STANOVANJSKO GOSPODARSTVO STANDARD OB LIKVIDACIJl STANOVANJSKEGA SKLADA ŠIŠKA Neposredno po objavi gospodarske reforme dne 24. julija 1965 je zvezni zakon odredil likvidacijo stanovanjskih skladov. Po tem zakonu je prenehal obstajati tudi stcinovanjski sklad občine Ljubljana-Šiška. Stanovanjski sklad občine Šiška je bil ustanovljen z zakonotn z dne 23. novembra 1959. Sklad je mora! na začetku poslovanja (konec I. 1960) prevzeti skoraj eno milijardo obveinosti z negativno bilanco. V času svojega 5- letnega poslovanja je zgradil oziroma organiziral gradnjo 65 stanovanjskih objektov s skoraj tri tisoč stanouanji in nad 10 tisoč m poslovnih površin. Iz prevzemne in predajne bilance ob prenehanju sklada Šiška se vidi, da je v času svojega dela skiad Šiška ustvaril okroglo 12 milijcrd vrednosti. Vprašujemo se: Kako je mogel sklad Šiška v tako kratkem času ustvariti tako vrednost, sezidati toliko novih objektov in zadovoljiti tako veliko število stanovanjskih potreb, pri tem pa organizirati zunanje prikupno in so-dobno, obenem pa funkcionalno mestno četrt z vsemi komunalnimi napravami in objekti druž-bene preskrbe, ki jih sodobna urbanistika zahteva. Odgovor: Sklad občine Šiška je znal prije-me zakona o financiranju gradnje stanovanj iz leta 1959 pravilno in smotrno izrabiti in dati stanovanjskim interesentom najširše možnosti, da so s sredstvi in sugestijami sodelovali pri stanovanjski graditvi in komunalnem organi-ziranju občine. Ta odgovor pa je nepopolen. Vsakdo ve, da so skladi samo pravne osebe in da so uspehi odt/isni od fizičnih oseb, ki za sklade delajo. KAKO SMO ZAČELI Sklad Šiška je začel z majhnimi finančnimi sredstvi. Tudi kolektiv je bil v začetku majhen. Kolektiv je bil prisiljen varčevati s finančnimi sredstvi in vsak dinar racionalno obrniti, če je hotel doseči uspeh. Programi dela, ki si jih je kolektiv sklada postavljal, so bili vsako leto vnaprej zelo na-tančno in previdno pripravljeni. Najmanjša napaka ali optimizem bi se bila maščevala. Odnosi s stanovanjskimi interesenti, tako z individualnimi kot z družbenimi, so bili vsi brez izjeme določeni z jasnimi in natančno izdelanimi pogodbami. Le redko je prišlo do kake napake. O teh odnosih ie bilo treba vo-diti natančno in živo evidenco, da je bilo mo-goče izpolnjevati finančne obveznosti do grad-benih podjetij in obveznosti do naročnikov stanovanj, da so se mogli v dogovorjenem ro-ku vseliti. Voditi je bilo treba evidenco o gradnjah, o zagotavljanju načrtov, skrbeti za izdelavo načrtov in za zagotovitev graditeljev, potem za nadzorstvo nad tem, da bodo objekti solidno zgrajeni in da ne bo prišlo do lahko-mišljenih podražitev. VESTNO IN NATANČNO DELO JE KOLEKTIV VZGAJALO Naraščanje obsega dela je zahtevalo no-vih delavcev in tako je kolektiv sklada posto-poma rasel kvantitetno in kvalitetno vzpored-no z nalogami in sredstvi, ki sta mu jih zaupa-la družba in varčevalci, ter postajal pomembna in razgledana strokovna organizacija, sposob- na uspešno opraviti vsako še tako obsežno nalogo sklada pri gradnji stanovanjskih in po-slovnih prostorov in pri komunalnem urejanju mestnih četrti. Vzporedno z nastajanjem novih potreb v okviru družbeno - politične skupnosti občine Ljubljana-Šiška, zlasti še v zvezi z nalogami, ki sta jih prinesla zvezni in republiški zakon o urejanju mestnega zemljišča, se je pokazala tudi potreba po strokovni organizaciji, ki bi bila po strokovni zahtevnosti in po obsegu novim nalogam kos. Pokazalo se je, da je služba sklada vsestransko usposobljena, da se ji poverijo te naloge. To dejstvo je nareku-valo, da se kolektiv službe sklada osamosvoji in tako je nastal ,,Biro za stanovanjsko, poslov-no in komunalno graditev v občini Ljubljana-Šiška" s prvenstveno nalogo opravljati vse delo za oba sklada občine Siška (za stanovanjski sklad in sklad za urejanje mestnih zemljišč). STANOVANJSKO GOSPODARSTVO STAN-DARD Ko so istočasno z ukinitvijo stanovanjskih skladov dobile občine nalogo poskrbeti za gospodarjenje s stanovanjskim fondom, je ten-denca, da se ta naloga poveri delovni skup-nosti ,,Biroja" privedla do tega, da je ,,Biro" prešel na status gospodarske organizacije in je dobil tudi novo ime. Medtem ko je kolektiv novega podjetja Standard opravil najnujnejše in res velike nalo-ge, ki sta jih zahtevala zvezni in temeljni zakon o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in družbeno politič-na skupnost občine Ljubljana-Šiška, je nova situacija toliko dozorela, da je stanovanjsko gospodarstvo v Ljubljani prevzelo za vse ob-čine eno podjetje (,,Dom"). Podjetje Standard pa se je znova posvetilo dosedanjim nalogam prejšnjega ,,Biroja". REŠITEV STANOVANJSKIH PROBLEMOV JE V VARČEVANJU Kolektiv, ki je danes v povečanem sestavu organiziran v podjetju Standard, je bil leta 1960 prvi, ki je interesente za stanovanja opo-zoril na dejstvo, da je v varčevanju za stano-vanje rešitev njihovih stanovanjskih problemov. Predlagal jim je združevanje sredstev: fizični interesent - delovna organizacija - stanovanj-ski sklad z namenom povečave obsega in hitrejšega tempa graditve stanovanj. Uspeh je pokazal, da je bil ta sistem pozi-tiven. V času od 1961 do 1965 so bila organi-zirana sredstva la 66 stanovanjskih objektov z 2621 stanovanji in poslovnih prostorov z 10.C90 mJ površine. Pri tem je kolektiv organiziral zbiranje fi-nančnih sredstev, urbanističnih projektov, grad-benih projektov, zagotovil z natečaji oddajo gradbenih in vseh drugih del, potrebnih za dograditev stanovanjskih objektov, in opravljal vse gradbeno nadzorstvo, da bi ne prišlo do pomanjkljivosti in napak. KOLEKTIV ODLIKUJE VESTNOST To se prav posebno vidi pri že omenjeni pre-vzemni in predajni bilanci, kjer ni bilo niti ene napake, in pri zagotovitvi finančnih sredstev za gradnjo. Pri tako obsežni graditvi ni bilo niti ene gradbene pogodbe bivšega sklada, kjer bi fi-nančna sredstva ne biia zagotovljena do zad-njega dinarja tako, kakor zahteva zvezna uredba. VSEENO TUDI PRECEJ NEZADOVOUSTVA Vendar pa cilja v smislu kvalitete ni bilo vedno mogoče doseči, ker je bil odvisen tudi od drugih činiteljev: od kvalitete vgrajenih materialov (ki jih proizvaja naša industrija), od razpoložljivih obrtniških kapacitet in vest-nosti ter strokovnosti izvajalcev gradbenih del na objektih. V teh letih je bilo naše gradbeništvo močno zasedeno zaradi številnih investicijskih objektov in zaradi tega ni vedno zadovoljevalo zahtev investitorjev. RAZŠSRITEV MREŽE KOMUNALNIH NAPRAV Vzporedno z graditvijo stanovanjskih in po-slovnih stavb je ta kolektiv skrbel tudi za raz-širitev mreže komunalnih naprav. Med temi številnimi objekti je zlasti pomemb-na organizacija graditve centralne toplarne s kapaciteto 15 milijonov khcl z magistralnim vodom od Pivovarne Union do soseske S-6. Z dograditvijo tega objekta v prihodnjem letu bo občina Šiška priključena na Toplarno v Ljubljani. Stroški za m2 neto stanovanjske površine v lani dograjenih objektih niso presegli zneska 1000 N dinarjev. Zunanje lice občine se je v tem času do-cela spremenilo. Tam, kjer so bile še pred nekaj leti poljske poti in kmečki skednji, stoje danes vitke stolpnice in elegantni stanovanjski bloki ter poslovni objekti z organiziranim tr-gom pred zgradbo občine, ki že predstavljajo novo in sodobno mestno naselje, ki se lahko meri z najlepšimi mesti po svetu. Promet ob-čanov v tem centru kaže, da so delovni Ijud-je z graditvijo zadovoljni in da se tu dobro počutijo. UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ Nič manj vestno, pa tudi zelo obsežno je delo, ki ga je ta kolektiv opravil pri urejanju mestnega zemljišča. Naj omenimo samo organizacijo zemljiškega kompleksa med Šišensko, Vodnikovo, Stegen-sko in Celovško cesto. Tu je kolektiv poskrbel za vso urbanistično dokumentacijo. Organiziral je natečaj za zagotovitev najboljšega izvajalca za dograditev vsega kompleksa v popolno mestno četrt z 2.800 stanovanji. Poskrbel je za investicijsko tehnično dokumentacijo in pripra-vo ter komunalno ureditev vsega predela. Ves čas, odkar je kolektiv organiziral in vodil stanovanjsko graditev v občini Šiška, je organizacija sredstev, organiziranje stanovanj-skih interesentov in varčevalcev z vsem, v ta namen potrebnim delom (organiziranje nate-čajev za nakup stanovanj, sklepanje pogodb, uvajanje interesentov v zgrajena stanovanja in vse drugo s temi osnovnimi deli zvezano delo), potekalo uspešno brez omembe vrednih nevšečnosti. V tem je gotovo najobjektivnejše priznanje kolektivu Standarda. LIKVIDACIJA STANOVANJSKEGA SKLADA Pomembno vlogo je odigral Standard tudi v času likvidacije stanovanjskega skladašiška. Dne 1. 1. 1966 je sklad Siška prenehal s poslovanjem in banka je prevzela denama in na kredit dana sredstva, ni pa prevzela ne-dograjenih objektov ukinjenega sklada. Li-kvidacijska komisija ni razpolagala z nobenimi sredstvi. Stanovanjski prispevek je od tega dne dalje pripadal delovnim organizacijam. Zaradi take situacije je bilo najbolj pereče vprašanje dograditve stanovanjskih objektov v vrednosti 3.681 milijonov S dinarjev. Prer.ehanje stanovcnjskega prispevka je po- menilo letni primanjkljaj 1.211 milijonov S di-narjev. SlLŽbe SG Standard so takoj začele sestav-Ijati primopredajno bi!anco, ki je bila do po-stavljenega roka tudi gotova. Standard je dal dragoceno sugestijo, da je treba za dograditev začetih, pa nedokončanih stanovanjskih objektov, manjkajoča sredstva iskati tam, kjer so, to je pri delovnih organi-zacijah, ki jim je zakon z dne 25. 7. 1965 do-ločil 4 % stanovanjski prispevek. Delovne or-ganizacije so v veliki meri razumeie, da bo škoda na objektih v gradnji zaradi ustavitve del ogromna in so prostovoljno dale banki na razpolago sredstva iz tega prispevka. Situacija, ki je nastala s prenehanjem skla-da s 1. 1. 1966, je bila gotovo najtežja. Banka je sicer prevzela vse obveznosti po sklenjenih kupnih in posojilnih pogodbah, ven-dar bi lahko te obveznosti glede na razpolož-Ijiva sredstva izpolnila šele v 4 letih. SG STANDARD - Ljubljana, Celovška 87 Uradne ure za stranke vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure in v sredo po-poldan od 14. do 18. ure Telefoni: 310-494, 310-077, 310-475 in 311-071 Na kredit dana sredstva (5.160 milijonov S dinarjev), ki jih je banka od sklada prevzela, pomenijo dolgoročno planirana sredstva (do 50 let). Letne anuitete brez pogodbenih obre-sti znašajo 350 milijonov S dinarjev letno. Kakšna gospodarska škoda bi nastala nti objektih, če bi dovršitev odložili skoraj za štiri leta! Gradbena podjetja niso pripravljena graditi, ne da bi jim bilo zagotovljeno plači-lo v doglednem času. To pa ne bi bilo niti v interesu kupcev, niti v interesu varnosti kvalite-te čez 4 leta dograjenih objektov. Do sedaj doseženi rezultati akcije povečanja udeležbe delovnih organizacij so zadovoljivi in so tako pogoji za nadaljevanje gradnje ob-jektov že dani. Na podlagi teh rezultatov je bil izdelan sanacijski načrt, ki predvideva, da se bodo vsi kupci ob povečanju udeležbe de-lovnih organizacij vselili v svoja stanovanja ie z manjšimi zamudami. IN PERSPEKTIVE STANDARDA? Sedanja stanovanjska reforma bo prav go-tovo imela za posledico to, da se bo zmanj-šalo število zgrajenih stanovanj v blokih in zvišalo števiio stanovanj v individualni gradnji. To pa bo lahko pozitivno vplivalo tudi na po-večanje stanovanjskega fonda, če se bo ta gradnja razvijala organizirano in na urbani-stičnih območjih. Pri tem je Standard že od-igral važno vlogo pri graditvi soseske S-6. SG Standard organizira tudi gradnjo indi-vidualnih hišic s tem, da imajo interesenti ved-no na razpolago dovolj lokacij in zadovoljivo izbiro tipskih projektov. Na kompleksu Vižmar-je 2 je doseženo sodelovanje med individual-nimi graditelji in našimi službami. Z istočasno graditvijo cest, vodovodnega omrežja in kana-lizacije omogočamo graditeljem pristop na gradbišča in pravočasno priključitev na ko-munalne naprave. Zaključek: Delovna organizacija, ki je bila ustanovljena zaradi zadovoljitve določenih po-treb občanov, bo tudi v bodoče lahko s svojim strokovnim delom veliko prispevala k reše-nju perečih stanovanjskih in komunalnih pro-blemov. S tem glastlom, ki bo izhajalo vsak mesec, želi Standard obveščati vse kupce in naročni-ke stanovanj o vprašanjih s področja svojega dela in ustvariti pogoje za dobro sodelova-nje. M. P. GIPOSS NAJMOČNEJŠE ZDRUŽENJE GRADBENIH PODJETIJ V SLOVENIJI GRADI TUDI SOSESKO S-6 V ŠIŠKI Poslovno združenje GIPOSS (Titova 39) sestavlja skupino sodobno organiziranih gradbenih podjetij iz vse Siovenije: ,,Gorica" iz Nove Gorice, ,,lngrad" iz Celja, ,,Pionir" iz Novega mesta, ,,Obnova" iz Ljubljane, ,,Sava" iz Jesenic in ,,Stavbar" iz Maribora. Znaten de! gradbenih storitev na objektih v soseski S-č je prevzelo tudi renomirano gradbeno pod-jetje ,,Megrad". PZ GIPOSS si prizadeva vpeljati tipizacijo elementov in s tem skrajšati čas graditve ob-jekta na 12 mesecev pri komunalno neureje-nem zemliišču in na 7 mesecev pri komunalno KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE ŠIŠKA Ljubljana, Žibertova 13 nudi usluge naslednjih strok: krovske, kleparske, vodovodne in cen-tralne kurjave, ključavničarske, električ-ne, mizorske, pleskarske in zidarske Se priporočamol nem zemljišču in na / meietev pu ruihuhuhhj urejenem zemljišču. Prevzema pa komplekse za gradnjo najmanj 200 stanovanj oz. pri indi-vidualni gradnji najmanj 100 stanovanjskih enot letno. Kapacitete združenja znašajo letos 3.000 stanovanjskih enot. Novembra 1965 je GIPOSS uspel na nate-čaju za oddajo zemljišča v soseski S-6 v Šiški. To je prav gotovo eden največjih kompleksov v Sloveniji. Soseska obsega namreč 36 ha zem-Ijišča (med Celovško, Šišensko, Vodnikovo in Stegensko cesto). Na tem kompleksu bo po programu do konca leta 1972 dobilo svoj novi dom skoraj 2,800 družin. V tem času bo namreč zgrajenih prav toliko stanovanj z vse-mi drugimi objekti, ki jih tako naselje potre-buje. Sodobno mestno naselje, ki je že začelo rasti, bo sprejslo prve stanovalce že sredi pri-hodnjega leta. PZ GIPOSS ima sicer take tehnične in ka-drovske kapacitete, da bi bilo lahko to naselje popolnoma zgrajeno v štirih letih. Pri sestavi programa pa je bilo treba upoštevati namen in posledice gospodarske reforme in v zvezi s tem nastalo finančno situacijo. Pri izgradnji soseske S-6 je GIPOSS pre-vzel sorazmerno težke obveznosti, ki pa jih bo s svojo mehanizacijo in solidno kadrovsko za-sedbo prav gotovo zadovoljivo izpolnil. Glede organizacije gradbišča je namreč vezan na načrte komunalnih naprav in cestnega omrež-ja. Svojo tehnično bazo mora urediti v dveh objektih, ki bosta zgrajena na račun priprav-Ijalnih del na krajih, kjer sta po zazidalnem načrtu predvidcni vzgojno varstveni ustanovi. Ta objekta mora zgraditi do IV. gradbens faze po določenih načrtih. Smotrna organizacija gradbišča, sodobna tehnična oprema in solidna kadrovska zased-ba so elementi, ki omogočajo GIPOSS-u, da lahko gradi sodobna stanovanja po 1.350 N din za 1m- neto stanovanjske površine tudi v soseski S-6 v Šiški. Ž. K.