PottnlM Leto XVI., štev. 24 Ljubljana, torek 29. januarja I935 upruvoiatvo: Ljubljana, Knafljera obe« & — reletoo «. «im, 312S, 3134. 3125, 8126. Lnseratm oddelek: LJubljana, Selen« ourgova OL S. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Uospoaka ulica •t 11. — Telet on *t 24A& podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon ftt 190. Računi pn poŠt ček zavodih: LJubljana tt. U.842, Praga čialo 78-180, Wlen « 10IS 241 Cena t Din Naročnina snate nmrtno Din 2&— Za tnoaemstrc Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon 8122, 8128, 8124. 8125, 8128 Maribor Gosposka ulica 11 releton tt. 2440. Celje, Str^ssmajrerjeva ulica tt. 1. Telefon tt 65. Rokopisi ss ne vračajo. — Oglasi po tsrtfu. Hitlerjeva državna reforma Nemška državna vlada je pretekli teden obravnavala načrt zakona, ki naj končno izvede »državno reformo«, to je novo upravno razdelitev nemške države. Hitlerjeva totalitarnost ne prenaša starega historičnega cepljenja na male države. Znano je, da je nameraval Hitler že ob lanski obletnici izvesti svojo zamisel in dati državi tudi formalno enotno centralno vodstvo, toda v zadnjem trenutku se je uklonil pomislekom, ki so se javljali celo iz vrst njegovih najintimnejših zaupnikov, tako da so sklepi lanskega 30. januarja sicer sprejeli centralizacijo v principu, ohranili pa so ozemlja nekdanjih zveznih držav kot upravna okrožja ter jim celo pu-dtili precej avtonomije. Šlo je takrat predvsem za Prusijo, kjer je skoro neomejeno gospodoval Go-ring, in baš njegovemu vplivu se je pripisoval lanski Hitlerjev umik. Za Go-ringom so stali stari konservativni krogi, nekdanji pruski junkerji, ki so se v pretežni večini pridružili kljukastemu Križal. Njihovi argumenti so bili pred vsem historični in kolikor toliko čustveni Podčrtavali so dejstvo, da je Prusija ;edro velike Nemčije. Tudi danes da je moč Nemčije na znotraj in na zunaj odvisna od trdne in močne Prusije. Če se tudi vsem drugim pokrajinam vzame njihova zgodovinska individualiteta, mora Prusija ostati nedotaknjena, ker bi ee sicer utegnila razsuti zgradba nemškega edinstva. Ko se je tedaj Hitler dozdevno pokazal pristopnega za staroprusko ideologijo, so njeni propagatorji smatrali iffro za dobljeno. Tudi inozemstvo je dobilo vtis, da bo v bistvu ostalo pri starem in da se bo le pravni položaj državnih namestnikov bolj prilagodil centralizaciji. Toda izkazalo se je, da Hitler vztraja na svoji ideji. Načrt, ki je do podrobnosti izdelan, predvideva večje število upravnih okrožij, ki bodo določena brez ozira na zgodovinske meje in prikrojena le upravnim potrebam današnje Nemčije. Okrožja bodo zgolj upravna telesa, kakor so na primer francoski departmani, njihovi upravniki bodo državni uradniki, v ws«rr podrejeni vladi, ki bo za vso državo samo ena. Podatki o številu in obsegu okrožij še niso objavljeni. Zgodilo pa se bo to vsekakor obenem z zakonom, po vsej priliki v najkrajšem času, ker zatrjujejo listi, da bo novo pridobljeno Posaarje vključeno v nemško upravo že na podlagi nove upravne razdelitev in da bo tvorilo skupno z nekdanjo Rensko Palači jo (Rheinpfaiz) svoje okrožje. V okviru »državne reforme« se mata izdati tudi nov občinski zakon in zakon o državnih namestnikih. Prvotno je bil določen kot termin za proglasitev te reforme 30. januar; zdi ne pa, da je treba še premagati nekaj 'ehničnih ovir, za kar je čas do obletnice Hitlerjeve zmage vendarle prekratek. Vrh tega se zaveda nemška vlada s Hitlerjem vred, da je državna reforma tako važen korak, da ji je treba dati posebnega poudarka. To se ima zgoditi — kakor pravijo najnovejša poročila — 1 ljudskim glasovanjem. Plebiscit naj učinkovito zavrne kritike tako zvanega »pruskega gibanja«, ki se še vedno upira »žrtvovanju Prusije«. Da bi glasovanje izpadlo nepovoljno v današnjih razmerah, seveda m misliti. A ne glede na to se opaža, da merodaj-ra konservativni politiki reforme več ne odklanjajo. Znani politik in publicist grof Reventlow v svojem l)r'u z Vso odločnostjo pobija argumente »pruskega gibanja« in podčrtava, da je bil dina-* lični in regionalni partikularizem Ahilova peta cesarske Nemčije, ki jo je ce-io Bismarck, ustvaritelj nemškega edin-sfcva, označil za nadležno oviro. Z odpravo zgodovinskega dinastične-ga partikularizma bo Hitler naredil ogromno delo, ki so si ga zapisali v svoj program pred njim že socialni demokrati, a se ga niso upali lotiti niti v dobi, ko so imeli vso oblast v Nemčiji. Kako pa bo reformo v resnici, ne pri morebitnem plebiscitnem glasovanju, sprejelo v svojem jedru konservativno Ijud-ftrfvo, se bo šele pokazalo. Prihodnje zasedanje sveta Male antante Beograd, 28. januarja, p. Po vesteh i* Prage bo letošnje redno pomladansko zasedanje stalnega sveta zunanjih ministrov držav Male antante meseca maja v Bukarešti. Francosko priznanje našemu letalstvu Beograd. 28. januarja. AA. Francoski poslanik na našem dvoru Paul Emile Naggiar je danes v prostorih poslaništva izročil ko-manderski križ legije časti generalu Milju-Hnu Nediču. letalskemu poveljniku. Svečanosti so prisostvovali razen osebja francoskega poslaništva general Milan Nedič. načelnik glavnega generalnega štaba, gene ral Arašič. načelnik oddelka v glavnem generalnem Štabu, in večje število iugoslo-venskih in francoskih vojaških osebnosti med njimi tudi letalec Dieudonne Co«'cs. ANGLEŠKO-FRANCOSKA AKCIJA ZA SPORAZUM Z NEMČIJO Flandinov in Lavalov obisk v Londonu začetek akcije za ureditev evropskih problemov, predvsem pa razmerja do Nemčije Pariz, 28. januarja, k. Francoski zunanji minister Laval je imel v soboto zvečer daljši razgovor z italijanskim poslanikom Pignattijem. Politični krogi zatrjujejo, da je bil ta sestanek v zvezi z bližnjim potovanjem ministrskega presednika Flandina in zunanjega ministra Lavala v London, kjer se imajo urediti važna evropska vprašanja in o katerih želi biti informirana tudi italijanska vlada. Poleg tega sta se Laval in Pignatti razgovarjala tudi o italijan-sko-francoskih sporazumih in zlasti o akciji za pridobitev srednjih in jugovzhodnih evropskih držav za sklenitev srednje-evrop-skega pakta. Danes je imel glede na bližnje razgovore v Londonu daljši razgovor z Lavalom tudi angleški odpravnik poslov Clark. Politični krogi so mnenja, da sta oba državnika razpravljala o vprašanjih, ki pridejo na dnevni red londonskih razgovorov. Francoski ministrski svet bo jutri sprejel načelne sklepe glede stališča francoskih ministrov v Londonu. Ministrski predsednik Flandin se je danes popoldne posvetoval s finančnim ministrom, z guvernerjem Narodne banke in z ravnateljem fondov o vprašanjih mednarodnih financ. Tudi ta posvet spravljajo v zvezo z njegovim potovanjem v London. Flandin je izjavil novinarjem, da bo konferenca v Londonu samo informativnega značaja in da ne bodo podpisani nobeni dogovori. Program obiska London, 28. januarja, d. Angleški listi so že objavili program obiska francoskega ministrskega predsednika Flandina in zunanjega ministra Lavala, ki je sedaj v ospredju zanimanja javnosti. Flandin in Laval prideta v London v četrtek zvečer. Razgovori se bodo pričeli v petek zjutraj v Dow-ning Streetu ter bodo trajali ves dan. V petek zvečer bo zunanje ministrstvo priredilo na čast francoskima ministroma ban- ket. V soboto dopoldne se bodo razgovori nadaljevali ter se bodo končali z obedom v francoskem poslaništvu. Laval bo bržkone nato odpotoval nazaj v Pariz, dočim bo Flandin prebil konec tedna na podeželskih posestvih svojih angleških prijateljev, kier bo bržkone prišlo tud do neoficielne Izmenjave misli o finančnih in valutnih zadevah. Francoski listi o pomenu londonske konference Pariz, 28. januarja. AA. »Matin« proučuje stališči londonske in pariške vlade o oboroževanju in jamstvih ter pravi: Velika Britanija kaže željo, da se naj Nemčiji prizna pravica do oboroževanja in se ji tako po tem moralnem zadoščenju omogoči povratek v Ženevo ter sodelovanje pri razgovorih o splošni in postopni omejitvi oboroževanja. Francija sicer upošteva dejansko stanje, ki je s tem nastalo, toda spričo kršitve mednarodnega instrumenta, ki ga je podpisala večina držav, bi hotela doseči jamstva za varnost z mednarodnimi obveznostmi in pakti. Londonski sestanek bo zato velikega pomena za sestavo skupnega načrta in za novo potrdilo sporazuma med Francijo in Veliko Britanijo. »Journal« piše: Francoska ministra bosta našla svoje britanske tovariše bolj kakor kdajkoli prej razpoložeue za izpolnitev mednarodnih obveznosti. Večina angleških ministrov, ki si žele, da bi se dosegla omejitev in nadzorstvo nad oboroževanjem, se zaveda, da se da to doseči le tedaj, če se Franciji jamči varnost. Najboljše jamstvo bi po njihovi sodbi bilo novo potrdilo lo-carnske pogodbe, katere klavzule bi se dale koristno detajlirati in precizirati. »Petit Journal« izvaja: Izmenjava misli bo svobodna, prostodušna in koristna za Izpopolnitev vlade generala Zlateva Profesor Grekov kandidat za finančnega ministra — ?rva kritika vlade Georgijeva Sofija, 28- januarja, t Nova vlada, ki je sklenila rezervirati reeor finančnega ministra politično nevtralni osebnosti, je sedaj pričela računati na Savo Grekova, podpredsednika bolgarske paroplovne družbe in glavnega tajnika varnskega trgovskega udruženja. Prof. Grekov je doma iz Črpana, študiral je matematiko na sofijskem vseučilišču i« je nato svoje študije nadaljeval v tujim. Grekov je znan finančnik in je pripravil ie več važnih zakonskih na-čttov. ., Ko ee je včeraj pro«. Grekov ob 17. vrnil iz ina&e-mstva v Sofijo, ga je takoj »prejel predsednik vlade general Zlatev, ki je imel z njim daljši raa^ovor. Pogajanja » ae danes nadaljevala 'm v političnih krosih že prevladuje prepričanje, da bo prof. Grekov pristal n« vstop v novo botearsko vlado- V želji, da si zagotovi sodelovanje najboljših gospodarskih strokovnjakov, name- rava bolgarska vlada ustanoviti pri pred-sedništvu vlade poseben gospodarski svet, ki naj bi proučil vse vladne gospodarske ukrepe in izrekel svoje mnenje o njih. Od izpremembe bolgarske vlade dne 22. januarja pa do danes se v bolgarskih listih ni brala niti ena beseda obsodbe prejšnje vlade Kimona Georgijeva, toda v današnji številki sofijskega lista »Prazdnični Vesti« je objavljen članek pod naslovom »Izpre-inemba vlade«, ki pravi med drugini; Neutajljivo dejstvo je, da je bolgarski narod * olajšanjem sprejel izpremembo 22. januarja. Ni težko najti razlogov. Dosti je. če jih poiščemo med temeljnimi pogreški bivše vlade. Taka napaka je bila napačno pojmovanje raznih političnih dejstev, ki jih narod očitno cenL Članek končuje s pohvalo sedanje vlade, češ, da se je posvetila edinstvu med krono, vojsko in narodom. Pogreb Kujbiseva Moskva, M. jem. d. Vsa Moskva se Je včeraj udeležila pogreba enega izmed glavnih organizatorjev Sovjetske unije, na-mesu!ka predsednika Sovnarkoma, Vale-rijana Vladinuiroviča Kujbiseva, ki je umrl v pe'ek, zadet od srčne kapi. žaro z njegovim pepelom eo prenesli na Rdeči trg nakar so jo postavili Stalin, Vorošilov in Kalinin slovesno v zad na Kremlju ob zvokih Chopinove posmrtne koračnice. Na mitingu, ki se ga je udeležilo vojaštvo ter ogromna množic.*, ljudi, so govor iu predsednik Sovnarkoma Sovjetske unije Molotov ter predstavniki posa meznih republik, ki so poudarjali izreden organizatorski talent pokojnika. Po svečanosti pred Leninovim mavzolejem na Rdečem trgu je bila velika parada vojaštva. Osrednji izvršni od-bor Sovjetske unije je s posebnim odlokom izpremenil ime mesta Samare ob reki Volgi v Kujbišev, ker je Kujbišev 1. 1919. obvaroval to mesto pred Kolčakom. Tudi pokrajina ob srednji Volgi se bo odslej imenovala kujbiševska oblast. Zvemi kongres Sovjetske unije, ki bi ee moral sestati 23. t. m. je bil zaradi smrti Kujbiševa odložen. Sestal se je šele dan^= v Moskvi. Prisostvuje mu kakih 200ti !poslancev Iz vseh krajev. Prišla so odposlanstva rdeče vojske z Daljnega vzhoda. Kongres je otvoril Kalinin, nakar je Molotov govoril o mednarodnem položaju Rusije in o njeni zunanji in notranji politiki. Smrt Sancheza Guerre Madrid, 28. januarja d. V soboto zvečer je umrl v starosti 75 let bivSi španski ministrski predsednik Sanchez Guerra, ki je bil eden izmed najbolj vplivnih politikov monarhistične Španije. Bil je ponovno ministrski predsednik, trgovinski, prosvetni, vojni pa tudi notranji minister. Hud potres v Kavkazu Moskva. 28. januarja AA. Dne 25. januarja je bil v južnem Transkavkazu hud potres, čutili 90 ga tudi v Tiflisu. Podrobnih poročil še ni. Spremembe v italijanski diplomaciji Rim, 28. jannarja k. V *ve«i t obnovo Mussolinijeve vlade se pričakujejo v kratkem tudi važne spremembe v diplomatski službi. Ker je bil italijanski poslanik pr« Vatikanu, de Vecchi imenovan za prosvetnega ministra, je to mesto izpraznjeno, odpoklican pa bo baje tudi dosedanji Italijanski poslanik v Parizu de Pignatti. Sedanji Italijanski delegat pri Društvu narodov baron Aloisi je najresnejši kandidat za državnega podtajniika pri zunanjem ministrstvu. Suvich, ki je specialist za po-dunavska vprašanja, bo ostal na svojem sedanjem mestu, dokler ne bo podpisan srednjeevropski problem. Umor bolgarskega državljana v Moskvi Sofija, 28. januarja t. Zunanje ministrstvo je danes prejelo uradno poročilo iz Moskve o umoru bolgarskega šoferja, ki je bil nameščen pri bolgarskem poslaništvu v Moskvi. Poslanik prof. Mihalčev je sporočil, da go morilci ruski državljani in da so že aretirani. Morilcev je pet. Postavljeni bodo pred sodišče, ki jih bo sodilo v pospešenem postopanju. Vodja bivše VMRO izpuščen Sofija, 28. januarja. 5. Danes 90 izpustili iz internacije znanega voditelja razpusčene VMRO sofijskega indijstrijca Pisperevskega, za katerega je dognala sofijska policija, da je makedonska organizacija deponirala pri njem večjo vsoto denarja. Velik požar v Vilni Vilna, 28. januarja AA. Tu Je divjal požar, ki je v 10 uralh popolnoma uničil usnjarno j-Zeal« Vse naprave s 17 stroji ln 15.000 ovčjih kož je zgorelo. Madžarsko industrijsko ministrstvo Budimpešta, 28 Januarja AA Novo ustanovljeno industrijsko ministrstvo bo defi-nitivno začelo poslovati L julija. vse. Ce misli Nemčija izkriviti uspeh tega sestanka, bo vzrok temu edino v nejni želji, da popusti napetost, kar je neobhodno potrebno njenemu gospodarstvu. Baldwin bo izvedel oboroževalni program, ki ga ima pripravljenega. >Oeuvre« pa piše: Danes ali jutri bo francoska vlada sestavila program razgovorov. Priznati je treba, da ni britanska vlada še nikoli pokazala toliko toplega prizadevanja, da se sporazume z nami. Na obeh straneh bodo poskušali vse mogoče, zakaj skupnost francoskega in angleškega nastopa je neobhodno potrebna, če naj bo Evropa varna. Lord Allen o sedanji Nemčiji Berlin, 28. januarja- 6. Poročevalcu londonskega lista *Daily Telegraph« je dal lord Allen Hartwoodski intervju o političnem položaju Nemčije in nienih mednarodnih odnosih. Lord Allen je mnenja, da si Nemčija resnično želi miru. Če bi to njeno željo resno sprejeli in njenim besedam dejansko zaupali, bi Nemčija nedvomno zopet zavzela odgovarjajoče mesto v družbi ostalih držav, v nasprotnem primeru, pa bi pristanek na nemške zahteve v neka>j letih postal bržkone že odveč. Lord Allen je nato izjavil: Priznati je treba, da je danes Hitlerjev položaj v Nemčiji izredno trden. Nadalje je izjavil: Hitler je zelo iskren. On si res želi mini. kakor na drugi strani vztraja na zahtevi, da je treba Nemčiji priznati enakopravnost kakor ostalim državam- Svet motri razmere v Nemčiji drugače kakor v drugih državah in prav v tem je napaka, ki jo kažejo odnosa-ji posameznih evropskih držav napram Nemčiji. Nemci nočejo vojne, ker vedo, da sedenja generacija še vedno čuti njene Posledice. in se danes vse rajši pečajo z gospodarskimi in znanstvenimi, kakor pa * vojaškimi problemi. Ob aakfjuSku je Allen še dodal: Če ba prišlo do kakih resnih zapletljajev med Francijo in Nemčijo in bi Pariz in Berlin ne mogla sama urediti svojih spornih vprašanj, bo Anglija igrala še veliko vlogo kot posredovalka, ker uživa sedaj velik prestiž pri odgovornih berlinskih državnikih. Današnji >Daily Telegraph« prinaša daljši članek britanskega brigadnega general« v p. Speersa, člana sipodnje zbornice, ki predlaga Franciji in Nemčiji, naj se v interesu dobre soseščine in okrepitve medsebojnega zaupanja sporazumeta o uvedbi posebnega demilitariziranega pasu na obeh straneh svojih meja- Nemčija v pričakovanju londonskih dogovorov Berlin, 28. januarja, g. Ta teden bo druga obletnica, odkar je bil imenovan za kan-celarja Adolf Hitler, obenem pa prinaša obisk francoskih državnikov Lavala io Flandina v Londonu. Obletnica imenovanja Hitlerja se ne bo praznovala kakor lani z manifestacijo v državnem zboru, in siccr zaradi bližnjih zunanje-političnih pogajanj. Pričakovalo se je sicer sklicanje državnega zbora, zlasti glede na posaarsko glasovanje, sedaj pa javljajo, da državni zbor še ne bo sklican, ker ima Hitler bolezen v grlu, ki mu onemogoča daljše govore. Lovskemu izletu Goringa na Poljsko ne pripisujejo važnosti, pač pa posvečajo politični krogi veliko pozornost potovanju Flandina in Lavala v London, ker se bodo tamkaj med francoskimi in angleškimi državniki razpravljala skoraj izključno vprašanja, ki se tičejo Nemčije. Tukaj pričakujejo obvezna pogajanja, pri katerih bi se kot posledica konference Lavala z Mussolinijem določila jasna smernica za bodoča pogajanja o razorožitvi, o vzhodnem paktu in evropskem paktu o nevmešavanju. Goringov obisk na Poljskem Varšava, 28. januarja, d. Pruski ministrski predsednik Goring je včeraj zjutraj prispel z letalom v Varšavo. Obenem je z njim prispel tudi poljski poslanik v Berlinu Lipski. Dopoldne se je Goring udeležil zajtrka pri zunanjem ministru Becku, ob pol 5. pa so nemški gostje odpotovali v Bialovricz, kjer se bodo na povabilo predsednika poljske republike Moscickega udeležili lova v tamošnjih gozdovih. Izolacija Madžarske Francoski tiffc odločno zavrača zahtevo Madžarske po reviziji ter ji grozi z osamljenjem Pariz, 28. januarja, d. »Temps« se bavi z odnošaji Madžarske ter ostalih držav srednje Evrope, pri čemer obširno komentira zlasti zadnji govor ministrskega predsednika Gombosa v Szolnoku, ki je napravil zelo slab vtis v Franciji. Splošno poudarjajo v francoski javnosti, da Gdmbo-sove izjave ne morejo služiti akciji za zbližan je, ki je sedaj v teku v zvezi s podu-navskim paktom. S svojimi izpadi bodo Madžari samo dosegli, da se bo sporazum sklenil bodisi brez njih. Gdmbo6 podpira, pravi »Tempe«, v svojem uvodniku, ohranitev atmosfere nezaupanja, ki je dolgo časa obstojala v srednji Evropi in ki bi naj jo zboljšal fran-cosko-italijanski sporazum. Ne sme se pozabiti, da je predsednik madžarske vlade v izredno težkem položaju, ker je madžarska vlada že dolga leta postavljala vso svojo zunanjo politiko na zahtevo po reviziji teritorialnih klavzul trianonske mirovne pogodbe. Madžarska je iskala izhod iz osamljenosti, v katero je zašla po lastni krivdi, in pomoč povsod, kjer je mislila, da bi jo mogla najti za svojo revizionistič-no kampanjo. Odtlej se je položaj temeljito izpremenil. Italija je izvršila evolucijo pod pritiskom novih razmer. Nevar- nost proti neodvisnosti Avstrije jo je oddaljila od Nemčije ter približala k Franciji. Ta evolucija, ki jo je vsilila priroda stvari sama, je morda neprijetna madžarski vladi, zlasti zaradi madžarske jvnosti, ki ji je enostavno vsilila nekakšno mistiko teritorialnih klavzul mirovne pogodbe ter meni, da se ji bo po evoluciji posrečilo priti do revizije z nekakšnimi miroljubnimi sredstvi, toda v sedanji stvarnosti predstavlja tako prizadevanje navadno iluzijo, ker je preveč gotovo, da bi pomenila reviziia te-ritorijalnih klavzul vojno. »Temps« tudi ugotavlja, da je Madžarska zavzela v splošnem v pričetih pogajanjih o razorožitvi in o srednje-evropskem Eaktu isto stališče kakor Nemčija in da oče jo tudi v Budimpešti napraviti enakopravnost na polju oboroževanja za pogoj za vsak drug dogovor. Taka zahteva pa je absolutno nedopustna in bi Madžarska mogla kakor Nemčija priti tako daleč, da se sama izključi iz vsakega dogovora za konsolidcijo Evrope. V pariških merodajnih krogih so mnenja, da bo ostala Madžarska, če bo nadaljevala svojo prejšnjo politiko, popolnoma osamljena in jo bo zapustila tudi njena dosedanja zaveznica Italija. Proučevanje razorožitvenega problema Ženeva, 28. januarja. AA. Na podlagi sklepa odbora razorožitvene konference od 1. junija lanskega leta je glavni tajnik Društva narodov pregledal vojne proračune Danske, Finske, Norveške in Nizozemske. Ze prej je glavno tajništvo pregledalo vojne proračune Francije, Velike Britanije, Irske, Indije, Iraka in Litve. ^ Odbor za proizvodnjo orožja in trgovino z orožjem je sklican za 14. februar ia bo razpravljal o načrtu konvencije, ki so ga predložile Zedinjene države. Aretacije zaradi umora inž. Formisa Praga, 28. januarja, č. Češkoslovaški policijski organi so aretirali nemškega emigranta Hildebranta, ki je osumljen, da je skupno z Mullerjem ubil inž. Formisa. Razen njega sta bila aretirana še dva druga Nemca, vendar pa oblasti njunih imen no čejo objaviti. Listi so objavili izjave na-rodno-socialističnega emigranta dr. Otona Strasserja, da Formis njegovim opozori lom ni hotel verjeti in se je nasprotno celo spoprijateljil s svojimi morilci. Iz prosvetne službe Beograd, 28. januarja p. V Šolski službi sta bila upokojena profesor klasične gimnazije v Ljubljani Julij Krek in srbski šolski nadzornik v Ljubljani Andrej Rape, premeščen pa je bil z moške realne gimnazije v Osijeku na realno gimnazijo v Sisku prof Vladimir Žitko. — Za eno po-ložajno skupino »ta napredovala člana ljubljanskega gledališka Josip Plut la fa. Cirila Skerl-Medvedova Atentator Kralj duševno obolel Marseille, 28. januarja, vr. Branitelj terorista Mija Kralja, ki je v zaporih zaradi sokrivde pri marsejskem atentatu, je zahteval, naj se preišče duševno stanje njegovega klienta Sodni zdravnik je ugoto-vik da je Kralj prišel nekoliko iz duševnega ravnovesja. Sanacija Citroena Pariz, 28. januarja, d V poučenih krogih trdijo, da je bil v soboto dosežen sporazum o saniranju avtomobilske tvornice Oitroen. Prisilna uprava bo dobila na razpolago 54 milijonov frankov, fako da bo morda prihodnji teden že mogoče obnoviti delo v polnem obsegu. Ti krediti se imajo odplačati v rokih od 3 do 9 mesecev. Del kredita 8 milijonov frankov bo dala na razpolago tvornica pnevmatike Michelin, 15 milijonov frankov bo dala Narodna banka, ostalo pa razne druge banke. Podjetje bo upravljal odbor, v katerem bodo predstavnik tvornice Michelin in dva zastopnika bank, dočim bo inž. Citroen v njem samo tehnični ekspert. Smrt voditelja splitskih Italijanov Split, 28. januarja n. Danes Je tu nenadoma umrl paroplovnl podjetnik Ivan Din-ko Krstulovič (Carstulovlch). V uradu ga je zadela kap. Krstuicrvič je bil eden Izmed voditeljev italijanske kolonije v Splitu. Justifikacija na Cetinju Cetinje, 28. januarja p. Rabelj Hart je danes juštificiral kmeta Filipa Paška iz Pistule, starega 33 let. Bil je obsojen na smrt. ker je zadavil svoja otroka iz prvega mlrnnui Kitajsko-japonski spor Pričetek novih japonsko-kitajskih pogajanj za ureditev spornih obmejnih vprašanj Tokio, 28. januarja w. Na povabilo maršala Cangkajška bosta japonski poslanik na Kitajskem Ariosi in japonski vojaški ataše v Sanghaju Suki odpotovala v Nan-king, kjer bosta konferirala s kitajsko vlado o dogodkih na meji med Kitajsko in Mandžurijo ter o splošnih kitajsko-japon-ekih odnošajih. Peking, 28. januarja w. V Kalganu vlada mir. Japonska letala letajo nad kitajskimi postojankami, ne da bi metala bombe. Glede kitajsko-japonskih pogajanj še ni ničesar sklenjenega. Tokio, 28. januarja AA. Angleški poslanik je danes obiskal zastopnika japonskega zunanjega ministra Sigemico in ga prosil, naj mu pojasni namere Japonske na Pismo iz Avstrije Dunaj, 27. januarja. Končano ljudsko glasovauje v Posaarju je osvobodilo znatne notranje politične sile narodnega socializma. Te sproščene sile sedaj zopet iščejo točko najmanjšega odpora, da ne ostanejo nezaposlene. Kakor vse kaže, je pregrupacija sil že izvršena in poleg Klajpede in deloma Češke je Avstrija predmet pojačane delavnosti kljukastega križa. V Avstriji sami je izid plebiscita ustvaril ozračje nervoznosti in negotovosti. Če hitlerjevci trdijo, da je v avstrijskem prebivalstvu spregovorila nemška kri, je to eno izmed njihovih pretiravanj. Kajti po žilah avstrijskega prebivalstva se pretaka tako bore malo čisto nemške krvi, da M> ravno za Avstrijo smešne vse teorije o rasi, krvi in plemenski povezanosti z materjo Nemčijo. S tem pa seveda nihče ne more zmanjšati dejstva o nemški zavesti avstrijskega prebivalstva, pa najsi tudi njega polovica ni nemškega izvora. S to zavestjo je morala računati tudi vlada, ki je v leku posaarske borbe odredila tisku stališče dobrohotne nevtralnosti in listom posebej naročila, naj pišejo, da je v Posaarju zmagal klic krvi in ne hotenja po vladi kljukastega križa. Zanimivo je tudi, da je vlada avstrijskim listom prijx>ročila, naj izida glasovanja ne javijo s posebnimi izdajami, da se ne bi v očeh javnosti prida jalo glasovanju prevelikega svetovno političnega pomena in da bi posebne izdaje morda ne izzvale kakih manifestacij, ki bi bile vladi zelo neprijetne. Po nemirih julija meseca se je kljukasti križ močno unesel, dasi nihče ne misli, da ga je s tem konec. Na pomirjenje je v izvestni meri deloval poslanik Papen, še bolj pa je to pripisati okoliščini, da je moral Berlin osredotočiti na zapadu vse svoje politične in tudi denarne sile. Tako je hitlerjevsko gibanje ostalo brez svojega življenjskega živca, izgubilo pa je tudi oba voditelja Habichta in Frauenfelda. Seliuschniggova vlada pa se dobro zaveda. da bo po zmagovitem plebiscitu napoči la zopet doba živahnega gibanja med av atrijskimi hitlerjevci. Levičarjev se v vladi ni treba več bati, saj so zdecimirani in — kar je glavno — popolnoma razoroženi. Odvzetih 200.000 pušk in 500 strojnic pač iz pričuje, da ne morejo imeti več toliko orožja, da bi postali lahko nevarni. Pobuda za nove nemire lahko pride samo od strani narodnih socialistov in mnoga znamenja govore, da je akcija že v teku. Vendar pa se za sedaj še ni bati oboroženega upora, ker so se pristaši kjukastega križa že lani uverili, da zrušenje vlade vendarle ni navadna bojna vaja. Zato so se vrgli pred vsem na propagando in na podzemsko rovarjenje proti nosi-teljem oblasti. Sedanji položaj v Avstriji zelo olajšuje klevetniško kampanjo, saj cesto niti najbolje informirani ljudje ne ve do, ali govore hitlerjevski letaki resnico ali pa pripovedujejo samo s prozornim namenom izmišljene laži. Tarča pretežnega dela teh letakov je voditelj Heimvvehra minister Fev, ki je hitlerjevcem osobito neprijeten, ker mu je med drugim poverjen nadzor nad zasebnimi podjetji, za katere je znano, da so bila prava središča upornikov. Tako se širijo po Avstriji letaki, ki pripovedujejo, da je kuratorij reda Marije Terezije uvedel proti vitezu tega reda Fevu preiskavo o njegovi vlogi za časa umora kancelarja Dolfussa. Fev se je tedaj pogajal z morilci in uporniki, kakor da vidi v njih bojne sile kake zakonite organizacije. O tem letaku ne vedo, ali poteka iz kuhinje kljukastega križa, dasi mnogi znaki govore za to domnevo. Na širše sloje ta afera, tudi če bi bila resnična, ne učinkuje bogve kako silno. Za te sloje je namenjen drugi letak, govorec o fondu 368.000 šilingov, ki jih je javnost zbrala za podporo vdovam in sirotam hajmvvehrovcev, padlih za Časa levičarske vstaj ev februarju lanskega leta. Letaki trdijo, da je minister Fey ta znesek naložil v banki bratov Mauthnerjev, ki je prišla kmalu nato v kon-kurz, in da je fond izgubljen. Ker je znano da so bili bankarji Mauthnerji veliki prijatelji ministra Feya, je marsikdo takoj pripravljen verjeti letaku. T udi počasna preiskava proti sokrivcem julijskih nemirov nudi hitlerjevcem dovolj snovi za propagando. Neki letak pripoveduje, da takratni dunajski policijski predsednik dr. Steinhausel pri vsakem zaslišanju pravi preiskovalnemu sodniku: »Vprašajte rajši tedanjega ministra, mojega predpostavljenega, ta vam bo povedal lahko vse točnejše in natančneje.« Propaganda dostavlja Škodoželjno, da si sodnik ne upa zaslišati tega ministra, ki bi vedel vse bolje in natančneje. Sploh je julijski upor tako neprijetna zadeva, da bi jo najrajši pomašili, če bi se le dalo. Vladajoči krogi se očividno boje, da bi popolna jasnost kompromitirala mnogo vplivnih oseb, o katerih sedaj javnost misli, da so silno daleč od upornikov in sploh od kljukastega križa. Tega se tudi hitlerjevci dobro zavedajo, zalo dražijo in dregajo, kjerkoli le morejo. Splošna sodba javnosti pa je ta, da je po zatišju zadnjih mesecev postala zopet akutna hitlerjevska nevarnost. Kitajskem in dogodke na mandžursko-ki-tajski meji. Sigemicu je Izjavil, da si Japonska v interesu miru želi čim tesnejšega sodelovanja s Kitajsko. Praske na man-džursko-mongolski meji so likvidirane, toda nujno je potrebno, da se v teh krajih točno določijo meje. Mandžurska vlada pričakuje, da bosta Rusija in Kitajska pripravljeni začeti razgovore za končno ureditev mandžurskih mej. Mandžurija nima namena kakor trdijo v Ameriki, razširiti svojih mej, temveč bo ostala v svojih sedanjih mejan. Vojni minister Hajasi namerava v aprilu obiskati Mandžurijo in inspicirati japonske čete. Obiskal bo pri tej priliki Mukden, Hsingjang in Harbin. Litija je dobila meščansko šolo Litija, 27. januarja. Ministrstvo prosvete je ugodilo dolgoletni želji Zasavja in je dovolilo ustanovitev meščanske šole v Litiji s tem, da se še v tekočem šolskem letu otvori prvi razred Litijski okraj ni imel doslej nobene meščanske šole: otroci iz kralev ob železnici so polnili ljubljanske meščanske šole, ki bodo v bodoče zopet malo razbremenjene. Akcija za ustanovitev meščanske šole v Litiji ni od včeraj, temveč je že prav stara. Takoj po prevratu je začela Litija misliti na ustanovitev meščanske šole, toda kakor mnoge slične zadeve je tudi ustanovitev meščanske šole postala »politk-um«, pa se zaradi tega ni uresničila vse do letos. Ustanovitev meščanske šole bi bila bržčas zaspala, da se ni za njo zavzelo drn-št.vo »šola in dom« v Litiji, ki je razvilo živahno delovanje in povzročilo za ustanovitev šole potrebne sklepe pri litijski in šmarski občini. Na predstavko litijske občine in na podlagi njene zaveze za preskrbo potrebnih prostorov in za vzdrževanje je sedaj šola končno dovoljena in ustanovljena. Vsi starši in otroci, ki 60 v pričakovanju nove *4e ostali izvečine v V. in Vi. razredu osnovnih šol. bodo sedaj z največjim veseljem pozdravili vest o ustanovitvi te za litijski okraj prepotrebne šole. Smer šole je obrtno-industrijska. Največ zaslug za ustanovitev meščanske šole imata minister g. dr. Kramer in If-tijski narodni poslanec g. Mravlje. Sedaj ko je šola ustanovljena, pa nI nič manj nujno vprašanje njenega začetka. V Interesu staršev in otrok je, da prične šola čim preje z rednim poukom. Z ozirom na to prosimo bansko upravo, da predlaga ministrstvu prosvete imenovanje učiteljev tako pravočasno, da se bo moglo pričeti z rednim poukom takoj prve dni II. polletja. Prostor je pripravljen, oprema tudi in ni zadržka za otvoritev I. razreda Smučarske tekme mariborske sokolske žepe 115 tekmovalcev na sttrtu. — Vzorna organizacija. * Maribor, 28. januarja. Včeraj so se vršile na Pohorju, in sicer pri Ruški koči, sokolske župne smučarske tekme, ki so se končale s popolnim uspehom. Tekmovanje je bilo podaljšek žup-nega tečaja, ki se je vršil v Kotljah. Ko je v dolini nastopil jug, so se zbrali pri Ruški koči naši vrli smučarji Sokoli, da tekmujejo v tekih in dokažejo, da prav nič ne zaostajajo za tekmovalci športnih klubov. Snežne prilike so bile naravnost idealne, zapadlo je okrog 25 cm novega snega, tako da je vladalo na vseh pohorskih postojankah pravo zimsko veselje. Včerajšnjega tekmovanja so se udeležila naslednja društva: Maribor Matica, Maribor L. II. in III., Studenci, Tezno, Ruše, Mežica, Guštanj, Hoče, Razvanje, Radva-nje, Ptuj, Ribnica, Josipdol in Sv. Lenart, skupno 115 tekmovalcev. Prihiteli pa so tudi izletniki Sokoli, tako da se je zbralo pri Ruški koči okrog 200 smučarjev Sokolov. Kot prvi so tekmovali člani, in sicer na 4 in pol km. Proga je imela 450 m višinske razlike in je vodila od Ruške koče do Cavdra. Rezultati v tej kategoriji so bili naslednji: 1. Josip Herič (Maribor III) v času 14.27, 2. Franc Poljanec (Mežica) 15.36, 3. Svetozar Zej (Maribor I) 1533, 4. Franjo Fric (Ruše) 16, 5. Milko Mejovšek (Hoče) 16.12, 6. Alojz Karničnik (Ruše) 16.22, 7. Otmar Ratej (Ruše) 16.37. Naraščajniki so tekmovali na 2 in pol km dolgi progi od Ruške koče do Glažute in je dosegel prvo mesto Milko Škofič (Maribor Matica) v času 5.09, 2. Ivan Plevnik (Studenci) 5.13, 3. Dušan Zej (Maribor I) 6.10, 4. Franjo Orač (Tezno) 6.12, 5. Kristijan Voler (Maribor Matica) 6.17, 6. Aleksander Faninger (Maribor Matica) 6.26, 7. Franc Pečar (Maribor III) 6.47. Članice so tekmovale na isti progi kot naraščajniki in si je priborila prvo mesto Roža Neubergova (Mežica) v času 7.41, 2. Vida Zemljičeva (Maribor Matica) 8.48, 3. Ljubica Smerdujeva (Maribor Matica) V.01, 4. Marjeta Spendujeva 9.34. Vodstvo tekem, v katerem so bili bratje kapetan Ilič, Hočevar, dr. Mihalič. Lužnik, Princ in dr. Kac, je delovalo vzorno in brezhibno. Na sporedu so bile tudi tekme v slalomu, ki se pa zaradi snežnih žametov niso mogle izvršiti. Ena o „komp!eksih" V knjigi grehov slovenskega klerikeliz-ma je najgrše poglavje ono o denunc.ant-stvu, s katerim so klerikalci osramotili naš narod zlasti v prvih letih svetovne vojne. Nihče ue more izbrisati tega madeža. Kakor pa vsak, ki ima slabo vest, na vso moč j>oskuša, da bi odvruil pozornost od svojega lastnega greha s tem, da enak greh očita drugim, tako tudi vidimo, da iz klerikalnega tabora kar no vse strani razmetavajo očitke denunciantstva. Zlasti pa, kadar kdo to gospodo malo udari po prstih, kar hi-tro zakričijo o denunciantstvu. Ogorčeno se pritožujejo, ne nad tem, kar so storili, marveč nad tem, da se je za njihovo dejanje zvedelo ali o njem celo razpravljalo. Ugotovitev dejstev, ki so klerikalni gospodi neprijetna, to je »denunciantstvo«, pa povrhu še »sramotenje slovenskega ljudstva*. Kakor da bi imel narod kaj skupnega z desperadorsko politiko komaj ugna-nih nekdanjih političnih teroristov, ki ne morejo preboleti dejstva, da jim Slovenija ni več izročena na milost in nemilost. Zato smo vedeli že naprej, da bo »Slovenec« kot zadnji adut prizadetih krivcev iznesel očitek denunciantstva, ko je »Jutro* po svoji novinarski in nac;oualni dolžnosti dostojno in zmerno ugotovilo izvestne činjenice iz poteka rektorskih volitev, či-njeniee. ki ravno v interesi same nn!e univerze niso smele ostati neooažene. Za obsodbe vredne po;avc: na nnsem najvišjem znanstvenem zavodu naj bodo krivi ne njihovi moralni povzroeitelii. marveč tisti, ki so ravno g stališča naronalnena nomena nase univerze in v ofuvaniu dobrega imena Slovencev dvignili svoj protestni in svarilni glas! Se posebej pa velja zabeležiti argumentacijo, a katero skuša »Slovenec« naše objektivno poročilo o rektorskih volitvah predstaviti kot novinursko nekorektnost. V to svrhu je postavil tezo. da >javnost nima ničesar govoriti in soditi ter se vtikati v svoboden delokrog v>enfili«ra<. To naziranje ne drži, kakor znano, niti glede papeških volitev, ki so po cerkvenih narkih vendar izključna zadeva sv. duha. Klerikalci se tega stališča ne drže niti tam, kjer bi bilo včasih res koristno in potrebno, da bi se od zunaj nihče ne vmešaval- Glede univerze pa »Slovenec* sam govori o ozki povezanosti in o interesu naroda in njegove javnosdi za vse, kar se na vseučilišču dogaja- Sirer na je nepotrebna vsaka beseda- Naši čitatelji naj si odgovore le na vprašanje, ali bi »Slovenec« molčal, fe bi se kdaj zaodilo. da bi ori rektorskih volitvah bila preskočena teološka fakulteta, čeprav bi bila vrata na njej... Joj, kako bi takrat kričal o vernem slovenskem ljudstvu, ki univerzo vzdržuje s svojimi žulji! Komu je naša univerza bolj pri srcu. tn-di o tem ne bomo izgubljali besed- Splošno znano je, da ni bila ustanovljena po klerikalni zaslugi. Opozorimo naj le še na ono famozno »glasovanje*, kjer je vnema za univerzo ostala daleč, daleč zadaj za — zamorski. Čisto v štilu zmeriaiočega Članka, ki je bil objavljen v »Slovencu« v odgovor na naše mirne in stvarne ugotovitve. je tudi obtožba, da smo izdali »uradno tajnost*, ker smo objavili številke in imena iz javne rektorske volitve. Ves »Slovencev« nervozni napad ie le dokaz, da ie »kompleks« ljudi, ki tako reagiralo na važno javno zadevo, v resnici zelo »čuden*. Hotelska industrija in njene zahteve S kongresa notelirjev v Zagrebu — Predlogi za sanacijo zadolženih hotelov Itflihn*ki spomenik kameri snodtike Boliano. 27. januarja. AA. Na Južnem Tirolskem vlada veliko razburjenje zaradi sklepa italijanske vlade, da postavi v Bol-canu (Boznu) spomenik staro-rimekemu poveljniku Druzu, ki je prvi premagal Ger mane- Zimske nadloge Vancouver, 28. januarja, č. Zaradi snežnih žametov se je znašlo mesto naravnost v katastrofalnem položaju. Nekaj lesenih hiš se je podrlo pod težo snega. Sto družiu je ostalo brez 6trehe- Potrgane po vse brzojavne in telefonske žice, ki vežejo mesto z ostalimi kraji Kanade. Nekatere sosedne vasi so docela odrezane od sveta, tako da jih morajo z letali zalagati celo s hrano. London. 28. januarja, č. Onkan. ki je divjal nad vsem angleškim otočjem, je nekoliko odnehal. V Londonu je zapadel sne? in je promet znatno oviran. Pripetilo se je tudi več prometnih nesreč- Posebno hudo je prizadet plovni promet in prihajajo parniki z znatnimi zamudami- Oran, 28. januarja, w V Ibanu (Maroko) ie zadnjo noč divjal snežni vihar Sne ga je zapadlo za poldrug meter, zaradi če sar so prometne zveze prekinjene. Gost iz Varšave Pred nekaj dnevi je prispela na kratek oddih v domovino, namenoma v zimskem času, ker si je zaželela zimskega čara naših planin, naša rojakinja gospa dr. med. Božena Kokalj-Kowalewska-Pietr/ykowska. zdravnica iz Varšave ter sestra naše znane pisateljice prof. Marijane Željeznov-Ko-kalj. Gospa dr. Kokalj je znana naši širši javnosti kot športnica. Že tri leta jc zapovrstjo poljska šampionka v vodnih skokih z lOmeterske višine ter ji je poljski plavalni Zwiazek podaril preteklo polet je prekrasen kristalni pokal z zlatim obročem za zasluge, ki si jih je priborila za razvoi poljskega plavalnega in skakalnega športa. Poleg tega je gospa dr. Kokalj avtorica številnih znanstvenih dei v poljščini, slovenščini in nemščini. Njene znanstvene razprave so imele velik uspeh v zdravniškem znanstvenem svetu, tudi v Zedinje--nih državah Severne Amerike. Naši znanstvenici in športnici želimo iskreno dobrodošlico v beli Ljubljani! V spomin narodnega pesnika Filipa Višnjiča Mnoge narodne in prosvetne organizacije Bosne, Srema in S*bije bodo letos proslavljale spomin veiikega narodnega pes-nika-guslarja Filipa Višnjiča ob lOOletnici njegove smrti. Ta narodni pesnik je bil slep že od svojih mladih let in kot guslar je potoval po Bosni, Srbiji in Sremu. Od drugih pevcev-guslarjev se je razlikoval zaradi tega, ker je v svojih stihih zaje! bolečine in nade svojega naroda ter ohranil tudi mnogo njegove zgodovine. Filip Višnjič se je rodil leta 1763. v Bosni v nekdanji zvorniški oblasti. Že v mladih letih je mnogo potoval in prišel celo do Skadra. S srbsko vojsko, ki se je vračala iz Bosne, je prišel leta 1800. v Srbijo ter do leta 1813 živel po srbskih taboriščih ob Drini. Pozneje se je naselil Grku v Sremu in tam tud' umrl. V Grfcu gfl je našel leta 1S15. Vuk Karadžič i^ zabele/il mnoge njegove pesmi Višnjičev-e nesnitve se odlikujejo s pristnostjo občutkov, s su gestivno silo. kakor tudi s preroškim du-hom in mnogimi zgodovinskimi dejstvi. Prebivalci Grka, kjer je Narodni pesnik ln buditelj preživel zadnj^ lcta svojega življenja, bodo dali v njegov spomin svoii osnovni šoli ime »Šola Jlarodr.ega pesnika Filipa Višnjiča. svoio Občino pa nameravajo prekrstiti v »Vištiiič-vo« Pri slabosti je naravr.r. »Franz Jose-fova« voda prijetn,0 učinkujoče domače zdravilo, ki znatniD zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže *e v malih količinah koristno. V popisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Fran^ Josefove« irrenčlce. ki je zlasti DrinravJ^a yh nejro rast žen skeea telesa »Fran, Josefova« grenficn se dobi v v«*oh >®lt ,,„ i. Dne 26. in 27. t. m. se je na iniciativo Jugoslovenskega botelirekega saveza vršil v Zagrebu kongres hotelirjev iz vse naše države. Glede na važnost dnevnega reda so kongresu prisostvovali predstavniki finančnega, trgovinskega in gradbenega ministrstva, predstavniki banskih uprav iz Zagreba, Ljubljane. Splita in Banjaluke, predstavniki gospodarskih zbornic iz Zagreba. Splita, Ljubljane, Sarajeva in Banjaluke, ter štev..ni predstavniki organizacij gostinskih obratov. Kongres Je vodil predsednik jugoslovenskega hotelirskega saveza g. Kosta Milinov. Uvodni referat je ime! predsednik propagandno turističnega biroja ».Dalmacija« v Pragi inž. Vinko Barčot, ki je v obširnem referatu orisal pomne turizma v Jugoslaviji, ki prinaša letno 800 milijonov dinarjev dohodkov. samo državni blae^ni pa 300 milijonov. Glede na veliko bodočnost Jugoslavije kot turistične države je treba to važno panogo gospodarstva podpreti in izpopolniti. Predvsem pa je potrebna nujna pomoč, zato je Savez jugoslovanskih hotelirjev pričel akc-ijo za ustanovitev posebnega denarnega zavoda, ki bi imel nalogo izvesti sanacijo hotelov. Sledili so številni referati o vprašanju sanacije hotelirske industrije. Poseben referat o hotelirstvu na Bledu in v Sloveniji je podal g. Vr-hunc. Tajnik Jugoslov. hotelirskega 6aveza g. Ostrogovič je podal zanimivo statistiko o našem hotelirstvu, iz katerega je razvidno, da je v naši državi 740 hotelov, od tega 122 v dravski banovini, 158 v savski, i*T v dunavski, 80 v zetski in 47 v primorski. Po drugi razdelitvi Je na našem Jadranu 172 hotelov, na Bledu in v alpskih turističnih krajih 93 ter v raznih letoviščih in zdraviliščih 13«. Skupni dolg vseh hotelov v naši državi znaša 284 milijonov Din, od tega odpade na hotele na Jadranu 74 milijonov, na hotele na Bledu 75 milijonov in na hotele v ostali Sloveniji 21 milijonov. V soboto popoldne Je prišla na dnevni red najvažnejša točka kongresa, to je ustanovitev Hipotekarnega zavoda za hotelirstvo In turizem. O tem vprašanju js imel glavni referat Inž Barčot iz Prage, ki je razložil tehnično stran ustanovitve banke. O tem referatu se je razvila prav , živahna debata, zlasti o vprašanja, kje bo banka dobila potreben kapital io kdo bo prevzel garancije. Kakor je »Jutro« že po ročalo v nedeljski številki, bc interesira za ustanovitev te nove banke neka češkoslovaška finančna skupina, predvsem lastniki vezanih terjatev v Jugoslaviji. V zvezi z diskusijo je predsednik Alilinov poudarjal, da je glede na važnost vprašanja sanacije našega hoterlirstva potrebno, da tudi država nudi gotove koncesije, ki so potrebne r ta namen. Na koncu debate je bil izvoljen odbor za ustanovitev t* banke, ki bo izdelal vse podrobnosti, ki »o v zvezi z ustanovitvijo. V ta odbor sta bila tudi iz Slovenije izvoljena g. Franc M4-klič iz Ljubljane in g. liolnar z Bleda. V nedeljo se je razprava na koagresn nadaljevala ob 10. dopoldne in je bila zaključena ob 14. Delegat trgovinskega mf-nistrstva g. Grdaševič je pojasnil, v kakšnem stanju se nahaja sedaj vprašanje te-ga zakona, ki se pripravlja v ministrstvu. V tem zakonu je med drugim predvidena ustanovitev posebnega turističnega sveta, v katerem bo zastopano tudi hotelirstvo. Iznošen je bil še poseben referat o potrebi telefonskih ugodnosti za hotele, referat o strokovni izobrazbi, o stanovskih vprašanjih. o davčnih in taksnih olajšavah in o odnošajih med nameščenci in lastniki kr> telov. Sprejeta je bila daljša resolucija, ki naglasa težko stanje večine naših hotelov, ki je predvsem posledica visoke obrestne mere za dolgove in prekratke amortizacijske dobe. Zato se je treba nujno lotiti vprašanja sanacije hotelirstva. Do končne ureditve tega vprašanja naj nstavi postopanje v konkurznih, poravnavah fn eveninitivno postopanje. Upravičena je zahteva naše hotelske industrije, da država omogoči hotelom ugodnosti hipotekarnega kredita preko posebnega privilegiranega denarnega zavoda, ki naj nudi zadolženim hotelom nižjo obrestno mero ic podaljšanje amortizacijske dobe. Res« lucija nadalje zahteva olajšave na star? davčne obveznost!, davčne olajšave za bodoče telefonske olajšave, predvsem pa pomoč pri ustanovitvi kreditnega zavoda za hotelirstvo in turizem, bi naj izvede sanacijo. Država naj ustanovi turistične nrade v Berlinn. Monakovem, Curihn. Varšavi, Parizu, Bukarešti, Sofiji in v Kobenhavnn. smrt zaslužnega planinca SlovenjgraSkega poštnega upravnika Franca Eiletza je v nedeljo zvečer zasul snežni plaz izpod Ravnjakovega vrha Gustanj, 2S. januarja Smučarski klub Guštanj-Kotle je v nedeljo priredil podsavezno prvenstvo ▼ smuku z Uršlje gore. Obrnil se je tudi na SPD, naj oskrbi kočo za tekmovanje. Podružnica SPD v Slovenjgradcu se je rada odzvala prošnji in na Uršljo goro sta odšla telegrafski nadziratelj Franc Kavs in 641etni poštni upravnik Franc Eiletz, oba iz Slovenjgradca. Ponoči qd sobote na nedeljo pa je zapadlo nad 1 m snega, a kljub temu so bila tekmovanja končana v redu. Ko so tekmovalci odšli, sta Kavs in Eiletz okrog 16 zapustila kočo. Čeprav so jim svetovali, naj bi se vrnila po markirani poti čez Guštanj v Slovenjgradec, sta jo mahnila brez smuči po najkrajši poti, ker sta morala biti zvečer zaradi občnega zbora gasilnega društva doma. Zaradi obilice snega in nastale teme sta pa pod starotrškimi planinami zgrešila pot. Nenadoma je Eiletz, ki ie šel za tovarišem, slišal, kako se je izpod Ravnjakovega vrha utrgal težak plaz, ki je s silnim truščein bobnel v dolino. Opozoril je Kavsa na pretečo nevarnost in ta se je naglo instinktivno pripognil. V naslednjem trenutku je oba piaz potegnil s seboj in ju pokopal. Kavs je bil samo onesveščen in čez nekaj časa se je zavedel. Ker je imel eno ko prosto, se je z naporom vseh svojih sil izkobacal iz snega ter se ozrl za tova- rišem, o katerem pa ni bilo ne duha ne sluha. Od 9. zvečer pa prav do polnoči je Kavs iskal pogrešanega Eiletza, a ga ni našel. Ves potrt je na kraju, kjer ju je zasul plaz, zasadil palico in se napotil v dolino. Do smrti izmučen je prijel okrog 9. zjh-trai v Rimski vrelec, kjer je prijavil nesrečo. Iz Guštanja so telefonirali v Slovenjgradec in takoj so se organizirale reševalne ekspedicije v Guštanju, Kotlah in Slovenjgradcu, ki so pohitele pod vodstvom Stanka Štandla, člana SPD. na Uršljo goro. Reševanja so se udeležili večinoma smučarji in pa tudi gasilci, a z njimi je šel tudi Kavs, čeprav je bil zelo utrujen. Kmalu so prišli do kraja, kjer je Kavs zasadil palico, in takoj začeli z odkidavanjero snega. Ob 14. se jim je po naključju posrečilo, da so izpod 4 m debele snežne plasti potegnili Eiletza, seveda že mrtvega. Nesrečno žrtev so prenesli v dolino in jo nato z reševalnim avtomobilom prepeljali v Slovenjgradec. Tragično preminuli Eiletz |e bil navdušen planinec in je ves svoj prosti čas porabil za ljubljene mu planine. Bil je dolga leta blagajnik SPD, a tudi član raznih drugih organizacij, gasilnega društva i. dr. Za njim žalujejo žena Julijana. sin Rafael in hčerka Lidvina. por. Mrovlje. Blagemu pokojniku bodi ohranjen svetel spomin, preostalim pa naše sožalje. Strahovalci Slov. goric in Dravskega polja pred velikim mariborskim kazenskim senatom — Damiš obsojen na lt težke ječe -a* Maribor, 28. ':nuarja Danes se je vršila pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obravnava proti trem nevarnim vlomilcem in roparjem, ki so lani od marca do julija neprestano vznemirjali prebivalstvo Slovenskih goric in Dravskega polja, kjer ;o povzročali s svojim brezobzirnim ropanjem in rokovnjaštvom strah in trepet težko prizadetega prebivalstva. Na zatožni klopi so sedeli 23letni posestniški sin Matija Damiš brez stalnega bivališča, 241etni brezposelni delavec Anton Toma-šič brez stalnega bivališča ter 221etni vini-čar Janez Grašič iz Cerovca. V zelo obširni obtožnici se navajajo številni primeri prestopkov. Obtožujejo se. da so v več kakor 20 primerih kradli, vlamljali, ropali in rokovnjačili po najrazličnejših predelih Slovenskih goric in Dravskega polja. Pokradli in vzeli so vse. kar jim je prišlo slučajno pod roko: klobase in vino jim je bilo ravnotako dobrodošlo kakor obutev, obleka, perilo itd. Naše kmečko prebivalstvo je škodo silno težko občutilo, pa si ni moglo pomagati, ker so drzni roparji izvrševali vlome silno pretkano ob času. ko so ljudje delali na polju. Pa tudi. ako niso bili vsi na polju, je bil način njihovega početja tako drzen, da si ljudje niso vedeli pomagati. Vsem Slovenskim goricam in Dravskemu polju je odleglo, ko je prišla radostna vest. da se je posrečilo vse tri nevarneže prijeti in spraviti na varno Pri današnji obravnavi, za katero ie bilo opaziti veliko zanimanje, so vsi trije obtoženci pri/nal« svoje grehe in krivdo, toda m o deloma. Glede nekaterih primerov ni «o krivdo in soudeležbo zanikali. Velite senat jc vse tn spoznal krivim ter ie Him-i? obsodil na 11 let težke ječe In trajno vkla v znamenju raznih sej in pripravah za povratek v dolino. .Smučati okrog doma ni bilo mogoče. Tudi na smučeh te je pršič ogrnil preko trebuha, če nisi na preveč visokih nogah. Pač pa so si smučarji izdrsali v doMno sled in po tej sledi .smo drsali nizdol, kakor bi imeli peroti. Nekateri so spotoma prekopucavali kozolce, vendar m nihče popolnoma odpovedal. Težje je šlo s konji in sanmi. 2e ob b. uri so odšli od Gorij, pa so bili komaj okrog 14. pri domu, vsi izmučeni, konji in gospodarji. Tiste, ki so se pred dobro uro na saneh odpeljali proti Mrzlemu studencu. smo na smučkah dohiteli že pred kantino, do kamor ni sicer 20 minut kaj hoda. Pa kljub tem poslednjim težavam ie bila prelepa ta visoka planota, vsa odeta v debel snežni plašč, ki je žalil grape, konte, pokril štore, ruše in iglasto drevje, da je globoko sklanjalo z milijoni belimi kristali obteženo vejevje, ki si je, preveč obteženo samo otresalo bremena: kakor srebrn prah se je osipak) z dreves in lesketajoča tenči-ca je za čas zastirala pogled vsenaokrog, pripovedovala pravljice o čarobnem zJaa- skem gozdu, o dobrih srnah, ki so se stiskale pod košatimi smrekami, o zvitih lisicah, ki so oprezale človeka in vohale za zavrženimi ostanki hrane, o plašnih zajcih, ki so jim lovci zopet postali prijatelji, pa jih zato oni divji še hujše preganjajo, da že ne vedo, kod bi si pripravili gnezdo za svoje otroke. Sflišal sem tudi pravljico o tistem gospodu pri »umski upravi, ki ima hudo jezo na divje lovce. Kako je enega oni dan zalotil, ko je pravkar vlekel drob iz trebuha ustreljene divjadi. Hitro je zgrabil za njegovo puiško, ki jo je imel oni naslonjeno ob drevo: »Ta puša pa prav gotovo dobro strelja«. Divji lovec pa mirno, kakor na zapečku: »Ta niti ne tako dobro, ampak tisti dve pa vse boljše« in je pri tem pokazal na dva tovariša, ki sta bila zaslonjena za rušami in sta merila e porama naravnost na gospoda. Nu ja, strast je strast, prebrisanost pa tudi ni najgrša čednost... Težko je sicer Gorjancu priti do sočnega grižljaja. .Suhega, mrzlega snega sem dobil za vrat, pa me je pognalo naprej in nirdol, za menoj pa je ostala vsa prelest čarobne zime Pod vsakim klančkom jc bilo več vlage, od Gorij do Bleda je postajal sneg težji in težji in do Ljubljane se je zaradi same težke jugovine spremenil v plundro, da me ie spreletelo od nog do glave, ko sem za-čutil mehko brozgo pod podplati. Sprememba od popoldneva do večera, kl sf jo tisoči tako iz srca žele, le v obratnem redu. Ustanovitev podružnice SPD za kočevski okraj Ribnica, 28. januarja V poslednjem času se je le zganilo vprašanje turizma in tujskega prometa v skoro pozabljenem, vendar vse pozornosti vrednem delu naše banovine — v kočevskem srezu. Kd >r je imel kdaj priliko pogledat; v ta košček sveta, poln naravnih lepot, krajevnih, zgodovinskih in jezikovnih zanimivosti, se je čudil, da so prav ti kraji vsemu svetu skoro neznani. Ni tu sicer golih gorskih sten, strmih vrhov in grebenov, so pa idilično lepi predeli, preko katerih vodijo lepa gorska pota in gladke steze skozi manjša in večja naselja, po logeh m koše- Ljubezenska tragedija pod Šmarno goro Ljubljana, januar V znani vasici Brodu pod Šmarno goro se je davi odigrala ljubezenska tragedija, katere žrtev je postala 23deto* delavka Štefka Mlinarjeva, uslužbena v tvornici Berz, Hribernik et Go. v St. Vidu, medtem ko je moral njem delovni tovariš in fant, 221etni Andrej Boštjančič, ki je iz Misa-č« pri Vodicah doma, v ječo. Fanta in njegovo dekle eo vsi Šentvidčani in okoličani poznali kot vzorna, simpatična človeka m zato i njima vsi prav iskreno sočustvujejo v nesreči, ki jo je sprožila samo prevelika in nepreračunljiva ljubezen. Andrej in Štefka sta se že delj časa poznala m znano je bilo, da ee imata rada. Ali kakor sta domnevala v svoji slepi zaljubljenosti, je prišla v njuno srečo težka zapreka. Fant je bil potrjen k vojakom in letos bi bil moral odriniti v kasarno. Celo poldrugo leto ločitve, tako sta menila, ne bosta mogla prenesti in oba sta se bala, da bosta izgubila drug drugega. V tem straha sta začela razmišljati o tem, da bi šla rajši skupaj v smrt Snoči je Andrej vso noč izostal od doma Iskal je družbe po krčmah, da bi pozabil na nesrečo, ki se nw je zdela prevelika in pretežka za njegovo dušo. Zjutraj se je vrnil domov. Poslal je pošto svojemu dekletu, naj pride k njema na dom v Brodu 17. Štefka je v resnici prišla, m ko sta potem sama ostala v sobi, se je vse naglo zgodilo. Izneng-da je počil strel in dekle se je zgrudilo zadeto v levo sence. Na njen krik so prihiteli Bodtjančičevi in iz bližnje Česnove elektrarne so brž telefonirali po reševalni voz, da jo odpeljejo v bolnico, ker pa je» ie od vsega početka kazalo, da ne bo ostala pri življenju, so se med prevozom za hip oetavili pred šentviško cerkvijo, da ie ranjenka dobila še poslednjo popotnico. Ko se je reševalni avto ustavil pred ljubljansko bolnico, pa ie bila že mrtva. Zato so jo prepeljali v Mestni dom, kjer «*» truplo položili na mrtvaški oder, nato pa so ga odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kjer bo sodna komisija opravila obdukcijo. Medtem pa se je Andrej Boštjančič v družbi svojega brata Stanka sam javil orož-niški postaji. Napravil je vtis zbitega, du-ševno razdejanega človeka, ki mu ni več obstanka na svetu. Izpovedal je, da sta hotela z dekletom skupno v smrt Ko so orožniki pod vodstvom g. komandirja nato preiskali njegovo stanovanje, so v resnici našli pismo, ki sta ga skupno napisala in podpisala oba. Pismo ni naslovljeno na nikogar, a končuje se z besedami: »Najina zadnja želja je skupen grob.« A ko je Andrej izstrelil prvi naboj svojemu dekletu v sence, mu je revolver, v katerem je hranil 5e dva strela zase, v hipu odpovedal. Tako sc je zgodilo, da Andrej nc bo s Štefko legel v skupen grob. Orožniki so v kratkem času pojasnili ves dogodek in so zvečer Andreja Bošt-jančiča prepeljali v zapore okrožnega sodišča. Komite rtomaSc blago? Razkrinkan požig Lastnik je sam zažgal svojo domačijo, da bi dobil nad" polmilijonsko zavarovalnino — V ptujskem sreza je bilo v dveh letih nad 140 požarov Ptuj, 28. januarja O velikem požaru pri Sv. Barbari v Tla-Jozah, ko sta zgoreli obširno gospodarsko in stanovanjsko poslopje trgovca in gostilničarja Primožiča Žige lani decembra, je »Jutro« takrat obširno poročalo. Zgorel je tudi ve« trgovinski inventar, mnogo blaga pa je bilo pokradenega. Skupna Škoda se ceni nad 600.000 Din. Takrat se je domnevalo, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Ta domneva pa se je od vsega začetka videla sumljiva. Ljubljanska policija se je za zadevo začela podrobneje zanimati, zlasti kar je šlo za nadpolmilijonsko Škodo, ki bi jo morala plačati zavarovalnica. Policija je uvedla širokopotezno zasledovanje in sta v Ptuj dospela policijski inšpektor g. Žajde-la in policijski podnadzornik g. Mrhar, ki sta se skupno z orožniSkim vodnikom pod- poročnikom g. Smiljaničem udeležila intenzivne preiskave, katere posledica je bila aretacija lastnika in njegovega kompli-ca Jakoba Majcenoviča, brezposelnega ključavničarja iz Gruškovca v Halozah1. Oba sta po dogovoru nanosila na podstrešje suhih, smolnatih borovih trsk ter jih zažgala tako, da je ogenj nastal v trdi noči. Mislila sta, da bosta tako za seboj zabrisala vsako sled. Prvi je osumljen kot osnovatelj, drugi pa kot izvršilec. Oba sta po dolgotrajnem zasliševanju pod težo neizpodbitnih dokazov skesano priznala svoj čin. Odvedena sta bila v ptujske sodne zapore. Primožič je živel v skrajno slabih gmotnih razmerah m je bilo njegovo posestvo zadolženo. Razen tega pa mu je bila odvzeta še kmečka zaščita, kar vse ga je dovedlo do obupa. Število požarov v ptujskem sreza p rese- Začetek slavnosti Bokeljske mornarice Bokeljska mornarica, ko jc zadnjič nastopila v svojih slikovitih krojih pri pogrebu svojega velikega zaščitnika kralja Aleksandra v Beograda. Na levi ste dosedanji veliki In mali admiral. Kotorsko prebivalstvo je v nedeljo opoldne z velikim zanimanjem prisostvovalo otvoritvi tradicionalnih slavnosti Bokeliske mornarice. Zaradi te slavnosti je prispelo v Kotor tudi mnogo ljudi iz okolice tako, da je starodavno Bokeljsko mornarico pozdravljalo preko 2000 ljudi. Bokeljska mornarica. najstarejša mornariška organizacija v Evropi, je bila ustanovljena že leta 809., ko so Kotorčani v svoii stolnici uredili grobnico mučenika sv. Trifuna. Praznik tega svetnika, zaščitnika Boke, je tudi praznik Bokeljske mornarice. Glavne slavnosti so vsako leto 2. februarja, zadnja nedelja januarja pa je po starodavnem ob-redniku Bokeljske mornarice določena za otvoritev velikih slavnosti. Nedavno si je Bokeljska mornarica, kakor je »Jutro« že poročalo, izvolila svojega »velikega« in »malega« admirala in po starodavnem ob- , redniku je mah admiral v nedeljo opofdne pred stolnico proglasil začetek slavnosti, na stolpu pa je zavihrala starodavna zastava sv. Trifuna. Letošnji mali admiral Bokeljske mornarice, 12letni Zvonko Mi-loševič je lepo izvršil predpisano nalogo razglasitve praznika, vsi člani mornarice pa so v svojih slikovitih opremah stali pred stolnico. Ob zaključku slavnosti je major mornarice prebral brzojavko, poslano maršalatu dvora V tej brzojavki prosi Bokeljska mornarica, nai bi maršalat dvora sporočil ljubljenemu kralju Petru IL izraze zvestobe in ljubezni, ki jih goji do vladarja in domovine najstarejša mornarska organizacija in vsa staroslavna Boka. S tem je bila svečanost zaključena, nadaljevala pa se bo po starih tradicijah 2. februarja. Nedelja na Pokljuki nicah, senožetih in gozdovih, ki nudijo človeku ob vsakem letnem času toliko naravnih krasot kakor morda malokje drugod. Tu so kraji, kamor človek lahko zleti vsak čas, da se brez velikih naporov naužije naravnih lepot in svežega zraka. Naj imenujem le prelepo okolico Velikih Lašč z Rutami, romantično strugo Lške tja do Blok, kjer se ti na Boncarju odpre razgled preko Slemen v Sodraško in Ribniško dolino, na Malo in Veliko goro, z nebroj razglednimi točkami, dalje Loško-potoško planoto m kočevske gozdove, tja do Čabranke in Kulpe, Goteniško in Borovško goro s pragozdovi in sedlom Krempo, kjer pobelijo spomladi senožeti narcise, in na vzhodu mračni Rog ter Kožice itd. Koliko je tu še neraziskanega sveta s podzemskimi in ledenimi jamami, polnega naravnih in krajevnih zanimivosti, ki pa žal še čakajo na svoje občudovalce. V zimskem času pa so vsi ti kraji naj-idealnejši za gojitev zimskega športa in se lahko merijo z vsemi ostalimi, ki imajo že ime, le žal, da jih smučarski svet skoro ne pozna. Najmlajša podružnica SPD, ki bo imela svoj ustanovni občni zbor dne 31. t m. v Ribnici, si je nadela nalogo, da 6«znani tu-ristovski svet s temi kraji in da jih napravi dostopne. Markacija potov na najvažnejše razgledne vrhove v ribniški okolici je do malega že izvršena. Ker bodo to storila v najbližjem času še vsa ostala središča, kakor Kočevje, Sodražica, Velike Lašče, Dobrepolje in Loški potok, ki tvorijo z Ribnico skupno podružnico, bo s tem izvršen prvi tako važni korak k napredku turizma in tujskega prometa v teh krajih. Zato želimo novi podružnici ob njeni ustanovitvi, da bi njeno požrtvovalno delo rodilo kaj kmalu tudi zaželenih uspehov. Minister za telesno vzgojo dr- Ljudevlt Aner Je sam navdušen športnik in dober smučar. Le tako Je mogel od blizu opazovati vse zanimivosti napete borbe Pokal ministra dr. Ljudevita Auerja, namenjen Jugoslovan, smučarskemu prvaku. Ogromen požar v Kočevju Divjanje ognja v veliki tekstilni tovarni — Velikanska gmotna in socialna Skoda slopja ogromni plameni, a tudi pozneje se je iz ruševin še vedno kadilo, med 20. in 21. pa so se spet dvignili ognjeni zublji. Od glavnega poslopja je ostalo samo golo debelo zidovje. Gasilci so obvarovali samo stavbišče in del apreture ter rešili tudi strojnico z lokomobilo. Iz spodnjih prostorov so delavci in drugi reševalci znosili mnogo blaga in pohištva na prosto. Vse to pa je seveda močno premočeno. Gasilci so imeli silno naporno m nevarno delo. GasiJi so 6 tal, ker nimajo visokih železnih lestev. Opekli in ranili io se gasilci Sorger ml., Jonke in Tekavc, ki pa so se šele po prestani nevarnosti podali domov. Požrtvovalno so gasili tudi delavci, orožniki pa so z vso vestnostjo in obzirnostjo preprečili paniko in naval razburjenega prebivalstva. Tekstilna tovarna je bila urejena takoj po prevratu v starem gospodarskem poslopju Auerspergove graščine. Večkrat so jo povečali, preuredili in modernizirali. Veliko podjetje je v domačih rokah, ker so češki delničarji že leta 1925. svoje deleže prodali domačinom. V tovarni je bilo zaposlenih blizu 400 delavcev in delavk, ki so imeli za kočevske razmere še dobre zaslužke. Požarna katastrofa je za te delavce najhujši udarec. Tovarna je sicer zavarovana. a preden bodo nameščeni novi stroji in vse urejeno, bo preteklo več mesecev. Po povprečni cenitvi znaša škoda okrog 10 milijonov dinarjev. Razglasitev rezultatov v veliki obedrrici športnega hotela. Poslevodeči podpredsednik JZSS dr. Ciril Pavlin (na levi) Izroča vodji češkoslovaškega tekmovalnega moštva, flarru tehničnega odbora Svaza lyžafu g. Dlaboli spominsko plaketo. Desno poleg sede pri mizi minister dr, Ljud*vit Aner a soprogo in minister dr. D. Marušič. Kočevje, 28. januarja Včerajšnjo požarno katastrofo, o kateri je obširno poročalo že ponedeljsiko »Jutro«, so opazili prebivalci šele nekaj minut pred pokinevom, dasi je izbruhnil ogenj v predilnici velike tekstilne tovarne že dobro uro poprej ter se naglo širil po veliki zalogi volne. Vzrok nesreče še ni popolnoma ugotovljen, verjetno pa je, da je začelo goreti zaradi kratkega stika. Dim, kl se jc valil iz tovarne, je opazil mimoidoči tesar Jonke ter takoj planil v tovarno in obvestil o nesreči vratarja. Iz Kočevja in tudi rz okolice je teklo mnogo ljudi proti tovarni, ki je oddaljena nekaj 100 m od kolodvora. Nesrečo so javMe tudi sirene, v Kočevju pa je bilo plat zvona. Naglo so se zbirali gasilci, ki so črpali vodo iz velike mlake blizu tovarne in iz bližnjega potoka. Na pomoč je prihitelo II gasilnih društev, bilo pa je takoj jasno, da glavnega štirinadstropnega tovarniškega poslopja ne bo mogoče rešiti in da jc treba zaradi tega skrbeti za varstvo stranskih tovarniških objektov. Na pomoč so bili pozvani tudi ljubljanski gasilci, ki pa jih je lcmaVu zadržala druga brzojavka, da je ogenj že deloma udušen in da ie zaradi tega pomoč rz Ljubljane nepotrebna. Mogočno štirinadstropno stavbo je ogenj «koraj popolnoma uničil. Stroji, ki so bili nameščeni v vsem poslopju, so padali skozi pregorele strope v nižje objekte in na dno poslopja. Do 15. so se dvigali iz po- DANES Ne zamudite prilike! MARTA EGGERTH in HANS SoHNKER ^ jh V VELEOPERETI Knesinja čardaša $ Godba: Emerich Kalman Smeh, godba, petje, zabava in ples. ELITNI KINO MATICA Sodelujejo IDA Wt)ST PAVEL H5RBIGER PAVEL KEMP Predstave ob 4., 7.15 ln 9.15 url zvečer Domače vesli * Seja s reškega, odbora JNS v Kranju. Včeraj dopoldne se je vršila v Kranju seja razširjenega sreskega odbora JNS. kateri so prisostvovali nacionalni župani kranjskega sreza. Seje sta se udeležila minister n r dr. Kramer in nar. posl. Lončar. Minister Kramer je podal obširno politično poročilo, poudarjajoč, kolike važnosti je, da se tudi pri bližnjih senatorskih volitvah pokaže pred svetom popolna solidarnost nacionalne fronte. Izvajanja dr. Kramerja so bila sprejeta z največjim odobravanjem in storjeni so bili sklepi, da se kranjski srez tudi pri senatskih volitvah dostojno afirmira. • Ivan Mohorič častni občan Osli. Občinski odbor ovsiške občine v radovljiškem srezu je na svoji seji dne 17. t. m. izvolil ministra n. r. in narodnega poslanca g. Ivana Mohoriča v priznanje za zasluge, ki si Jih Je pridobil za to lepo gorenjsko občino, za častnega občana. ♦ Napredki šolstva v primorski banovini. Tudi na področju primorske banovine so etale prosvetne oblasti po osvobojenju pred težavnimi nalogami, ker je bilo treba v nekaterih pokrajinah orati na prosvetnem področju trdo ledino. Po zadnjih objavah uprave primorske banovine je bilo na njeneui področju po svobojenju zgrajenih ISO novih šolskih poslopij, 76 jib še gradijo, za 24 novih osnovnih šol pa se z4)ira material. Na teh šolah je 670.216 učencev in 1X03 učne moči. Prva gimnazija, ki bo po osvobojenju zgrajena na področju primorske banovine, je gimnazija t šibeniku, za katero je nedavno banovina realizirala posojilo od 6 milijonov dinarjev pri Državni hipotekami banki. Drugo največje šolsko poslopje pa bo meščanska šola na Hvaru, ki je že pod streho. ♦ Težave veterinarske službe. V prostorih zagrebške veterinarske fakultete so v nedeljo zborovali člani zagrebške sekcije združenja veterinarjev. Na zborovanju se je mnogo govorilo o raznih ovirah veterinarske službe. Govorniki so naglašali, da je največja zapreka v tem, ker veterinarji niso samostojni pri izvrševanju svoje službe. Oni so podrejeni sreski uradniki in navodila jim dajejo v mnogih primerih drugi uradniki, ki nimajo strokovne izobrazbe. Za veterinarsko službo še vedno nimamo zakona, dasi jp bil njegov načrt izdelan že pred tremi leti. Ta načrt veterinarskega zakona je napravljen po vzoru veterinarske službe v Bolgariji, ki kaže velike uspehe, škodo In ovire povzroča tudi dejstvo, da naSa edina veterinarska fakulteta nima svojega poslopja. ♦ Novi grobovi. V četrtek 24. t. m. so pokopali v Dravljah M i 1 i č a Franca, kret-nika na ljubljanskem glav. kolodvoru. Pokojnik je bil star 55 let, izredno delaven in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali kar je pričala tudi številna udeležba pri njegovem pogrebu. Zapušča ženo In pet otrok — V Borecih je umrla gospa Ljud mila Mišja, soproga upokojenega posojil ničneca tajnika in posestmca, stara 74 let Pogreb blage pokojnice bo danes pri Sv Križu pri Ljutomeru — V Slovenjgradcu je ugrabih smrt poštnega upravnika g Franca E i 1 e t z a. Pokopali ga bodo jutri ob 16. — Pr>'m?nim blag spomin, žaluio rim iskreno sožalje! Da omogoči tudi širšemu občinstvu umivanje znanega izdelka OVOMALTINE. je tvrdka dr. A. VVander d. d. dala v promet novi omot OVOMALTINE pod imenom »Ljudski zavojček«, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah za ceno Din 7.25 To odločitev tt. dr. A. Wander pozdravljamo, ker smo uverjeni, da je s tem omogočen dostop OVOMALTINE v vsako hišo. DANES senzacija upada Boj za pravico Junaštva in boji v divji preriji ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 dustrijca g. Glaserja. Zločinca — iloglas-nega lovskega tatu, so takrat prijeli in zdaj odsedeva kazen. Za naslednika umorjenega lovskega čuvaja je bil 6prejet g. Kuhar Franc. Vestno je izpolnjeval svojo službo. Ko je bil v četrtek na običajnem obhodu na Kokovndci, sta nenadno počila iz zasede dva strela. EJden ga je zadel v prša, drugi pa v nogo, da se je zgrudil. Bil pa je še toliko pri moči, da je klical na pomoč. K sreči so klice slišali smučarji. Ti so ga prenesli do prvih hiš, odkoder so ga potem takoj odpravili v Ljubljansko bolnišnico. Le srečnemu naključju je pripisati, da ni bil smrtno zadet. Orožništvo išče zločinca. • švicarski smučarski mojstri Prager, Bussmann, Zogg in Julen uživajo redno Ovomaltino. • Pozimi, ko Je hrana telka, pijte Ra densko za čiščenje krvi. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko >n Skrobljeno perilo v najleošo Izdelavo. Iz Ljubljane u— Ljudska univerza v i_juDijani. Drevi bo predaval v socialno-političnem tečaju na državni trgovski akademiji profesor g. dr. Kropivnik Rudolf o socialnih gibanjih in teorijah v zgodovini (stari in srednji vek). Začetek predavanja ob 19.15. u— Okrajna organizacija JNS za Kra-kovo in Trnovo sporoča članstvu, da bo redni občni zbor z običajnim dnevnim redom na svečnico 2. februarja v prostorih Sokličeve gostilne Pred konjušnico 2. Go vorill bodo tudi ljubljanski narodni poslanec minister g. dr. Albert Kramer ln predstavniki sreske organizacije. Udelež ba obvezna za vse člane. u— Občinska organizacija JNS v Mostah bo imela v petek 1. februarja ob 19.30 svojo redno letno skupščino v posebni sobi gostilne »Lasan« v Pokopališki ulioi 14. Na dnevnem redu so: poročilo odbora, volitve novega odbora ln slučajnosti. Od bor poziva člane k polnoštevllnl ln točn udeležbi. u— Občni zbor krajevne organizacije JNS za Barje je bil ▼ soboto zvečer v prostorih gostilne češnovar na Dolenjski cesti. Ob* ni zbor je vodil poelevodeč! podpredsednik g Rudolf žitnik, ki je uvodoma pozdravi* POZIMI, Ko Je hrana težka in kri gosta, ostaja t krvi več strupenih tvarin, piti morate Radensko! Radenska nevtralizira kisline, preprečuje žgaravlco in podriganje, pospešuje delo želodca. Z ojačenlm mokrenjem (kot iz vodovoda!) izpere in očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Radi tega ae počutijo zdrave in dobre vsi oni, kateri redno pijejo RADENSKO! 28 Zapeka, lenlvost črevesja ao vzrok mnogim boleznim. 2—S A R T I N DRA2EJE vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko iztrebljenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Škatlica z 12 dra-žejami Din 8. vrečica z 2 dražejama Din 1.50. Odobreno pod S. br. 7724, 27. IV. 1934. • Po katastrofi v rudniku pri Zaječaru. Kakor je »Jutro« že omenjalo, so med preiskavami o strašni nesreči v rovu rudnika »Srbski Balkan« člani rudniške uprave mnogokrat omenjali pokojnega rudarja Avgusta Kneževiča ter skušali nanj zvaliti krivdo katastrofe, češ da je bil strasten kadilec »n da je najbrž kadil takoj, ko je prišel v rov. Take trditve nimajo pravega pomena, ko so vse komisije lahko ugotovile, da v rudniku sploh ni bilo pravega nadzorstva, ker je manjkala strokovna kvalifikacija nadzornikom ravnotako kakor rudarjem, ki so prihajali na delo iz okoliškdh vasi. Sedaj se je »glasil pri rudniku brat Avgusta Kneževiča, Marijan, ki je prispel naravnost iz Mostarja, da bi poskrbel za pogreb svojega nesrečnega brata. Zaradi hude zime Je imel M. Kneževič težavno pot in je prišel v Grljan. ko je bil brat že pokopan. Ko je slišal, kaj govorijo o njegovem bratu, je odločno izjavil, da je bM Avgust nekadilec in strog abstinent že od svojih mladih dni. Marijan Kneževič se je podal tudi k sreskemu načelstvu ter prosil, naj vzamejo njegovo Izjavo na zapisnik, ker se je o njegovem bratu napačno govorilo med preiskavo. ♦ Zahrbten napad. Oitateljem Je got-ovo še v spominu zločin, kl se je zgodil lansko jesen v Lomu nad Tržičem in katerega žrtev je postal lovski čuva] lovišč velein- ministra dr. Kramerja, zastopnika tresk« organizacije dr. CepuUra in številno članstvo. Po prečitanju poročil o delu odbora so sledile volitve v novi odbor. Izvoljeni so bili gg. Bajt Jakob, češnovar Karol, G«< nussi Ivan, Marn Josip, Dermota Josip, Havliček Alojzij, Hudnlk Josip, Jere Tine, Glinšek Ivan, Knez Franc, Mij»« Lojze. PekolJ Josip. Strle Franc, gkraba J.-uiez Šuštar Franc, Trupej Franc, Serjak Ma tija, žitnik Rudolf, žitnik Ferdinand, Ja-nežlč Jože. v nadzorni odbor pa so bili Izvoljeni gospodje: gkraba Janez. Menart Ivan, Tomažin France in češnovar Josip Nato je podal živahno pozdravi ien g. mi nister dr. Kramer obširno poročilo o poli tičnem in gospodarskem položaju. S posebnim zadovoljstvom je bil sprejet oni del govora, v katerem je poročal o veliki naklonjenosti Nj. Vis. kneza namestnika do vprašanja regulacije Ljubljanice. V zvezi ■ tem ie bila z velikim odobravanjem sprejeta brzojavna zahvala Ni. Viso-čanstvu. V imenu sreskega odbora je pozdravil občni zbor podpredsednik dr. f>-puder, ki je pozival vse k složnemu delu za utrditev jugoslovenske misli v Ljubljani. Sledila je debata, r kateri so lznesli razne predlocre iti želje gg. Trupej, Havli ček, Lukncr, Novak in drugi. Ob koncu občnega zbora je bila še »oglasno »prejeta zaupnica tn zahvala noslevodečemn podpredsedniku in občinskemu svetniku Rudolfu žitniku za njegovo požrtvovalna delo v prospeh Barjanov u— Občni zbor Ruske kolonije v Ljubljani se je vršil 27. t. m. v prostorih hotela »Tivoli«. Otvorll ga je univ. prof. Inž. Ko-pilov. Zborovale! so najprej počastili spomin viteškega kralja Aleksandra I. Uedl-nitelja ter sprejeli brzojavke, ki Jih Je odbor poslal NJ. Vel. kralju Petni II., NJ. Vel. kraljrici Mariji NJ. Vi«, knezu namestniku. Ofcčni zoor Je zirazil globoko zahvalo častni opornici ge. Terezini dr. Jenkovi, g. županu dr. Pucu in marfstratnranu direktorju g. Jančigaju. Ker Je dosedanji predsednik unfar. prof. v p. dr. Jasinski zaradi bolehnosti odstopil, ga je občni zbor v priznanje njegovih zaslug Izvolil za častnega člana. Letno poročilo Je bilo soglasno sprejeto, dosedanjemu odboru in posebej tajniku g. Tkačevu pa je bila izrečena zahvala za požrtvovalno delovanje Ob zaključku zborovanja so bile volitve novega odbora, ki mu predseduje univ prof. dr. E. Rpektorskl. u— Zveza Maistrovih borcev, odsek Ljubljana, vabi na tovariski sestanek, ki se bo vršil v restavraciji pri »Levu«, Gospo-svetska cesta, dne 4. februarja, v ponedeljek ob 20. url. Ob tej priliki se bodo razdelili tudi društveni znaki. Pridite polnoštevilno. u— UdružonJ« Jugoslovensklh InženJor-jev In arhitektov — sekcija Ljubljana vabi k predavanju, kl bo v sredo 30. L m. ob 20. v društvenem lokalu na Kongresnem trgu 1-H. Predaval bo g. Inž. Milan Fakin o novih metodah za deminzloniranje okvirnih konstrukcij. Vabljeni so člani ln vsi, ki se zanimajo. u— Praški kvartet Izvaja v ponedeljek 4. februarja r Filharmonlčni dvorani poleg klasičnega Haydnovega kvarteta še edini Schumannov kvartet !u kot sklepno točko svojega poslednjega letošnjega koncerta v Ljubljani znameniti Dvofakov kvintet s sodelovanjem prof. Janka Ravnika. Tako po sestavi sporeda kakor tudi po odličnih izvajalcih bo ta koncert pomembna umet- ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM Tel. 33-87 y Šiški Tel. 33-87 v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri kriminalni velefilm INQE IN rilLIJON! Brigite Heim, \ViIly Aichberger, Paul Wegener in Otto Wallburg v glavnih vlogah V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. niška prireditev letoSnje sezone. Vse prijatelje komorne glasbe opozarjamo na po-uedeljkov večer, ki bo ob 20. v Filharmo-nični dvorani. Cene običajne koncertne v knjigarni Glasbene Matice. u— Opozorilo vojaškega urada. Mladeniči, rojeni leta 1917, se morajo najkasneje do konca tega meseca zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-1, soba št 4, da se Jih vpiše v vojaško evidenco. — Vojaški obvezniki, ki bi bil! ob priliki letošnjega nabora radi pregledani, 'da se ugotovi njihova sposobnost ali nesposobnost za nadaljnjo službo, naj se najkasneje do konca tega meseca zglase v vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1, soba 4. — Naboru podvrženi mladeniči, to so vsi mladeniči, rojeni leta 1915, se morajo najkasneje do konca tega meseca zglasiti v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba 4, sicer 6e bo smatralo, da se odtegujejo voj. dolžnosti, in bodo kot taki kaznovan! po voj. kaz. zakonu. Zglasitev bivališča. Vsi moški prebivalci Ljubljane od 18. do 50. leta starosti, ne glede na to. so U sposobni za vo jaško službo ali ne, morajo biti prijavljeni v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-L, soba 3, ter morajo vedno imeti tudi potrdilo zglasitve, sicer se smatra, da svojega stanovanja nimajo prijavljenega in bodo kot taki kaznovani po obstoječih voj. predpisih. u— V klubu trgovskih akademikov absolventov, bo predavaj v sredo 30. L m. ob 20. na Trgovski akademiji na Bleiweieo- vi cesti g. dr. Murko o temi: Denarni zavodi v Jugoslaviji. (Javnosti dostopno). u— Zahvala. Za mnogobrojna izražena sožalja, za darovane krasne vence in šopke cvetlic ter za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti moje nepozabne 90 let stare matere ln tašče se tem potom najiskrenej-še zahvaljujeva — Maks ln Marica Svobod a. Danes ljubka opereta Dvoje src v tri-četrtinskem taktu WiUy Forst Greti Theimer ZVOČNI KINO IDEAL. Predstave ob 4., 7. in 9*4 uri. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. u— Sokol Moste priredi 30. L m. ob 20. nadaljevanje predavanja »Dolina gradov«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Viktor Pirnat. Predavanje spremljajo lepe skk«>-tične slike. Vstop pront u— JNAD Jadran ima drevi ob 20. občni ebor v društveni čitalnici. Udeležba strogo obvezna. u— Zoor brezposelnih. V nedeljo eo v Zgornji hiški pri »Birtu« pod okriljem Društva »Delo in eksistenca« zboroval) brezposeln i. Zborovanje je bilo Izredno dobro obiskano in je več govornikov pod devizo »Delavec postani spet konsument« in »Kako omejiti brezposelnost« podalo Izčrpna poročila o smernicah ln smotrih društva glede na ta, danes najbolj pereča vprašanja, kl niso samo r Interesu brezposelnih, temveč vseh drugih ljudi. Izva Janja posameznih govornikov so bila stvarna ln bi bilo želeti, da se širša Javnost seznani s smotri in delom društva, katerega glavni namen je, boriti se proti bedi brezposelnih. Množicam brezposelnih Jo dane« s podporami le malo pomagano, zato hočejo dela in eksistenco. u— Nesreče v poledici. Na kirugiškem oddelku ob/^e državne bolnišnice še zmerom sprejemajo mnogo ranjencev, ki bo padli na spolzkih tleh in dobili večje ali lažje poškodbe Včeraj so pripeljal! med drugim v bolnico 40 letnega krošnjarja Iv Ruzla iz Starepa trga z zlomljenim desnim zapestjem, lOletnega Tomanovega Igorja iz Trnovega s poškodbo na levi nogi in 161etnega trgovskega vajenca z Zabjeka, kl je tako nerodno padel s kolesa, da si je nalomil levo uogo. u— Tolpica vlomilcev pod ključem. Policija je včeraj aretirala 211etnega Jakoba J., ki Je od Device Marije v Polju doma. pa Je živel od priložnostnega dela na ljubljanskem »štokglajzu« In od priložnostnih tatvin. V družbi z nekaterimi tovariši Je prirejal vlome v tovorne vagone na železnic! In v lokale ter odnašal raznovrstno blago. Posebej se Je razumel na krajo vreč, k! Jih je znal dobro vnovčeva-tl, tako da je imel zmerom za pijačo, dvakrat pa je sunil tudi vrečo moke. Razen njega so aretirali še tri njegove tovariše Citafte tedensko revijo ff ŽIVLJENJE IN SVET" Iz Celja e— Šolske proslave sv. Save, kl Je bfla v nedeljo dopoldne v nabito polni telovadnici mestne narodne šole, so Ee poleg drugega občinstva in mladine udeležili tudi zastopniki civilnih ln vojaških oblastev ln uradov, mestne ln okoliške občine, šol, korporacij ln društev. Med obredom rezanja kolača, kl ga je opravil prota g. Mv nojlo čudič, je pel pravoslavni cerkveni zbor pod vodstvom g. C. Preglja. Nato je prota g. čudič v lepo zasnovanem govoru orisal življenje in delo pred 700 leti umrlega velikega prosvetitelja sv. Save. Sledile so ljubke deklamacije dečkov in deklic, ob koncu pa je deški zbor deške meščanske šole pod vodstvom g. P. Segule zapel himno s v. Save ln narodno pesem. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 5. februarja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Raz-lagovl ulici. e— Umrl je v soboto na Grobelnean 6f letni posestnik Franc Acman. e— Tatovi na delu. V nedeljo okrog 17. se je vtihotapil v stanovanje kleparskega pomočnika Franca Belcla v Kovaški nlici 3, neznan moški in vzel z obešalnika dvo je moških hlač, telovnik, Jumper in zim sko suknjo v skupni vrednosti 1100 Din Stanovalci v hiši so opazili tatu ln pohi teli za njim. Tatu je uspelo pobegniti, med begom pa Je v hiši odvrgel ukradene stva PRIDE VELEFILM (Peei* Synt po Ibsenovlh motivih rL Kmalu nato je bil v nekom hotelu tm tiran 20 letni brezposelni delavec Kolo man Gomboc iz Prekmurja, ker Je v nekem hotelu ukradel Viktorju Paviču loOt; Din vrecjio suknjo. Ukradeno suknjo so našli pri Gombocu In jo vrnili lastnik o Gomboc Je osumljen, da je tudi izvršil prej omenjeno tatvino v Kovaški uiicl. V soboto med 19. in 19.15 je nekdo odprl nezaklenjena vežna vrata, ki vodijo v trgovino ge. Pušnikove na Cankarjevi cesti, se splazil v trgovino ln odnesel lz nekega predala 900 Din v bankovcih po 100 Din, dočim se tam shranjenih srebrnih kovan cev ni dotaknil. Policija je storilcu na sledi. V soboto popoldne Je neznan storilec ukradel zavarovalnemu zastopniku g Josipu Jarhu na Kralja Petra cesti 29 iz nezaklenjene predsobe 1000 Din vredea »Hubertus« plašč. Tudi v tem primeru je policija storilcu na sledi. Ko je šla na hribu s v. Jožefa 29, stanujoča postrežnica Antonija Bezgovškova v soboto zjutraj n cerkev se je splazil neznan moški v njeno stanovanje ter Ji ukradel iz kartonske škatlje okrog 400 Din gotovine ln iz rečno torbice 200 Din vredno srebrno žensko uro. o— čas za obnovo srečk za glavno tre-banje dr^. razredne loterije Je samo do četrtka 31. L m. popoldne. Obnovite sre* ke takoj v podružnici »Jutra«. e— Kino Unbn. Danes ob 16.30 ln 30-30 zvočni velefilm »Rdeči denton« tu dve zvočni prodigri. Iz Maribora a— Svetosavskj spominski koncert v nedeljo zvečer je izborno uspel. Dvorana je bila nabito polna, izvajajoči (solist Nera-lič, Brandlov trio. komorni zbor pod pod-stvom prof. Mirka ter mešani Matični zbor pod vodstvom prol- Kozine) so pričakovanjem poslušalcev odlično zadostili. Več o parnem izvajanju v strokovnem poročilu. Slavnostno besedo je imel v imenu mariborske pravoslavne obilne predstojnik mariborske policije S. Radoševič. ki je v svojih globoko zajetih izdajanjih postavil v središče svetosavskih misli moment ljubezni, ki bo zmasnijoča in osvajajoča, najbolje služila kralju in domovini. Koncertu so prisostvovali odlični predstavniki mariborskega iavn.vna ž;vlienia. med drugimi mestni predsfsinik dr- Fr Lipold s soprogo, mestni poveljnik treniral Hadžič s soproem. flreska načelnika dr S^pkovič in M Ma-kar. vpok min- dr. K>ikover teT vook- Sorski inšpektor dr. L. Poljanee. a— Mestni proračun se je nekoliko zvt-šal. V teku proračunske razprave v finančnem odseku se je proračun za 1985-1936 zaradi nujnih dodatkov zvišal za 23.050 Din, to Je od 2-3.997.991 na 24,021.044 dinarjev. KULTURNI PREGLED glasbenega življenja Kaj r*.. Ša opera „Doricu pleše"? Pripoveduje režiser p. Golovin. Nova opera obeta biti zanimivost glede na to, da je delo jugosiovenskega komponista ln da je spisano v medmurskem narečju. Sicer pa — kakšno je to narečje? Ali nam Je razumljivo?« »O, da. Ima podobnosti s staro slovenščino in z ruščino ter vsebuje elemente hrvaškega ln slovenskega jezika (kajkav-Sčine).« »Kakšna vrsta opere je to?« »Isti tip kakor nekatere ruske: ni muzi-kalna drama temveč bolj pripovedovalne-ga. epskega značaja, pretežno zborovska opera. V nji sem naSel mnogo sličnosti z nekaterim! rusk'mi operami, in sicer ne samo v suietu. temveč tud! muzlkalno To mi je potrdil sam komponist Odak. Bil sem njegov gost ln sem s! ogledal zagrebško uprizoritev: na njeni osnovi m1 je dal skladatelj nekoliko nasvetov ir me opozoril na nekatere nedostatke zagrebške uprizoritve!« "č^ravo Je besedilo?« »Djure Viloviča.« »In kaj Je po VaSem mnenju smoter te opere?« »Predvsem: ohraniti folklorne med-murske motive, ki so prenešenl vanjo. Ti motivi so prastari ln se počasi Izgubljajo, kakor marsikatere narodne karakteristike in običaji, predvsem narodni plesi. V tem delu je zbranih nebroj m edin u rakih narodnih pesmi, ki so seveda umetniško povezane v opero, kjer nam bodo ostale ohranjene. Izmed plesov se bo plesalo medmursko kolo. Tudi pri Med-murcih obetojita dve vrsti plesov: kolo, ki ima značaj kakor druga kola in se ne pleše individualizirano, in pa ples dvojice — moškega tn ženske, — ki ima pri vseb narodih Isto prastaro podlago, namreč ata-vizem: ples samice, kl se razkazuje in privablja samca Medmurski ples ima nekoliko podobnosti z bolgarsko »Rečenico«. Muzika opere je harmonična, melodiozna, ln čeprav Je moderna je solidna, ker je nastala iz narodnih pesmi.« »Kaj pa dejanje? Glavne osebe?« »Dorlca Jožkova žena Je vaška lepotica in najboljša plesalka v vsej okolicL Na »konjari« (velika trata) se zbira ob sejmih in praznikih vja okolica in pleše, pri tem svira Ivek, medmurski muzikant, samouk, ki roma lz kraja v kraj. Vedno veder, vedno vesel, igra in pleše, in ko se naveliča, Izgine zopet v drug kraj. Originalna je figura Janoša, naturalizlranega tujca kl Je ponosen na svojo priljubljenost med ljudstvom. Je nekak selski oče, do-brovoljček in pijanček — tisti, ki mora venomer pomirjevati prepire — nekakšen notarius Mož Dorice, Jožek, gre v vojsko. Pred kratkim se je poročil in težko se mu Je ločiti od vsegs domačega: od Dorice, od »cujzeka od hiše, od kobile « Dorlca ln vsi drugI vidijo v tem njegovo strahopet-nost Dorico je sram — ona Joče. Rekruti odidejo v vojsko Pride Ivek — šlpuš (klarinetist in vabi Dorico na konja-ro, kjer je ples in petje. Dorlca pride, pa noče plesati Končno jo zapelje ▼ ples Ivek. Stric Dorice. Djurenk pride na konjaro ln vidi Dorico plesati. Potegne jo iz kola tn jo graja. Djurenk Jo odpelje domov ln ji zapove, da ne sme nikamor z dvorišča dokler se mož ne vrne. Dorlca zbeži z Ivekom na romanje. Tam ostane pri teti. Jožek se je vrnil. Dorice ni doma Sosed mu pove, da je Dorlca odšla z drugim Mračni in obupani Jožek se znajde med sel Jaki. Vse ga hočejo prepričati. da se ni nič hudega zgodilo ln da ga Dorlca ljubi in ga čaka Pride Ivek ln na vprašanje, kdo Je njegova »draga« — pokaže na Cilo, punco iz vasi, ki je že tudi obupala da ne dobi Iveka nazaj. Končno pride še Djurenk in pomiri Jožeka z Dorico. Dva srečna para se najdeta. Opera je zelo lepa in diši po kmečki grudi. Ima n astro j širnih polj ln zdravega kmečkega življenja. Zrasla je iz naših tal, lz našega ljudstva prevevajo Jo domače melodije zato bo umetniški izraz ln odraz naše zemlje ln krvi, ter m bo utrla pot v vsa srca. m. S- Gdč. Otjdekop v ljubljanski operi Minuli teden smo v Massenejevi »Mano-ni« dvakrat slišali znamenitega dunajskega pevca Alfreda Pircaverja. Svoje poročilo o njegovem Četrtkovem nastopu vzdržujem V soboto pa se je g. Pa e e a v e r t marsiiem izkorigira! in dvignil, kar v resniri na ljubo prav rad priznavam Dragoceni gost s* Je odpeljal ▼ Beograd, od tam pa je prifa gospodičns 011 d e k o p o v a ki je pela včera j Leonoro v Verdi levem »Trubadur |u<. Partiis Leonore |e napisana za dramatično - koloraturni sopran. Oljdekopova. po rodu Rusinja, a po imenu sode?, doma najbrž ii kake zapadne province nekdanje carske Ru*ife. fe mlada dama močno pri-kupljive zunanjosti Kakor skoraj vsem Rusom. Je tud« nji prirojen igralski dar. in njena Leonora je bila v tem pogledu sko- raj odlična. Izvrstno je tud: njeno glasovno premoženje. Ni pa še sigurno naloženo. Njen glas kaže neko naravno kulturo, ki bi jo uiofjla suiotrna in rigorozna šola prav gotovo visoko izoblikovati in v kratkem Času narediti iz nje pevko, ki bi _ ako je pela za angažman — utegnila naJo prezaposleno primadono s pridom razbremeniti. Zal nam je. da morajo nekatere naše pevke in naši pevci iskati zaposlitve in kruha na drugih odrih. Četudi je na tem suhem kruhu kdaj p» kdaj košček masla, nam pa se ponuiajo ljudje, ki 9e ne čutijo tu doma. Ol]dekoj)ova Se ni dokončno zrela pevka za vloge, ki so ji namenjene, vendar pa ima prav mnogo pos°iev za to- Redko zasedi-na ojiera ji je radodarno izkazala gvoje simpatije Najmočnejši uspeh večera je imela inoistrska pevka ga B e r-n o t - G o I o b o v a Ob tej priliki Čestitam tudi k rim«ken.u uspehu Krepak aplavz si je zaslužil tudi g Manan Rus. Veseli smo bili nadalje g Janka G M a r Č e c je občutil opaznosti trnjeve steze opernega tenorista. En tak potuhnjen ton je »visoki« c! Naj ga vrag vzame! Upam da se bo mala ranica bre? sepse zacelila. V splošnem je bila predstava »Trubadurja« pod vodstvom gg. dr. Svare in Poliča prav zadovoljiva. — f. »Zbori« ao prenehali izhajati. Pred dnevi izlšla številka glasbene revije »Zbori« Je priobčila Izjavo uredništva in uprave, kl a— Šolski proračun odobren. Baraka uprava je proračun krajevnega šolskega odbora za li>35 z nebistvenimi spremembami odobrila. Šolski proračun izkazuje za 1935 znesek 1,036.714 Din. a— K' vprašanju prenešenega delokroga zbira mariborska mestna občina ves material, ki je potreben, da se posli prenesenega delokroga obdržijo oziroma da s«* kolikor je potrebno, še izpopolnijo. Take prevladuje mnenje, da bi se v kompetencu mestnega popisovalnega urada pritegnile še nekatere zadeve kakor na pr. prosto voljne javne dražbe, posredovalno sodišče za materialne spore do J00 Din, nadaljt častni in poselski spori. a— Novo vodstvo. Ne sobotnem rednem občnem zboru Slovenskega obrtnega društva, u katerem smo že deloma poročali v nedeljčaki številki, ee je izvolil sledeči odbor. Ivan Sojč, kipar, predsednik; Miba Vahtar, umetni knjigovez, podp. .-desetnik; odborniki: Emanuel Ilicb, slaščičar; Rajiko Zotter, krojaški mojster; Justin Gustinčič, mehanik; Štefan Koter, mizarski mojster; Ivan Kvas, klobučar, Josi"> Sulič, čevljarski mojster, Ivan Jemec, vrtnar, Jernej Fiedler, mes. mojster. Pred«, razsodišča F. Bureš. A. Forstnerič in F. Kumere, pregled o valca račumov. a— Zrkovski gasilci zborujejo. V nedeljo je bila Selova dvorana v Zrkovclh nabito poina gasilcev, ki so se zbrali k rednemu zboru zrKovške gasilske čete. Občni zbor je otvoril predsednik Mirko I^emež, ki je pozdravil vse navzočne, zlasti mnogo zaslužnega častnega člana dr. R. Ravnika 'z Marioora. Spomnil se je blago pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in novega kralja Petra II., potem gene rala Maistra ln gasilskega vodje Vengu-sta. Sledila so izčrpna poročila, ki so pričala o živahnem človekoljubnem delovanju čete v pretekli poslovni dobi, saj si je gasilska četa postavila lani ob skupnih žrtvah vseh Zrkovčanov nov gasilski dom. K besedi se je oglasil nato dr. Ravnik, ki je v vznešenih besedah poudarjal, da naj bosta ljubezen do domovine Ln državljanski ponos zvezdi vodnici pri bodočem društvenem delovanju. Domači pevski zbor je r lepo pesmijo zaključil krasno uspeli zbor zrkovških gasilcev. a— Bolezni t gledališkem ansamblu *o krive, da mora biti gledališče danes v to-rek zaprto- Gledališka uprava sporoča, da na nesrečo tudi gdč. E. D ruzovlčeva ni ta čas prosta, tako da trenutno tudi uprizoritev »Vijolice« ni mogoča. e— V soboto premiera. Režiser ml arh. kupica je pripravil uprizoritev B. Schaw-ove komedije >Zdravnik na razpotju«, ki bo v soboto dne 2. t. m- Nastopi jo Sever-jeva. Draeutinovičera Starčeva. Skrbinšek, Grom, Furiran. GorinSek. P. Kovič, Nakrst, Stuipiea, Blaž im Verdonik. a— Kozjaškj 3fetu*alem pravijo posestniku Antonu Heratu. ki je te dni učakal 90. leto. Bog daj srečo do desetega križa! a— Dv* med najstarejšimi Mariborčankami umrli. V Trubarjevi ulici 9 je umrla v redki starosti 92 let zasebnica Terezija FenH!an. starost 92 let je dosegla tudi c<»r»a ManMa Reisner, soproga upokojenega podpredsednika banskega sodnega stola v Zagrebu. Včeraj je umrla v Miklošičem ul-?t. -4- Žalujočim na£e iskreno sožalje! a— 1000 nr de/a je im<*l Ifmaoij Belec i Stražinske pri ročrvnm izdelku državnega grba iz lif>ovega les^. ki ga je w>1f>n<- in luksuzno steklo. novo trdo po-h štvn. klobučevinasiti izdelki. Po 300 Din za 100 k« m predvideva pri bombažnih zdelkih razen pMptvn in trikota/e. umetne cveti >p, novi čevlji iz ivmja. pr;<žp-na in zml^tr, kava ter novi sodarski izdellii iz trdega lesa. a— S paraffnom fe I* člo. PiVarjev n? n»«kr! fSTil Horvat pa ima znbodliaje z nožem po glavi in desnih sencih. Orožniki razčiščujejo. Iz SkoSJe Loke šl— Za letoinje občne zbore škofjeloških društev je med članstvom veliko zanimanje. Doslej so imeli zbore podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, Olepševalno društvo, sreski odbor Rdečega križa, Šahovski klub, v četrtek zvečer Sokol, danes pride na vrsto gasilska četa, zadnji dan januarja pa Jadranska straža. Društvene uprave so ostale do malega stare. Olepševalnemu društvu načeluje spet šolski nadzornik g Vinko Zahrastnik, šahi-stom mag. pharm. Oton Burdvch. Rdečemu križu fotograf g. Avgust Blaznik, sadjarjem g. Franc Kalan s Suhe in Sokolu njegov dolgoletni in velezaslužni dosedanji starosta industrijec g. Franc Dolenc starejši iz Stare Loke. Z Jesenic s— Glavna skupščina zvezne strelske družine. V sredo zvečer se je v hotelu »Triglavu« na Jesenicah vršila letna glavna skupščina strelske družine. Zbor je vo- dil predsednik g. Miha Cop, ki je v glavnih obrisih očrtal delovanje družine v mi-nilem letu. Iz poročil tajnika g. Steguja. blagajnika in strelskega mojstra g. Ker-štajna je razvidno, da šteje družina 101 člana, da ima precej dolga zaradi gradnje hižice in da so bile strelske vaje v mini-lem letu slabše obiskane kakor prejšnja leta. Ker je dosedanji predsednik g. Miha <"k>p odklonil ponovno izvolitev, je bit sa predsednika izvoljen g. Mirko Klemenčič. Ostala uprava je po večini stara. Iz Ptuja j— Občni zbor Sokola v Ptuju bo v petek 1. februarja ob pol 20. v zgornji dvorani Narodnega doma. Na zboru se bo obravnavalo tudi vprašanje glede sodelovanja za postavitev Kulturnega doma kralja Aleksandra I. v Ptuju. Zato je za članstvo udeležba obvezna. j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. film *Svet je moj«. Dodatek Paramountov tednik. Gospodarstvo Bilanca Poštne hranilnice Povečana zadolžitev državnih Glavne podatke o poslovanju Poštne bra- , niluice v preteklem letu (o gibanju čekovnih in hranilnih vlog, čekovnih računov, I hranilnih knjižic in čekovnega prometa) je »Jutro« že objavilo v številki od 10. t. m. Sedaj objavlja Poštna hranilnica svojo bilan co za preteklo leto z računom izgube in dobička. Iz te bilance posnemamo naslednje podrobnosti: ' i Cisti dobiček Poštne hranilnice je znašal | v preteklem leto 53.2 milijona Din. od te-'a gre 16.0 milijona Din (30 "/•) za povečanje rezervnega fonda, 1.5 milijona Din za nagrade članom nadzorstvenega svela in osobju Poštne hranilnice, 0.5 milijona Din (l0/«) Udruženju poštno - telegrafskih ia telefonskih uslužbencev ter Udruženju postno - hranilnične službe za zdravstvene cilje, dočim dobi državna blagajna 35.2 milijona Din. V zadnjih letih se je čisti dobiček Poštne hranilnice gibal tako-le: 1931. 1932. 1933. 1984. čisti dobiček 24.0 27.4 61.4 53.51 od tega: za rez. fond 7.2 8.2 15.4 16.0 „ drž. blagajno 15.1 17.3 32.4 35.2 Kakor kažejo gornje Številke, se je čisti dobiček zadnja leta precej dvignil. Seveda je pri tem treba upoštevati, da je bil v tih 1931. in 1902. čisti dobiček zaradi tega manjši, ker je zavod porabil v prvem letu 14.2, v drugam letu pa 17.5 milijona Din za odpis tečajne razlike pri državnih papirjih (pred letom 1931. se je čistt dobiček gibal v višini okrog 35 milijonov Din letno). V bilanci za leto 1933. je bila še neodpisana tečajna razlika pri državnih papirjih, ki je znašala ob koncu leta 1932. Se 41 milijonov, eliminirana na ta način, da se je za preostanek po odbitku tečajnega dobička v letu 1933. porabil rezervni fond, ki je znašal ob koncu leta 1932. 39.5 milijona Din. ob koncu leta 19(53. pa le še 6.4 milijona Din. Istočasno je bil ustvarjen fond za tečajne razlike vrednostnih papirjev, ki je znašal ob koncu leta 1933. 9.7 milijona Din. Resnični dobiček 86 milijonov. V bilanci za preteklo leto je zaradi naraslih tečajev r državnih papirjih nastal tečajni dobiček, ki pa ni vnesen v račuu izgube in dobička kol dohodek, temveč je ! neposredno prenesen na fond za tečajno razliko državnih papirjev in na specialni fond za kritje sumljivih terjatev. Oba ta fonda gta vnesena v bilanci z 49.1 milijona Din nasproti 15.7 milijona Din v bilanci za leto 1933. Iz tega povečanja obeh postavk se da sklepati, da je znašal lani dobiček Poštne hranilnice zaradi povečane vrednosti državnih papirjev preko 33 milijonov Din, tako da je dosegel resnični čisti dobiček znatno vsoto 86 milijonov Din. Rezervni fond, ki je po odpisu tečajne razlike državnih papirjev v letu 1933. znašal le 6.4 milijona Din, je z dotacijo dobička iz leta 1933. narasel na 21.8 milijona Din; z letošnjo dotacijo iz dobička pa se dvigne na 37.8 milijona Din. Skupaj z letošnjo dotacijo rezervnemu fondu, znašajo sedaj vsi fondi Poštne hranilnice 86.9 milijona Din (rezervni fond 37.8, fond za tečajno razliko 22.1 in fond za sumljive terjatve 27S) milijona Din). Poštna hranilnica je torej brez težkoč prebolela vse posledico krize in ima danes skoro trikrat tako veli ke rezerve kakor ob koncu leta 1930- Zata bi bilo na mestu, da bi sedaj, ko nuna več potrebe večjih odpisov, pristopila k znižanju pristojbin in provizij, ki hudo obremenjujejo čekovni promet, kar smo na tem mestu nedavno razložili. Glede na znano uredbo o znižanju nagrad pri Poštni hranilnici znaša letos v bilanci nagrada Članom nadzorstvenega odbora le 180.000 Din 1 ~ ustanov pri Poštni hranilnici nasproti 514.00C Din v prejšnji bilanci, nagrada osobju Poštne hranilnice, ki je znašala v bilanci leta 1933. 2.57 milijona Din (5 Vo), pa je zmanjšana v letošnji bilanci ua 1.33 milijona Din (2.5*/»). Iz računa izgube in dobička je nadalje razvidno, da je Poštna hranilnica lani prejela na obrestih 50.7 milijona Din (v letu 50.9), na provizijah in pristojbinah je prejela 16.1 milijona Din (14.9), dohodek od kuiUredništvo Je v teh desetih letih poslalo v svet ogromno število skladb, v devetih letih pa s književno prilogo dovolj zanimivega štiva. Kljub nir-ki naročnini pa je število naročnikov čedalje bolj padalo — saj niti vsa pevska društva, včlanjena v Hubadovi župi, JPS in Ipavčevi župi niso bila naročena na list. Mnogo društev, ki je stalno naročalo za svoje zbore notni mater.al iz »Zborov«, ga zaradi brezbrižnosti ni plačalo. List je zu-radi tega zašel v finančne stiske in zaKlju-čil deseti letnik z občutnim denarnim primanjkljajem V vsakem zvezku smo opozarjali da je obstoj lista ogrožen, tudi smo prosili podpore na vseh pristojnih mestih _ povsod zaman. Za kulturne namenp ni nikjer denarja Založnik »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, je deset let z vsemi svojimi skromnimi sredstvi junaško zalagal in podpiral »Zbore«, sedaj pa ne more več. Pod pritiskom teh razmer smo prisiljeni z izdajanjem lista začasno prenehati ..« V nadaljnjem je izraženo upaaje. da bo mogoče list obnoviti, »če se razmere spremene « Beležimo to izjavo kot prispevek k vprašanju naše kulturne aktivnosti ki je večja v besedah, kakor pa v dejanjih Glede vprašanja javnih podpor so lahko mnenja deljena: naša sredina je kulturno take močna, da bi se morali taki listi, kakor so »Zbori«, držati brez javnih podpor. Hujša je obtožba brezbriž- ^ _ raira: : ____MS— nosti in nezavednosti mnogih pevskih društev. pešanje naših revij je posledica vedno večje brezbrižnosti do kulturnega življenja. To je poiav, ki ga bomo kmalu občutili kot splošno slabokrvnost. Plast, ki vzdržuje pri nas kulturne vrednote, je vedno tanjša: materialisti trde, da zaradi rastočega obubožanja, kar pa je res le delno. Mnogim je kriza samo španska stena, za katero se lahko umaknejo kulturnim dolžnostim, ki jih itak niso preveč občutili. V primeru »Zborov« gre tudi za to, ali povzročajo brezbrižnost raznih društev res samo gospodarski razlogi, ali pa gre za napredujoči proces poplilvičenja tistih plasti naše družbe, ki so bile v neugodnejših predvojnih razmerah kulturno aktivnejše. Vsekako bi bilo le obžalovati, če bi se »Zbori«, ta prizadevni ogran naše zborovske glasbe, ne mogli izkopati iz gmotnih nepnlik in zopet postaviti na noge. Saj smo Slovenci prav glede zborovske glasbe prvi v Jugoslaviji, in vendar ne bi mogli izdajati niti ene zborovske revije! Zato beležimo ta pojav in opozarjamo nanj zlasti one, ki se jih neposredno tiče. Reviji, ti VL JEN J E Ih POSAMKZNA 8TFVTLRA SEGAJTE PO DOBREM SUVl'1 Tudi lani je imeia Poštna hranilnica ob koncu leta preko 400 milijonov Din likvidnih blagajniških sredstev (163 milijonov v blagajni, 346 milijonov pri Narodni banki), medtem ko so se ta likvidna sredstva v letih 1931. in 1932. gibala na višini izpod 200 milijonov (v letu 1980. 309 milijonov, v letu 1929. 390 milijonov). Poštna hranilnica je bila torej tudi lani izredno likvidna. Glede kreditov vsebuje letos bilanra zopet podrobnejše podatke, ki smo jih v bilanci za leto 1983. pogrešali. Skupna vsota kreditov državnim ustanovam, denarnim zavodom in samoupravam se je v bilanci za preteklo leto dvignila na 1133.6 milijona Din nasproti 947.5 mibjona Din v prejšnjem letu. Posameznih postavk ne moremo primerjati z lanskim letom, ker bilanca zs to leto ni vsebovala tozadevnih številk, pač pa lahko napravimo primerjavo a prejšnjimi leti. Kakor nam gornja razpredelnica kaie, so se znatno dvignili krediti državnim ustanovam, in sicer v zadnjih treh letih sa 5-17 milijonov, tako da sedaj dolgujejo državne ustanove Poštni hranilnici 926 milijonov nasproti 379 milijonom ob koncu leta 1981. Značilno je pri tem to, da je Poštna hranilnica zadnja leta zmanjševala kredite gospodarstvu, kajti krediti denarnim »»vodom in loinbardni krediti so v zadnjih treh letih padli od 372 na 254 milijonov, tako da od pritoka hranilnih vlog v Poštno hranilnico naše denarno gospodarstvo ni imelo nobenih koristi, nasprotno je moralo še kredite Poštni hranilnici vračati. Kreditna politika Poštne hranilnice bo morala v tem pogledu kreniti na docela nova pota, ne samo zaradi tega, ker ni dobro, če Poštna hranilnica pretežni del svojih sredstev posodi državnim ustanovam, temveč tudi zaradi tega, ker Ima kot državni savod moralno dolžnost, da sredstva, ki se stekajo v Poštno hranilnico is gospodarstva, lopet v obliki posojil vrne gospodarstvu, odnosno denarnim savodom, to tem bolj, ker so naši zasebni denarni zavodi (naše samoupravne hranilnice in naše kreditne zadruge) zares potrebni pomoči. Nas kreditni organizem zlasti težko občuti, če se denar, ki odteka iz nedržavnih denarnih zavodov in priteka v Poštno hranilnico, ne vrne zopet preko Poštne hranilnice v denarne zavode. V ostalem nam kaže bilanca Poštne hranilnice v zadnjih letih znatno povečanje postavke vrednostnih papirjev, ki je narasla že 292 milijonov Din. Od skupne vsote 292 milijonov Din, ki jo v bilanci predstavljajo državni papirji, odpade 80 milijonov na lastne državne papirje Poštne hranilnice in 211 milijonov na državne papirje, ki jih je kupila Poštna hranilnica na podlagi pooblastila finančnega ministrstva v zadnjih letih v svrho intervencij na efektnem tržišču. __ Gospodarske vesti = jugoslovenski tobak za Ce&koslova&ko. Iz Prage poročajo, da je ob koncu preteklega tedna generalni direktor našega tobačnega monopola g. Markovič sklenil s češkoslovaško monopolsko upravo pogodbo glede dobavo 3 in pol milijona kg Ju-goslovenskega tobak* za jigarete v vrednosti okrog ?S0 milijonov Kč (90 milijonov Din). Ta dobava tobaka se ne bo izvršila na podlagi kompenzacij, temveč bo kupnina služila v celoti za likvidacijo češkoslovaških zamranjenih terjatev v Jugoele viJL BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI uporabljati le »RIVIERA« medicinalna mila, ki so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod: RIVIERA-KARBOL, GLICERIN-KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LYSOL, LVSOFORM in BORAKS MILO. Poudarjamo, da so na višku le »RIVIER A" MEDICINALNA MILA zato zahtevajte povsod izrecno le »RIVTERA« toaletna in medicinalna mila. = Klirinški saldo z Nemčijo nadalje narašča. Po obvestilu Narodne banke so znašale terjatve naših izvoznikov v Nemčijo, ki so že vplačane v markah na klirinškem računu v Berlinu, vrednost 237 milijonov Din. Dne 26. januarja so bila izvršena klirinška izplačila našim Izvoznikom po avizah do številke 2965 od 13. oktobra preteklega leta. — iz gornjega obvestila Je razvidno, da se je klirinški saldo v prometu z Nemčijo v zadnjem tednu ponovno dvignil, dočim je prej kazalo, da ne bo več bistveno naraščal, kajti 2. januarja je saldo znašal 221.3 milijona Din, 9. januarja 222.6 milijona Din in 17. januarja 223.0 milijona Din. Prvi izkaz Narodne banke po izvršeni reformi Narodna banka je objavila svoj izkaz od 22. t m., ki je posebno zanimiv zaratli tega, ker je to prri izkaz po izvršeni reformi glede kritja in ker so že izvršene transakcije v zvezi z odplačilom revolvin* kreditov. Kakor je iz novega izkaza razvidno, se v kji)icnh Narodne banke ni izvršita valorizacija zlate in devizne podlage s premijo 28.5V«. temveč se vise te postavke naprej vodijo na podlagi paritetnih tečajev. Le v pripombah, ki so priključene .izkazu, je zaračunana dejanska vrednost ria*e v" devizne podlage s pribitkom l>re-mljrf 28.5*/»; na osnovi te valorizirane podlage na se potem računa kritveno razmerje. Očivkino je valorizacija podlage v knjižili Narodne banke prepuščena za powiejši čas. ko bo s powbnim zakonom ugotoviiena nova »lata vrednost dinarja, n« podlagi sedanje deianske zlate vrednosti- Ker ni v knjigah Narodne barake izvršena valorizacija, bo tudi poeneie rečeno vprašanje valori-7ari,iskeea dobif!ka, ki bo gotovo pripadel državi in bo ehižil za odipis državnega dol™3 pri Narodni banki, kakor so to izvedle tudi druge države. V zvezi s povračilom revolving kredita Franroski bahkii je v novem 'zkazu nevalo-rizirana podlaga r zlatu 'n devirob zmanjšana za 642-0 milijona Din na 1286-5 milijona Din. Povračilo revolving kredita s* je tevršilo deloma na breme zlata, zastavljenega v Parizu, deloma na na breme deviznih rezerv, in sicer 549.6 milijona Din na breme zlatega zaklada in 92-4 milijona Din na breme deviznih rezerv- Kakor znano, so znašali preostali revolving krediti 314 milijonov francoskih frankov, t- j. 910 milijonov Din. Ker pa znaša zmanjšanje podlage 642 miVjonov Din. kar znaša s nribitkom premije (28.5*'•) le 825 milijonov Din, nastane ta razlika 85 milijonov Dfti, ki mora b-ti posledica drugih transakcij, najbrž tudi posledice dotoka deviz v teku tedna, zs katerega velja izkoz. Zlata rezerva je sedaj izkazana ločeno glede na zlato v blagajni Narodn.» bamke in zlato, ki je v inozemstvu- V blaga mi Narodne bomke je sedaj 10996 milijona Din zlata, v inozemstvu pa 146.5 milijona Din. To je ostanek zlata, ki je bil zastavljen v Parizu in ie sedaj postal pro«t ter bo v kratkem pre-peljon v našo državo, ker mora Narodna banfca po uredbi od 15. januarja držati zlato rezervo v svojih tresorjih in jo ne sme zastaviiati. Devizne rezerve so izkazane v višini 40-2 mililona Din nasproti 132-6 milijona Dtin v prejšnjem izkazu. Devize, ki 6e ne vštejejo v podlago so nebistveno narasle za 0-2 na 108-1 milijona Din, zaloga kovanega denarja pa se je dvignila za 32.5 na 277.3 milijona Din. Menična posojila, ki so v zadnjem času precej nazadovala, kažejo v najnovejšem^ izkazu ponovno nazadovanje za 13.2 na 1493.5 milijona 1**1, zato pa so ee lombardna posojila dvignila kar za 25-2 na 259.3 milijona Din. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 47 0 na 4217-6 milijona Din, vzporedno pa so narasle obveznosti na pokaz za 164-1 na 1213.1 milijona Din (od tega žirovne obveznosti ta 39-3 na 679-5 milijona Din, obveznosti na pokaz po raznih računih pa za 1234 na 5293 milijona l>in). Znatna je izprememba pri obveznosti 1 rokom, ki ao padla za 7£*.6 na 196-7 milijona Din, kar je posledica odplačila revolving kredita, ki je bil tu knjižen. Ta skrčen*! postavka izkazuje sedaj predvsem obveznosti po izdanih blagajniških zapiskih Narodne banke. Skupna podlaga s pribitkom premije 28.5 odstotka je na koncu izkaia izračunana v višini 1653.2 milijona Din. Glede na skupno vsote obtoka bankovcev in ob resnosti na pokaz (5431 milijonov) znaša torej kritje v slatu in devizah 30-44'/« Valorizirana ▼rednost samega zlata pa znaša 1413 milijonov in kritje v samem zlatu 26-0l*/e- Glede na novi predpis glede kritja v višini najmanj 25°/» v zlatu in devizah ima Narodna banka pri sedanjem stanju teoretično možnost izdati še za 1180 milijonov dinarjev bankovcev, kar pomeni, da je v svojem poslovanju mnogo bolj elastična, nago je bila prej, ko je morala zaradi krit-venih predpisov voditi strogo deflacijeko politiko. Borze 28. januarja Na ljubljanski 'borzi se Je danes deviza Newyork v skladu z zunanjimi tečaji ponovno precej okrepila V ostalem pa se tečaji niso bistveno spremenili. V zagrebškem privatnem kliringu Je bil promet v angleških funtih po 223 25 ln v avstrijskih šilingih po 815. dočim so madžarski pen-gi v Beogradu notirali 8.70 do 8 80. Na zagrebškem efektnem tržišču so se drtavnl papirji pričeli dane« znova dvigati. Vojna Skoda se Je okrepila za 7—8 točk tn se je za kaso trgovala po 390 in pozneje po 392 (v BeogTadu po 396 ln 392), za m are je Ml promet po 391 in za april po 392. Tudi ostali državni papirji so Mil ftvr-stejši ln Je bil promet v 4%aerarnih obveznicah po 49.50, v 6% begluških obvez- nicah po 76, v 7% Blairovem posojilu po 65.50 in pozneje po 69.50 ter v 8% Blairovem posojilu po 77 in 78. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 2&5 odstot.) Aui.ster«'- m 2av»7.58 — 29 S3.17, Berlin 1756.08 — 1769.05. Bruselj 1024.20 — 1029.27, Čarih 1421.01 — 1428.08, London 215.63 — 217.69, Newyork 4410.63—1446.94, Pariz 389.66 — 291.03, Praga 183.35 — 184.46. Trst 374.17 — 377.26 Avstrijski šiling v privatnem Vlir^nen *.in do 8.2C Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 15 2350. Newyork 313.8750, Bruselj 72.0750, Milan 26.38, " Madrid 42.2250, Amsterdam 208.90. Berlin 123.95. Dunaj 57.40, Stock-holm 78.55, Oslo 76.55, Kobenhavn 68.05, Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna šVoda 390 _ 392, za februar 390 _ 391, za marr-junij 392 — 304, investicijsko 75 — 76, 4°.'e agrarne 49 — 51, 7"'» Blair 68.50—69, 8*'« Blair 77.50 — 78, 7*/» Drž. hipotekar-na banka 70 — 75. 6®,'» begluške 67 — 68; delnice: Narodna banka 5385 den^ Priv. agrarna banka 268 — 275, Trboveljska 120 do 127. Beograd. Vojna škoda 392.50 _ 333.50 (996, 392), za februar 393 — 394 (396, 391). za marc 304 — 395 (396, 30gg? 192.50 _ 215; >2< 172.50 _ 195; x>< 152.50 _ 175; >6- 135 do 147.50; >7« 110 — 115; »8< 85 do 90. — Otrobi: baški in sremski 80 — 82.50; banatski 78 — 80. _ Fižol: baški in sremski, beli 130 — 132.50. -f- Budimpeštanska termin s ka borza (28. t. m.) Tendenca mirna Pšenica: za marc 16 95—16.96, za maj 17.20—17.21; koruza; za maj 12 03—12.04. »tPCRTOAfi DRAMA Začetek ob 20. urL Torek, 29.: Zaprto. Sreda, 30.: Siromakovo jagnje. Sreda Četrtek, 31.: Vihar v kozarcu. B. Petek, 1. februarja: Postržck. Premiera. Izven. OPERA Začetek OD 20. uri. Torek, 29.: Zaprto. Sreda, 30.: Dorica pleše. Premiera. C. Četrtek, 31.: Štirje grobjani. Četrtek. Premiera Odakove medmurske opere >Dorica pleše«. Gdč. 2upevčeva, ki poje naslovno partijo, bo imela priliko razviti v njej bogastvo svojega simpatičnega, kulti-viranega petja. Sodelujejo dame: Ribičeva in Thierryjeva ter gg.: Alarčec, Franci, Janko in Marjan Rus. Medmurski folklorni motivi, ki jih je združil komponist v opero, dajejo delu svojevrsten značaj in bodo obogatili muzikalno literaturo za novo delo, ki diha vonj domače zemlje in tipov iz naroda. Poleg originalnih pesmi nam bo predvajal balet tudi domače medmursko kolo in druge originalne plese. Predstava obeta postali zelo zanimiva ker nastopi poleg g. Marčeca tudi naš mladi talentirani tenorist g. Franci Delo dirigira g. Niko Stritol, reži ra g. Peter Golovin.__ Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo 1. opazovanja, 2. stanje barometra. S temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 6- amer ln brzino vetra. 6. oblačnost 0—10 7. psdavtne v mm, 8. vrsto padavin. — Temperatura: prve številke Domenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 28. januarja LJubljana 7, 753.0, 1.4, 93. 0. 10. sneg 14.0; Ljubljana 13, 754.4, 3.2. 83, S4, 9, —, —; Maribor 7. 753.1, 1.0, 90, NW3, 10, dež, 18.0 Zagreb 7, 752.9, 3-0. 70, NNE5, 10, dež. 0.8; Beograd 7, 750.5 1.0, 90, Wl. 10, dež. LO; Sarajevo 7, 752.6, —3-0, 90, 0. 10. —, Skoplje 7, 751.4, 0.0, 90. 0, 10. —, —; Kumbor 7, 747.7. 7.0. 90, E3, 10, dež, 17.0; Split 7, 747.1, 6.0, 90. BNE4, 10. dež. 0.3; Rab 7. 748.4, 4-0, 90. E9. 10. dež. 21.0; Roff. Slatina 7. —, 2.0. 80, NB2. 10, dež. 2.0. Temperatura: Ljubljana 3.4, 1.0; Maribor 5.4, 1.0; Zagreb 6.0. 2.0; Beograd 8.0, 0.6; Sarajevo —, —6.0; Skoplje 4.0. —2.0; Kumbor 12.0, 7.0; SpMt 11.0, 5.0; Rab 9.0. 4.0; Rogaška Slatina 3.0 1.0. Pospešena letina Z elektriko obsevana semena dozorevajo hitreje — Preprost postopek V Hofstattnu pri Gradcu imaš priliko proučiti prednost novega električnega postopka za pospeševanje rastlinske rasti, ki ga je odkril tehnik Richard Heiss. Na nekem vzornem posestvu dela lastnik svojevrstne poskuse po tem načinu. Preteklo poletje si imel n. pr. priliko videti dve polji koruze, ki je stala na obeh enako visoko. Razlika pa je bila ta, da so na eni »ljivi posadili koruzo v začetku maja, na drugem celih šest tednov pozne- je. Vzrok, da se je na tem polju koruza razvila v dosti krajšem času, je v tem, da so njeno seme obsevali po Heissovi metodi. Isti učinek si lahko opazil na dveh poljih pese. Na prvem so vsadili rastlinice v začetku junija, na drugem pa so posejali obsevano seme sredi junija. Dosedanja izkušnja kaže, da se da obsevana pesa spraviti že ob koncu avgusta, dočim je bilo treba čakati drugače do srede septembra. Obsevana detelja, ki so jo gojili v rastli- Nalivno pero In njegovi številni izumitelji Kakor smo na kratko že poročali, je v Bloomburgu v Pennsylvaniji umrl v starosti 85 let veleindustrijec Paul VVirt, ki so ga v Ameriki imenovali kralja in tudi izumitelja nalivnega peresa. R.esnica je pa ta, da je VVirt nalivno pero samo znatno izpopolnil. 2e v dnevniku nekega potovanja v Pariz iz L 1657-58. čitamo o nekem PariZa-nu, ski je napravil čudovit izum za udobno pisanje Dela peresa iz srebra in jih polni s črnilom, ki se ne osuši. Z njimi popiše lahko za roko širok kos papirja, ne da bi pomočil pero v črnilo. Ko se bo ta izum razvedel, bo izumitelja gotovo napravil bogatega. Svoja peresa prodaja po 10 do 12 frankov za kos.« Nemški pisatelj Nicolai poroča v nekem potopisu iz 1. 1783.. da prodaja lipski m-- Grozsmtosti rdečih gardistov Madžarska pod vlado Bele Kuna — Krvnik Szamuel? V Budimpešti se nadaljuje obravnava proti ljudskemu komisarju krvavega Kuno-vega režima Matijašu Rakosiju. Sodišče je te dni imelo priliko razpravljati o grozo-vitostih strahovalne skupine Tiborja Sza-muelvja 1. 1919. R a k o s i med zasliševanjem KmečkH ljudje, večinoma ženske, ki so po grozovitosti tega glavoseka izgubile mote in sinove, pripovedujejo, kako je Sza-muely v razcvitu komunistične revolucije uničeval vasi, ropal po kmetijah in »rekvi-riral« ljudem denar m živino. Kdor se mu je le rahlo postavil po robu, si je podpisal ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da je priletelo neko letalo francoske družbe Air France te dni iz Londona v Pariz v rekordnem času 67 minut; da se po odloku turške vlade tudi ženske lahko posvečajo vojaškemu poklicu. Sprejemajo jih v vojaške šole in akademije pod istimi pogoji kakor moške gojence; da se je londonski »Knez novin« lord Rid-del. ki je zapustil velik del svojega premoženja urednikom in prijateljem svojega novinskega koncerna. v oporoki z denarnimi volili spomnil tudi kuharjev v monte-carlskem »Savoyu« in oroupierjev v kazini v Monte Carlu; da ima Kentski vojvoda proti sebi vse angleške klobučarje, in sicer zaradi tega, ker si ne da diktirati mode v pokrivanju. Najrajši hodi razoglav in v tem ga posnemajo že mnogi sinovi britskega car-stva; da so ob četrti obletnici smrti plesalke Ane Pavlove odprli muzej velike plesalke v Parizu, medtem ko ob&toja njen muzej v London« že več let. Oprostili so ga Strojevodja D a n b i g n y, ki je © božiču J 933 s svojo lokomotivo za vozil v brzi vlak pri Logn.vjo, zaradi česar je bilo ubitih 230 oseb. Sodišče v Meauxu ga je te dni oprostilo sleherne krivde Francija zavrača emigrante hanik Scheller »potovalna peresa« po 10 grošev za kos. Ta potovalna peresa so bila kovinska ali roženska cev, ki se proti enemu koncu tanjšala in je imela tu pritrdilo za pero. Debelejši konec peres-nika se je dal zapreti s pokrovcem na vijak. Tu se je dal peresnik napolniti s črnilom. Črnilo je priteklo skozi ozko luknjico na pero. Ce peresnice niso rabili, so luknjico zaprli s tenko iglo. V Italiji so poznali nalivna peresa proti koncu 18. stoletja, na Angleškem sta si dala Jernej Thooech 1809. in John Scheffer 1819. patentirati svoji nalivni peresi, 1821. je Hoyau opisal nalivno pero, ki je bilo že zelo podobno današnjim. Današnjo obliko pa jim je dal pred vsem pravkar umrli Paul VVirt. smrtno sodbo. Szamuely je moril v množicah. Pred vsako takšno justifikacijo se je sestal navidezen revolucijski tribunal, kateremu je predsedoval sam. Rdeči četi, ki jo je vodil Szamuelv s seboj, se je to početje končno uprlo. Zaradi neposlušnosti je morala vlada Bele Kuna odpoklicati vojake. Oficirji so se po povratku v zaledje javili komisarju Rakosiju in protestirali proti Szamuelyjevemu postopanju. Toda Rakosi, ki bi bii lahko posredoval, se ni hotel vmešavati v stvar in je poslal poročilo o tem vrhovnemu vojaškemu poveljstvu. Oficirjem, ki so nastopili proti samosil-mštvu Szamuelvja, je zaradi njihovega človečanskega stališča pretila smrt. Gotovo bi jih bili pobesili ali ustrelili, da ni intervenirala v njih korist mednarodna vojaška misija v Budimpešti. Szaimn^Jvjeva moritvena povelja je izvrševal neki Levay, ki je bil pozneje obsojen in usmrčen. Največ žrtev si je Sza-muely izbral v Dunapataju. Tam je dal po grozovitih mukah obesiti 18 oseb. Lastnoročno je ustrelil dva dijaka, ki sta prišla v njegov rajon po živila, ker je rdeči re-žfm povročil v deželi lakoto. V Marti je krvnik rdeče revolucije prilisil nekega kmeta, da si je sam izbral drevo smrti. Moral si je lastnoročno zadrgniti zanko okolu vratu. Ko je že napol visel, so ga začeli pretepavari, m ga tako dolgo bili, dokl,>r si ni šaro izpodmaknil stolčka, nakar je izdihnil. Szamuely je zakrivil 27 podobnih umorov. Rakosi se izgovarja, da je bil proti krvniku brez moči. njakih, se je pri dosedanjih poskusih razvijala dvakrat hitreje nego normalno, name-stu dveh do treh žetev v osmih mesecih, je dajala tri do štiri. Podobne poskuse so delali z ovsom, ječmenom, pšenico, grahom, fižolom in tobakom. Uspehi so bili različni, v vsakem primeru pa se je doba rasti po obsevanju semen skrajšala na polovico ali celo na tretjino. Heiss je s svojimi poskusi potrdil znanstveno ugotovitev, da je vsaka stanica sedež visokofrekvenčnih nihajev in da oddaja nevidne žarke, kakor jih tudi sprejema. Po normalnem sončnem obsevanju dobe rastline oziroma njih semena samo tiste množine energije, ki je potrebna za normalni razvoj. Umetno električno obsevanje pa pospeši ta razvoj do mere, kakor smo videli zgoraj. Pri tem je vsa procedura obsevanja preprosta, kolikor se le da. Heiss je zgTadil aparat, pod katerim se semena obsevajo. Komaj po nekoliko sekund, tako da je mogoče v nekoliko urah obsevati velike množine semen. Aparat se da vgraditi tudi v avto, ki lahko obiskuje oddaljene kmetije. Jasno je, da je treba za zemljo, t. j. za gnojenje, namakanje itd., skrbeti tudi po tem načinu kakor pri običajnem obdelovanju. »Nisem ga videl živega ne mrtvega" Zasliševanje Hauptmanna — Alibi šepa v temeljili Francozinje in dobre gospodinje Hauptmanna vodijo k razpravi Pri iias prevladuje napačno naziranje, da se znajo Francozinje samo lepo oblačiti ia elegantno kretati v družbi. Ta slika zgovorno kaže, kako skrbe Francozi tudi za dober naraščaj v gospodinjstvu V Flemlngtomi se Je začela druga polovica senzacionalnega procesa zaradi ugrabljenja in umora Lindberghovega sina. Potem, ko Je sodišče v prvem delu obravnave zaslišalo 87 prič proti Hauptmannu, je prišel zdaj na vrsto sam obtoženec. Ameriško pravo daje namreč obtoženemu pravico, da lahko pod prisego priča v prilog samemu sebi. Te pravice se je Hauptmann poslužil v polni meri | Preden je dobil besedo Hauptmann, pa j sta se oglasila njegova branitelja Fisher in Reilly. Pobijala sta obtožnico in poudarjala, da se državnemu tožilcu ni posrečilo dokazati Hauptmannove krivde. ReiHy Je v zvezi s to ugotovitvijo zahteval oprostitev svojega kliesita. Sodnik Trenshard je to zahtevo takoj odbil, nakar je vstal Bruno Rihard Hauptmann ter začel govoriti v slabi angleščini. Izjavil je, da je bil rojen v Nemčiji. Udeležil se je svetovne vojne in je bil v nji ranjen, 1. 1919. je bil obsojen v Ječo, potem se je skrivoma vkrcat na neko ladjo in prišel v Ameriko, kjer si )e najprej služil kruh kot pomivač krožnikov, potem kot tesar, živel je vedno zelo skromno in le njegovi ženi gre hvala, da sta si prihranila nekaj gotovine za slabe čase. Lindberghovega otroka ni videl ne živega ne mrtvega, Z isatdorjem Fischem se Je seznanil v Ameriki, kjer je pokojnik trgoval s kožu-bovino. Pred svojim odhodom v Nemčijo Je Fisch izročil Hauptmannu dva kovčka, štiristo kosov kožuhovine in ročno skrinjico. Skrinjico je skril obdolženec v garaži in Jo je odprl šele potem, ko je bil Fisch preko morja. To je pa storil zaradi tega. ker nru je bil Fisch dolžan denar. Mlada pustolovka Beg iz dolgočasnega gnezda" — Matere, podjetne hčere! pozor na V začetku tega meseca je ušla iz We»-dena na Gradtščanskem 21 letna Helena Huberjeva, hči tamkajšnje poštarice. s 5100 šilingi, ki jih ie vzela iz poštne blagajne. Tri tedne je trajalo, da je postala dunajska policija pozorna na mlado »dekle iz tujine«, ki je bila stalen in zelo velikodi»-šen gost vsakovrstnih plesnih kavarn in nočnih lokalov. Nje opis se je skladal z opisom izginule Hubcrjcve in tako jo je policija spravila v svoje pesti. Zasliševanje mlade pustolovke je bilo zelo zanimivo. Brez nadaljnjega jc priznala, da je materi iz poštne blagajne ukradla tisto veliko vsoto in ušla iz »dolgočasnega gnezda,« da bi malo uživala »življenje«. Uživala ga je pa v tem času na zelo velikopotezen način. Z avtobusom se je odpeljala najprvo na Dunaj in od tam na Koroško, kjer živi moški, ki se osebno sicer ne poznata, a si dopisujeta. Ni prišla do njega, ker so jo ustavili snežni zameti v Beljaku, kjer si je za 600 šilingov kupila plašč, dve obleki, več perila in kovčeg. Potem se je vrnila na Dunaj, ker je najela za 140 šilingov stanovanje v elegantnem penzionu. Pod iz- mišljenim imenom je začela živeti ksk^t posvetnica. Vsak večer je obiskala nožne lokale, zbirala družbo okrog sebe in plačevala gigo-Iom, dekletom in godbenikom zapitke, ki so znašali kdaj tudi nekoliko sto šilingov. Denar je razmetavala s polnimi rokami, berači so dobivali od nje po navadi po 5 šilingov, v svojem stanovanju ie vzdrževala neko sošolko, ki jo je slučajno srečala, in nekega plesalca, a šoferji, ki so jo prevažali po mestu, »o pili in jedli tudi na njen račun. Dve obleki je podarila svoji sošolki, a v njeni garderobi se to ni dosti poznalo, saj je imela še 15 drugih toalet. Domov ni prišla nikoli pred 2. ali 4. uro zjutraj. Pri tem razsipnem življenju ji je denar začel kmalu kopneti, pa se je preselila že po dveh tednih v skromno sobo, kjer bi morala plačevati 40 šilingov najemnine. Takrat je imela v žepu samo še 25 šilingov, pa se je nadejala, da si dobi službo. Službe si je iskala z avtomobilom. Baš ko je pognala zadnji novec, so jo aretirali. Pride pred sodnike, a ne kaže prav nič. da bi se hotela kaj poboljšati. Tovorni vagon — muzej Izranžtrani tovorni voz št. I691 Moskva dobi v kratkem svojevrsten muzej, ki bo nastanjen v nekem — izran-žiranem vagonu za tovore. To je bivši tovorni vagon rjazansko uraUke železnice št. 1691, ki je bil v rabi deset let in ni zdaj za nobeno prevažanje več. Za sedanji režim v Ruisiji pa ima vagon vsekakor pomen in zgodovino. V njem so namreč 23. januarja 1924 pripeljali iz Gorkega v Moskvo Ljeninovo truplo. Zaradi tega so oblasti odredile, naj se ta va«on ne uniči. Nasprotno, prepleskali ga bodo ter ga postavili pred Pavelecki kolodvor. Na zunanji strani bo tabla z napisom: »V tem vozu so pripeljali truplo Vladimira Iljiča Ljenina, vodje svetovne- Zdravniška pomota Nedavno sta obolela dvojčka nekega bu-dimpeštanskega profesorja Ferenezyja. Primarij dr. Steiger, ki ju je preiskal, je ugotovil nedolžno obolenje in jima je zapisal zdravilo s talijem Kratko potem se je dvojčkoma stanje zelo poslabšalo in kmalu nato sta umrla z znaki težkega zastrupi jen ja. Preiskava je ugotovila, da se je bil primarij ob pisanju recepta zmotil za eno decimalno mesto in določil otrokoma desetkrat premočno zdravilo. Prnšli četrtek je izdala francoska vlada nalog, naj se na njeni meji ustavi dotok potiskih emigrantov. Francoski cariniki zategadelj z vso strogostjo postopajo proti onim, ki hočejo prekoračiti mejo Sz Londona v New York in nazaj Angleški letalski poročnik David Lle-\vellyn ima namero prirediti letos poleti polet čez Atlantik iz Londona v New York. Za ta podvig si je že izbral letalo Monosparjevega tipa, ki napravi v uri 142 milj ter ima akcijski radij 2500 milj. K poletu bo startal med polovico maja in avgusta. Letalec je učitelj letanja na angleškem letališču Iianworthu. ga proletarijata, s postajališča Gerazimov-ski pri Gorkom na glavno postajo v Moskvo.« Vagon se trenutno nahaja v železniških delavnicah, kjer ga popravljajo. Pristojna instanca je tudi dala nalog, naj se zberejo dokumenti, s katerimi bodo okrasili notranjost voza. Zavod Marksa, Kngelsa in Ljenina, ki mu je poverjena ta naloga, pa bo dal vagonu najbrže priklopiti tudi lokomotivo, ki je pripeljela Ljeninovo truplo v Moskvo. In ni izključeno, da pridejo na slepi tir poleg tovornega voza tudi vagoni, v katerih so spremljali mrtvega Ljenina v .Moskvo Stalin, Kalinin in Džerdžin-ski s častno stražo. Preveč kaktej V Južni Afriki so nekateri farmarji začeli gojiti kakteje kot okrasne rastline. Tropska klima pa je tako pospeševala rast kaktej, da jc zdaj ogroženo vse poljedelstvo zaradi njih. Bodičaste rastline so zrasle mestoma do višine 70 cm in dušijo daleč naokoli vse drugo rastje. V Graham-stownu je vlada nastavila 200 mož samo zato, da bodo čistili zemljo od kaktej, južnoafriški parlament pa bo v kratkem sklenil poseben zakon o zatiranju teh rastlin. Ukradeno vrnil čez 25 let Neka družina v Duisburgu je doživela te dni nepričakovano presenečenje. Prejela je po pošti srebrni namizni pribor, se-stoječ iz 24 kosov. Pribor ji je bil ukraden pred 25 leti poleg nekaterih drugih predmetov, ki jih je tat sedaj tudi poslal okra-deni družini, priložil je pošiljatvi pismo, v katerem pravi, da mu ukradeni predmeti niso dali mini. Obtoženčeva obramba opravičuje Han.pt-manna takole: 1. marca, na dan, ko je b& ugrabljen Lindborghov sinček. Je Ml Hauptmann v New Torku, kjer Ja iskal dela. V New Yarku je tudi šel pc svojo ženo v pekarno, kjer je premagala kot prodajalka. Z ženo sta odšla domov in Hauptmann se ni ta dan več odstranil ia stanovanja. Naslednji dan, 2. marca, ko Je dr. Oondon izročil ugrabiteljem denar, je preživel Hauptmann doma v družbi prijateljev in znancev. Dne 26. novembra 1932. ko pravijo, da je obtoženec v New Yorku menjal bankovec za 5 dolarjev tz Ltod-berghove serije, Je prebil Hauptmann tu ugoden vtis je napravila tudi Hauptmanno-va izjava, da so ga v policijskih zaporih pretepali. Poleg tega obremenjuje obtoženca pravopisna napaka, ki se ponavlja v besedi >boat« v izsiljevalnem pismu Ltad berghu in v besedi, kakor jo je Paiiprtv. mann napisal po aretaciji polkov. Charles Ijindibergh, ki je ves čas proresa v rtvo-rani je natančno opazoval Ha>rptjmwn%, ki je dajal frvoje izjave zelo hladno Jn premišljeno hi si je zabeležil posebno vsako HprfTOftnv-bo v Hajiptmannovem obrazu med zagtv v arom. Samo ob sebi razumljivo je, da ju bil dan zasiiševanja Hauptmanna poln napetosti, zaradi česar je bila razpravna dvorana nabito polna in so ženske v njej omedlevale, da so jih morali nositi na srak. Dft bo senzacija še večja, pa je izbruhnil v hiši. kjer ima sedež Hauptmarmova obramba ogenj, ki so ga pa pogasili in rešiH pred njim vse dokumente, ki so važni Hauptmannovo obrambe. Pa tudi v zdravju branitelja Reillyja je nastopila sprememba. Zbolel je in so morali zaradi njegove bolezni obravnavo preložiti od sobot* na ponedeljek. Nova japonska ekspanzija Po daljšem presledku so začeli japonski imperialistt zopet kaliti mir v Aziji. Pomikajo se proti kitajski provinci čuhar, on* strau džeholske meje ANEKDOTA Tallevrand je bil večno v denarnih stiskah in tega niti ni prikrival. Prav tako pa ie tudi brez bojazni imenoval tiste, ki bi mu radi naklonili podporo, če bi jim dal priliko, da sc okoristijo pri kupčijah. Šele na stara leta se je v tem pogledu iztreznil in je postal moralen. Govoril je: »Da, če bi človek mogel izhajati s 3000 franki mesečne rente, ne bi bilo nič lažjega, kakor biti moralen!« VSAK DAN ENA s-Prosim, dajte mi oddajnik za kratke valove — sem namreč šele začetnica v ra-dtafooiJL« Šport Končna postava akademikov za St. Moritz Po rezultatih, doseženih na slovanskem prvenstvu, se je določila končnoveljavno reprezentanca akademikov smučarjev, ki ho nastopila 4. do 10. februarja v St. Mo-ritzu na svetovnem akademskem prvenstvu. Določeni so: Paebler, Heim in Dečman, vsi trije slušatelji ljubljanske univerze. Mušič, Palme in Priveršek, slušatelji zagrebške univerze. V stafetnem teku bodo nastopili Priveršek in Heim (progo smuka), v kombinaciji: Raebler, Dečman, Priveršek iu Palme; v alpski kombinaciji bodo nastopili vsi tekmovalci razen Pahneta. Skoki za kombinacijo se bodo vršili na mali skakalnici (40 m), dočim se bodo vršili specialni skoki na veliki skakalnici, na kateri je Gut-formsen postavil znamko 72 m. Na tei bodo nastopili Palme, Bacblcr in Dečman. Ekipa bo odpotovala 2. februarja iz Ljubljane; vodja ekipe bo predsednik JASO .Mikuletič. Po lepih dosedanjih uspehih naših akademikov smo prepričani, da se bodo tudi v St. Morit zu izkazali. Tekmovanje v smuku t Uršlje gore Guštanj, 28. januarja. V* nedeljo jc priredil Smučarski klub (•uštanj—Kotle podsavezno prvenstvo v smuku z Uršlje gore. Ko so v soboto tekmovalci odhajali na planino, je močno deževalo, v višini pa je snežilo in že sredi poti so naleteli na idealen sneg. Do jutra ie zapadlo 1 m snega. V koči je vladalo vahno razpoloženje. Med smučarji je bil tudi poštni upravnik Eiletz, o čigar nesreči poročamo na drugem mestu in ta je zabaval vso družbo. Tekmovalcem so objavili progo in jim izžrebali številke. Na startu se je prijavilo v nedeljo 15 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji: 1. Mesel Pavel (SPD Prevalje) 0:43, 2. Pajank Franc (SPD Mežica) 0:46.20, 3. Stepič Josip (Sm. klub Guštanj—Kotle) 0-4«42, 4. Aberšek Ivan (SPD Prevalje) 0:51.01. Višinska razlika je znašala 1300 m tn je proga na tekmovalce stavljala precejšnje zahteve. V prvem delu je biia prav idealna, ▼ spodnjem pa jc bilo zaradi težkega južnega snega tekmovanje naporno, zato so doseženi rezultati zelo lepi. V gostilni pri Petriču se je zvečer zbrala vsa smučarska carda iz raznih krajev, ki je pričakovala ekmovalce. Tam sc bili tudi razglašeni rezultati in razdeljena darila. Izpopolnjujemo! V dolgem in prisrčnem pozdravnem nagovoru, ki ga je imel podpredsednik JZSS dr. G Pavlin ob oficielnem zaključku pokljuških tekem, je posebej pozdravil tudi odsotnega namestnika bana podbana dr. Pirkmajerja, ki je moral zaradi službenih zadržkov predčasno oditi s Pokljuke ter obenem sporočil, da ga je g. namestnik bana naprosil, naj izreče njegovem Imenu vsem tekmovalcem in funkcionarjem njegovo zahvalo in priznanje. Oficielnemu delu je kot zastopnik državne šumske uprave prisostvoval tudi šumski direktor g. Božič. LZSP. (Službeno.) Seja upravnega odbora danes ob 20. v kavarni Emoni. Seja ie važna zaradi prireditve podsaveznega prvenstva na Kofcah (2. in 3. februarja). Polnoštevilno. Slalom klub 34. (Teh. odsek.) Danes ob 18. seja teh. odseka. Vsi odborniki za-adi nedeljskega tekmovanja na Kofcah za-esljivo. Ža tekmovalce; Danes ob 19. sestanek vseh tekmovalcev v klubovem lo- 1.alu LTde!ežba strogo obvezna. Propagandna smučar, tekma Smrekove —Črna bo 2 februarja. Žreb ob 10. pri koči na Smrekovcu, start ob 11. Za dame skrajšana proga. Razdelitev nagrad s prehodnim darilom, katero je podarila Mrs. L. Rarcate. soproga rudniškega ravnatelja v Mežici, bo ob 17. na društveni veselici v črni pri »Matevžu«. Za ?nižano avto voznino za smučarje Prevalje—Črna in nazaj e preskrbljeno. Prijave spreiema Olep-ševa no in tujsko-prometno društvo v Črni pri Preval iah. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Danes, torek in vsak četrtek od 19.30 naprej gimnastični trening v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta, vhod iz ženskega učiteljišča, obvezen za vse lahko-atiete. Na redno obiskovanje tremnga se opozurjajo zlasti vsi juniorji. — (Nogometna sekcija). Opozarjajo se igralci ligi-nega in prvega moštva na cross-country. ki bo danes ob 18.30 in 19.30. SK Ilirija (smučarska in hazenska sekcija). Drevi ob 18.30 redni gimnastični trening v telovadnici na Grabnu. Trening je za vse članice obvezen. Prihodnji trening jc v petek, združen s sestankom članic smučarske sekcije. Smučarska sekcija SK Celja bo imela v četrtek 31 t. m. ob 20. sestanek v klu-bovi sobi »Pri angelu«. Sestaneka se naj zanesljivo udeležijo vsi člani. 2SK Hermes (motosekcija). Seja sek-ciiskeaa odbora danes ob 19. v pisarni načelnika. Občni zbor Motosekcije 2SK Hermesa. 20. t. m. se je vršil ob veliki udeležbi članov občni zbor Motosekcije ŽSK Hermesa. Poudarjati ie treba, da je bil ta občni zbor žalni občni zbor, ker so se vsi navzoči spominjali Nj. Vel. biagopokojnega Viteškega kralja in Uedinitelja Aleksandra I. ter mu klicali trikratni »Slava«. Isto tako so vsi navzoči vzklikali novemu kralju Petru TI Odposlana je bila tudi brzojavka 2. ministru za telesno vzgojo. Sledila je volitev novega odbora ter je bil z malimi izjemami izvoljen stari odbor, kateremu zopet načel ju je naš neumorni športni delavec g. Cigler Jakob. Ostali odbor tvorijo osebe, ki so se izkazale v prejšnjemu letu kot ?elo aeilni sodelovale! SK Reka. Drevi ob 20.30 strogo obvezen sestanek vseh članov nogometne, smučarske in table-tenis sekcije v telovadnici osnovne šole na Viču. SK Sloga. Danes ob 19. občni zbor kluba v salonu eostilne Mencinger na Martinovi cesti. Vsi aktivni in podporni člani gotovo. SEGAJTE PO DOBREM STTVTJl Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din V prodajo dajemo ogromne količine belega blaga. Jamčimo za brezhibno kakovost. Blago, ki ne izpolnjuje upravičenih želj strank, zamenjamo na svoje stroške ali vrnemo denar. Komur Je do eenene nabave, brezhibnega blaga, naj naroči še danes potrebno blago iz naslednjega pregleda: R/4 Sifon za perilo,' H/45 Sifon sa pe-reklamna vrsta,! rilo, boljša vrsta, meter Din 5.— | meter Din 6.— P/550 Sifon z močnimi nitkami. Sir. 75 cm, meter Din 7— I H/400 Sifon za pe-1 N/ll Stfon za po- ! rilo, dobra vrsta.! steljnino, močna 1 širir.e 72 cm, meter vrsta, širine 80 cm, Din 8.— I meter Din 9.— J/l 2 Sifon s tenkimi nitkami za žensko perilo, šir. 90 cm. meter Din 9.— J A D/10 Sifon za perilo, srednje debele nitke, presku-šena vrsta. Sir. 76-78 cm, meter Din 10— MJ/13 Sifon a tanj-šimi nitkami, dobre kakovosti, primeren za vsako svrho, šir. 80 cm, meter Din 10.50 R/I Sifon, zelo dobra vrsta za posteljnino, šir. 80 cm meter Din 12.— J/I Sifon srednje debelosti, zelo dobra kakovost, za perilo, šir. 80 cm, meter Din 12.— A/1 Sifon, lepa tanka nitka, za žensko perilo. Sir. 80 cm, meter Din 13.- M72 Stfon, ■ped-jalna vrsta, za posteljnino, Sir. 80 cm meter Din 13«— F/3 Sifon, močna vrsta za posteljnino, šir. 90 cm, meter Din 14-— B/5 domače platno, močna debela nitka, Širina 78 cm. meter Din 14.— S/6 Stfon, zelo fina vrsta za žensko perilo, šir. 80 cm, meter Din 15.— C/7 batist-Sifon, za žensko perilo, dobra vrsta, širina 78 cm, meter Din 13.— FBI? batist-Sifon za žensko perilo. Sir. 80 cm, meter Din 16.50 G/9 gradi za moške spod. hlače, srednja vrsta, meter Din 9.50 G/14 gradi za mo- [ RG/15 Raye-gradl Ske spodnje hlače,' za moške spod.hla-dobra močna vrata če, special. vrsta, meter Din 11.— j meter Din 12.— B/16 bombaž, platno za rjuhe, dobra vrsta. Sir. 146 cm, meter Din 15.— HIT bombaž, platno za rjuhe, boljša vrsta, šir. 148 cm, meter Din 17.— B/18 bombaž, platno za rjuhe, močna vrsta, šir. 148 cm, meter Din 19.— C/19 bombaž, platno za rjuhe, debele nitke, šir. 148 cm, meter Din G/21 platno za prevleke, navad, vrsta Sir. 170 cm, meter Din 22.— KO/21 platno za prevleke, reklamna vrsta, širina 180 cm, meter Din 24.— V/22 molino (žolti-ca), tanka nitka, meter Din 4.— M/23 molino (Sol-tica), močna nit- n/24 molino (žol-tica) za rjuhe. ka, meter Din 6.- sred. vrsta, met<- Din 12 — m/25 molino (žol-tica) za rjuhe, boljša vrsta, širina 146 cm, meter Din 14.— IV/26 molino (žol-tica) za rjuhe, močna vrsta, šir. 148 cm, meter Din 16.— V/27 molino (žol-tica) za rjuhe, zelo dobra vrsta, Sir. 148 cm, meter Din 18— AG/28 progasti gradi za blazine, šir. 80 cm, meter Din 11.— JT/29 inlet za blazine v roza barvi, šir. 80 cm, meter Din 9.— J T/30 inlet za pernice v roza barvi, šir. 120 cm. meter Din 18.— R/31 brisače po metru, bele in z borduro, meter Din 6.— R/32 brisače po metru, boljša vrsta z borduro. meter Din 8— R/33 brisače po metru, zelo dobra vrsta, bele ln z borduro, meter Din 10.— ST/34 namizni prt po metru, belo kockasto tkivo, šir. 120 cm, meter Din 18.— ST/35 namizni prt, bel, karo vzorec, vel. 120Y120 cm, komad Din 24.— Blago razpošiljamo po povzetju. Za pošiljke iz tega pregleda v vrednosti od Din 250.— naprej plačamo poštnino mi, pošljemo torej franko. Za cene, kakovost in količine se obvezujemo samo, dokler traja zaloga, za čas »Belega tednau. Blago prodajamo na lastni riziko, stranke so torej sigurne, da za svoj dober denar dobe dobro blago. tog**. Največja trgovska in odpremna tvrdka v Jugoslaviji L. WOLFF; 8 Pokonci glavo »Morda mi je že brzojavii, da je srečno prišel.« Pritisnila si je roke na obraz. »Nikar ne bodite žalostni, milostiva.«, >Ali ni strašno, da sedim tu in ne vem, kam spadam?< >Doktor "NVindholz ima najboljše upe,< jo je potolažil Bunjes ln z obupno vdanostjo pogledal mladi ženi v obraz. >N imam sreče,< je tiho dejala Sarlota. >2e moja najzgodnja mladost je bila oblačna.« >Ali se spominjate svoje miladosti?« je previdno vprašal Bunjes. Zastrmela jp predsp, nato pa jela pripovedovati, kakor da bi tipala: >Moj oče je bil pa.^or v Vzhodni Prusi ji. V — v — Dadkehmenu.< Žarek radosti ji je šinil po obrazu. >Ali ni čudno, da sem si zapomnila to ime? Darkehmen. Oče je bil, kakor dale«" mi sega spomin, t.ih in otožen mnž. Težko življenje je imel.c >In vaša mati?« »Matere se ne spominia.m. Samo po slikah jo poznam. Lepa žena je morala biti.« »A'K je zgodaj umrla?« Šarlota je zmajala z glavo. >Ušla je očetu. Meni takrat še ni bilo dveh let. Podoba je. da se rri ujemala z očetom. Poljakinja je bila.« »In niste nikoli več slišali o njej?« »Nikoli več. Oče Je mnogo let čakal, da M ae vrnila, potem Je pa tudi on izgubil upanje.« »Ali gospod oče še živi?« >0 božiču bo dve leti, ka.r je mrtev.« Priprla je oči in zašepe-tala: >Zdaj ne bo zame nikoli več božiča.« Bunjes se ni upal izreči vprašanja. »Oče ni mogel materinega bega nikoli preboleti. Čedalje bolj odluden je bil, čedalje bolj zaprt. Nedeljska pridiga mu je postala neznosna muka. Nazadnje je jel dvomiti o svoji veri in o Bogu. Pred dvema letoma na sveti večer sem z najino služkinjo ozaljšala drevesce. Ko sem ga hotela poklicati k obdarovanju, sem ga našla v njegovi sobi, obešenega na okenski križ.« Lopov sem, je skesano pomislil John Jakob Bunjes. >Nekaj dni po pogrebu je prišel moj mož in me odvedel. Poleti sva se poročila. In zdaj sem spet sama in sedim tu pri vas.« »Niste sami, gospa Šarlota,« je težko dihaje rekel Bunjes. »Našli ste prijatelja, prijatelja za vse življenje.« »Veliko hvale sem vam dolžna, gospod Bunjes,« je boječe odgovorila. »Jaz sem vaš dolžnik, gospa Šarlota. Do tistega večera, ko sem vas srečal, ni bilo moje življenje nič _ samo neumen lov za zlatom in uspehom.« Plašno ga je pogledala, kakor da bi ga hotela prositi, naj neha, a Bunjes je bil pod vplivom čuvstva, močnejšega od njegove pameti. »Postali .»te moje veliko doživetje, gr*=pa Šarlota. Wm. da nisem mlad in eleganten človek, ki bi se mogla zanj navdušiti žena. kakršna ste vi. a vendar, pustite mi upanje, da vam bom smel biti kdaj nekoliko več kakor samo prijatelj.« CENE MALIM OGLASOM Po 80 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-stojbino Din 3.— za šifre ali dajanje naslovov plaCajo oni, ki IM«jo •ložh. Najmanjši zneaek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Doptrt in tenitve se zaraCnnajc po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— wa Slfrc aH dajanje naslovov. Najmanjši rnp»Hc za enkratno objavo oglasa Din ?0__. Val ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— ca besedo. Din *.— davita za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 8.— sa šifro a« dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.__ Njene oži so se v neizrekljivi grozi upirale vanj. »Ljubim vas, gospa Šarlota,« je ves osramočen zašepetal John Jakob Bunjes, strmeč na njena cvetoča usta. Zdelo se mu je, kakor da jih ne bi bil še nikoli nihče poljubil. Zdaj moram pobegniti, je mislila Šarlota sama pri sebi. 8 Drugo jutro, ko se je Bunjes odpeljal v pisarno, je Šarlota vprašala mlado friško služkinjo: »Povejte mi, Gezina, aJi morda veste, kje stanuje doktor TVind-holz?« Dekle je prostodušno povedalo zdravnikov naslov. »Hvala, Gezina,« je prijazno odvrnila Šarlota in odšla v park. Dež je bil ponehal, a buria ie pihala z neizpremenieno močjo. Šari o ta je bila v tej prečuti noči spoznala, da je dr. TVindholz edini človek, ki ji lahko pomore. K njemu se je hotela zateči, preden uporabi sk raj nje sredstvo in pokliče policijo na pomoč. Mala vrata v parku niso bila zaklenjena. Šarlota je stopila na cesto in skoraj v teku krenila proti mestu, kakor da bi se bala zasledovalcev. Kako uro je že hodila, ko je vsa zasopla srečala av-tomobilnega izvoščka, ki jo je zapeljal k zdravniku. Dr. Windholz se je zelo zavzel, ko je stopila Šarlota v njegovo sprejemnieo. in v skrbeh vprašal: »Kaj se ie zgodilo, milostiva?« »N e zamerite, gospod doktor \Yindholz, da vas tukaj motim: prišla sem vas prosit pomoči.« »Ves sem vam na voljo, milostiva.« »Odtod moram, doktor Windholz. Nie več ne morem ostati v vili gospoda Bunjef?a. Ne morem, razumete?« »Popolnoma, milostiva« ronoanam na «ttre ne nrflaga-He znamk! Le. Ce zantevate og Oglasnega oddelka »Jutra« * _ odeovor. priložite SiTiSl j«" v zsactkahi Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predali naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11342. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim nristoibinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, t?čoča se malih 90asov, je naslavljati na: Oglasni otidelefe „Jtstrau, LfnbSiana. GOSTILNIČARJI* Nndlte gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO črnino iz Frušfee gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV Sremski Karlovci, Fruška gora. K&mm Beseda 1 Din, davek 2 Din, m šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnik z avtomobilom ki je dobro vpeljan v špe-cerijah in ralanterijah v Sloveniji, dobi dobro vpeljan predmet velike domače tovarne v provizijsko prodajo. Ponudbe na ogl. oddeKk »Jutra, pod Šifro »Visoka provizij*«. IflfP-S Potnika tea. v dravaki banovini, irskem fotoni in Hrv. Primorjn. proti fiksumu sprejme stara in vpeljan« tvrdka ma-rijVktr-e in industrije perila. ponulbe na oglasni oddelek »Jutra« pT. -3 Beseda I Dio. davek 2 Dio. ca šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 Din. Natakarica pridna ln poštena se (••prejme v gostilno v LJubljani s 1. februarjem. Naslov v vseh po-•iovalnicah »Jutra«. 1742-1 Sprejmem delavca za izdelovanje testenin, ki je popolnoma izrežban v iej stroki. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Testenine«. 158*7-1 Iščem dekle ?t»ro 2&-J5 let. s 7TW) Din gotovine, za dobro delo v Žagrebn. Mogoča t odi ie-nitev. Vera ni oviri. Takojšnje prmndbe na naslov 7,ivkovič. Črnomelj 34'.. aassa Tražim djevojke dobrim svjedodžbama, ko je kuhaju i za vse, konohari-ce i kaeirice za kavann. Szeidner. Zagreb, Oa.;ev» ulica 27. J89M Vodje podružnic v večjih krajih rabimo. — potrebno IS.nnn Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« »Popolna sa- mostojnost«. 1S76-J Natakarico spretno, z dobrimi spričevali. n»mSčiue — stirejme h "tel Štrukelj. 1S77-! Dražiš ta ki je po motnosti tudi laborant. prvovrstnega, išče tovarna čokolade za čim-pre)5en nastop. — Ponudbe rw| »Dražist« na Aloma Companv d. z o. z., Ljubljana. Aleksandrova e. 21 1S96-" Trg. pomočnika vojaščine prostega, v starosti 25 let, samca, sprej-mfim. Vešč mora biti ko-lonijalne in špecerij. stroke, inteligenten, prikupljiv s finim nastopom, ki bi kot potnik, ozir. inkasant rbiskoval trgovce. Garancija in referente potrebno Poandbe do L februarja "SRB na -6 tinrjrtmn Beseda 1 Din, davek 2 Din. Ta šifro ali dajanie naslova S Din. Nalmanjši tnesek 17 Din. Tovorni avto dvotonski Ford pocer.i pro-da Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. lb.'i-*!f> Vrednote ■ Beseda 1 Oln. davek 2 Din za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juveHr Ljubljana, Wolfova ulica 3 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaalova 5 Dia. Najmanjši toesek 17 Dio. Vsakovrstno pohištvo izdelano » zajamčeno suhega lesa, dobite po znatno znižanih cenah pri tvrdki Ig. Repše, zaloga pohištva. Ljubljana, Dvor ni trg it. 1. S4-12 Hranilne knjižice In drl. vrednostne papirje kupite ali pa prodajte najugodneje pri BANČNO KOM. ZAVODU, Maribor. Za odgovor 3 Din znamko. Eksistenco nudtm boljši dami. ki vloži 3000 Din — v vsakem večjem kraju. Stroka: rai-lična specijalna ročna dela Ponudbe na ogla*, oddelek ■»Jutra« pod značko »I.ahki posel«. 1615-i6 12.000 Din posojila i*Pem proti visokim obre stim ali soudeležbi. Letni donos (n l/n.tvio. — (Ponudbe na oglasni oddelek »Jrrtra« pod »Najboljše na-lolen«. JSSi-16 Hranilno knjigo Celjake mestne ln Ljudske do eea TO.nrm ]>rn knr-im. Ponudbe na podruž. Jutra v Celj« pod šibo »Hrtno«* Bo-eda I Dlo. davek 3 Oto ta šifro ali dajanj* oaaHrva i Dio Naimaniii taesfk 17 Din. Trgovino v Eranjo s šp«kefijo ia delikatesaini na prometnem kj&ju takoj oddam resnemu iu ajriine mu reflektantu r Bajem. Potreben kapHarl eoa Din 30.00<.I. Ponu-ibe ua ogia*. oddijek »Jutta« pod šilro • Aeilen« do 10. februarja :933. l«7T-}7 Tvorngld objekt v LaSfcem. približno 200D . kr. metrov zazidane ploskve z zraven spada-jočo rtantrranjsko h!Jo ter transformatorsko hišico s transformatorjem, pripraven ra vse ko ln-cUutrlJo, prodamo. — Pla>M1lvo v hranilnih knj'ž!cah. Inf-.rmaci1e: •Alpeko«. tr*^vsko-!n-d-jetriiska družba. Llub-IJana. 1803-20 Trgovino z meSr.nim blagom, n« deželi vzamem v Da,mu. Zalogo piačam takoj. Biti pa mora ligirrana ei.a»et<-nca. Ponudbe rvs oglas. oddal«k »Jvtra« pf-1 »OjO.OOO«. NovozkJ.«io M5o z 5 n irvama p e o d a »r m 2R.COO Dm v bitimi železniške postaj«. Zatier, Tpe. pošta Loče. 1&E-20 Majhno posestvo '""H'in v okolici Celja ali M.iribora. Ponudbe z navedbo CFae in opisom po-sMiva je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »izseljenec«. _ 1SK-® SreSa ta f^Catnefa posfflnffarja V Karihoru naprodaj iz-vr»t^o vp^aiia pmtilna i hiic. ln vrtma pod »godni-pojroji. — Informacije daje 4r. Vi nt« Rar^tec, a-1vnkat v Sfariboru, Alek-landrova eeeta štov. y>. 'ZAHVALA.' Ob nenadomestljivi izgubi nagega nepozabnega soproga ln atka, gospoda VINKA MOŽINA sc najiskreneje zalivaljnjem za vsa izkazana ml sočutja. Posebno zahvalo pa sem dolžna sreskemu san. svetniku g. dr. Juliju Polcu, č. g. dekanu Mateju Riharju, pevskemu društvu Liri. vsem zastopnikom raznih društev, vsem darovalcem cvetja in vsem onim. ki so mi lajšali mojo srčno bol in ki so spremljali dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Maše zadušnice sc. bodo brale v sredo, dne ?,n. januarja t. 1., v farni cerkvi na ftutni. V Kamniku, dne 28. januarja 1935. 1268 Ivanka Možina. UPRAVA: LJUBLJANA, Kn&fljeva uL S Enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem, dobio vpel ano trgovino in gostilno, na prometnem kraju ob železnici v Slo-I veniji ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1667-30 Več spaln. divanov foteljev in otoman usodno proda E. Zakrajšek.' še-lenburgova 4. 1870-:^ Oblačila Beseda 1 Din. davek 2 Dio. ta šifro aH dajanje aaslova S Dio. Najmanjši toesek 17 Din. Vaša garderoba bo elegantna in bo trajala leta, če jo daste v iikarje, čiščenje in popravo paro-likalnici, modnemu ateljeju Josipu Bocs. Kolodvorska uL 6. Najboljša in najcenejša obnovljalnica oblačil 31.7-13 Nov lovski suknjič prodam. — NasW v vseh poslovalnicah »Jutra«. Nenadoma nas je zapustil naš nepozabni soprog, pa na in tast, gospod Eiletz Franc POŠTNI UPRAVNIK Pogreb bo v sre-k> 30. januarja ob 16. uri iz hiše ~ '-"■"i*"^v'-. Vi if&i v*«"-«. Na srečo je znal dobro brcati In je kmalu zlszel na suho, čeprav premočen do kože. Ribnica je plavala sredi prekopa. Sto-kaje je sedel naš Izidor ob znožje majhnega griča, kjer se mu je obleka hitro posušila na solncu; pri tem se je kadil, kakor lonec krompirja. Seseda I Dio, davek 2 Din. ta iifro aC dajanj* aaslova 5 Dia Najmanj« toesek 17 Dia. Bančne vložne knjižice b vrednostne papirje ku pujemo, prodajamo, jemljemo v zalog najpovolj-neje. Bankovno Komerci jalni Zavod »FENANCIER« Zagreb, flica štev. 9 — telefon -M-00. 6TT-16 Posojilo v vlogi »Kmetijske posojilnice« v znesku 300.000 Din po no-minali iščem proti nekaj gotovine. Objekt v Zagrebu. vknjižba Ia. loco, zelo ugodne obresti, rok vsaj 5 let. Naslov v vseh po »lovalnicah »Jutra«. Naznanjamo vs<»m sorodnikom in znancem tužno vest da je nasa preljub«!jrna .sopropa, mama, babica, prababica in taš^a, gospa JMLisia soproga posojilniškega tajnika v pokoju in posestnlca dne 27. januarja po kratki mučni bolezni v 74. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 29. jan. 1935 po sv. maši zadušnici, iz farne cerkve pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Boreči, dne 28. januarja 1935. 1269 Anton Mišja, soprog ?n ostalo sorodstvo. Hrastov gozd ; kupimo v pr'-;ladnem kraiu za izvoz. Obširne pismene ponudbe pod »Društvo« na Propaganda d. d., Zasrreb. Jelačičev trg 5. 35234-90 I czazna Beseda 1 Din, davek 2 Din. za ^ifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Sveže vložen stročji fižol je zdrav, tefen, poceni, ra zimski {as posebnost. Samo en poskus zadostuje in ne bost« ea tnofli pos-re -ati v Va"! kuhinji. Kg .3 fHn. Sever & Komp.. Ljubljana. 155!-S3 ^TfTTmrfH Beseda 1 Din. davek 2 Dlo. ta iifro ali dajanje aaslova S Dia. Najmanjši ioe.»ek 17 Dia. Dvosob. stanovanje v podpritličju vile. v centru mesta, suho in solp no takoj oddam za 5V> Din mesečno. Orledati samo popoldne. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«. 14M-S2 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din. , ta *ilro ali dajaoje uaklova i j Din Naimanjšl intstk 17 Dia. Stanovanje primerno za krojaiko obrt v mestu ali okolici, obstoječe iz treh »ob, iičera za takoj, ponudbe na ogl. of.clek »Jutra« p->d iifro »Suho«. IGOG-iVa Mirno stano\-anje ne na periferiji, ilčem po primerni ceni. Ponudbe ra oelas. oddelek »Jutra« (>od fifro »Solidna stranka«. lOS/a-21/a Dvosob. stanovanje s pritiklinami. v mirni hi Ji. po zmerni ceni iičem za fkoj sli > 1. majem. Ponudbe na ojrlasni odd«-lek »Jutra« pod Šifro »Dve osebi«. MSS-31/a Sobo odda de»eda I Din, davek 2 Din, ta iifro ali dajaoje aaslova 3 Dia. Najmanj&l toesek 17 Din. Sobo z 2 posteljama svetlo in veliko, oddam takoj v ceetru mes'a. Kopalnica in lift. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 23 Sobo s posebnim vhodom, v centru mesta oddam gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. !h£4-23 Solnčno sobo » posebnim vhodom, po nizki ceni oddam. Naslov v vsej; poslovalnicah Jutra Sobe' iste Beseda VI para davek t Dio. ta tifro »11 dajaoje aaalova J Oio. Najmanjii toesek t? Ola. Sobico t posebnim vhodom, ne daleč od metu išče akademik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod fifro »Poceni«. !8?2-tJS'a O Dremlje no sobo prijazno. • pooebniai vha-dom. iiče stalni ?ospod. Ponudbe na Of',a*r.i oddelek »Jutra« pod »Solnčno« 18Si-23 a Opremljeno sobo v boljši hiši i"» gospod. Pcnudbe na «gla«. M^elek »Jutra« pod »Gentleman«. Dvosob. stanovanje komfortno, v centru mesta iiče boljša stranka. Ponudbe na ogla«ni oddeltk »Jutra« pod »Dva člana«. 186T-?l/a Dvosob. stanovanje idobno. iSčeta »estri ta maj v sredini mesta — na B!»iweI»ovl cesti ali njeni bližini. Ponudbe ra oelas. •"^delek »Jutra« pod iifro •1'poVojenVi«. l?:J>-3?.'a r tu i««eda 2 Dlo. davek 2 Dlc •a iifro ali da;an)e horiče\a nllca 5. sfcoraj vse hnrnHne knjrge denarnih zavodov, za katere nudimo prvovrstno opeko vseh vrst po izbiri. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Znana opekarna«. Poizkusile la 3 dnevni recept za lepoto Kadar se na filmskem platnu pojavi lice kake lepe filmske zvezde, tedaj ste lahko prepričani, da zapeljiva lepota njene polti ni golo naključje. Njena skrivnost je lahko tudi Vaša. Vaša koža lahko postane prav tako divna kakor je njena in to v času komaj 3 dni. Nova krema Tokalon. bele barve (ni mastna), vsebuje gotove dragocene sestavine, med katerimi je tudi sveže posneta smetana in olivno olje. Ce uporabljate to kremo enltrat ali dvakrat dnevno, bo dn-bila Vaša koža novo svežost. Krema Tokalon o«vežuje in beli kožo ter hitrejše kakor vsako drugo sredstvo odstranj-j-e razširjene znojnice, zajedalce, raskavost ia vse druge kožne napake. Varuje pa tud: p-ed nesnaga in prahom, osvežuje in čisti kožo ter ;e tako najboljša podloga za puder. Poizkusite ta enostavni recept še danes in brez skrbi boste lahko primerjali svojo polt s poltjo filmskih zvezd. Ureiuje Davorin Ravljen. - Izdaja ta konzorcij »Jutra, 4doli Ribnikai. - Za Narodno tiskarno d. d. kot Oskamana Frane Je^ , Za inaeratnl del Je odgovoren AioJ, Novak. - V* tl^^