanju bolezni, na kateri bira naš promet. Že danes imamo skoro v vsakem kilometru znamenje za počasno vožnjo, proga je razbita in nepopravljena, uprava pa gre ter vrže progovno delavstvo na cesto, češ, da ni kreditov. Ali se uprava sploh zaveda posledic?
Na drugi strani je uprava pogazila osemurni delavnik ter vpeljala pri strojnem in vlakospremnem osobju devet do deseturni delavnik, ki se zlasti občuti v zagrebški direkciji (sama pa v ministerstvu, generalni direkciji in ostalih direkcijah lepo varuje svoj šestinpolurni delavnik s počitkom ob nedeljah in praznikih; kje bi pač razne nežne gospodične in gospodje mogli pri svojem „trudapolnem“ delu vzdržati osem ur dnevno? Op. nr.) Sedaj je naredila napad še na postajno ter progovno osobje v malih postajah, kjer je vpeljana 12/24 ali 16/24 in še daljša služba, ter odredila, da mora vse osobje kriti svoje dopuste samo, ker ni kreditov za dijete. Poleg tega pa naravnost kruto kaznuje ravno isto osobje z denarnimi in disciplinskimi kazni za vsako malenkost. Delavskemu osobju je končno še znižala premije, a kot protinagrado zahteva od tega osobja čim večjo produkcije, na drugi strani pa grozi z znižanjem urnih plač (kot n. pr. v kurilnici Zagreb, kjer so nekaterim že redncirali). Ako se bo tako eksperimentiralo naprej, bo leto 1926/27 res usodno za naše železnice, kakor je dejal železniški minister povodom proračunske debate v parlamentu. — Že danes se produkcija delavnic in kurilnic stalno manjša, stroji, ki bi imeli iti v popravilo ter razne revizije (enoletno itd.), morajo voziti vlake in se pri tem popolnoma pokvarijo (to je zlasti slučaj v Zagrebu) in na jesen, ko bo prišla izvozna sezona, ne bo ne lokomotiv in ne strojev, proga bo v slabem stanju in — osobje nezadovoljno ter ogorčeno vsled vednega preganjanja in kratenja že itak popolnoma okrnjenih pravic
Predvidevamo vse te posledice in z vsemi temi vprašanji se je tudi bavila o binkoštnih praznikih konferenca železničarskih zaupnikov v Sarajevu, ki je po daljši debati z ozirom na zadnje odloke ministarstva sprejela navodila za bodoče delo in za zaščito naših interesov.
Patrebno je napraviti remeduro od zgaraj, zahtevati red in delo od upravnega osebja na direkcijah, postaviti železnice na trgovsko-komercionalno bazo, osigurati osobju pravice ia osemurni delavni čas ter čimpreje pristopiti k uzakonjenju zakonov, ki naj definitivno urede vsa še odprta delavska vprašanja.
Vse to pa se ima izvršiti v sporazumu in s sodelovanjem prizadetih, ako se hoče doseči kak trajen uspeh. Dokler pa bodo v ministerstvu zborovale razne konference direktorjev za zaprtimi vrati in pripravljale reorganizacijo prometne službe, povemo, pa bo taka reorganizacija slaba in tudi najhujša centralizacija ne bo rešila, ampak bo še poslabšala položaj.
Konferenca svetilničarjev.
Dne 13. maja 1926 se je vršila v Zi-•danemmostu konferenca svetilničarjev, katere so se udeležili zaupniki iz Maribor gl> kol., Tezno, Ljubljana gl. kol. in gor. kol., Zidanimost, Zalog in Novomesto. Po referatu o položaju, v katerem se nahajajo svetilničarji, je bila sprejeta naslednja resolucija, katera je bila s spremnim pismom predložena na kompetentna mesta:
Resolucija
sprejeta v Zidanemmostu na sestanku zbranih svetilničarjev, kateri se je vršil dne 13. maja 1926.
Po zakonu smemo zahtevati iste pravice, katere so se priznale mornarskim svetilničarjem, ker mi spadamo vsi pod zakon saobračajnega osobja in pod eno miniaterstvo saobračaja.
Provedbena komisija je nas svetilničarje, kateri smo služili pri poprejšnji južni železnici, prevedela kot svetilničarje; nismo pa dobili čin zvaničnikov II. kategorije,
kakor se je pa to dalo mornarskim svetilničarjem.
Ker moramo našo službo opravljati po signalnem pravilniku, kateri pravilnik spada pod eksekutivno službo, se naproša ministerstvo saobračaja, da nas naknadno grupira med kategorije kretnikov in pre-mikačev, v kateri grupi smo svetilničarji vedno bili uvrščeni. Opravljati moramo službo pri raznih acetilenskih in oljnato-plinskib napravah in razsvetljavah, kakor tudi pri električnih razsvetljavah, ter zahtevamo, da se nas bode uvrstilo med eksekutivno osobje.
Ker opravljamo službo na strehah osebnih vozov in imamo še razne oljnate in petrolejnate razsvetljave, zahtevamo, da se nam podeli zopet delovna platnena obleka katero smo poprej imeli, in to je vsakega pol leta bluzo in hlače iz modrega platna; naj se nam podeli letno suknena in usnjata čepica, ne pa tako, kakor je sedaj, da imamo na dve leti pravico do suknene čepice. Tudi se naj svetilničarjem podeli letno bluza in hlače iz sukna in par čevljev.
Dopisi.
Maribor gl. kol. Železničarsko pevsko društvo „Krilato kolo“ daje na znanje, da razvije dne 4. julija 1926 ob petletnici obstoja društva svoj društveni prapor. Obračamo se že danes na vse podružnice USŽJ, da na ta dan ne prirede nobene veselice, ampak narede dobro agitacijo med sodrugi, da se udeleže kolikor mogoče naše proslave.	Odbor.
Ljubljana gl kol. Kaj je s tretjim možem za stolp III? Na ponovne intervencije smo dobili na direkciji odgovor, da se bo to vprašanje ugodno rešilo ter zopet dodelil reducirani blokovnik nazaj. Postaja Ljubljana gl. kol. da bo to v lastnem delokrogu rešila. Vprašamo gospoda postajsnačelnika, ali sploh namerava to končno enkrat urediti, ali misli vse ostati le pri obljubah?
Logatec. Vsled nepredvidenih ovir se ni vršila veselica tukajšnje podružnice v nedeljo dne 30. maja 1926, ampak se vrši nepreklicno v nedeljo dne 6. junija 1926. Ker so vlakovne zveze zelo ugodne, vabimo sodruge in sodružice iz proge' Ljub-Ijana-Rakek, da napravijo izlet v Logatec ter se udeleže veselice. Čisti dobiček je namenjen v fond za zgradbo železničarskega doma.
- Celje. Za četrtek dne 3. junija 1926 smo sklicali dva javna železničarska shoda in sicer za progo Celje-Velenje. Sicer je na tej progi že več članov organiziranih, vendar jih je še veliko, ki sledijo zapeljivim besedam raznih gospodov ter pljujejo tako v lastno skledo, še več pa jih je, ki se sploh ne ^zavedajo pomena organizacije.
Shoda se vršita v Polzeli ob pol 3. uri popoldne, v Velenju pa ob 6. uri zvečer. Vabimo službe proste železničarje, da se shodov udeleže.
Ormož. Zopet nekaj novic!
1.	Nekemu premikaču se je naložila kazen 450 Din, ker je vršil službo, ki mu jo je odkazal predpostavljeni.
2.	Kar se je začel nov vozni red, lahko vozijo tudi skladiščni sluge tu in tam za zavirače.
3.	Imamo nekega gospoda, ki je zadnjič dejal nekemu delavcu: „Vi več zaslužite kot dva druga; v osemurnem delavniku se ne oddihava.“
4.	Čim več dela ima kretnik, več se mu ga da; sedaj mora nekemu gospodu prometniku še pol ure daleč nositi večerjo.
Pa pravijo, da ni luštno v Ormožu. Prihodnjič kaj več.
Kurilnica Ljubljana II. Pri nas
imamo neko društvo profesionistov, ki hodi baje intervenirat v Beograd, na direkcijo in ne vem še kam, ter vedno prinese kake uspehe nazaj. Ko pa bi se imela njih poročila izpolniti, se pa vedno pripeti, da se zgodi ravno nasprotno in njih uspehi se razprše v — nič. Ni zadosti, ljudem nekaj povedati, treba je tudi delati, da se dotično potem izpolni.
Novomesto. Vlakospremno osobje Novomesto si je na dveh sestankih izvolilo štiri zaupnike, in sicer dva od Udruženja ih dva od Saveza. Ker se pa gotovi elementi pojavljajo, ki niso nikaki zaupniki in hodijo h gospodu načelniku in gospodu kontrolorju, s kakšnim namenom nam ni znano, mislimo si pa lahko, da hodijo ti petelini denuncirat ljudi.
Opozarjamo jih, ako sami ne vedo, da imamo zaupnike, kateri so izvoljeni od vlakospremnega osobja, in da drugi nikakor niso upravičeni, kakšne intervencije za vlakospremno osobje izvrševati.
Čast gospođu načelniku, ki je enemu od teh v obraz povedal, da ni zaupnik osobju in da nima on nič za iskati pri njem.
Pustite zaupnikom, ki so izvoljeni zato, da oni izvršujejo svojo dolžnost, in drugi si pa naj pomirijo žilce.
Proslava 20Ietnice obstoja razredne železničarske organizacije v Ptuju.
Leta 1901 ja bila otvorjena v Ptuju filialna železničarska delavnica, v kater» je bilo premeščenih več profesionistov iz mariborske delavnice. Ker so bili nekateri od teh že v Mariboru organizirani, so šli v Ptuju takoj na delo in že leta 1903 so najagilnejši sodrugi Brunflicker, Šegula in Kozman ustanovili vplačeval-nico „Allg. .Rechtschutz- und Oewerk-schafts-Verein-au, dne 20. junija 1906 pa se je iz te vplačevalnice razvila podružnica ter je bil na občnem zboru, katerega se je v imenu sekretariata udeležil s. Kopač, izvoljen naslednji odbor:
Rozman Franz predsednik, Bevardy Pavel namestnik, Emeršič Josip tajnik, f Blagar Alojz blagajnik, f Čerle Maks kontrola, f Marenčič Anton kontrola, Gregorec Simon odbornik, Lampreht Martin odbornik, f Ribič Ivan odbornik, Frass Jakob odbornik. (S f zaznamovani so že umrli.)
Za tem občnim zborom je organizacija v Ptuju dobro uspevala ter se je leta 1907 udeležila pasivne rezistence in nato v vseh akcijah do stavke leta 1920 aktivno sodelovala. Najmočnejša je bila v letih 1918 do 1920, ko je štela 242 rednih članov. Po ponesrečeni stavki je število članov rapidno padlo in v dobi persekucij so vzdržali le najzavednejši člani.
V	preteklem letu in zlasti po ujedi-jenju pa se je podružnica zopet zelo okrepila.
Dne 20. junija 1926 poteče 20 let od ustanovitve podružnice ter proslavi Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije 20 letnico ptujske podružnice z „železničarskim izletom“ v Ptuj, ki se vrši dne 20. junija 1926, ter poziva tem potom vse svoje podružnice ter vse službe proste sodruge, da se tega izleta sigurno udeleže in sicer vzamejo podružnice, ki imajo zastave, te seboj.
V	Ptuj se odpeljemo z jutranjimi vlaki, tako da pridemo v Ptuj ob 3/4 10 uri dopoldne, odkorakamo z mariborsko železničarsko godbo na čelu na javen železničarski shod v „društveni dom“.
Po shodu bo skupen obed, nakar bo ob dveh popoldne zbirališče pred magistratom in skupen odhod v „Ljudski vrt“, kjer bo koncert železničarske godbe in pevskih društev ter veselica.
Domov se povrnemo z večernimi vlaki ob 23. uri.
Razvitje zastave.
Železničarsko pevsko društvo „Krilato kolo“ v Mariboru Vas obvešča, da proslavi dne 4. julija 1926 petletnico svojega obstoja, združeno z razvitjem društvenega prapora.
Ker bo ta delavska slavnost največja, ki jih bo letos v Mariboru, vabimo vsa delavska kulturna društva, da se slavja udeleže.
Sodrugi! Sodružice! V trenutku, ko razvijamo svoj prapor, želimo, da se zgrnejo okoli njega množice razredno zavednih borcev. Prapor, ki bo poslej vihral na čelu naših vrst, bo naš tovariš v gosti vrsti praporov ostalih naših razrednih kulturnih organizacij; zbrani okrog njega bomo korakali pevajoč in bojujoč se našemu cilju — socializmu nasproti.
Slavnost se bo vršila po sledečem sporedu: V soboto dne 3. julija 1926 ob 8. uri zvečer akademija delavskih pevskih društev iz Maribora in drugih krajev Jugoslavije v Götzovi dvorani. V nedeljo dne 4. julija 1926: 1. Sprejem gostov na glavnem kolodvoru od Vs?. do VilO. ure
in odhod na slavnostni prostor. 2. Pozdravni govor. 3. Razvitje prapora. 4. Zabijanje spominskih žebljev. 5. Slavnostni obhod z zastavo po mestu. 6. Ob 13. uri kosilo. 7. Ob 14'30 zbiranje pri gostilni „Beli zaje“ na Meljski cesti in skupen odhod na veselični prostor v „Ljudski vrt“; v slučaju slabega vremena pa v veliko Götzovo dvorano.
Ona delavska pevska društva, ki nameravajo pri koncertu nastopiti, naj sporočijo najkasneje do 15. junija, katere pesmi bodo pela (največ dve). Pri celi slavnosti sodeluje „Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev“ v Mariboru.
Slično je postopati pri delavcih, ki ob nedeljah in praznikih ne delajo in se jim zato upošteva za leto samo 300 delavnih dni.
Pripominjamo, da za trošnine ni odtegniti davka.
Čistilne pavšale je smatrati kot delavske prejemke, je torej odtegovati od teh zneskov odpadajoči neposredni in invalidski davek, ter komorsko doklado.
Zneske zgoraj navedenih davkov je zaračunati v spisku obustav obrazec GKMS 12 in sicer je vpisati vsako vrsto davka v posebni rubriki s primernim nadpisom. Za dobo do 24. aprila 1.1. je odtegniti zneske naknadno v računski dobi od 25. aprila do 24. maja t. 1. in to ločeno od zneska za dobo od 25. aprila do 24. maja 1.1. in za vsako vrsto davka posebej v primernih rubrikah, s posebnim nadpisom.	Direktor:
Dr. Borko s. r.
Za polovično vožnjo na železnici je zaprošeno. Prosimo Vas, da nam sporočite najkasneje do 1. junija, v kakšnem številu se nameravate udeležiti te naše slavnosti, da Vam zamoremo pravočasno poslati izkaznice za polovično vožnjo, preskrbeti prenočišča itd. Cena izkaznicam za polovično vožnjo bo 10 Din in bo imel njen lastnik prost vstop k vsem slavnostnim prireditvam. Vsako društvo naj si določi svojega reditelja, ki bo pazil na red in disciplino pri svojih udeležencih in ki naj ima rdečo privezo na levi roki. Društvo obračuni prodane izkaznice na dan slavnosti pri blagajni. Z ozirom na slavnostno zabijanje spominskih žebljev v zastavni drog, Vas naprošamo, da si nabavi Vaše društvo spominski žebelj, ki ga boste pri slavnostnem zabijanju sami zabili. Žeblje si lahko nabavijo tudi posamezniki. Cena žebljev je: zlat po 100 Din, srebrn po 50 Din in naj se naročijo najkasneje do 1. junija t. 1.
Upamo, da se temu naročilu odzovete in nam blagovolite do 1. junija, kakor že zgoraj navedeno, potom priložene ček. položnice nakazati znesek 100 Din ali 50 Din, z natančno navedbo naslova naročnika, da nam bo možno o pravem času v žeblje gravirati imena. V slučaju, da se ne morete slavnosti udeležiti, določite pooblaščenca, ki bo zabil naročeni žebelj.
Sodrugi! Sodružice! Zaupajoč v Vašo solidarnost in zavednost, pričakujemo, da se odzovete našemu vabilu in da se boste udeležili te proslave v največjem številu s svojim društvenim praporom.
Dopisi naj se naslavljajo na društvenega predsednika: Oman Ignac, Maribor, Ob brodu štev. 5.
S sodružnim pozdravom!
Jančar Simon s. r. Oman Ignac s. r.
tajnik.	predsednik.
Korošec Alojzij s. r.
blagajničar.
Iz okrožnic.
Davek na prejemke telesnih delavcev.
Vsem službenim edinicam! V smislu čl. 177 finančnega zakona za leto 1926/27, objavljenega v Službenih novinah št. 72 iz leta 1926, plačujejo telesni delavci, ki prejemajo svoje prejemke od države, davek v celi kraljevini po čl. 5 zakona^ o odmeri davka za leto 1921/22 v Srbiji in Črni gori.
Na podlagi te zakonite določbe plačujejo vsi delavci direkcije drž. železnic Ljubljana od 1. aprila 1926 naprej na neposrednem davku 0'77°/o celokupnih prejemkov ter odpadajoči invalidski davek in Komorsko doklado.
Invalidski davek se odmerja in pobira po vsoti neposrednega davka za 1926 in 1927 davčno leto po naslednji lestvici:
Invalidski davek znaša:
		Na odmerjeni ne-		
		posredni davek:		
4 Din . . .		do vštetih	20 Din	
12		»	n	50	»
24	» ...	» »	100	n
48	n	•	•	•	n	»	200	n
74	n	...	» »	300	»
124	n	...	n	»	500	n
174	» ...	n	»	700	n
250	n	...	n	»	1000	n
378		r>	n	1500	n
520	n	...	n	»	2000	»
840	n	...	n	n	3000	n
1200	n	...	n	n	4000	n
1600	» ...	n	n	5000	n
Komorska doklada se odmerja in pobira s 50°/o invalidskega davka.
Primer:
Na letni davek Din 89 94 pri delavcu, ki dela v turnusu in prejema urnino po 4 Din za 8 ur dnevn > in 365 dni v letu, odpade letno 24 Din invalidskega davka, torej mesečno 2 Din, na komorno doklado pa letno 12 Din ali mesečno 1 Din.
Krediti za leto 1926/27. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je dostavila posameznim direkcijam naslednji odlok mini-sterstva saobračaja:
„Z ozirom na finančno in ekonomsko krizo kakor tudi slab dotok dohodkov za kritje odobrenih kreditov, je nastopila v celem resoru ministerstva saobračaja neizogibna potreba največjega varčevanja tako za osebne kot materialne izdatke.
Radi tega se izdajo naslednja navodila:
(Tu navajamo le glavne omejitve, op. ur.)
Celokupno številčno stanje vseh uslužbencev vštevši pomožno osobje (pisarniško pomožno osobje in delavce) po platnih spiskih za april 1926, ne sme nikdo v teku budžetskega leta 1926/27 povečati.
Ni treba zmanjšati številčnega stanja delavcev v delavnicah za popravilo voznih sredstev -od 31. marca 1926, ki je bilo prijavljeno za otvorjenje kreditov, zato pa mora biti produkcija v delavnicah maksimalna.
V	kolikor manjka kreditov za njihove plače do konca budžetskega leta, kakor tudi kreditov za izplačilo plač delavcem za vzdrževanje proge, prometno-komer-cielne in strojne službe, se bodo ti odobrili naknadno v teku junija in julija. Napredovanje iz stopnje v stopnjo se vrši samo 1. julija in 1. januarja po čl. 25 in 42 zakona o drž. prom. osobju, a izplačilo teh povišic se vrši iz v to svrho otvorjenih kreditov. Ako krediti za to niso otvorjeni, se morajo predhodno zahtevati.
Predloge za napredovanje iz nižje grupe v višjo (položajne plače) in iz kategorije v kategorijo, stavijo oblasne železniške direkcije in uprave železniških delavnic le dvakrat letno in sicer ločeno za vsako strokovno odelenje, ki jih pošljejo generalni direkciji radi odobritve.
Na isti način se morajo staviti tudi predlogi za novo postavitev uslužbencev.
V	tekočem letu se ne smejo staviti predlogi za napredovanje za uslužbenec, za katere to napredovanje ni predvideno v budžetu.
Na izpraznjena mesta uslužbencev, za katere so krediti že otvorjeni, se smejo postavljati drugi uslužbenci, katerih prejemki niso večji in ako je to neobhodno potrebno.
Kot izpraznjeno mesto se smatra:
a)	ako je uslužbenec penzioniran ali ako
umre,
b)	ako je uslužbenec odpuščen iz službe,
c)	ako je uslužbenec podal ostavko in je
ta sprejeta.
Administrativni dnevničarji in pisarniško pomožno osobje se ne smejo postavljati in izplačevati v breme kreditov za delavske plače. Ako je kaj takih dnevni-čarjev in pisarniškega pom. osobja, se imajo ti prenesti na kredit za prejemke uradnikov, poduradnikov in slug, ako pa za to ni zadosti kreditov na razpolago, se imajo takoj odpustiti.
Kjerkoli je več kot dva uslužbenca iste kategorije, se jim ne dovolijo dopusti, ki bi bili zvezani z nadomestovanjem in dijetami.
Postranski prejemk i(kilometraža, nočne doklade) se smejo odobravati le v mejah odobrenega kredita. Nagrade za čezurno delo administrativnemu osobju se morajo znižati, a kjer koli je mogoče, popolnoma ukiniti.
Kakor hitro načelnik, ki je odgovoren za zastoj v službi, zapazi, da nastaja zaostanek ustavi izplačevanje čezurnega dela onim uslužbencem, katerih delo je v zastoju radi površnega ali slabega vršenja službe.
r pa se krediti za osobne izdatke rejo povečati, se bo, da se bo služba no vršila, in pridno ter sposobno : po zakonu nagradilo, odpustilo ižbe na podlagi obstoječih za-kih predpisov vse one usluž-
e, ki so se izkazali nesposobne
10	in nepotrebne za službo in do na ta način prištedili kre-za izplačilo postranskih pre-ov onim uslužbencem, ki so
11	in marli ivi in ki vestno oprav-
To so glavne določbe okrožnice o varčevanju, s katero se je zopet pokazalo, da se noče postopati tako, kot bi bilo osobju v korist. Opozarjamo na članek „redukcije železničarskih pravic“, kjer se obširneje pečamo s to okrožnico.
Poročilo kongresa delavskih zbornic.
Centralni sekretariat delavskih zbornic v Beogradu je izdal v posebni knjigi poročilo o kongresu delavskih zbornic v Beogradu, ki se je vršil dne 9. in 10. oktobra 1925.
Knjiga obsega 135 strani na finem, belem papirju, ter ni nikako suhoparno poročilo, ampak nam poda pravo sliko sedanjega ekonomskega in socialnega položaja delavskega razreda v Jugoslaviji.
Vsebina je naslednja:
Carinska in trgovinska politika (D. To-palovič). Delavske zbornice in ujedinjenje sindikalnih organizacij (Ž. Milokovič).-Davek na delavske mezde (B. Krekič). Rudarski in lesni delavci (F. Raušer). Odpor delodajalcev proti izvedbi delavske zakonodaje (V. Pfeifer).
Priporočamo to knjigo vsem, ki se bavijo s proučevanjem naših gospodarskih, socialnih in političnih prilik, ter onim, ki se žele upoznati z našo sedanjo gospodarsko in socialno politiko.
Knjigo lahko naročite pri centrali našega saveza, Turjaški trg 2 Ljubljana.
Železničarji!
Vsi v „Ujedinjeni savez želez. Jugoslavije“!
VABILO
na
proslavo 20 letnice po-:: družnice v Ptuju ::
ki se vrši
v nedeljo dne 20. junija 1926.
Spored:
Ob 10. uri: Sprejem zunanjih gostov na kolodvoru, skupen odhod z
godbo in zastavami po mestu v_. „Društveni dom“.
Ob 11. uri: Javen železničarski shod. Ob 12. uri: Skupen obed.
Ob 14. uri: Zbirališče pred magistratom in odhod z godbo na veselični prostor v „Ljudskem vrtu“.
Spored veselice:
a)	Koncert mariborske železničarske godbe ter delavskih pevskih društev.
b)	Srečolov, keglanje na dobitke, ribolov, šaljiva pošta, amerikan-ski zopor.
c)	Plesna zabava.
d)	Vožnja s čolni po ribniku.
Toči se pristno haloško vino in brez-^alkoholne pijače.
Vstopnina 7 dinarjev za osebo.
Menjam stanovanje.
Želim zamenjati stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami v Mostah pri Ljubljani, Predovičeva ulica, z enakim ali večjim v Ljubljani.
Naslov. Karl Poti, cin. III. drz. žel. Lubj-Ijana gl. kol.
VABILO
na
V. redni občni zbor
Splošne delavsko gospodarske zadruge „Železničarski dom“ v Ljubljani, ki se vrši dne
13.	junija 1926 ob 8. uri v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
3.	Čitanje poročila revizorja zveze slovenskih zadrug.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1925.
5.	Razno.
Članom zadruge je udeležba občnega zbora dolžnost.	Načelstvo.