ka 6
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
marca 1984
Šoštanj
Veličastna proslava ob 40-letnici pohoda XIV. divizije in Kajuhove smrti
Zveza kulturnih organizacij Velenje, DPD Svoboda in Krajevna skupnost Šoštanj so v soboto 25. februarja ob 18. uri v telovadnici osnovne šole Karel Destovnik Kajuh organizirale proslavo 40. obletnice pohoda 14. divizije ter smrti narodnega heroja in partizanskega pesnika, šoš-tanjskega rojaka Karla Des-tovnika kajuha.
Čeprav se tokratni kuturm program ni odvijal v dvorani doma kulture zaradi prevelikega števila nastopajočih, je bila improvizacija odra zelo funkcionalna in estetsko sprejemljiva za tako pomemben jubilej iz NOB. Na tem-nomodrem ozadju je bil en sam dokaj skromen, a vendar dovolj efekten simbol, ki ga poznamo /. ovitka Kajuhovih pesmi, tiskanih še med NOB. Mlado prelomljeno lipovo drevo, ki simbolizira mnogo prezgodaj nasilno pretrgano življenje mladega revolucionarja še izpred vojnih dni in prekaljenega vodjo kultur-
niške skupine 14. divizije. Na desni strani odra ob zastavah pa je bil prisoten tudi Kajuhov lik v kiparski upodobitvi Marjana Keršiča-Belača. V nekaj minutah je bila telovadnica polna in že so prihajali burno pozdravljeni nastopajoči: rudarska godba, zbor Gorenja in dekliški zbor. vsi iz Titovega Velenja, ter mešani zbor Svoboda Šoštanj. Dirigent Ivan Marin je dvignil taktirko, v dvorani je za hip nastala tišina, ko je iz 120 grl in zvokih godbe močno zadone-la himna 14. divizije.
V imenu organizatorjev je nato vse prisotne, še zlasti pa političnega komisarja 14. divizije generalpolkovnika Ivana Dolničarja-Janoška, pozdravil ravnatelj Kajuhove šole Karel Kordeš in ga prosil, da spregovori zbrani množici. Ivan Dolničar je v svečanem govoru obudil spomin na hude čase. ko se je divizija v dolgem pohodu in neenakem boju s sovražnikom prebila do osrčja Savinjskih Alp. Kljub
Spomina na legendarno XIV. divizijo in Kajuha bo vedno živ v naših srcih.
temu. da je bilo o tem svojevrstnem junaškem dejanju izrečenih in napisanih že veliko besed, bo zgodovinarjem še vedno ostalo dovolj gradiva, da bodo lahko temeljiteje in globlje analizirali tako množično partizansko gibanje v najtežjih časih naše zgodovine. Čeprav so Nemci trdili in slavili zmago, češ, da je divizija uničena, je vendarle preživelo mnogo in še sedaj živi preko 420 borcev te legendarne divizije, ki se je
kasneje okrepila z novimi borci, je povdaril Ivan Dolničar. Ob koncu govora je v imenu odbora 14. divizije izrekel zahvalo organizatorjem in šoli Karla Destovnika Kajuha poklonil najnovejšo knjigo, ki jo je napisal Zvone Kržišnik Patrulja zvestobe, opisuje pa umetniško delovanje kulturniške skupine 14. divizije.
Sledila je veličastna koncertna skladba Moja pesem ni
le moja pesem, ki jo je zložil Blaž Arnič. skladatelj in rojak i/. Luč v Gornji Savinjski dolini. Izmenično so peli že omenjeni zbori, ki sta jim dirigirala Ciril Vertačnik in Danica Pirečnik, ob klavirju pa je bila Marija Skornšek. Nastopili so tudi solisti Agata Šumnik — sopran. Jože Oštir
—	tenor in Zmago Frankovič
—	bariton ter recitator Drago Seme. Vse skupaj povezano v celoto je izzvenelo zelo mogočno.
«8888888888888888888888885^

Oddelek za ljudsko obrambo
Vojaško usposabljanje deklet
V	preteklem letu so ženske ,.prebile" še eno moško trdnjavo. Po lastni želji so lahko namreč služile vojaški rok.
V	Sloveniji je lansko leto obleklo vojaške suknje nekaj več kot 200 prostovoljk, različnih poklicev, starih od 19 do 22 let.
V	primerjavi z drugimi republikami smo Slovenci znova pri repu.
Med slovenskimi občinami je bila velenjska občina med tistimi, kjer se je za služenje v JLA odločilo sedem deklet. Od teh se je ena že vrnila, tri so še na služenju v Sarajevu, Novem Sadu in Ljubljani, aprila letos pa bo oblekla sivo-zele-no uniformo še ena velenjska pro-
stovoljka, do poletja pa se bo vključila med vojakinje še sedma. Zanimanje za to novost je bilo med našimi dekleti večje, vendar so strogi zdravniški pregledi marsikateri onemogočili, da bi skupaj s fanti služile domovini.
Akcija vojaško usposabljanje deklet, žena — prostovoljk v JLA teče tudi letos. Politično aktivnost vodita občinski konferenci SZDL in ZSMS občine Velenje, strokovno pa stvari ureja svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine ter upravni organ za ljudsko obrambo. Za služenje vojaškega roka se lahko prijav ijo žene, dekleta, stare od 19 do 27 let, ne glede na izobrazbo. Med bodoče vojakinje se lahko
Šaleška dolina
Letos lokalne delovne akcije
Občinska konferenca ZSMS Velenje poziva vse krajevne skupnosti, šole. delovne organizacije in druge zainteresirane, da prijavijo na občinsko konferenco ZSMS potrebe po organiziranju mladinskih delovnih akcij. To bi lahko bile enodnevne ali večdnevne prostovoljne de-
lovne akcije. Mladi tako želijo pomagati pri izgradnji komunalnih objektov in naprav v posameznih okoljih. Z vsemi zainteresiranimi bo občinska konferenca ZSMS pripravila sestanek, kjer se bodo podrobneje dogovorili o organizaciji teh prostovoljnih akcij.
Titovo Velenje
Za dan žena
Otvoritev tapiserij ETE SADAR-BREZNIK
V programu bosta sodelovala pantomimika Andres Valdes in Jana Kovač
Galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik— sreda, 7. marca ob 18.00
vključijo tudi tiste, ki končujejo srednjo ali poklicno šolo ter trenutno brezposelne. Vojakinje pa ne morejo biti bodoče mamice in tiste, ki imajo otroke stare manj kot sedem let. Vojaški rok služijo dekle-ta-prostovoljke tri mesece, usposabljanje za vojaške poklice v šoli za rezervne starešine pa traja pol leta.
lil v katerih rodovih lahko služijo dekleta oblečena v sivo-zelenih uniformah? Tako kot fantje, v pe-šadiji, artileriji, artilerijsko raketni enoti, mornarici, prometni službi (opravljen morajo imeti izpit B kategorije), indendantski, sanitetni in službi kopenske vojske, letalstvu itd. Zanimivo je, da se je največ velenjskih vojakinj lani odločilo za mornarico in prometno službo. Le malokatera pa je lahko svoje želje tudi uresničila. Videle so le lepe uniforme, ,,vsebine" službe pa niso najbolje poznale.
Vsa dekleta, žene, ki hi rade služile vojaški rok in z ramo ob rami s fanti branile domovino pred morebitnimi napadalci kot vojakinje ali rezervne ofieirke, se morajo prijaviti na oddelku za ljudsko obrambo skupščine občine Velenje najkasneje do 30. marca. Akcija usposabljanje prostovoljk teče vse leto, zato se lahko tiste, ki se bodo morda odločile /a služenje vojaškega roka, prijavijo, kadar želijo. O vseh podrobnostih pa jih bodo seznanili še na oddelku za ljudsko obrambo v občinski skupščini.
Seja obrtnega združenja
Danes bo v sejni dvorani skupščine občine Velenje druga seja skupščine obrtnega združenja občine Velenje.
Na njej bodo spregovorili o delu združenja v preteklem letu, sprejeli bodo zaključni račun ter razpravljali o predlogu plana za delo združenja v letošnjem letu in o predlogu finančnega načrta. Seja se bo začela ob 17. uri.
TGO Gorenje
Tudi letos dodatni delavniki
Delavci Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje in zaposleni v drugih delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju si bodo tudi letos prizadevali, da s še večjo oslonitvijo na lastne sile sodelujejo pri odpravljanju težav, v katerih se je znašel največji proizvajalec bele tehnike pri nas. Pomemben delež pri odpravljanju težav bodo prav gotovo imeli tudi dodatni delovni-ki delavcev Gorenja.
Lani, na primer, so delavci Gorenja TGO opravili v neposredni proizvodnji od meseca septembra naprej 8 dodatnih de-lovnikov, za katere so se odrekli dodatku za nadurno delo, delali pa so še v podaljšanem in nočnem času, ko je bilo to potrebno. Mnogi proizvodni delavci so opravili tudi udarniški delovnik. Za stroji in tekočimi trakovi so se proizvodnim delavcem Gorenja TGO lani pridružili še strokovni in administrativni delavci iz delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Od septembra do decembra so opravili 8 delavnikov namesto v pisarnah v neposredni proizvodnji, dvakrat pa so delali tudi udarniško. Tovrjtna prizadevanja delavcev so pomembno vplivala na občutno povečanje proizvodnje in izvoza ter tudi na zaustavitev izgube iz tekočega poslovanja.
Za ostvaritev letošnjih nadvse zahtevnih proizvodnih in drugih
ciljev Gorenja TGO pa bodo prav tako potrebno trdo in vztrajno delo ter nova odrekanja, saj je predvideno več kot 20 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Kei želijo predvideni fizični obseg proizvodnje doseči z obstoječim številom zaposlenih, so se proizvodni delavci že ob sprejemu plan-čkih načrtov za leto 1984 odločili, da bodo letos opravili 17 dodatnih delovnikov. Strokovni in administrativni delavci z delovnih skupnostih Gorenja TGO Gorenje Interna banka in dsss sozda Gorenja pa so tudi že sklenili, da bodo v tem letu opravili 12 dodatnih delovnikov v proizvodnji, od tega enega udarniško. Zaposleni v drugih delovnih skupnostih Gorenje v Titovem Velenju bodo o tem sklepali te dni.
Sicer pa se bodo delavci, zaposleni v organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju, odločili še za druge oblike pomoči Tivarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje.
Center srednjih šol Velenje
Družboslovno
matematična
usmeritev
Na decemberski seji občitiske skupščine so delegati vseh treh zborov skupščine in izobraževalne skupnosti občine Velenje pddprli zahtevo, da se na Centru srednjih šol v Titovem Velenju tudi /a šolsko leto 1984/85 razpišejo dva oddelka družboslovno jezikovne usmeritve ter dodatno najmanj en oddelek naravoslovno matematične usmeritve.
Zakaj je bila postavljena ta zahteva, še posebno, če vemo, da sta bila na Centru srednjih šol tudi za letošnje šolsko leto predvidena dva odelka družboslovno jezikovne usmeritve, vendar pa smo zaradi skromnega vpisa uspeli zagotoviti le en oddelek te usmeritve.
Poglejmo nekaj ugotovitev.
Zaradi ekstenzivnega zaposlovanja v preteklih letih v občini Velenje se sedaj otepamo tudi s problemom visoke natalitete. Ta je najvišja v Sloveniji.
Tako zaključuje v letošnjem šolskem letu 520 otrok osnovnošo sko obveznost, v prvi razred pa se je vpisalo kar 340 otrok več, 10 je 860. Podoben end naj bi bil f udi v prihodnjih leah, število učencev, ki bodo do leta 1990 zaključili osnovno šolo pa naj bi se povečalo vsaki dve leti za okoli sto.
2e sedaj se iz občine Velenje vloži v druge šole srednjega usmerjenega izobraževanja več kot 600 učenepv.
Ob nespremenjeni mreži šol bj se to število v prihodnjih letih še občutno povečalo.
Vzgojno izobraževalni programi so v občini kar 90 odstotno tehnično usmerjeni, zato je nujno, da omogočimo v večjem obsegu izobraževanje tudi dekletom. Iz občine se namreč vozi vsak dan v druge srednje šole 80 odstotkov vseh deklet, mnoge pa se izobražujejo za poklice, ki so v občini suficitar-ni.
Ker se je v preteklem šolskem letu vpisalo v naravoslovno matematično usmeritev v Celju kar za en oddelek učencev iz občine Velenje, so delegati na seji skupščine upravičeno postavili zahtevo, da se ta oddelek v prihodnjem šolskem letu razpiše v Titovem Velenju.
To so podkrepili tudi z razvojnimi usmeritvami občine, saj sanacijski program Gorenja temelji na računalniško in elektronsko podprtem razvoju tehnologije prav tako pa tudi rudarsko elektroenergetsko gospodarstvo išče v perspektivi nove programe. Ker je šola tudi ustrezno usposobljena ni bilo nobenih zadržkov in so bili predlogi občine Velenje upoštevani tudi v predlogu, ki ga je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije dala v javno razpravo.
Potrjena sla tudi dva oddelka družboslovne usmeritve, saj lahko pričakujemo v novem šolskem letu tu večji vpis. Program ponuja številne možnosti, vendar je nepoznavanje smeri izobraževanja na visokih in višjih šolah v preteklem šolskem letu zavrlo zanimanje. Ker pa družboslovne usmeritve ne gre enačiti le z administrativnimi poklici moramo pričakovati, da se bodo potrebe po izobraževanju tega kadra kmalu močno povečale.
Usmerjanje in možnosti izobraževanja
Pred mnogimi mladimi je v tem (asu odločitev kam po končani osnovni Soli. Da bi kandidatom iz velenjske občine pomagali pri odločanju, in jih seznanili z možnostmi izobraževanja v občini in izven nje, smo se odločili, da bomo o tem pripravili na radiu Titovo Velenje oddajo v živo. Med njo bomo skušali dati
odgovore na vsa vprašanja, ki mlade v tem trenutku zanimajo, enako tudi njihove starše. Zato pričakujemo, da boste sodelovali v oddaji s postavljanjem vprašanj na telefon 851-501.
Oddaja v živo bo jutri, 2. marca, s pneetkom ob 17Jo, torej takoj za našo redno petkovo oddajo, ki jo za-
čenjamo ob 16. uri. Vprašanja lahko začnete postavljati že od 15. ure naprej pa vse do konca oddaje, približno do 19. ure. V našem studiu bodo predstavniki izvršnega sveta, komiteja za družbene dejavnosti, Skupnosti za zaposlovanje Centra srednjih šol, Viza
2stmn *nas C3S
dogovarjamo se, odločamo
Titovo Velenje *	1. marca 1984
Ocena uresničevanja delegatskega sistema vodstev delegatskih skupščin v dvoletnem
in uspešnosti dela mandatnem obdobju
Ocena o delovanju delegatskega sistema v občini Velenje je več ali manj zapis ugotovitev in pojavov, s katerimi smo se srečevali v vsakodnevni praksi in je posplošena na razmere v naši družbenopolitični skupnosti, s tem, da imajo posamezne ugotovitve tudi konkretna ozadja. Slabost je v tem, da smo to preveč posplošili.
Dosedanji razvoj delegatskih odnosov kaže, da so subjekti v temeljni sredini spodbujeni, če dejansko odločajo. Le navidezno samostojno odločanje o že sprejetih odločitvah pa delegatski sistem v posameznih razsežnostih zelo osiromašijo.
Z oceno želimo opozoriti na pomanjkljivosti in nepravilnosti pri delu delegatov, delegatskih skupščin ter DPO in sleherno sredino spobuditi k njihovemu odpravljanju.
Namen ocene uresničevanja načel delegatskega sistema in uspešnosti dela vodstev delegatskih skupščin ob poteku dvoletnega mandata nosilcem delegatskih in družbenih funkcij je dvojen:
Prvič gre za to. da na vseh nivojih ocenimo, koliko smo v tem obdobju uspeli preseči pomanjkljivosti, ki jih je pokazala ocena o delovanju delegatskega sistema za preteklo mandatno obdobje in
drugič, da ugotovimo, koliko so nosilci družbenih funkcij s svojim delovanjem prispevali k temu. da poglobimo temeljna načela uresničevanja delegatskega sistema in povečamo učinkovitost njegovega delovanja od temeljne organizacije združenega dela do najvišjih delegatskih — skupščinskih organov v naši družbi.
Čeprav preseganje vseh dosedanjih pomanjkljivosti v delegat-skem-skupščinskem sistemu ni odvisno le od dela nosilcev ključnih delegatskih funkcij v občini, ampak v veliki meri predvsem od materialnih in drugih pogojev za delo delegacij, aktivnosti DPO, zlasti SZDL in ZSS pri nudenju pomoči delegacijam in delegatom ter ustvarjanju političnih pogojev za povezovanje in usklajevanje interesov delovnih ljudi in občanov, je nujno, da ocenimo, kako so vodstva delegatskih skupščin in njihovih zborov ter delovnih teles uspevala uveljavljati takšne metode dela teh organov, ki zagotavljajo resnično uveljavljanje neposrednega odločanja ter usklajevanja interesov delovnih ljudi in občanov.
Eden od temeljnih namenov uveljavitve krajšega mandata za vse vodilne funkcije v našem družbenopolitičnem sistemu, jc tudi v tem, da vsaki dve leti ocenjujemo uspešnost delovanja vodstev in posameznikov, ki smojim zaupali najpomembnejše družbene dolžnosti. S tem je dana možnost, da v krajšem časovnem obdobju izvajamo tudi kadrovske spremembe povsod tam. kjer nosilci družbenih funkcij ne uspevajo izvajati nalog, ki smo jih jim zaupali z izvolitvijo na te dolžnosti.
Če ob iztekanju prvega dvoletnega mandata poskušamo oceniti, v kolikšni meri seje krajši mandat funkcionarjev pokazal kot pozitivna oblika dograjevanja demo-
sistema, in kaj bi v lej zvezi kazalo dograditi, potem je potrebno ponovno poudariti, da moramo v vseh okoljih bistveno spremeniti odnos	družbenopolitičnih
organizacij, strokovnih služb in
poslovodnih organov do dela delegacij in do delegatskih gradiv. Končno bomo morali spoznati, da je prav od odnosa teh organov do delegacij odvisno bolj kvalitetno in ustvarjalno delo delegacij. To pa pomeni tudi kvalitetnejše delo delegatskih skupščin in njihovih delovnih teles.
Poleg samoupravnih organov v
OZD. so tudi delegacije organi, katerih člane volimo na neposrednih volitvah, zato ne bi smeli pristajati na to, da ustrezno pozornost posvetimo delegacijam le enkrat v štirih letih, to je takrat, ko jih volimo.
Ob predpostavki, da bomo v bodoče konkretneje pristopali k uveljavnjanju temeljnih načel
Nosilci najodgovornejših funkcij v občini Velenje
Predsedstvo OK SZDL Velenje je na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL izmed kandidatov, ki so jih evidentirale družbeno politične organizacije občine Velenje in na podlagi dodatnih pripomb in predlogov, ki so jih sprejeli predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij OZD in KS na temeljnih kandidacijskih konferencah, na seji 16. februarja potrdilo možne kandidate za nosilce najodgovornejših delegatskih funkcij v občini. Možne kandidate so delegati na občinski kandidacijski konferenci, 17. februarja letos tudi potrdili.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE: Predsednik skupščine Janez Basle predsednik družbenopolitičnega zbora Alojz Kikec, namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora Josip Čurčič; predsednik zbora združenega dela Alojz Saje. namestnik predsednika zbora združenega dela Bojan Škarja; (vsi omenjeni so te funkcije že doslej opravljali. Na novo so izvolil i predsednico zbora krajevnih skupnosti Boženo Štajnerin namestnico predsednika zbora krajevnih skupnosti Božidarko Kortnik.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST: Predsednik skupščine Janez Navodnik; namestnik predsednika skupščine Otmar Platnik; predsednik zbora uporabnikov Črtomir Urbašek; namestnik predsednika zbora uporabnikov Štefan Meršak; predsednik zbora izvajalcev Janez Ples; namestnik predsednika zbora izvajalcev Jože Zupančič. Vsi so omenjene funkcije že doslej opravljali.
OBČINSKA TELESNO KULTURNA SKUPNOST: Predsednik skupščine Alojz Hudarin; namestnik predsednika skupščine Ciril Gre-benšek; predsednik zbora uporabnikov Herman Arlič; namestnik predsednika zbora uporabnikov Franc Višner; predsednik zbora izvajalcev Alojz Bole; namestnik predsednika zbora izvajalcev Janez Erhart. Tudi v tej skupnosti opravljajo omenjene funkcije dosedanji funkcionarji.
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST: Predsednik skupščine Emil Hartner. namestnik predsednika skupščine Mile Trampuš; predsednik zbora uporabnikov Alojz Filipančič: namestnik predsednika zbora uporabnikov Rado Slane; predsednik zbora izvajalcev Zdravko Zupančič; namestnik predsednika zbora izvajalcev Ciril Vcrtačnik. Vsi so te funkcije že doslej opravljali.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA: Predsednik skupščine Slobodan Petrovič; namestnik predsednika skupščine Ludvik Mali. Oba sta funkciji že doslej opravljala.
OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA: Predsednica skupščine Herma G rožnik (to funkcijo je že opravljala); namestnica predsednice skupščine Zdenka Jakopanec (novo izvoljena); predsednik zbora uporabnikov M iro Trampuš (to funkcijo je že opravjal); namestnik predsednika zbora uporabnikov Alojz Kričej (novo izvoljen) ;predsed-nica zbora izvajalcev Fanika Smonkar (to funkcijo je že opravljala); namestnica predsednice zbora izvajalcev Helga Novak (to funkcijo je že opravljala).
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: Predsednik skupščine Janez Zore; namestnik predsednika skupščine Martin Štajner; predsednik zbora uporabnikov Jože Rovšnik; namestnik predsednika zbora uporabnikov Milan Tepej; predsednik zbora izvajalcev Herman Rudolf; namestnik predsednice zbora izvajalcev Hermina Rudolf; namestnik predsednice zbora izvajalcev Tone Skok. (Vsi so te dolžnosti že doslej opravljali).
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE: Predsednica skupščine MarijaŽužek, namestnica predsednice skupščine Vida Robida (novo izvoljeni).
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST: Predsednik skupščine Venčeslav Svoljšak (dosedanji), namestnik predsednika skupščine Jože Meh (novo izvoljen).
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA: Predsednik skupščine Franc Lesnik; namestnica predsednika skupščine Pepca Zavolovšek; predsednica zbora uporabnikov Daniela Lipovšek; namestnik predsednice zbora uporabnikov Franc Rožič; predsednica zbora izvajalcev Marjana Čelofiga; namestnica predsednice zbora izvajalcev Krista Vah. Vsi so omenjene funkcije že opravljali.
OBČINSKA STANOVANJSKA SKUPNOST: Predsednik skupščine Edo Uranjek; predsednik zbora uporabnikov Ivan Tajnšek(obasta funciji že opravljala); predsednik zbora izvajalcev Anton Apat (novo izvoljen).
SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽARI: Predsednik skupščine Olo Zaverla (novo izvoljen), namestnik predsednika skupščine Franc Jošt; predsednik zbora uporabnikov Jože Slatinšek; predsednik zbora izvajalcev Herman Lešnik (zadnji trije so funkcije že doslej opravljali).
TEMELJNA VODNA SKUPNOST: Predsednik skupščine Stane Prašnikar; namestnik predsednika skupščine Marjan Jakob; predsednik zbora uporabnikov Marjan Jakob; namestnik predsednika zbora uporabnikov Marjan Jedovnicky; predsednik zbora izvajalcev Jože Dajnko; namestnik predsednika zbora izvajalcev Jože Šket. Vsi so omenjene dolžnosti že opravljali.
SKUPNOST ZA CESTE: Predsednik Stane Divjak; namestnik predsednika skupščine Ivan Mihalinec (oba sta funkciji že opravljala); predsednika zbora uporabnikov Franc Rat. namestnik predsednika zbora uporabnikov Melhior Mazej (oba sta novoizvoljena); predsednik zbora izvajalcev Franc Kovačič (funkcijoje že opravljal).
OBČINSKA KOMUNALNA SKUPNOST: Predsednik skupščine Jože Krk; namestnik predsednika skupščine Boris Brešar; predsednik zbora uporabnikov Karli Stropnik; namestnik predsednika zbora uporabnikov Karli Juhart; predsednik zbora izvajalcev Julijan Slemenšek; namestnik predsednika zbora izvajalcev Vlado Topošek. Vsi so funkcije opravljali tudi že doslej.
kadrovske politike in s tem seveda tudi k pripravam na volitve (funkcionalno usposabljanje in priprava kadrov, doslednost pri zagotavljanju kontinuitete na posameznih dolžnostih, pospeševanje vertikalneaga pretoka kadrov, stimulativnejše nagrajevanje in sprotne spremembe oz. dopolnitve v posameznih organih), se kaže krajši mandat kot pozitivna sprememba. Če pa zgoraj omenjenih načel ne bomo dosledno uveljavljali, je prisotna bojazen, da bo krajši mandat funkcionarjev pomenil le podvajanje formalnih kandidacijskih in volilnih opravil, ki same po sebi nič ne prispevajo k večji učinkovitosti našega delegatskega skupščinskega sistema.
V sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmerah se OZD še težje odločajo odstopati najsposobnejše kadre, pa tudi možni evidentirani kandidati za nosilce odgovornih družbenih funkcij se zelo težko odločajo za delo na posameznih funkcijah. Zavedati se namreč moramo, da je uspešnost dela delegatskih skupščin in njihovih izvršilnih organov odvisna predvsem od tega, koliko OZD (s svojimi strokovnimi službami), krajevne skupnosti in DPO preko delegacij prispevajo k (emu.dadelegati prihajajo na sejo skupščin oboroženi s konkretnimi stališči, predlogi in pobudami za usklajevanje posebnih, posamičnih in splošnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Predvsem delegacije in DPO v TOZD in KS bi morale oceniti, v katerih delegatskih skupščinah v občini je potrebno izvršiti kadrovske spremembe, dopolnitve, da bi celotni delegatski sistem čimbolje zaživel.
1. DELOVANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE:
a)	Ločena zasedanja zborov, kot pozitivna pjjiksa že iz prejšnjega mandata, so postala pravilo. I o omogoča tudi bolj zavzeto in poglobljeno razpravo po posameznih zborih. Programi dela so medsebojno bolje usklajeni.
Žal pa je programiranje sej zborov še vse preveč odvisno od predlagateljev gradiv, zlasti IS in upravnih organov, kar ima za posledico obširne dnevne rede, tematsko nezaokroženost dnevnih redov, prekratek čas za razprave v delegacijah in tudi za razpravo v delovnih teles zborov občinske skupščine.
Dejstvo, da so v večini primerov predlagatelj gradiv IS in upravni organi, ni kritika tem organom, temveč poziv drugim sredinam (KS.OZD.DPO.strokovneslužbe. družbene organizacije, društva, itd.), da tvorno sodelujejo tako pri sestavi dnevnih redov, kot pri pripravi gradiv.
Ob pozitivni izkušnji ločenega zasedanja zborov občinske skupščine se nam uveljavlja negativna praksa, da s strani predlagateljev gradiv ni enakovrednih obrazložitev pred vsemi zbori, kar še zlasti velja za zbor krajevnih skupnosti.
Zato bi morali v prihodnje večkrat uveljaviti metodo dela, po kateri bi uvodne razprave delegati vseh zborov poslušali skupaj, razpravljali pa po posameznih zborih. S tem bi razbremenili posamezne uvodničarje in zagotovili enakovredne in kvalitetne obrazložitve. Če so ločene seje in je več , uvodničarjev, je potrebno v IS i poskrbeti za usklajeno in kvali-| tetno pripravo obrazložitev.
b)	Še zmeraj se čuti velik raz-• korak med ustavno opredeljeno | funkcijo zbora združenega dela in
uveljavljanje njegove funkcije v praksi. Razlogov za takšno stanje je več. n ^dvomno pa so poglavitni razlogi v zastoju samoupravnih odnosov in delegatskega odločanja. zmanjšanju možnosti pridobivanja in porabe dob. dka, premalo odgovorno delo delegacij in, premalo sodelovanja med organi upravljanja, DPO in delegacijami. kar ni samo značilnost v naši družbenopolitični skupnosti.
Res pa je, da Zbor združenega dela še ne predstavlja vedno integracije interesov in hotenj združenega dela v občini, kar se kaže tako v pripravah na seje zborov združenega dela in vključenost OZD v te priprave, kot tudi v povratni komunikaciji iz ZZD do TOZD in delovnih skupnosti.
Tudi zbor K S se vse preveč ukvarja le z obravnavo in sprejemanjem formalnih aktov (odloki o zazidalnih načrtih, prenosih lastništva, itd.), ki so bolj osnova za delo upravnih organov, kot pa osnova za reševanje vrste nakopičenih problemov komunalnega sistema v K S.
Če bi hoteli preseči to stanje, se moramo zavzemati za spremembo pristojnosti zbora KS in tudi nekaterih zakonov, ki terjajo sprejem teh akiov na zboru KS.
Predvsem pa moramo spodbuditi bolj ustvarjalno delovanje svetov KS v oblikovanje programov zbora K S, in zagotoviti več strokovne pomoči svetom KS s strani strokovnih služb SIS. in upravnih organov, zlasti še, ker opažamo vedno manjšo aktivnost in zainteresiranost delegatov za delo v tem zboru. Samo na tak način lahko občutek zapostavljenosti tega zbora odpravimo.
V zadnjem obdobju je čutiti pozitivne premike pri vključevanju in vlogi komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri razreševanju nekaterih vprašanj v KS s področja SIS materialnih dejavnosti. Kljub naporom, z doseženim stanjem še ne moremo biti zadovoljni.
Pri delu družbenopolitičnega zbora seje uveljavila praksa, da se takrat, ko obravnava določena vprašanja kot zainteresirani zbor. praviloma sestaja dan pred ostalima zboroma in nato posreduje svoja stališča zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Glede na njegove pristojnosti pa je delo družbenopolitičnega zbora preveč obremenjeno z razpravami, ki presegajo vlogo tega zbora, preveč so prisotna v tem zboru parcialna stališča posameznih delegatov, ki kažejo celo na neusklajenost med DPO in potrebo po tem. da se ta vprašanja predhodno uskladijo v OK SZDL.
Delegati so nezadovoljni z razvlečenimi sejami in tudi s tem, da posamezniki prenašajo v ta zbor razprave, ki sodijo na seje skupščin SIS
c)	Premalo je uveljavljena funkcija predsednikov zborov pri odločanju, kaj obravnavati na sejah zborov in kaj ne. Predsedniki zborov so vse preveč le v funkciji predsedujočih na sejah, ne pa ključni člen pri pripravi seje zborov, zahtevanju dodatnih gradiv in obrazložitev, vabljenja dodatnih razlagalcev, itd.
Vodstva skupščin morajo več sodelovati pri delu delegacij v temeljnih okoljih.
Predsedniki zborov niso koristili pristojnosti, da bi lahko večkrat zavrnili neustrezno pripravljena gradiva. Omogočiti jim moramo, da bodo lahko večkrat zavrnili neustrezno pripravljena gradiva.
d)	Še vedno imamo opraviti s prakso, da gradiva, ki so posredovana delegacijam in delegatom. ne vsebujejo ustreznih obrazložitev variantnih predlo- j gov. predlogov sklepov in so po j vsebini največkrat takšna, da jim je kos le profesionalni strokovni aparat.
Pokazalose je. da predlagatelji ' gradiv za seje občinske skupščine nimajo svojih planov, ki bi bili dovolj (časovno) usklajeni s programom dela zborov občinske skupščine, zatoje veliko primerov zamujanja s pripravo in predložitvijo gradiv v razpravo zborom in delegacijam, preveč je prisotna praksa vključevanja posameznih zadev na dnevne rede sej zborov mimo dogovorjenega in usklajenega programa občinske skupščine in s tem seveda tudi prc'-.!'-'	dnevnih
redov, zlasti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Pri delegatskih vprašanjih je še zmeraj premajhna selekcija in še zmeraj prisotna praksa, da se velik del delegatskih vprašanj, ki sodijo izključno v skupščine SIS, iznaša v zborih občinske skupščine. Tudi odgovori na delegatska vprašanja čestoma niso zadovoljivi, saj se največkrat podajajo brez širše razprave in verifikacije na ustreznih organih. Z odgovori na delegatska vprašanja mnogokrat predolgo odlašamo.
e)	Pomembno vlogo pri uveljavljanju skupščine SIS. kot 4 zbora občinske skupščine, ima tudi komite za družbene dejavnosti. kije izpostavljal probleme, do katerih se mora opredeliti tudi občinska skupščina.
Dosedanje sodelovanje skupščin SIS kot 4. zbora občinske skupščine je bilo v večji meri le seznanjanje delegatov občinske skupščine s problematiko določenega področja. Delegati so bili premalo motivirani in zainteresirani za razreševanje problemov. Zaradi tega je razprava potekala bolj enostransko (med delegati skupščine SIS).
f)	Vloga občinske skupščine kot delegatske baze za zbore skupščine SR Slovenije ni zaživela. Največ je temu vzrok način dela same skupščine SRS. ki ne zagotavlja pravočasnega pošiljanja vseh gradiv, zato imajo pri tem izključno vlogo skupine delegatov. Vendar pa skupinam delegatov ne zagotavljamo vsebin-ske-strokovne pomoči, pa tudi sami delegati so v svojem okolju premalo aktivni. Priprava razprav. s katerimi delegati nastopajo v zborih republiške skupščine, je vse preveč odvisna od predsednika delegacije in še kakšnega člana.
Strokovne službe in poslovodni organi v OZD morajo skrbeti za objektivno in celovito informiranje delegatov ter sodelovati pri pripravi stališč.
Strokovna služba oz. delegatska pisarna mora zagotoviti usklajena stališča temeljnih okolij do vprašanj, o katerih bodo naši delegati soodločali v republiški skupščini.
g)	Ničesar ni bilo storjenega, da bi delegati, ki jih delegira oz. imenuje občinska skupščina v samoupravne in druge organe OZD. tam zastopali ustrezna stališča skupščine oz. širše družbene interese. V večini primerov ti delegati tudi ne iščejo stikov z organi skupščine. Delavski sveti teh OZD. kot delegacije za delegiranje de: '"atov v skupščine SIS. niso soočeni s širšimi stališči družbenopolitične skupnosti. Prav v tem je eden od poglavitnih razlogov za to, da OZD, ki imajo status posebnega družbenega pomena, uveljavljajo zelo parcialne interese in se pri usklajevanju programov v skupščinah SIS obnašajo skrajno podjetniško.
h)	DPO so premalo vključene v skupščinski delegatski sistem. Pomanjkljiva je pomoč njihovih organov delegatom v družbenopolitičnem zboru, zlasti pa manjka njihova aktivnost v temeljnih samoupravnih organizacijah oz. v njihovih delegacijah.
i)	Delovna telesa skupščine so premalo aktivna. Razen nekaterih komisij, ki lažje delajo zaradi ožjega področja dela. pa ostala delovna telesa premalo pomagajo zborom pri oblikovanju stališč, sklepov in drugih zaključkov. Vzrok je v premajhni strokovni pomoči tem delovnim telesom, pa tudi v premajhni samoiniciativnosti teh teles.
Žal še vedno nismo uveljavili prakse, da bi odbori in komisije kot delovna telesa zborov posredovali delegatom svoja stališča do predloženi gradiv, kar je temeljni namen njihovega obstoja. Verjetno pa tudi predsedniki zborov niso dovolj zahtevni do teh organov, kar je tudi eden od vzrokov za njihovo pasivnost.
(Nadaljevanje na 3. stran;)
»NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa
izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in I glavni urednik), Bogdan Mu-. gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira i Zakošek in Milena Krstič-Pla-I ninc ( novinarji).
i Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka ! Foita 10, telefoni (063) 850-087, 1 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativ-! ni center Velenje.
Cena posameznega izvoda jc j 10 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev, j Žiro račun pri SDK, podruž- j ] niča Titovo Velenje, številka ! , 52800-603-38482. j Grafična priprava, korekture, i tisk in oprema: ČGP Večer, t Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljili davek od prometa proizvodov.
1. marca 1984	* Titovo Velenje
■■■■■HnvMBnH
DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO
nas cas *stran3
....... BMMill ■ I ■>■ I——■■
Ocena uresničevanja delegatskega sistema...
(Nadaljevanje z 2. strani)
Poleg že nakazanih opozoril za spreminjanje stanja bo potrebno v drugem delu tega mandata uveljaviti še naslednje:
—	Predsedstvo skupščine mora skrbeti bolj kot v tem obdobju za koordinacijo dela s SIS, skupinami delegatov za zbore RS in skupščine K S;
—	potrebno je imenovati tajnika zborov skupščine, ki bo strokovno pomagal pri delu predsednikom zborov in delovnih teles pri zboru, kar bi pomenilo okrepitev strokovne službe skupščine.
2. DELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV:
Izvršni svet in upravni organi glede na ustavno opredeljene funkcije in naloge premalo prispevajo k razvoju delegatskega in skupščinskega sistema.
Ugotoviti je potrebno, da imajo upravni organi različne naloge in funkcijo v našem sistemu; v odvisnosti od njih imajo tudi različne možnosti za poglabljanje delegatskih razmerij (manj možnosti imajo: oddelek za notranje zadeve, inšpekcijske službe in . oddelek za LO kot komite za družbene dejavnosti, komite za planiranje, gospodaijenje in varstvo okolja ter oddelek za občo upravo in finance).
Ti organi so premalo delovno povezani s samoupravnimi organi, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in delegacijami. V veliki večini se povezujejo le s poslovodnimi strukturami. Zaradi togih predpisov so izvršni svet in upravni organi premalo izvršilni organi občinske skupščine in bolj izvršilni organi v hierarhični lestvici državne uprave. Zato tudi niso zadostna strokovna pomoč delovnim telesom in samim zborom skupščine.
Zaostrene družbenoekonomske razmere v širši, zlasti pa v naši DPS, so tudi izvršni svet postavile pred mnogo nerazrešenih vprašanj tako na področju gospodarskih, kot družbenih dejavnosti. Potrebna je bila velika angažiranost. da so nekatere probleme obvladovali. Se zlasti je bilo vloženih precej naporov za čimprejšnjo sanacijo Gorenja.
Dve leti sta prekratko obdobje za objektivno oceno delovanja izvršnega sveta, vendar pa ocenjujemo, da bi izvršni svet lažje in uspešneje deloval, če bi bilo med člani več profesionalnih delavcev in če bi neprofesionalni del članov IS lahko več časa posvetil delu tega organa. Zato predlagamo, da se naj bo prihodnjih kadrovskih spremembah v IS imenujejo kot neprofesionalni člani delavci, ki bodo v OZD razbremenjeni. Menimo, da bi morale OZD izkazati interes, da bomo v IS imenovali najsposobnejše kadre in jim omogočili angažiranost tudi med delovnim časom.
Komite za družbene dejavnosti je pri uveljavljanju samoupravnega delegatskega sistema uspel v precejšnji meri realizirati zastavljene cilje. V tem času seje močno zavzemal za enakomeren razvoj vseh družbenih dejavnosti v okviru naše DPS, kar pa j e bilo ob omejenih finančnih možnostih še toliko bolj potrebno. V Komiteju so ustanovili tudi koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, s tem pa so dosegli dobro povezanost med Komitejem in SIS družbenih dejavnosti.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja je potrebno strokovno ojačati, ker bo s tem lahko bolj operativno razreševal probleme v KS, ki izhajajo iz letnih planov. Prakso sodelovanja med KS, SIS in OZD. ki joje začel v tem mandatnem obdobju, je potrebno nadaljevati, sa je neposredno delovanje na terenu prineslo že prve uspehe. Komite mora spodbujati KS in OZD, da bodo kreativno sodelovale pri oblikovanju vsebin dnevnih redov občinske skupščine.
3. DELOVANJE SKUPŠČIN SIS:
Pri delovanju skupščin SIS, njihovih zborov ter delovnih teles, opažamo, da je bil narejen korak naprej, še zlasti pri delovanju SIS na področju družbenih dejavnosti.
Skupščine so razen redkih izjem sklepčne, kljub temu, da so seje skupščin popoldne. Opažamo, da delegacije različno delujejo. Dokler ne dosežejo svojega cilja, so zelo aktivne, ko pa cilj dosežejo, se njihovo delovanje zreducira na formalno prisostvo-vanje na skupščinah. Delovanje delegacij je zlasti odvisno od vodja delegacije. Delegacije za skupščine SIS se še premalo koristijo stališč in mnenj organov KS oz. organizacij združenega dela. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti konferencam delegacij, ki po pravilu skoraj vse delujejoslabo. Ugotavljamo,daje delo delegacij praviloma dobro tam, kjer so DPO, poslovodni in strokovni delavci, pa tudi samoupravni organi vključeni v delo delegacij oz. predstavljajo vsaj politično in strokovno osnovo za delo delegacij.
Zaradi omejenih možnosti nakupa goriva in povečanih stroškov prevoza upada udeležba na sejah skupščin SIS predvsem s strani tistih KS, ki so oddaljene (Šmartno ob Paki, Gorenje, Plešivec,' Bele vode, Zavodnje, Skorno-Floijan). Prav tako udeležba na sejah upada s strani nekaterih OZD, kot so trgovske organizacije. osnovne šole, VVZ, projektivna dejavnost, SOZD, obrtniki, itd.
Žal so ločena zasedanja zborov skupščin SIS še zmeraj izjema in so strokovni dialogi predstavnikov izvajalskih organizacij v nekaterih SIS še zmeraj pravilo, namesto, da bi bilo ravno obratno. Ob ohranjanju metode strokovnih polemik izvajalcev s predstavniki strokovnih služb, ali različnih izvajalskih organizacij med seboj, direktno pogojuje to, da delegati uporabnikov nemo spremljajo potek sej in se s tem krha zainteresiranost le-teh z udeležbo na sejah skupščin SIS.
Tudi delo odborov in komisij pri skupščinah SIS ni zaživelo najbolje, saj ugotavljamo enako kot v podobnih telesih občinske skupščine, da so člani teh teles v večini primerov preobremenjeni z drugimi dolžnostmi, pa tudi z delom na delovnih mestih. Premalo je vzpodbud s strani delegacij in konferenc delegacij — zlasti uporabnikov — pa tudi zahtev po tem, da bi se ti odbori redno sestajali in do sleherne problematike pripravili svoje stališče. Predlog, da bodo vse neaktivne člane v teh odborih čimprej zamenjali, zasluži vso podporo, vendar je potrebno akcijo zastaviti tako, da bo v bodoče večini članov teh odborov in delovnih teles v večji meri omogočeno delo in pomoč tako s strani strokovnih služb OZD, kot tudi strokovnih služb SIS.
Več bo potrebno storiti tudi pri povezovanju med skupščinami SIS vobčini in skupščinami SIS na republiški ravni. Vodstva občinskih SIS bi morala izdelati konkretne predloge za izboljšanje delovnih, pa tudi ostalih samoupravnih povezav s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na republiški ravni in le-te posredovati organom republiških SIS.
Prav tako bi vodstva SIS v občini morala storiti več. da bodo delegati, ki se udeležijo sej skupščine republiške SIS. odhajali na te seje z dobro pripravljenimi stališči in predlogi ter zahtevami, ne pa. da tam nastopajo bolj po lastni presoji brez ustreznega verificiranega stališča svoje delegatske skupščine v občini, ali njenih organov v občini.
Ugotavljamo, da so delegati ob imenovanju premalo seznanjeni s problematiko, ki jo pokrivajo. Za splošno izobraževanje se ne zanimajo. posebno izobraževanje, ki bi bilo osredotočeno le na njihovo področje, pa je doslej uspešno opravila le Občinska skupnost otroškega varstva. Nujno je, da najdemo nove metode izobraževanja delegatov, za kar so zlasti odgovorne strokovne službe SIS in OK SZDL.
a) Skupščine SIS družbenih dejavnosti:
Skupščine so se v tem mandatnem obdobju mnogo več ukvarjale z vsebinskimi problemi in se posvetile več kreiranju politike na določenem področju, z administrativno finančnimi zadevami pa so se ukvarjale le toliko, kot je bilo
nujno (zlati Kulturna skupnost, otroško varstvo in socialno skrbstvo).
Gradiva za seje skupščin so — razen redkih izjem — razumlji-vejša in ustreznejša, pa tudi pravočasno prihajajo v temeljne sredine.
Komite za družbene dejavnosti je v tem mandatnem obdobju usklajeval tudi skupščinska gradiva SIS tako vsebinsko, časovno in oblikovno.
Strokovne službe in funkcio-natji skupščin SIS so bili pripravljeni sodelovati z delegacijami, vendar so delegacije žal zelo redko izkoristile ponujeno možnost.
Skupna ustrezna organizirana služba SIS družbenih dejavnosti bi bila pogoj za nadaljnjo izgradnjo in uresničevanje delegatskega sistema ter usklajen razvoj družbenih dejavnosti. Zato moramo takoj pristopiti k uresničevanju te naloge.
b) Skupščine SIS materialne proizvodnje:
Za SIS na področju materialne proizvodnje je značilno, da so začele delovati bolj usklajeno, kar je prav gotovo kvalitativni skok, kljub temu pa bo v prihodnje usklajevanje planov še vedno najpomembnejša naloga.
Skupščine SIS so še vedno preveč v vlogi odločanja tistih zadev, ki bi jih morali medsebojno uskladiti izvajalci ter strokovne službe SIS, predvsem v smeri preseganja podjetniških interesov.
Na drugi strani pa smo v delu skupščin SIS preveč zanemarili vsebino programov posamezne SIS in njihovo odločanje preveč usmerili na potrjevanje finančnih in drugih konstrukcij, ki so v glavnem predvsem strokovna zadeva.
Ugotavljamo, da so dnevni redi skupščin SIS še zmeraj preobsežni z obravnavo in sprejemom formalnih aktov ter finančnih planov, premalo pa je obravnavanih življenjskih vprašanj in problemov, ki bi bili .bolj usklajeni z interesi delovnih ljudi in občanov.
Prav v tem je verjetno razlog za naraščajočo pasivnost delegatov, zlasti v zborih uporabnikov.
Na splošno sicer ugotavljamo, da so gradiva za seje nekoliko bolje pripravljena, da pa še zmeraj prihajajo v delegacijo prepozno. Se zmeraj ni ustreznega predin-formiranja pred sejami skupščin SIS. premalo je storjenega s strani strokovnih služb SIS, da bi se v pripravo skupščin vključilo tudi strokovne službe, samoupravne in poslovodne organe OZD ter razna delovna telesa v KS in da bi se delegacije naprej opozorilo na odprta vprašanja v gradivih in spodbudilo širšo razpravo še pred sejo delegatske skupščine.
Ocenjujemo, da izražanje interesov s strani posameznih OZD in KS ne spremlja v zadostni meri tudi proces usklajevanja teh interesov med OZD in KS. med KS in izvajalskimi organizacijami, med OZD samimi, pa tudi med skupščinami SIS. Seje skupščin SIS so preobremenjene z odločanjem o zadevah, o katerih so se delavci že odločali v JOZD ob sprejemanju temeljnih planov in letnih programov posameznih SIS.
c) Informiranje in usposabljanje delegatov in delegacij:
Neustrezen sistem informiranja, zlasti pa okorelo prilagajanje vsebine obveščanja delegatskim odnosom, je eden od osnovnih razlogov za neučinkovito delovanje delegatskega sistema.
Sedanja delegatska gradiva in informacije bodisi v glasilih OZD ali v Našem času so bolj odraz tistega, kar delavci v strokovnih službah, upravnih organih in informativnih sredstvih znajo delati, ne pa odraz tistega, kar bi morali delati. Svoj del odgovornosti pri tem imajo zagotovo DPO in posamezniki, ki opravljajo odgovorne samoupravne in delegatske funkcije in pristajajo na tako pripravljena gradiva in informacije.
Kljub temu, da imajo delovni ljudje in občani več splošnih informacij, delegati pa tudi vedno
več možnosti za celovitejše informiranje, ugotavljamo, da posamezne službe pripravljajo kopice gradiv brez potrebne selekcije in racionalnosti. Takšen sistem več prispeva k neinformiranosti delegatov, kot pa k spodbujanju astvarjalnega dela, ker delegati preprosto ne prečitajo razvlečenih in po vrhu še močno zakomplici-
ranih gradiv. Vse to pa ovira možnost delegata, da posega v razpravo in razčiščevanje problemov. Ker pa ob vsem tem ne skrbimo dovolj za sistematično usposabljanje delegatov in družbenopolitičnih aktivistov, se kaj kmalu srečamo s pojavom pasivnosti in nezainteresiranosti.
Socialistična zveza in druge
družbenopolitične organizacije so odgovorne za vsebino in kvaliteto družbenega usposabljanja članov delegacij in drugih delovnih ljudi, predvsem pa za to, da se pripravijo ustrezni programi usposabljanja in kvalitetni predavatelji, vendar mora interes za usposabljanje izhajati iz OZD in samoupravnih skupnosti.
Predlogi za
okrepitev delegatskega sistema
1.	Da bi dosegli večjo racionalizacijo pri delu delegacij in konferenc delegacij. moramo v bodoče uskladiti sklicevanje sej skupščin SIS tako. da v tozdih, DSS in KS. kjer imajo splošne in združene delegacije, le-teh ne bo potrebno sklicevati za vsako sejo skupščine posebej.
Uskladitev sklicevanja sej mora temeljiti na programu dela skupščin SIS, ki mora opredeljevati osnovne točke dnevnih redov za vse leto.
ZADOLŽENI: vodstva SIS, strokovne službe SIS in oba komiteja pri občinski upravi. ROK: 31. 3. 1984.
2.	Se bolj. kot v tem mandatnem obdobju, bo potrebno sklicevati ločena zasedanja zborov, kar zagotavlja večjo sproščenost in aktivnost delegatov.
Dosledno moramo zagotoviti povratno informiranje delegatske baze preko delegatov.
ZADOLŽENI: strokovne službe SO in SIS, vodstva skupščin, samoupravni organi v OZD in KS, DPO. ROK: takoj, stalna naloga.
3.	Pred skupščinami SIS naj sode-lujejostrokovni delavci in funkcionaiji SIS pri obravnavi gradiv tudi v delegacijah in konferencah delegacij.
ZADOLŽENI: vodstva skupščin, strokovni delavci SIS.
Za pridobitev najširših mnenj in stališč uporabnikov je potrebno ob obravnavi in razčlenjevanju pomembnih vprašanj organizirati posebne posvete v OZD in KS!
ZADOLŽENI: DPO na nivoju občine.
ROK: stalna naloga.
4.	— Zagotoviti moramo, da bodo predlogi, ki jih posredujemo delegacijam. konferencam delegacij in delegatom. dobro utemeljeni in ustrezno obrazloženi. Hkrati pa je potrebno ponujati tudi alternativne predloge ter stališča delovnih teles skupščin,
ZADOLŽENI: strokovne službe, predlagatelji gradiv, vodstva skupščin in delovna telesa skupščin.
—	V delo skupščin SIS in njihovih organov je potrebno močneje vključiti svete in KO pri POK SZDL. ki morajo obvezno obravnavati gradiva, se opredeljevati do njih in dajati stališča.
ZADOLŽENI: OK SZDL, KK SZDL. ROK: stalna naloga.
—	Sklepi skupščin morajo biti jasno formulirani in v njih morajo bili upoštevane realne osnove in pogoji za realizacijo le-teh.
ZADOLŽENI: vodstva skupščin in strokovna služba, predlagatelji gradiv.
—	Preverjanje izvajanja sklepov delegatskih skupščin in ostalih organov mora postati redna praksa.
ZADOLŽENI: strokovne službe, vodstva skupščin. samoupravni organi. DPO in poslovodni delavci v OZD. OS ZSS. IS. ROK: stalna naloga.
5.	Odgovore na delegatska vprašanja morajo oblikovati in obravnavati samoupravni organi SIS in ne samo strokovni delavci. Poskrbeti moramo, da bodo posredovani čimprej v posebni prilogi Našega časa.
Strokovne službe morajo narediti povzetek iz vsebine zasedanja in ga objaviti ter posredovati Našemu času.
Zaradi omenjenih nalog bo potrebno dati tudi novo vsebino Našemu času.
ROK: stalna naloga.
6.	Pri nekaterih SIS je potrebno čimprej preveriti organiziranost (vodna skupnost. slavbno-zemljiška)injo racionalizirati. ROK: konec junija 1984.
Hkrati pa je potrebno preveriti, kje so vzroki, da večina K D ne deluje.
ZADOLŽENI: OK SZDL. OOZSS OZD. KS. ROK: takoj
7.	a) Sindikat in socialistična zveza sta odgovorna, da DS OZD in skupščine KS sprejemajo dogovor o konkretnih oblikah povezovanja in usklajevanja dela samoupravnih organov, delegacij in DPO z opredelitvijo osnovnih metod dela.
Vsak DS mora imeti program, v katerem morajo opredeliti skupne seje z delegacijami.
ZADOLŽENI: strokovne službe SIS. OS in strokovne službe OZD in DPO v OZD. OK SZDL. OS ZSS
b)	Preverjanje delovanja delegatskega sistema moramo začeti v KS in OZD in ne šele v delegatskih skupščinah. Zato je potrebno delegatska raz-meija v temeljnih sredinah stalno spremljati in odpravljati slabosti.
c)	Pri oblikovanju stališč in pobud delegacij iz KS moramo dati večjo vlogo hišnim svetom, skupnostim stanovalcev. vaškim in uličnim odborom SZDL
ZADOLŽENI: IS, UO. DO Vekos. OK SZDL, Samoupravna stanovanjska skupnost.
č) V okviru strokovnih služb SIS materialne proizvodnje morajo opravljati tisti del strokovnih nalog za KS, ki so vezane na pridobivanje dokumentacije za izvajanje nalog po programih KS.
ZADOLŽENI: strokovne službe SIS materialne proizvodnje.
ROK: takoj.
8.	V delegacijah TOZD in KS moramo dosledno uveljaviti načelo delegiranja najustreznejše strokovno usposobljenih delegatov za seje delegatskih skupščin z ozirom na problematiko, kije na dnevnem redu.
ZADOLŽENI: DPOvTOZDin KS. vodje delegacij.
ROK: stalna naloga.
9.	Pri uveljavljanju delegatskega sistema moramo močneje uveljaviti družbeno nadzorno in usmerjevalno vlogo Socialistične zveze, ki mora izhajati prvenstveno iz idejnopolitične opredelitve smernic našega razvoja, kot so sprejete v dokumentih Zveze komunistov, ustavi in ne nazadnje v Pravilih delovanja SZDl.. To še zlasti velja pri hitrejšem uveljavljanju po-družbljanja dela upravnih organov in obravnavanja raznih normativnih aktov. kijih le-ti prinašajo pred delegatske skupščine.
ZADOLŽENI: SZDL in njeni frontni deli.
ROK: stalna naloga.
10.	Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri Predsedstvu OK SZDL mora biti pobudnik in usklajevalec izobraževanja delegatov. KO je odgovoren, da bodo potekala usposabljanja delegatov po kvalitetnem in aktualnem programu.
OZD pa so zadolžene zagotoviti usposabljanje delegatov.
ZADOLŽENI: kadrovsko-splošne službe in DPO v OZD. OK SZDL.
vodstva skupščin. Delavska univerza.
ROK: stalna naloga.
11.	Takoj moramo pristopiti k izdelavi samoupravnih aktov, ki bi bili osnova za ustrezno organiziranost skupnih služb SIS družbenih dejavnosti.
ZADOLŽENI: IS. Komite za družbene dejavnosti, vodstva skupščin SIS. OK SZDL
ROK. konec 1984
12.	Kadar se pred zasedanjem skupščine OS SV ne sestanejo skupščine SIS ustanoviteljic, je potrebno sklicati delegacije posameznih SIS in ob obravnavi gradiva izoblikovati stališče za skupščino.
ZADOLŽENI: strokovne službe, vodstva skupščin. Komite za družbene dejavnosti. Izvršni svet.
13 Delegatom v republiških skupščinah moramo zagotoviti, da bodo odhajali na seje le-teh oboroženi z dobro pripravljenimi stališči, zahtevami in predlogi.
ZADOLŽENI: strokovnesiužbeln DPO v OZD, strokovna služba OS. vodstva skupščin, delovna telesa pri delegatskih skupščinah.
14.	Potrebno bo imenovati tajnika zborov občinske skupščine, ki bi strokovno pomagal pri delu predsednikom zborov in delovnih teles pii zborih.
ZADOLŽENI: vodstvo skupščine. Izvršni svet.
ROK: stalna naloga.
15.	Ce naj pomenijo funkcije predsednikov delegatskih skupščin ter predsednikov njihovih zborov nekaj več kot zgolj v odenje teh organov, prav v tem pa je osnova za uveljavitev dvoletnega mandata, potem bomo tem funkcionarjem morali omogočiti, da se bodo angažirali pri delu delegatskih skupščin.
ZADOLŽENI: OZD. DPO.
Zbiranje predlogov za priznanja 0F v letu 1984
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva krajevne konference SZDL, temeljne in druge OZD, samoupravne interesne skupnosti. društva in družbene organizacije v občini Velenje, da podajo predloge za podelitev
PRIZNANJA OF V LETU 1984
Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri:
—	uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev
odločanja na vseh ravneh;
—	za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil:
—- uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Priznanja OF se bodo podelila 27. aprila, ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda in jih lahko prejmejo tisti posamezniki aktivisti in organizacije, ki so s svojim prostovoljnim delom največ doprinesli k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi, in da so s svojim delom dali pomemben prispevek h krepitvi našega družbenopolitičnega sistema in samoupravnih socialističnih odnosov.
Predloge za srebrna pnznajja OF z utemeljitvijo pošljite do 31. marca 1984 Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje.
Predloge za bronasta priznanja OF, kijih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 31. marca 1984 predsednikom krajevnih konferenc SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri kadidat za priznanja aktivno deluje.
Žirija za podeljevanje priznani OK pri občinski konferenci SZDL Velenje
OK
4. stran * HSS C35
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
Titovo Velenje *	1. marca 1984
Sestavljena organizacija združenega deta Gorenje
Prizadevanja za krepitev družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov
V	prizadevanjih, da bi postala sestavljena organizacija združenega dela Gorenje kar najbolj trdna gospodarska in razvojna tvorba, namenjajo v zadnjih mesecih v tem poslovnem sistemu kar največjo pozornost nadaljnjemu razvoju in krepitvi družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Prizadevajo si, da bi kar najhitreje odpravili ugotovljene slabosti, uredili medsebojne odnose ter zagotovili hitrejši razvoj tako posameznih delovnih organizacij Gorenje kot celotnega poslovnega sistema.
V	organizacijah in skupnostih Gorenja so bili zdaj v javni razpravi predlogi samoupravnih sporazumov o združitvi v poslovni sistem Gorenja, statutu sozda Gorenje, medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS in delavcev članic sozd Gorenje ter o skupnih osnovah ir merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v soz-du Gorenje. Delavski svet sozda Gorenje bo sredi meseca marca določil predloge omenjenih samoupravnih sporazumov. V drugi polovici marca bodo zaposleni na referendumu odločali o novem samoupravnem sporazumu o združitvi v sozd Gorenje ter o novem statutu sozda Gorenje. Pred tem pa bodo zaposleni na zborih delavcev odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti skupnih služb in delavcev članic sozda Gorenje ter o samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v okviru sozda Gorenje.
Z delitvijo dela, jasnimi razvojnimi usmeritvami, združevanjem sredstev, združevanjem kadrov v delovnih organizacijah skupnega pomena, usklajevanjem razvojne politike, razvojnim načrtovanjem itd., želijo v Gorenju ustvariti optimalne pogoje za hitrejši in zanesljivejši prihodnji razvoj. Med drugim je predvidena samoupravna in poslovna preobrazba delovnih organizacij Gorenje TGO in Gorenje Promet servis. Iz Gorenja TGO naj bi, kot je za zdaj predlagano, nastale delovne organizacije Gorenje Bela tehnika Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Zabavna elektronika. Gorenje Promet servis pa naj bi se predvidoma preoblikoval v enoviti delovni organizaciji Gorenje Commerce in Gorenje Servis. V okviru sozda Gorenja pa bi ustanovili tri delovne skupnosti, zdaj deluje samo ena. Podrobno pa bodo opredelili tudi vlogo delovnih organizacij skupnih dejavnosti.
Čvrstejše in stimulativnejše odnose bodo vzpostavili v prihodnje znotraj Gorenja, trajneje pa želijo ursditi tudi odnose z dobavitelji in kupci, in to ob uveljavljeni usklajeni poslovni politiki in skupnem načrtovanju. S konccptom skupnega prihodka in skupnega dohodka bodo začeli postopoma uresničevati zahtevnejše oblike dohodkovnih odnosov. Na
področju svobodne menjave dela pa že uveljavljajo nov sistem. S samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah razprejanja dohodka in čistega dohodka bodo določili skupna merila, na osnovi katerih bodo v delovnih organizacijah vsake tri mesece razporejali čisti dohodek. Ob obravnavi periodičnih obračunov oziroma zaključnega računa pa bodo delavci v prihodnje razpravljali in sklepali tudi o dinamiki sredstev za osebne dohodke.
Delovne organizacije Gorenje bodo v prihodnje združevale sredstva za razširitev materialne osnove dela, raziskave in razvoj,
izobraževanje kadrov, izvajanje devizne --politike, pospeševanje razvoja manj razvitih, financiranje dogovorjenih programov skupne porabe itd. Delovne organizacije bodo obvezne za medsebojno pomoč, če bi prišlo do motenj v poslovanju oziroma do izgube.
V samoupravnem sporazumu o združitvi bodo opredeljene nekatere skupne osnove za področje delovnih razmerij, osebnih dohodkov in inovacijske dejavnosti. Predlagan je sprejem skupne oziroma enotne metodologije analitičnega vrednotenja tipičnih del oziroma nalog ter sprejem ovrednotenih tipičnih del oziroma nalog.
Leto kakovosti
Ena od trajnih nalog poslovnega sistema Gorenje je izvoz na usmeritev vseh njegovih programov. V zadnjem času namenjajo v Gorenju v teh prizadevanjih posebno pozornost kvaliteti izdelkov in storitev ter poslovanja nasploh, saj se zavedajo, da bo treba v zaostrenih pogojih gospodarjenja doma in na tujem zagotoviti še višjo kakovostno raven izdelkov.
Za ostvaritev tega smelo zastavljenega cilja so se odločili, da leto 1984 razglasijo za leto kakovosti Gorenja. Sprejet pa je bil tudi obširen program aktivnossti, ki so v veliki večini zapisane tudi v sanacijskih programih in projektu Obnove Gorenja, številne akcije naj bi dodatno spodbudile in stimulirale vse delavce za kar naj-boli dosledno uresničevanje politi-
ke kakovosti. V akcije leta kakovosti pa se bodo morali, kot poudarjajo v Gorenju, kar najbolj aktivno vključiti tudi dobavitelji in kooperanti, katerih dobave oz. sestavni deli morajo odgovarjati zahtevani ravni kakovosti. Tudi na ta način želijo namreč upravičeva-ti, večati in utrjevati zaupanje in zvestobo kupcev oziroma uporabnikov Gorenjevih izdelkov doma in na tujem.
Cilj vseh prizadevanj je zagotoviti še večjo kakovost izdelkov in njihovo funkcionalnost, zanesljivost, varnost, trajnost, privlačen izgled in ekonomičnost porabe, prav tako pa tudi ustrezen poslovno tržni pristop do kupcev, hitre in kakovostne servisne storitve ter tudi založenost z rezervnimi deli.
Rezultati dela v sleherni delovni organizaciji so odvisni od prizadevanj vseh delavcev. Tam, kjer geslo: delati čimveč in kar najbolje dosledno upoštevajo, so rezultati gospodarjenja uspešni.
Konferenca 00 ZSS DO RLV
Rezultati so sad dobrega dela
Uspehi, ki so jih delavci Rudnika lignita Velenje dosegli in jih še dosegajo, niso naključni, temveč so rezultat dobrega dela vseh zaposlenih. Ti re/ultali pa jih ne bodo uspavali, so poudarili na konferenci osnovnih organizacij sindikata DO Rl.V, ki je bila v nedeljo v skupščinski dvorani občine Velenje.
Sindikat se mora še bolj uveljaviti kot organizator delavcev in se še odločneje spopasti s tistimi, ki jim odtujujejo odločanje. Stabilizacija pa mora postati vsakdanja in trajna naloga, ki naj ne bo samo odrekanje, ampak boljše delo, boljši izkoristek delovnega časa in delovnih sredstev, večja produktivnost in zmanjševanje namišljenih bolniških -in drugih izostankov z dela.
,,V RLV smo se tako kol danes tudi v preteklosti zavedali, da smo odgovorni za razreševanje problemov, ki so posledica pridobivanja lignita. Spreminjanje naravnega
okolja, veliko število delavcev, ki smo jih potrebovali, če smo hoteli slediti vse večjim potrebam po lignitu, vse to nas je obvezalo, da smo ob skrbi za čim večjo proizvodnjo posvečali veliko pozornosti. tudi reševanju gospodarskih, socialnih, ekoloških in drugih problemov v občini. Sadovi tega dela so tudi razvoj RŠC, ESO, S1PAK" je v uvodnem razmišljanju poudaril Franc Krivec, dosedanji predsednik konference OO ZSS DO RLV. Veliko so vlagali v gradnjo stanovanj, v razvoj šolstva in drugih družbenih dejavnosti. Bili so med prvimi, ki so dali pobude za organizirano pomoč pri sanaciji Gorenja. ,,Zato še toliko težje razumemo očitke, da pri nas nihče ne razmišlja o prihodnosti, o razvoju, o tem, kje homo ' zaposlili naše otroke," pravijo.
Delegati so na svoji konferenci tudi odkrito spregovorili o težavah, ki jih tarejo in ki jim bodo v prihodnosti morali posvetiti še
veliko časa. ,,Vsi v naši delovni organizaciji bodo morali začeti in izpeljati učinkovito akcijo za to, da bomo lahko tudi rudarji razpolagali z dohodkom, ki nam pripada, in da ne bomo stalno govorili o izgubah in po zaključnem računu prosjačili za sredstva, do katerih smo upravičeni."
Spregovorili so tudi o invalidski in zdravstveni problematiki, o planiranju, o nagrajevanju, o delu preko 42 — urnega delavnika, o stanovanjih, o delu delegatov in delegacij. Predstavnik klasirnice je prav " o teni spregovoril zelo kritično: ,,Delegati velikokrat molče odločajo ali pa podajajo svoje osebno mnenje."
Na konferenci so podali tudi razrešnico sedanjim članom predsedstva in nadzornega odbora in izvolili nove. Za predsednika konference so imenovali Štefana Meršaka.
mkp
Skupne osnove pa bi sprejeli še za urejanje minulega dela, za nagrajevanje po rezultatih dela oziroma po osebnem prispevku ter za področje inovacij.
Omeniti pa velja še, da pripravljajo v Gorenju še več drugih samoupravnih splošnih aktov, med drugim tudi statusne akts delovnih organizacij. O teh dokumentih bo stekla javna razprava v drugem četrtletju, sprejeli pa naj bi jih do konca meseca junija.
Pogovor s Tonetom Partljičem
in Ferijem Lainščkom
Ob 40-letnici smrti pesnika, revolucionarja in narodnega heroja Karla Destovnijca-Kajuha so organizatorji bralne akcije delavcev Gorenja uvrstili v izbor tudi Kajuhovo delo Markacije.
22. februarja, ob obletnici smrti Karla Destovnika-Kajuha, vooja kulturniške skupine XIV. divizije, pa so pripravili v Gorenju pogovor udeležencev bralne akcije s Tonetom Partljičem, predsednikom Društva slovenskih pisateljev in Ferijem Lainščkom.
Za bralne akcije, ltošnja je že šesta po vrsti, zaključili pa jo bodo sredi aprila, vlada med delavci Gorenja vse večje zanimanje. Med peto bralno akcijo je 113 delavcev Gorenja je prebralo 437 del, letos pa bo imela ta svojevrstna oblika približevanja knjige delavcem rekordno udeležbo. Do srede februarja se je v akcijo vključilo že nad :30 delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju.
Kmetijski preskrbovalni center
Nakup in prodaja na enem mestu
Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju in njeni temeljni organizaciji Trgovina in gostinstvo so že dalj časa načrtovali izgradnjo in ureditev kmetijskega preskrbovalnega centra. Z njim so želeli kmetom in vsem ostalim občanom. zagotoviti možnost, da lahko na enem mestu kupijo vsakovrstno blago, tu lahko prodajo kmetijske izdelke, v kratkem pa bodo v Ljubiji deležni tudi gostinskih uslug. Ureditev tega centra na tem mestu je pomembna tudi zato, ker stoji poleg poslopje zadružnih upravnih služb. Kmetje lahko torej ob nakupih uredijo vrsto zadev na upravi, tu je kreditna služba, opravijo lahko zavarovalne posle, se pogovorijo z pospeševalci in še bi lahko naštevali. Kmetom in ostalim kupcem torej ni več potrebno tekanje iz trgovine v trgo-
fedena smetana
vino ter iz kraja v kraj, pnhranek časa in denarja pa je v stabilizacijskih časih še kako pomemben in dobrodošel. V svojih težnjah po zaokroženi celoti ponudbe in storitev so v celoti uspeli, seveda pa bodo vse skupaj še dopolnjevali.
Zlasti pomembno je, da lahko kupci v Ljubiji kupijo vse vrste kmetijskega reprodukcijskega materiala, kot so gnojila, krmila in podobno. Z izgradnjo novega poslopja za potrebe kmetijskega preskrbovalnega centra, namenu so ga izročili ob lanskem prazniku občine Mozirje, so se seveda močno izboljšali tudi pogoji nakupa in prodaje tržnih viškov. Preuredili so tudi prejšnjo zadružno -trgovino, ki je sedaj sodobna mala blagovnica za nakup živil in drugih izdelkov, preuredili
—-r~ —■ll. mBmmmmmmmmm.mmma~mmu.:--,™*<..
Trgovina z živili in drugimi izdelki široke potrošnje je sodobno urejena
pa so tudi prostore za prodajo plina. Tu prodajajo poleg gospodinjskega plina tudi tehnični plin za potrebe industrije in obrti.
Poleg tega lafiko v centru kupimo vse vrste gradbenega materiala, prav tako vse izdelke za vodovod, toplovod, električne napeljave in podobno. Krepijo tudi ponudbo specialnih orodij za obrt in industrijo, različne pri- . pomočke in podobno. Posebno pozornost bodo v bodoče namenili izbiri sredstev za zaščito pri delu in varnostnim aparatom.
V sklopu centra ima posebno mesto prodajalna vrtnarskega centra, ki vrtnaijem in vsem ostalim nudi reprodukcijski material. omogoča pa tudi izmenjavo in posredovanje vrtnarskih izdelkov med vrtnarji. Delovno enoto vrtnarski center so ustanovili leta 1982. Danes je vanj vključenih že 63 vrtnarjev in vrtnarskih delovnih organizacij iz vse Slovenije, pa tudi tri organizacije iz drugih republik. Praktično torej pokrivajo lep del jugoslovanskega tržišča.
S preureditvijo prostorov so se močno izboljšali pogoji za odkup in skladiščenje kmetijskih pridelkov. V Ljubiji odkupujejo živino, vzadnjemčasu zlasti pospešujejo zajčjerejo, kože. ribez, polže, med, zdravilna zelišča in podobno. Zelo zadovoljni so z odkupom medu, ki ga v celoti izvažajo, s čebelarji pa imajo sklejene dolgoročne pogodbe o sodelovanju. Pozabiti seveda ne smemo, da so kupcem na voljo kosilnice, molzni in vsi ostali kmetijski stroji ter rezervni deli zanje. Kmetje in številni ostali kupci so seveda z novimi možnostmi nakupa in prodaje zelo zadovoljni, z nadaljnjimi napori vseh zaposlenih v kmetijskem preskrbovalnem centru pa bodo zagotovp še bolj. j
Emona,KK Ptuj - tozd Tržnica
Vrsta rib na jedilniku
Za velenjski tozd Tržnico, kmetijskega kombinata Ptuj, lahko brez pretiravanja trdimo, da je tako imenovani center, kjer je moč dobiti vse. Skratka bogata je ponudba predvsem tistih proizvodov, ki jih proizvajata oziroma pridelujeta sestavljena organizacija Emona ter delovna organizacija kmetijskega kombinata Ptuj v kateri sestavi je tudi velenjska tržnica.
Če se bežno sprehodimo v prodajnem prostoru mesnih izdelkov opazimo, da so s tovrstnimi izdelki zelo dobro založeni. Moč je kupiti najrazličnejše vrste svežega in suhega mesa in drugih mesnih izdelkov. Največja, zelo bogata pa je brez dvoma ponudba vseh mlečnih izdelkov. Mei' bogato založene sodi tudi ribarnica, katero iz dneva v dan obiskuje vse več kupcev, prav zaradi bogate izbire svežih sladkovodnih in zamrznjenih rib. Zaradi takšne izbire raznovrstnih rib so v tozdu Tržnica močno popestrili tudi jedilnik z ribami v lastni restavraciji. Tako si odslej lahko gost naroči postrvi, lignje, papaline, 'osliče, škarpine, krape, skuše, ki jih v kuhinji pripravijo na več načinov. 1'rednost je tudi v tem, da je ribarnica blizu restavracije, kar pomeni, da gost dobi na krožnik sveže pripravljeno ribo.
Kolektiv velenjske tirnice pa je v zadnjem času prisluhnil tudi rej-
cem mlalih živali, pa ne samo njim, temveč tudi številnim drugim rejcem domačih živali. Raiična krmila za kunce, piščance, prašiče do 60 kilogramov in nad, za krave mlekarice proizvaja kmetijski kombinat Ptuj, prodaja pa jih tudi velenjska tržnica. Za tovrstna krmila je med rejci precejšnje nimanje, zato se velikokrat zgodi, da jih pogosto zmanjka. Velja pa poudariti, da se v tržnici nadvse
trudijo, da bi bilo na zalogi vedno dovolj krmil.
Ob koncu še zapišimo, da kolekti tržnice pripravlja letos skupaj z občinskim komitejem za .planiranje, gospodarstvo in varstvom okolja ter komunalno skupnostjo preureditev zunanjega dela tržnice. Posodobili " bodo odprti del tri niče, kar bo brez dvoma prispevt < k leošemu videzu mesta.	B. Mugerle
Zaradi vse večjega števila rejcev malih živali, so se pri velenjski tržnici odločili /a prodajo različnih krmil
1. marca 1984	y Titovo Velenje	__H3S C3S * stran 5
PISMA BRALCEV
Odnos do gostov v Pivnici
22. februarja malo pred 20. uro smo se mešana družba odpravili v javni lokal Pivnica v Titovem Velenju. Žejni smo težko pričakovali natakarico, ki seje po približno petih minutah prikazala z nasmehom na ustnicah. »Prosim?« je vprašala. Vsi hkrati smo odgovorili: »Pijačo, ki jo pijejo že tri generacije. To je cocta.« Naročili smo torej tri cocte in kavo. Natakarica je v kratkem času prinesla to tako težko pričakovano pijačo. Toda kaj seje zgodilo? Ta priljubljena pijača je imela vonj in okus po detergentu s katerim umivajo kozarce. Vljudno smo prosili natakarico, naj pride k mizi in povonja to pijačo. Natakarica je po krajši razpravi res prišla in kaj seje zgodilo?
Natakarica M. G. je vprašala: »Kaj bi spet radi?« Razložimo ji vso stvar. Po krajšem prepiru smo zahtevali še eno cocto. vendar naj bo ta v steklenici. Ko jo dobimo, ji
pokažemo in dokažemo razliko. Natakarica je vsa besna pograbila vrček cocte odšla od mize in pijačo jezno zlila po steni tako, dajoje pri sosednji skoraj dobil gost po hrbtu.'
Takšno ravnanje nas je presenetilo. ker od delavcev v javnih lokalih pričakujemo, da bodo zgled gostom. Na vse to smo zahtevali Knjigo pohval in pritožb, ki se mora nahajati v vsakem javnem lokalu in na takšnem mestu, daje dosegljiva vsem gostom in ne samo Šlužbencem. Ta kniiea ie bila zaklenjena v blagajni. Po kratkem čakanju na njo zopet pride natakarica M. G. in pravi, da knjige ne moremo dobiti. V naprej pa tudi pijače ne, in da naj izginemo iz lokala, čeprav je lokal uradno odprt do 21. ure. Sprašujem se, kaj menijo o tem bralci Našega časa?
Bojan Arlič, Šalek 61 Titovo Velenje
Organizacijska okrepitev
Na zadnji seji skupščine dele-getov KS Mozirje so udeleženci med drugim razpravljali tudi o pravilniku o nadaljnem poslovanju vzdrževanju ter organizaciji dela in reda v Savinjskem gaju. S sprejetjem tega pravilnika so končno tudi organizacijsko utrdili skrb /a ta naravni park ob Savinji, ki so ga s pomočjo širše družbene skupnosti, š'evilnili društev in slovenskih vrtnarjev uredili krajani Mozirja. Znano je, da v gaju ne negujejo /golj okrasnega cvetja, to je obenem tudi razstava narodopisnega izročila Gornje Savinjske doline v naravi. Po svoji vsebini torej predstavlja izjemno bogastvo in je pomembna sestavina turistične ponudbe kraja in doline.
Najvišji organ bo poslej odbor za
urejanje Savinjskega gaja, ki ga sestavljajo vsi lastniki in upravljale) objektov v gaju, slovenski vrtnarji, predstavniki sveta krajevne skupnosti in tistih delovnih organizacij, ki so kakorkoli povezane z njim. Poleg tega so ustanovili tudi upravni odbor s tremi stalnimi komisijami ter strokovni odbor, ki ga sestavljajo člani društva slovenskih vrtnarjev.
Na seji so se tudi dogovorili, da bodo pomladi v gaju pripravili nekaj obsežnih delovnih akcij in gaj v čimvečji meri pripravili do dne, ko bo tudi uradno odprl svoja vrala. To naj bi bilo 26. aprila, ko bo v Mozirju ev ropska živinorejska razstava, gaj pa bo seveda na ogled že prej.
Dragoceni vitamini
Precej dolgo se že nismo oglasili z velenjske tržnice. Vzrok za to je popolnoma enostaven. Mraz je odgnaf veliko prodajalcev in le redki so, ki vztrajajo ter ponujajo svoje blago.
Eden izmed teh je tudi Miodrag Carevič, ki prodaja sadje in zelenjavo za Drogo Portorož, njen tozd Živila. Nič kaj prijetno ni zmrzovati. To vedo tudi kupci »Poznase,da iezima. Liudjeveliko raje zavijejo v trgovino, kjer je topleje, čeprav je sadje in zelenjava na trgu veliko lepša in vabljivejSa. Dnevno prodam za okoli 500 starih tisočakov blaga, kar je malo,« pravi Miodrag. V Titovo Velenje se vozi iz Celja, kjer živi. že leto in pol pa ga srečujemo za stojnico na velenjski tržnici. Pravi, da takrat, ko je najbolj mrzlo »vzame« dopust, kajti poleti zanj ni časa. Takrat najbolje prodaja, ker pa je plačan po prometu, takrat ne razmišlja o dopustu. Na mesec sedaj zasluži okoli 12000 dinarjev, kar za vztrajnost, ki jo kaže, res ni veliko. Marsikdo od vas bo sedajle po tihem pomislil na . . . Tudi jaz sem. pa se je samo nasmehnil: »Ha. stranke so zadovoljne z menoj!« So res, smo vprašali tovarišico, kije pri njem prav takrat nekaj izbirala. »Kakor kdai«.nam je zvito odgovorila. Sicer pa poglejmo, koliko nas velja kilogram sadja in zelenjave, ki jo prodaja Miodrag. Primerjavo s trgovino pa si naredite potem sami. Grepfriut je po 137 dinarjev, limone so po 184 dinarjev, jabolka 70 dinarjev, hruške veljajo prav toliko, cvetača pa je po 60 dinarjev. Dragi, dragoceni so vitamini. Pa kaj hočemo. Pravijo, da odganjajo gripo. Zdravje pa tako nikoli ni bilo poceni.
mkp
Miodrag Carevič je vztrajen
Kandidatke so bolj
pazljive
Opozarjanje na napake in novi napotki
opravi vse postopke in vozniški izpit v prvem poskusu, ostali pa enkrat ali večkrat ponavljajo, ali celo odnehajo. Doslej so imeli v mozirski šoli enega profesionalnega inštruktorja, obseg dela pa je narekoval zaposlitev še enega. To je Tone Rosenstein, ki o tem poklicu meni takole:
,,Lahko bi rekel, da je to delo zanimivo zaradi stalnega stika z različnimi ljudmi, prav ta različ-\ nost pa je velikokrat tudi neprijet-" na. Kandidati so seveda iz vrst obeh spolov, mlajši in starejši, različnih razpoloženj, obnašanja in sposobnosti. Zlasti v tehniki vožnje so najboljši mladi fantje, najbrž tudi zaradi predhodnih ,,črnih" izkušenj, ženske pa so na splošno bolj pazljive in si napotke bolje zapomnijo. Res pa je, da rabijo kandidatke več časa, da obvladajo tehniko vožnje. Nekoliko več težav je s starejšimi kandidati, kar pa je po svoje razumljivo."
Marsikdo bi pričakoval, da se je pri vseh sedanjih omejitvah in predvsem visokih cenah vozil in goriva, zmanjšalo zanimanje za opravljanje vozniškega izpita. V avto-šoli Združenja šoferjev in avtomehanikov Mozirje pravijo, da ni tako. Število kandidatov ni upadlo, celo povečalo se je nekoliko. Na razpolago imajo trenutno štiri šolska vozila, tri fičke in golfa. V kratkem bodo pridobili dva nova fička in Jugo 45, ob tem pa bodo dva starejša fička izločili. Jasno seveda je, da se pri takšnem številu kandidatov in pri njihovih tako različnih sposobnostih za vožnjo, vozila hitreje kvarijo. Terjajo tudi veliko popravil, saj morajo biti vedno brezhibna.
Kandidati lahko v Mozirju opravijo teste in izpite za motorna kolesa in traktorje, ti so sedaj zelo zahtevni, ostalo pa jim je na voljo v Titovem Velenju. Od številnih kandidatov jih kakšnih 65 odstotkov
Mladi v pripravah za SLO in DS
Sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v svoji zasnovi daje pravice in dolžnosti za obrambo domovine vsem subjektom družbenopolitičnega življenja in tako tudi avantgardi samoupravnega socialističnega razvoja — zvezi socialistične mladine.
Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v svojem 66. 1 členu pravi, da zveze socialistične mladine z družbenopolitičnim delovanjem ter na podlagi izkušenj NOB in revolucije krepi obrambno in zamozaščitno zavest in pripravljenost mladine, s spodbujanjem mladine za uspešno obvladovanje učnih programov obrambe in zaščite in z organiziranjem in razvijanjem obrambno samozaščitnih, športnih in drugih aktivnosti v vseh okoljih in oblikah njene organiziranosti neposredno prispeva k vojaško strokovnemu, telesnemu in tehničnemu usposabljanju mladine in k širjenju njene
varnostne kulture, s tem pa tudi njene sposobnosti za oborožen boj in izvajanje drugih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
In na kakšen način se mladinke in mladinci prostovoljci pripravljajo za obrambo domovine v štabih oziroma enotah teritorialne obrambe?
Občinski komite ZSMS občine in štab teritorialne obrambe že vrsto let plodno sodelujeta v organiziranju in pripravi mladine za SLO, preko vrste aktivnosti, ki dajejo mladinkam in mladincem sonovno vojaško strokovno znanje in širijo varnostno in samozaščitno obnašanje mladih v vseh oblikah družbenega življenja.
Najširša oblika usposabljanja se izvaja na različnih pohodih (pohod ,,po poteh XIV. divizije, ,,ku-rirčkova pošta" . . .), ki jih
organizira OK OK ZSMS, na katerih člani štaba v obliki predavanj
in razgovorov prikazujemo osnove splošne ljudske obrambe in vloge
Mladi na usposabl janju
mladih v sistemu SLO. Seveda pa OŠTO tudi s finančnimi in tehničnimi sredstvi, pomaga pri organiziranju takšnih aktivnosti.
Najkvalitetnejša oblika usposabljanja pa se kaže v usposabljanju mladih prostovoljcev — pripadnikov TO. To je aktivnost, ki se izvaja vse leto načrtno in usklajeno na obmo iu občine Velenje. V prvi fazi je g' vi nosilec OK ZSMS Velenje, v drugi OŠTO Velenje kot vojaško strokovni organ.
V	prvem delu OK ZSMS preko osnovnih organizacij ZSMS v KS in TOZD evidentira mladince in mladinke, ki so pripravljeni sodelovati na usposabljanju.
Seveda je uspeh evidentiranja večji tam, kjer osnovna organizacija ZSMS že tako ali tako dobro deluje na drugih področjih in so bolj aktivni v sredinah, kjer živijo.
V	drugem delu pa OŠTO organi-
zira in izvede večdnevno vojaško strokovno usposabljanje mladih v obliki večdnevnega taborjenja. Na tem usposabljanju se mladi izurijo v osnovnih vojaških veščinah, se spoznajo z orožjem in rokovanjem z njim. Veliko pozornost pa posvečamo idejnopolitičnemu usposabljanju in izvajanju športnih in kulturnih aktivnosti.
Glavni izvajalci vojaško strokovnega usposabljanja so starešine stalne in rezervne sestave štaba teritorialne obrambe.
Za izvajanje drugih aktivnosti pa so odgovorni mladinci sami preko OO ZSMS in različnih komisij, ki jih ustanovijo na taborjenju.
Po končanem usposabljanju so mladinci prostovoljci vojaško strokovno in idejnopolitično pripravljeni, da lahko izvajajo naloge v narodni zaščiti in enotah teritorialne obrambe.
France'VOLK
Neplačevanje stanarin
Vedno več primerov neplačevanja stanarin prihaja tudi preJ sodišče. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da ugotovitve kažejo, da do neplačevanja stanarin in drugih obvez prihaja zlasti zalo, ker tako ena kot druga stran ne izpolnjujeta svojih zakonitih obvez oziroma se ne poslužujeta pravočasno zakonitih poti za uveljavljanje ,,svojih pravic".
Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati stanarino in druge obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu od dneva, ko je prevzel stanovanje. Tako je jasno, da imetnika stanovanjske pravice bremenijo, poleg stanarine, tudi drugi stroški za vzdrževanje stanovanja, ki niso zajeti v stanarini in tudi stroški, ki se nanašajo na ogrevanje, odvoz smeti, vodarino in kanalščino, razsvetljavo in čiščenje skupnih delov hiše ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Vse to plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov skupnostim stanovalcev
ali neposredno organizacijam združenega dela. ki opravljajo te
storitve.
V tem sestavku bi kaj več povedali o stanarini. Višino stanarine za posamezno stanovanje ugotovi pristojni organ in po zakonitem o/iroma samoupravno dogovorjenem postopku. Tako je nujno, da se ugotovitev višine stanarine v pismeni obliki vroči imetniku stanovanjske pravice. Ta pa ima pravico vložiti zahtevo za presojo primernosti višine določene stanarine oziroma načina ugotovitve višine. O tej zadev i odloča poseben organ pri stanovanjski skupnosti. Ta pa mora seveda o svoji odločitvi pismeno obvestiti vložitelja zahteve oziroma imetnika stanovanjske pravice. Če se ta s tako pismeno presojo in odločitvijo ne strinja, lahko vloži zahtevo za ponovno presojo določene stanarine in to v tridesetih dneh, ko je sprejel pismeno odločitev posebnega organa pri stanovanjski skupnosti. Dokler ne bodo začela delati posebna sodišča združenega dela, bodo te presoje še opravljala sodišča redne
pristojnosti oziroma tako zvana redna sodišča. Ko bo tako tudi ponovna presoja postala dokončna in pravnomočna, je zadeva zaključena. Vendar pa mora vsak imetnik stanovanjske pravice vedeti, da zakon določa obvezno plačevanje prvotno določene stanarine takoj in ne oziraje na to ali je bila vložena zahteva za presojo določene stanarine. Narobe ravnajo tisti imetniki stanovanjske pravice, ki menijo, da je stanovanje preveč ,,točkovano" in sami od sebe plačujejo neko nižjo stanarino. Ce pa spora sploh niso sprožili, seveda zaman trdijo, da nočejo plačevati določene stanarine, ker je previsoka. Pa tudi tisti, kateremu je dolžan imetnik stanovanjske pravice plačevati stanarino od dneva, ko je prevzel stanovanje — za vsak mesec vnaprej —, ne ravnajo pravilno, ko ,,odklanjajo" prevzem ,.zmanjšane stanarine". Ravnati bi morali po zakonu. Zato ni nič čudnega, da prihaja zaradi trme in nespoštovanja zakonitih določil na obeh straneh do velikih zaostankov pri plačevanju. Pri objavljenih
seznamih dolžnikov ne napišemo zakaj ne plačujejo stanarine, ali so vsi ugovori utemeljeni oziroma če je bil postopek zakonito izveden Zakonita pot pri neplačevanju st. -narine (ta je vedno zapisana na strani in po krivdi imetnika stanovanjske pravice, saj zakon točno določa, da ugovori ne zadržijo obv eznosti plačevanja stanarine) je ta, da se neplačana stanarina — tudi tista, ki je morda nepravilno določena — lahko in tudi mora izterjati, saj sicer nastane velika družbena škoda. Če namreč imetnik stanovanjske pravice redno ne plačuje stanarine, je potrebno izdali odločbo s katero se ugotovi višina dolžnega zneska. Z odločbo je treba tudi dolžniku naložiti, da mora zaostalo stanarino plačati v petnajstih dneh. Če je ta ne plača, ne ugovarja ali pa je ugovor po postopku zavrnjen, je že podan izvršilni naslov na osnovi katerega bo sodišče redne pristojnosti tudi opravilo prisilno plačilo zaostanka stanarine. Če pristojni organ pravilno, zakonito in hitro ukrepa, pravočasno rešuje zahteve in ugovore, potem sploh ne more in ne sme priti do tako velikih zaostankov in zamud pri plačevanju stanarine. Za vse to se lahko odvzame pri osebnem dohodku ali nepremičnine (tudi avtomobil itd.).
Če pristojni organ dela počasi, prav tako počasi rešuje presoje in ugovore, ali jih sploh ne in čaka. da bo namesto njega delal nekdo
drugi (to naj bi bila meda celo SZDL), potem se pač ne smemo čuditi velikim zneskom in zaostankom, ki nedvomno pomenijo tudi ustavno kršitev pravic o enakopravnosti vseh občanov pred zakonom. Ob nenehnem zmanjševanju vrednosti dinarja menda vemo, kdo je na boljšem."
Ker je tudi mnogo primerov zadržanja plačila stanarine, ko občani sami ocenjujejo, da lahko tako postopajo, bi bilo prav, da bi v javnih občilih o tem kaj več povedal in zapisal kdo od pristojnih. Tu naj navedemo le zakonita določila. Stanovalci v skupnosti stanovalcev (vprašljivo je, v kolikšni meri smo ta določila uspeli uresničiti v praksi) so skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, odgovorni za vzdrževanje in vzajemno gospodarjenje s stano-vaji v družbeni lasti. Vse to seveda v skladu s predpisi o stanovanjskem gospodarstvu in dogovorjenimi osnovami in merili samoupavnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
Če je potrebno v stanovanju, ki ga je potrebno vzdrževati v skladu z omenjenimi predpisi, popravilo, ki ne gre na račun imetnika stanovanjske pravice, lahko ta zahteva od pristojnega organa, da to popravilo opravi. Zakon sicer ne pove, na kakšen način lahko to zahteva, najbrž pa tudi tu potrebno, da zahtevo vložimo pismeno.
Potrebno bo namreč tudi dokazilo, da je zahteva resnično vložena v pismeni obliki. Pač zato, ker je ta organ opraviti popravilo v določenem roku. Ravno tukaj pa se verjetno vse skupaj zatika, Vsaj občani tako govore. Vendar pa bo najbolje, da imetnik stanovanjske pravice postavi razumen, daljši rok za popravilo. To zato, ker bo po poteku tega roka lahko zahteval pri sodišču, da ugotovi potrebo po popravilu in ga bo nato sam izvršil (tudi s tem, da bo naročil druge delavce). Seveda bo šlo vse to na stroške organa, ki popravila ni opravil. Vendar zakon tudi za ta primer ne dopušča takoimenova-nega poplačila z neplačevanjem stanarine. Praksa namreč dopušča takoimenovano pobotanje, v kolikor so zato izpolnjeni pogoji, ki so določeni v posebnem zakonu. To seveda pomeni, da imetnik stanovanjske pravice sploh ne more, niti ne sme, kar tako odklanjati plačila stanarine, ker iz prakse vemo, da si ,,svoje pravice" razlaga vsak po svoje in vedno misli, da ima prav. Če bi bilo tako, potem sodišč pač ne bi potrebovali, vemo pa, da je pravica samo ena. Res je, da pri takšni obilici zadev, naša sodišča ,,meljejo počasi, a gvišno"'. Če pa bi vsaj v teh zarkiah Viat ravnal tako, kot je v zakonu določeno in dovoljeno, potem do sodnih sporov ne bi prihajalo, vsaj smelo ne bi.
ih
6. stian * nas cas
Krajevna skupnost Plešivec
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje ir
1. marca 1984
Uresničili pomembne naloge
AKTIVNI ČLANI RDEČEGA KRIŽA
Zelo uspešni so Plešivčani tudi na področju Rdečega križa, v to organizacijo je vključenih 136 krajanov. med_ njimi pa je kar 50 krvodajalcev. Še v prihodnje bodo namenjali vso skrb pridobivanju krvodajalcev, v pomladnih mesecih letošnjega leta pa bodo temeljito očistili svojo krajevno skupnost. Ob tej priložnosti pa bodo zbrali tudi odpadne surovine.
Vsako leto organizirajo tudi sprejem mladih članov v svojo organizacijo, po potrebi pa deluje tudi sosedska pomoč. Kot poudarja Mara Škorjanc, predsednica te organizacije, pa dobro sodelujejo tudi z vsemi družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi v krajevni skupnosti. Dobrega sodelovanja si želijo tudi v prihodnje.
Poleg tega deluje v krajevni skupnosti še organizacija Zveze borcev, ki se prav tako vključuje v različne aktivnosti.
»Dela v kraju nikoli ne zmanjka.« poudarjajo krajani Plešivca, »le ljudi je včasih premalo, da bi vse opravili.« No. pa vendar so z uspehi, ki jih dosegajo, lahko kar zadovoljni. Tudi v tej hribovski vasici uspešno uresničujejo zastavljene naloge, na ta način pa seveda izboljšujejo tudi svoj standard.
M. Zakošek
Plešivec je prijetna idilična hribovska vasica. Po površini jc to kar velika krajevna skupnost velenj ske občine, po številu prebivalcev pa sodi med najmanjše. Imajo le77 hišnih številk, 3 domačije so ostale v zadnjih letih prazne, vendar pa je zemlja obdelana. 136 krajanov Plešivca se vozi vsak dan na delo v dolino, imajo 8 čistih kmetov. V kraju imajo tudi štiriletno osnovno šolo. ki jo to leto obiskuje 20 učencev.
O opravljenem delu, načrtih, željah in težavah smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Viktorjem Ževartom. predsednico krajevne konference SZDL Pepco Grobelnik, sekretarjem krajevne konference SZDL Milanom Lepkom, predsednikom osnovne organizacije ZSMS Plešivec Jankom Kotnikom, predsednikom kulturnega društva Ivan Cankar Alojzem Klančnikom in vodjo podružnične šole Dragico Raščan.
VODOVOD NAJPOMEMB NEJŠA NALOGA
Denarja za uresničitev vseh želja je v Plešivcu vedno premalo, pa vendar krajani uresničujejo velike naloge. Vsa možna dela opravijo / udarniškim delom, tako pa se da tudi z zelo malo denarja veliko narediti.
V preteklem letu so v središču vasi gradili vaški vodovod, ki bo preskrboval z dobro pitno vodo dvajset gospodinjstev. Zato so porabili 200 tisoč dinarjev i/, samoprispevka. Ta naloga še ni povsem uresničena. Dokončno bodo vodovod uredili v letošnjem letu.
Največji problem, ki pesti krajane krajevne skupnosti Plešivec, so krajevne ceste. Kar dobrih 23 kilometrov jih morajo vzdrževati. To pa je zelo težko, saj se jim pogosto v poletnih mesecih dogaja. da cesto komaj popravijo, pa jo neurje spet povsem uniči. To se ponov i v enem samem letu tudi po večkrat. Povedati je treba tudi, da imajo v ta namen le toliko sredstev, da kupijo pesek za posipavanje. dela pa opravijo uporabniki cest sami. To je zelo naporno, saj morajo nekateri kmetje urejati tudi po dva kilometra ali celo več cest. Podobno pa je tudi v zimskem času, ko uporabniki cest sami skrbijo za pluženje. Ceste pa morajo biti prevozne, saj mnogi
\ sak dan vozijo mleko \ zbiralnico \ Skalah. Za ureditev cest bi potrebovali širšo družbeno pomoč, saj na tem področju sami prepočasi napredujejo.
I milijo se. da vsaj nekaj eest usposobijo tako. da jih prevzame cestna skupnost. l ako bodo nadaljevali tudi \ prihodnje. V letošnjem letu bodo dokončno uredili cesto \ Sopoto. ki jo bo odslej uprav ljalo ('estno podjetje. Ravno pri gradnji te ceste, za katero so imeli v lanskem letu le 350 tisoč dinarjev, so krajani oprav ili kar 660 udarniških ur. Med njimi pa je tudi zelo v eliko tir. ki sojih oprav ili krajani s svojimi delovnimi stroji — traktorji, motornimi žagami, kompresorji. Pri udarniškem delu na eesti je bil še posebej aktiven Martin l.ipnikar.
V	sodelovanju s sosednjimi krajevnimi skupnostmi so lani uredili tudi most \ Velenju. Pomemben napredek pa so dosegli tudi na področju razdeljevanja pošte. Doslej so namreč pošto dostav Ijali le do središča vasi. zdaj pa so postavili na več mestih v kraju poštne nabiralnike.
V	tem času pripravljajo vse potrebno tudi za razširitev telefonskega omrežja. Telefonske priključke bo dobilo 8 njihovih krajanov, potreb pa je še veliko več.
Že nekaj časa si prizadevajo, da bi uredili pri šoli primerno dvorano. V kraju namreč nimajo primernega prostora za različne aktivnosti. Sestajajo se v mali telovadnici osnovnešole. Ta prostor pa ni primeren za prireditve. Prav zaradi tega skorajda ni gostovanj dramskih skupin in podobnega. Nekaj sredstev v ta namen je zbralo kulturno društvo. Pridobiti pa bi morali še več denarja.
VEČ SODELOVANJA MED ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI
Novo izvoljena predsednica krajevne konference SZDL Pepca Grobelnik poudarja, da morajo nameniti več pozornosti tesnejšemu sodelovanju vseh dejavnikov v krajevni skupnosti. Delegati za posamezne samoupravne interesne skupnosti so bili v preteklosti bolj ali manj prepuščeni samim sebi. Nekaj delegacij jedobro delovalo, delo nekaterih pa sploh ni zaživelo. Seveda pa pri delovanju delegacij za samoupravne
interesne skupnosti mnogo objektivnih težav. Delegati se težko sestajajo, saj so precej oddaljeni drug od drugega. Težave so / obveščanjem, tu pa je še veči/.mensko delo. Vendar / obilo dobre volje, kljub temu lahko gre. poudarja Pepca Grobelnik. To je nekaj delegacij, ki imajo aktivne predsednik, tudi dokazalo.
bolj pa je potrebno pove/.ati tudi vse družbenopolitične organizacije in društva. Enotni bodo lažje in uspešneje dosegali začrtane cilje.
Veliko so v kraju naredili na področju urejanja okolja. V akcijo skušajo pritegniti kar največ krajanov . To jim v v eliki meri tudi uspeva. Pred dvema letoma so prejeli ludi že prehodni pokal za najbolj urejeno krajevno skupnost na velenjskem področju. Za lansko leto pa je prejelo 19 njihovih krajanov priznanja za urejeno okolico. en krajan pa je dobil bronasto vrtnico. Z aktivnostmi na tem področju bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj želijo, da bi bila podoba njihove vasi kar najlepša.
MLADI SE VKLJUČUJEJO V VSE AKTIVNOSTI
Mladinska organizacija v Plešivcu ima 50 dokaj aktivnih članov. To je za tako majhno krajevno skupnost kar veliko. Vključujejo se v vse aktivnosti, ki so organizirane v krajevni skupnosti. Delajo udarniško, zelo tesno pa sodelujejo tudi s kulturnim druš-
Viktor Ževart, sveta KS
predsednik
Milan Lepko, sekretar krajevne konference SZDL
Janko Kotnik, predsednik osnovne organizacije ZSMS

tvom Ivan Cankar. Skupaj pripravljajo priložnostne slovesnosti ob praznikih, veliko dela pa oprav ijo tudi na obeh prireditvah, kijih organizirajo krajani Plešivca — Srečanju narodno zabavnih ansamblov in kmečkem prazniku.
Pred kratkim so ustanovili komisijo za rekreacijo, ki je organizirala letos prvič velesla-lomsko prireditev na Graški gori za pokal Štirinajste divizije. Ta prireditev naj bi postala tradicionalna. Prav tako pa naj bi postalo tradicionalno tudi sankanje, ki so ga prav tako letos prvič organizirali vZaselku Pusta gora. Plešivski mladinci pa sodelujejo tudi v občinski nogometni ligi.
KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR
Med najbolj aktivnimi je v Plešivcu gotovo Kulturno društvo Ivan Cankar, ki že nekaj let zapovrstjo organizira na Graški gori zelo uspelo prireditev srečanje narodno zabavnih ansamblov, v sodelovanju s krajevno skupnostjo pa tudi kmečki praznik. Obe prireditvi sta zelo dobro obiskani in z aktivnostmi na tem področju bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Društvo pa si prizadeva, da bi življenje v kraju popestrili še z drugimi prireditvami. Pri tem pa imajo težave, ker nimajo primernega prostora.
Plešivec je lepa hribovska vasica
JSS88ŽS888aS
Krajevna skupnost Podkraj - Kavče
Kako iz nakopičenih težav?
V krajevni skupnosti Podkraj — Kavče si krajani nadvse prizadevajo, da bi njihov kraj postal lepši in bogatejši. S svojim delom v preteklem obdobju so zadovoljni, kljub temu pa ugotavljajo, da bi morali glede na zastavljene cilje in želje krajanov postoriti še več. Seveda tudi v tej krajevni skupnosti manjka predvsem denarja, ki bi ga potrebovali za uresničitev preneka-terih nalog.
Ena izmed pomembnih referendumskih nalog je napeljava vodovoda v Tajno. Opravili so približno polovico potrebnih del. ''oložili so 3.800 metrov cevi glavnega voda, skoraj nared pa je tudi ■ ezervoar v Roperčah. Manjka le še
črpališče v Podkraju in sekundarni vodi. Doslej so prizadevni krajani opravili približno 3.000 piostovolj-nih delovnih ur. Za dokončanje te naloge bi potrebovali še 2 milijona dinarjev, vendar je vprašanje, kje jih bodo dobili. Lani so pričeli tudi prepotrebno obnovo doma krajevne skupnosti. So sredi obno-' vitvenih del, ki so jih v celoti opravili prostovoljno, vse od zbiranja lesa, razreza in obnove temeljev, do priprave plošče. Zaradi zime so dela ustavili, pa tudi zaradi pomanjkanja sredstev. Potrebovali bi še poldrugi milijon, in to zgolj za nakup potrebnega materiala, kajti z deli bodo nadaljevali udarniško. Da je dom krajevne skupnosti
nujno potreben, ni treba posebej poudarjati, saj je družabno življenje prav zaradi tega povsem zamrlo. Organi krajevne skupnosti sestankujejo v Titovem Velenju, ali v garažnih prostorih v kraju. Tudi krajevne in druge ceste so v zelo slabem stanju, tudi zaradi velike obremenitve ob številnih novogradnjah. Sicer jih sproti popravljajo, vendar je za temeljitejšo obnovo premalo sredstev. Lani so zelo hitro, zadovoljivo in razmeroma poceni uredili telefonsko orprežje v Kaveali, pri ccrner so sodelovali s sosednjo krajevno skupnostjo Šentilj. Letos bodo začeto akcijo nadaljevali, hkrati pa reševali telefonsko omrežje v Podkraju, kjer je med krajani veliko zanimanja. Pravkar teče akcija zbiranja pristopnih izjav.
Najbolj pereč problem v tej krajevni skupnosti pa je vsekakor kanalizacija. Dokumentaeijo zanjo so pričeli zbirati že leta 1982. Vendar so roki pridobivanja potrebnih soglasij nerazumljivo dolgi, saj kljub vsestranskemu prizadevanju še do danes niso uspeli dobiti potrebnega dovoljenja. Tudi s ponudbami projektiranja kanalizacije ni nič boljše. Od oktobra lani so
^mmsm^mmmsifsmm
prejeli le ponudbo Projektivnega biroja, ostali pa še do danes niso odgovorili. Seveda je treba poudariti, da so projekti zelo dragi, kar pomeni, da bodo skoraj vsa referendumska sredstva porabili za pridobitev dokumentacije. Težava je tudi v tem, da je za kraj Kavče izgradnja kanalizacije izredno zahtevna, kar je prav tako vzrok, da ponudb ni. Podobno velja tudi /a Podkraj I., k jer bodo gradbeno dovoljenje sicer dobili, vendar le pogojno, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava v Šoštanju.
Nadvse zanimiva je tudi ugotovitev, da so graditelji v naselju co-ning v Podkraju plačali komunalni prispevek stavbno-zemljiški skupnosti. Sredstva so porabili, večina del pa ni bila opravljenih in so ostala na ramenih krajevne skupnosti. Graditelji so od stavb-nozemljiške skupnosti zahtevali pojasnilo o porabljenih sredstvih, toda odgovora niso prejeli. Zapiši-mo še, da imajo organi tamkajšnje krajevne skupnosti v zvezi z izgradnjo kanalizacije sicer veliko pripomb na osnutek načrta samoupravne komunalne skupnosti. Menijo, da načrt ne ustreza dejanskim potrebam krajevne skupnosti, temveč je to načrt strokovnih služb in izvajalca. Obvezno bi moral načrt vsebovati najprej referendumski program in šele potem ostala dela. Upoštevati bi morali vrstni red načrtovanih potreb (vodovod, kanalizacija, ceste, toplifikaeija). Nadalje sprašujejo, kaj je z denarjem predvidenem v družbenem načrtu za obdobje 81—85 za potrebe krajevne skupnosti. In končno predlagajo, da bi strokovne službe sisa morale potrebna sredstva za pridobitev dokumentacije izločiti od skupne referendumske vsote. Pa tudi pridobivanje soglasij bi kazalo prenesti na strokovne službe, ker je za vodstvo krajevne skupnosti, ki nima redno zaposlenih delavcev, velika obremenitev.
O tej problematiki, ki zadnje čase pesti krajevno skupnost, so razpravljali tudi na nedavnem skupnem sestanku predsedstva krajevne konference SZDL, sveta krajevne skupnosti in osnovne organizacije zveze komunistov. Sklenili so, da bodo s celotno problematiko seznanili izvršni svet občinske skupščine, z željo, da skupaj in kar najbolj uspešno razrešili nakopičene težave. Krajani se namreč močno bojijo, in to upravičeno, da referendumskega programa zaradi prej navedenih nerešenih vprašanj ne bodo mogli dokončati. Tudi zato, ker imajo na voljo le 1.600.000 dinarjev, za vsa načrtovana dela pa bi potrebovali najmanj deset milijonov, sem pa ni všteta kanalizacija v Kavč ih. Zato so vse glasnejše pripombe, da za neuresničene naloge ni odgovorna samo krajev-
Ob obisku krajevne skupnosti Podkraj—Kavče nam je predsednik sveta Franc Vedenik med drugim povedal:
»Vse naše pripombe, ki smo jih doslej poudarili na raznih sestankih zvenijo kot kritika. Toda menimo, da to ni. Želimo le dokazati dejansko stanje in izraziti naše želje, do katerih smo brez dvoma upravičeni. Vse to smo bili pripravljeni sami uresničiti, toda naleteli smo na težave, ki so bile za nas pretrd oreh. Zato upravičeno pričakujemo pomoč občinskih organov in služb sisa. Naj poudarim, da s tem rešujemo osnovne življenjske potrebe krajanov, še zlasti zato, ker se ti močno razlikujejo od razvitejših krajevnih skupnosti. Prav zato želimo, da našim vprašanjem prisluhne tudi občinski izvršni svet. Poudarjamo pa, da v spre-
na skupnost, temveč tudi občinske strokovne službe in sis. Za aktivi-stično delo v krajevni skupnosti pa menijo, da postaja vse manj cenjeno, proračunskih sredstev za delo organov ni in še ta porabijo za druge dejavnosti. Skratka, delo je breme le nekaterih prizadevnih posameznikov. Zal se prav zaradi teh nakopičenih težav pojavljajo še odstopi vodilnih v krajevni skupnosti. Čutijo se zapostavljene, premalo je tudi pomoči s strani strokovniji služb in drugih občinskih dejavnikov. Na drugi strani pa je potrebno poudariti, da so kljub naštetim težavam krajani še vedno pripravljeni zavihati rokave in prostovoljno poprijeti za vsako delo. Tako so v zadnjih treh letih opravili 12.000 prostovoljnih delovnih ur in prispevali precej denarja.
B. Mugerle
membo referendumskega programa naše krajevne skupnosti nikakor ne pristanemo.«
"l udi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Vedenik razmišlja o odstopu
1. marca 1984
* Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
nas cas * stran 7
Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj
Pripravljajo se za tekmovanje
Iščemo najstarejšo fotografijo
■nii * mm MiHMi
Tole staro fotografijo Hude luknje nam je prinesla Miloj-ka Mohor iz Bevč. Naši očetje in dedi so z veliko navdušenja uredili jamo za obiskovalce, pozneje pa je bila ta pridobitev zanemarjena. Huda luknja pa je v vsej svoji veličini sedaj dostopna le jamarjem. Za primerjavo smo naredili še fotografijo v teh zimskih dneh.
Dragi bralci, pobrskajte malo med svojimi fotografijami. gotovoje med njimi tudi precej takšnih, ki prikazujejo zanimive dogodke, kraje in običaje iz naše doline v preteklih desetletjih. Vse objavljene fotografije honoriramo.
Za pust brez karnevala
Rudarski oktet - srečno
Še nekaj dni nas loči do Pusta, to je Sas za veselje, za smeh in dobro voljo, ki nam je še kako potrebna.
V Titovem Velenju je bil že običaj, da se je po ulicah mesta predstavil pustni karneval, ki ima zelo veliko oboževalcev in skoraj ni družine, ki si ne bi ogledala pustnega sprevoda.
Turistično društvo Titovo Velenje je doslej še vedno podprlo, lahko rečemo tudi svojo veliko turistično prireditev; izvedli pa sojo krajani celotnega mesta, največ pa jih je bilo iz krajevne skup-
nosti KS Staro Velenje, od koder pustni karneval tudi izvira.
Zakaj letos ne bo karnevala?
Miha Velanci, — Toni Hercfeler (eden glavnih organizatorjev v Karnevalu) je povedal, da ni več »gajsta« med krajani, ki so doslej pripravljali karneval v Titovem Velenju. Tudi kulturna skupnost nima veliko posluha za to prireditev, pa čeprav je med najbolj obiskanimi.
Ko smo v teh oredpustnih dneh dre-gali v »Tonija Hercfelerja« — Miha Va-
lencija je dejal: »Pošteno povedano, v sedanjem času, ko so zamrznili vse cene, je še meni zamrznila vsa dosedanja pustna volja. Letos je »kiksov in grehov«, ki bi jih lahko oziroma morali obdelati v pustnem karnevalu zelo veliko. Toliko jih je, da bi lahko priprav ili dva ločena pustna karnevala, pa še bi jih veliko ostalo za izvoz.«
Pustnega karnevala torej ne bo. Krajani Starega Velenja pa so zato pripravili v izložbi železnine v Starem trgu razstavo pustnih fotografij. Tako si lahko na slikah ogledamo, kakšen je bil v Titovem Velenju pustni karneval prejšnja leta. L. O.
V zadnjih februarskih dneh so se proslave vrstile ena za drugo. Na svečanosti ob 40. letnici smrti Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju so godbeniki, recitatorji, solisti ter člani mešanega pevskega zbora Gorenje in Svobode Šoštanj izvedli kantato Blaža Arniča Moje pesem ni le moja pesem.
Ubranega petja mešanega pevskega zbora Svobode Šoštanj so gotovo ljubitelji lepega zborovskega petja v naši občini prisluhnili že kdaj prej, saj skoraj ni večje prireditve, kjer pevci tega zbora ne bi zapeli. Prihodnje leto bo praznoval ta zbor majhen jubilej — 15. letnico delovanja!
Danes v njem prepeva 45 pevcev, različnih starosti in poklicev. Prepevajo vse vrste pesmi, od umetnih, lepih slovenskih narodnih viž, lotili so se že tudi težkih renesančnih. ,,Če se ozremo na 15 letno prehojeno pol, smo lahko zado-
(Ob prvem samostojnem koncertu v petek, 24. februarja v Domu kulture)
Ni se lahko predstaviti javnosti, posebno ne na samostojnem celovečernem koncertu, kjer zbrano občinstvo pričakuje pri vsakem tonu, pri vsaki frazi, pri vsakem akordu skrajno izurjenost in natančnost. Take težke naloge in odgovornosti se je prvič v petih letih obstoja lotil v velenjski občini že znani Rudarski oktet.
Vrli pevci pa so se dostojno predstavili in primerno zasedeno dvorano Doma kulture prepričali, da so se naloge lotili z vso resnostjo in odgovornostjo.
Pred dokaj strogim vodstvom svojega umetniškega vodje Ludvika Glavnika so zapeli 20 pesmi, razdeljenih v tri dele: narodne in delavske, rudarske in borbene ter umetne pesmi drugih narodov. Verjetno ta razdelitev ni sad najbolj tehtnega premisleka, saj so fantje pokazali dovolj vzdržljivosti in bi koncert lahko odpeli tudi v dveh delih, vsebinska razdelitev pesmi pa tudi ni bila najbolj rahločutna.
Gotovo je začetna trema vplivala na sorazmerno plahe interpretacije ljudskih in delavskih pesmi v prvem delu koncerta. Neenakomerna »korajža« je vplivala tudi na občasno izstopanje posameznih pevcev, na nekatere labilne zaključke fraz in ritmične nejasnosti.
V drugem delu pa je oktet za-zvenel bolj homogeno. Čeprav
Alojz Kajba
voljni. Nastopov in gostovanj je bilo v tem času resnično mnogo. Zapeli smo povsod kamor so nas
nekatere pesmi tega dela koncerta kot kompozicije ne prenesejo tehtnejše ocene, je prav, da jih je kot stanovske oktet tudi predstavil.
Mislim, daje Rudarski oktet v vsej svoji zvočni in interpretacijski zmogljivosti zazvenel šele v tretjem delu, kjer je pesem »Na trgu« najbolj izstopala. Zdaj smo se lahko najbolj prepričali o zmogljivosti okteta. Z lepo oblikovanim drugim basom, skoraj preveč nevsiljivim baritonom, včasih pretiranim in intonacijsko dvomljivim drugim tenorjem ter do-padljivim prvim tenorjem. Pohvaliti je treba tudi oba solista — basista Toneta Šporina in tenorista Franca Bahčiča, ki sta pokazala. da si bo oktet lahko privoščil še več solističnih pesmi.
Ves program je okusno in nevsiljivi) povezovala recitatorka Mira Čretnik . pevcem in umetniškemu vodji pa so bile podeljene Napotnikove bronaste značke za petletno delo na amaterskem glasbenem področju v okviru Rudarskega okteta.
Rudarski oktet je torej zakoračil med tiste amaterske skupine, ki so dovolj smele, da se predstavljajo javnosti s celovečernim nastopom. Seveda ob tem prvem koraku ne smemo pričakovati že vrhunsko kvaliteto, vendar ob petkovem koncertu lahko ugotavljamo, da bo Rudarsko oktet ob vztrajnem delu na področju homoge-nejše vokalizacije in zlasti glasovne izobrazbe, smelejše interpretacije in tehtnejšem programu ob svojih dispozicijah napravil še precej korakov naprej. Zato mu zaželimo: SREČNO!
Ciril Vertačnik
povabili. Ni prireditve v naši občini, kjer ne bi nastopili. Slišali so nas ljubitelji ubranega zborovskega petja izven občinskih meja, celo v Avstriji in Italiji. Povsod so naš trud poslušalci nagradili z burnim ploskanjem. Sodelovali smo tudi na nekaterih tekmovanjih. Da smo dobro delali, potrjujejo tudi priznanja in diplome, ki jih ni malo," je povedal predsednik mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj Alojz Kajba. Od uspehov naj omenimo le prvo mesto v svoji skupini v radijski oddaji Amaterski zbori pred mikrofonom, pred dvema letoma pa so na republiški reviji odraslih pevskih zborov osvojili bronasto plaketo.
Kot pravijo, so uspehi sad trdega in vztrajnega dela vseh. Gotovo bi se lahko ,,pohvalili" še s kakšnim večjim priznanjem, če se ne bi otepali z nekaterimi težavami. V preteklosti niso imeli stalnega zborovodja. Težko pa se zberejo vsi na vajah.
,,Naši pevci delajo v izmenskem delu, zato na vajah in tudi na nekaterih nastopih ne zapojemo vsi. Vsak od nas pa ima še družinske obveznosti. V svojih prostorih se zberemo dvakrat na teden v večernih urah. Za doseganje uspehov in rasti kvalitete zbora je treba ogromno vaj, ,,piliti" vsako pesem da(j časa, da izveni tako ko mora. Zbor je mešan, pevci pa prihajajo na vaje iz vseh krajev Šaleške doline, iz Gaberk, Šmartnega ob Paki, Konovega."
Poleg nekaterih nastopov, na katerih je mešani zbor že sodeloval, se pevci prav sedaj nadvse marljivo pripravljajo k republiško tekmovanje odraslih pevskih zborov v Mariboru, ki bo aprila letos. To srečanje je vsaki dve leti. Predlani so šoštanjski pevci na tem tekmovanju prejeli bronasto plaketo, na katero so še posebej ponosni. Da bi se tudi letos odrezali tako dobro, ali morda dosegli še boljšo uvrstitev, morajo vestno vaditi skoraj vsak dan. ,,Koliko se da, hodimo redno na vaje. Vendar je vse to za takšen nivo premalo. Kljub težkemu gospodarskemu položaju in stabilizaciji, bomo zaprosili za pomoč naše delovne organizacije. Te naj bi nam pomagale tako, da bi naši pevci dobili vsaj nekaj dni plačanega izrednega dopusta. Vadili bi namreč radi dopoldan in popoldan. V zboru prepevamo sami amaterji in ljubitelji zborovskega petja in kvalitete drugače ne bomo mogli doseči. Upamo, da bodo delovne organizacije prisluhnile našim težavam, mi pa jim bomo njihovo zaupanje povrnili vsaj z bronastim odličjem, če ne še z boljšo uvrsti, vi jo na tekmovanju v Mariboru."
Dr. Jože Vošnjak-Spominski zapis ob 150-letnici rojstva s;el. 8
Najpomembnejši pa je nesporno Vošnjakov dramski opus. V času, ko so nastajale Vošnjakove drame (1889 do 1894), je namreč slovenska dramatika močno zaostajala za razvojem drugih literarnih zvrsti. Pred Vošnjakom je slovenska dramatika poznala le Linhartovo Županovo Micko in Matička, pol stoletja kasneje se je pojavil Lestikov Juntez in Ogrinčeva veseloigra ,,V Ljubljano jo dajmo". Kasneje lahko med pomembnejše slovenske dramatike uvrstimo le Josipa Stritarja z dialogiziranimi ,,podobami" iz kmečkega in mestnega življenja, ki pa jih je šele v devetdesetih letih združil v petdejanko ,,Logarjevi". Pred Vošnjakom je pomemben dramatik le še Franc Škofič s tremi dramami, ki pa kljub kvaliteti niso doživele odrske uprizoritve. Vošnjak je s svojimi 11 dramskimi deli tako najpomembnejši slovenski dramatik od Linharta do Cankarja, ki je Vošnjaka seveda močno presegel.
Vošnjak se je za dramatiko začel zanimati že med študijem na Dunaju, saj je redno obiskoval dvorno gledališče, prebiral dra-matske klasike, pozneje pa se je redno seznanjal tudi s sodobnimi evropskimi tokovi v dramatiki. Od leta 1873 je bil skupaj z Valentinom Zamikom med najaktivnejšimi člani slovenskega Dramatičnega društva. S pisanjem dram je Vošnjak gotovo začel že vsaj v začetku osemdesetih let, saj je težko verjeti,
da je vseh 11 napisal od leta 1889 do 1894, ko so bile tc objavljene ali uprizorjene.
To dokazuje tudi dejstvo, da je že prva Vošnjakova drama ,,Pene", uprizorjena 10. marca 1889, krepko presegla čitalniške prigodnice, ki so do tedaj predstavljale skoraj edino zvrst izvirne slovenske dramatike. V njej je Vošnjak ostro obsodil nezdravo industrijsko naglico, beganje za lahkim dobičkom in obsodil kapitalizem nasploh. Glavni negativni junak dela je posnet po deželnem in pozneje državnem poslancu Fritzu Brandstatterju, ki je bil v sedemdesetih letih glavni nasprotnik narodnega gibanja na slovenskem Štajerskem.
Mnogi literarni zgodovinarji za najboljšo Vošnjakovo dramo štejejo ,,Lepo Vido", ki je bila objavljena leta 1893 in uprizorjena 22. marca isto leto. Odlika te drame je realistično izrisana podoba mlade meščanske ženske, ki se poroči na očetovo željo z nekoliko ostarelim družinskim dobrotnikom. Čeprav Vošnjak ni bil dovolj umetniško močan, da bi dobro zastavljeno zasnovo izpeljal do konca, pa je vendar ,,Lepa Vida" prva slovenska resnično psihološka drama. Vidino ravnanje je zlasti prepričljivo do tretjega dejanja, po njem pa Vošnjak Vido potisne v nezvestobo in nazadnje v smrt ter tako po nepotrebnem zaide v melo-dramatičnost.
Podobno lahko opazimo tudi pri ,,politični drami v petih dejanjih" Doktor Dragan. V njej upodobi Vošnjak znanega slovenskega politika iz začetka šestdesetih let dr. Lovra Toma-na. Ta v drami deluje do V. dejanja kot prepričljiv in celo privlačen lik sanjavega in lahkomiselnega človeka, ki je sicer pesnik a prav slab politik in se da zmesti ženskim čarom. Pod vplivom svoje zapeljivke glasuje proti interesom svojega naroda in zato dobi koncesijo za gradnjo železnice. V zadnjem dejanju pa Vošnjak skuša to njegovo potezo
Vošnjakovi	spomini
(1905—1906) so prva slovenska memoarska literatura. Lela 1983 jih je ponatisnila Slovenska matica
opravičiti in pusti svojega junaka umreti v trenutku, ko mu ljudstvo odpusti in ga slavi kot pesnika. Zadnje dejanje tako izvira iz tedaj že zastarele dramatske manire, da s smrtnim prizorom gledalca spravi z junakom.
Med najpomembnejše Vošnjakove drame sodi tudi štiridejan-ka Premogarji, ki ni bila objavljena, zato pa je 13. januarja 1894 doživela uprizoritev v ljubljanskem gledališču. Vošnjak je s Premogarji načenjal povsem novo snov v slovenski dramatiki; razmerje med kapitalistom in delavcem. Delo naj bi sicer opisovalo stavko v nekem belgijskem premogovniku, vendar so imena domača in tudi vzore zanj bi lahko iskali v domačih premogovnikih. Vošnjak je v dejanja obilno vpletal gesla in splošno znane ideje proletariata in njihovih nasprotnikov, kar deluje nekoliko neprepričljivo in nenaravno. Vendar ne moremo dvomiti, da si je Vošnjak prizadeval gledalce prepričati o upravičenosti boia proti kapitalu. Zal družbeno razmerje med delavcem in kapitalistom nekoliko zastre njun osebni obračun zaradi zapeljane žene delavca. France Koblar, znani poznavalec razvoja slovenske dramatike, kljub temu meni, da idejno ostrejše in učinkovitejše drame pred Vošnjakom in za njim ni napisal nihče, vse do Ivana Cankarja.
Z Vošnjakovimi dramami se je tako slovenska dramatika vsaj malo približala evropski. V
Slovensko dramo, ki je doslej temeljila le na šaljivih domislicah in domoljubnih spodbudah, je Vošnjak uvedel sodobna vprašanja o družbi in družini in razširil kompozicijo od enodejank do petdejank. V Lepi Vidi in Premogarjih je po Ibsenovem vzoru na slovenskem odru preizkusil tudi možnost družbeno kritične drame in v tem pogledu prehitel tudi druge literarne zvrsti. Vsekakor pa je Vošnjak s svojo dramatiko predhodnik moderne slovenske drame, ki je s Cankarjem dosegla evropsko raven.
NAMESTO SKLEPA
Doslej smo ob opisu Vošnja-kovega javnega delovanja že lahko ugotovili, da sodi med najpomebnejše Slovence svojega časa, kljub mnogim slabostim in meščanskim predsodkom, ki izhajajo iz njegovega realnega družbenega položaja. Namesto, da bi ob koncu tega dela članka strnili vse tisto, kar je bilo o njem že povedano, bomo raje tako zarisano podobo dr. Jožeta Vošnjaka utrdili še z novimi podatki.
Raziskovalca Vošnjakovega delovanja preseneti predvsem izjemna plodnost in raznovrstnost njegove publicistične dejavnosti. Podrobneje smo že omenili Vošnjakove literarne poskuse in socialne spise. Poleg teh je Vošnjak napisal še vrsto drugih krajših in daljših član-
kov. knjig in političnih brošuric. Kolikor sem doslei lahko ugotovil šteje Vošnjakova bibliografija kar 201 enoto. Vendar je izdelana bibliografija popolna le za obdobje od leta 1860 do 1872 (do tedaj šteje 120 enot) medtem, ko so za obdobje do njegove smrti leta 1911 ugotovljeni le najpomebnejši članki. Podrobno in dolgotrajano iskanje Vošnjakovih člankov v slovenskem časopisju bi število njegovih bibliografskih enot gotovo še podvojilo.
Največje število Vošnjakovih tekstov obravnava različna politična vprašanja^pogosto pa se je loteval tudi različnih gospodarskih tem. TaKo je prvi med Slovenci pisal napr. o streljanju proti toči in v Visolah pri Slovenski Bistrici tudi uspešno poizkušal to novost. Leta 1873 je pri Mohorjevi družbi izšla njegova knjiga Umno kletarstvo, ki je ob izidu predstavljala najobsežnejše izvirno slovensko delo o vinogradništvu.
K njegovi publicistični dejavnosti spada tudi sodelovanje pri ustanovitvi gospodarskega tednika Slovenski gospodar leta 1867, političnega časnika Slovenski narod leta 1868 in slovensko usmerjenega Sudst.i-risehe Post leta 1881. Posebno vidno je bilo njegovo sodelovanje pri Slovenskem narodu. To dokazuje že dejstvo, da je tvrdka. ki je Slovenski narod izdajala ob ustanovitvi nosila ime >Dr. J. Vošnjak in drugi*.
8. stran * nBS CSS
STRAN MLADIH
Titovo Velenje *
1. marca 1984
ANKETA
Knjiga -prijateljica in izobraževalka
Letos so na vseh osnovnih šolah velenjske občine najpri-dnejšim bralcem podelili Kaju-hove bralne značke. Mineva namreč 40 let smrti narodnega heroja, pesnika in domačina Karla Destovnika Kajuha. Ob tej priložnosti so učenci pripravili krajše kulturne programe, medse pa so povabili pesnike, pisatelje, ilustratorje, urednike glasil ter gledališke skupine. Povsod je bilo prisrčno, seveda zanimivih vprašanj bralcev in šaljivih odgovorov gostov ni manjkalo. »Kaj menite o bralni znački, knjigi?« smo povprašali nekatere pridne bralce:
Peter Bizjak, 8. razred OS bratov Letonje Šmartno ob Paki: »Za Kaju-hovo bralno značko tekmujem že osem let. Danes sem prejel poleg /.late značke še posebno Kajuho-vo priznanje in zbirko njegovih pesmi. Od vseh do sedaj prebranih del mi je bila najbolj všeč knjiga Pod svobodnim soncem. Z branjem knjig koristno izkoriščam prosti čas. si bogatim besedni zaklad in se marsikaj naučim.«
Emica Urlep, 4. razred OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj: »Knjiga je moja prijateljica že od prvega razreda dalje. Vedno jo rada vzamem v roke. Seveda sem se takoj vključila med bralce naše šole. doma pa imam že vse štiri Kajuhove bralne značke. Moja najljubša knjiga je Ovčar Runo. Po vsaki prebrani knjigi sem bogatejša za kakšno dogodivščino, znam bolje kaj napisati. Ker mi osvojena bralna značka mnogo pomeni, bom rada posegala po knjigah, saj bi rada svojo zbirko bralnih značk povečala.« Danica Hrastnik, 7. razred OŠ bratov I,e-tonje Šmartno ob Paki: »Na podelitvi sem danes prejela srebrno Kaju-hovo bralno značko. Doma
pa imam že pohvalo, cicibanovo, bronasto. Sem redna obiskovalka šolske knjižnice in knjižnice v krajevni skupnosti. Tudi doma imam manjšo knjižnico s starimi povestmi, ki jih tudi zelo rada prebiram. Od vseh prebranih knjig pa mi je bila najbolj všeč Koča strica Toma.
Marko Korelc, 8. razred OŠ Antona Aškerca: »Med pridne bralce Kajuhove bralne značke sem se vključil pred štirimi leti. Izbor knjig mi je zelo všeč. Rad berem romane, zgodovinske povesti. Letos smo imeli na izbiro sedem različnih avtorjev, prebrati pa smo morali pet knjig ter se naučiti dve Kajuhovi pesmi. Najbolj mi je bila všeč knjiga Ukradena mladost. Kajuha pa sem že prej rad prebiral. Letos smo povabili na svečano podelitev goste, urednika Cicibana Boža Kosa, urednika Kurirčka Janeza Kajzerja in urednika Pionirja Igorja Rongi-ka.«
Marta Praun-seis, 8. razred OŠ Antona Aškerca: »Knjigi Gimnazijka in Ukradena mladost sta bili najljubši knjigi, ki smo jih morali prebrali za letošnjo Kajuhovo bralno značko. Letos smo se še posebej potrudili, saj smo danes prejeli zlate bralne značke. Do sedaj sem osvojila pet bralnih značk. Ljubezen do knjige, moje zveste prijateljice, čutim odkar znam brati. Tudi v prihodnje bom svoj prosti čas zapolnila z branjem knjig.«
Rad govori o lovstvu
Obiskali smo Jožeta Koželja, lovca iz Florjana pri Šoštanju. Je velik ljubitelj narave in divjadi, lovec že več kot 30 let. Z lovom so se ukvarjali že njegovi strici, tako da je ta strast po lovu že nekje v rodu. Še kot mlad fant je hodil s stricem na lov in preganjal divjad. Pri 16. letih so ga sprejeli v lovsko družino Kozje Šmarje pri Jelšah.
Tako seje pričelo njegovo pravo lovsko življenje, življenje z naravo, ki je polna skrivnosti in nenehnih presenečenj. Nemalokrat se je kot lovec znašel v težkem položaju, v boju z divjadjo, z naravo. Ob pripovedovanju zgodb iz svojega lovskega življenja ne pozabi povedati, da je lov in s tem lovec odgovoren do narave kot celote. Seveda pa je cilj lova danes drugačen kot je bil v preteklosti. Danes bi lahko lov označili kot športno doživljanje v naravi, zbiranje trofej . . . medtem ko je v preteklosti lov omogočal preživetje človeka. Vsekakor je lov človekov najstarejši poklic.
Že nekaj let je vključen v l.D Šoštanj-Smrekovec. ,,To društvo dosega velike uspehe. Poleg dobrega in skrbnega gojenja in krmljenja divjadi, imamo tudi visoke številčno odstrele." Vedno več je mladih, ki se odločajo za to dejavnost. In kako postaneš lovec? ,,Lovec postaneš kot kandidat pripravnik. Priprava traja 2 leti. V tem času moraš narediti lovski izpit, ki pa je
precej težak," pravi naš sogovornik. ,,Poznati moraš vse skrivnosti narave, vedeti kdaj lahko loviš in kdaj ne — skratka, obvladati moraš vse v zvezi z lovstvom."
Jože Kožel j
Koželj rad in veliko govori o lovstvu, saj mu v tej njegovi 30-letni praksi res ne manjka znanja in zgodb. Doni ima veliko in bogato trofejo rogov, ki mu ko zaokrožuje velik jelen, katerega se rad spominja. ,,Bilo je ravno na dan mrtvih. Obiskal sem grob padlih borcev in
ko sem šel malo naokrog, sem zagledal jelena. 2e vseskozi sem si ga želel in dobil sem ga ravno na dan mrtvili. Zato mi jc ta jelen še toliko bolj ostal v spominu."
Ima tudi veliko predavanj, predvsem med otroci, v šoli v naravi. Seveda otroke najbolj pritegne to, da jim čim bliže predstaviš lov, da jih opozoriš na razne nevarnosti, jim poveš marsikaj zanimivega, kot npr. to, kar je še posebej poudaril, da ne smeš nikoli vzeti v gozdu osamljenega mladiča, kajti vsak mladič ima mater, le da je mogoče tisti trenutek ni zraven.
Seveda pa je biti lovec včasih tudi zelo naporno. ,,Najtežje je v zimskem času," pravi naš sogovornik, ,,ko moramo visoko v gorah, v snegu in mrazu prežati na divjad in delati sledi." Ta napor in trud pa se pozabi že ob prvem večjem uspehu. Zelo staro pa je že tudi mnenje med ljudmi, da lovec zna lagati in da mu ni vse verjeti. ,,Če greš na lov za divjadjo, imaš o tem veliko povedati. Večkrat se zgodi, da moraš velikokrat po istih sledeh za isto živaljo. Tu se ti nabere veliko gradiva za pogovor in kdor o tem ne ve nič, se mu zdijo tc zgodbe neresnične."
O tem kaj bo z družinsko tradicijo si ne dela skrbi. Tudi njegov sin je velik ljubitelj lova, v katerem lovec preizkuša svoje sposobnosti in razum.
Renata Vrčkovnik
Planinska sekcija Škale
Planinarijo cele družine
Osnovna šola v Skalah še danes opravlja tisto poslanstvo, ki ga je nekdaj imela šola na vasi: je je središče kulturnega, političnega in društvenega življenja. V njeni telovadnici, okrašeni z državno, republiško in planinsko zastavo, so se 11. februarja zbrali tudi člani planinske sekcije na občnem zboru.
Krajani Škal dobro delajo. Vzrok za to je enostaven, kajti veliko
se povezujejo in sodelujejo. Tudi planinska sekcija je zelo delovna, vključuje osnovnošolce, mladino in starejše. S planinarjenjem so se začele ukvarjati cele družine.
Tudi planinci iz Škal so se udeležili pohoda na Stol. se odpravili na trim pohod na Paški Kozjak. se povzpeli na Boč in Uršljo goro. odpeljali na Gorenjsko ter šli na Zelenico in Begun-jščico. V času cvetenja narcis so obiskali Golico, poleti so se povzpeli na Raduho, mladinci pa so si organizirali še izlet na Triglav. Zelo dobro dela pionirski planinski krožek, ki ga še vsa leta uspešno vodi Pavla Lipnik. Člani planinske sekcije so v letu 1982 obnovili markacije od Graške gore preko Razborja do Zavo-denj. Leto kasneje so se udeležili delovne akcije čiščenja okolice koče na Paškem Kozjaku.
MGA Nazarje
Mladi
spet delavni
V splošno prizadevanje pri reševanju stabilizacijskih in vsakodnevnih težav se zelo aktivno vključujejo tudi mladi delavci v TOZD MGA Nazarje. Ker nastajajo zaradi večkratne težave z dobavo raznih materialov in drugih polizdelkov v proizvodnji manjši zastoji, so izdelki včasih nekompletni ali neembalirani. Da bi se to delo opravilo brez nadurnega dela. se v to delo organizirano vključujejo mladi s prostovoljno organizirano akcijo.
Člani osnovne organizacije MGA so 2. februarja zaembalirali preko 1000 kom gotovih izdelkov in opravili še nekaj predmontažnih del. To ni bila njihova prva delovna akcija, obljubljajo pa. da tudi ne zadnja.
Da ne bi bilo vse samo delovno, so čez 14 dni organizirali na odlično pripravljeni sankaški progi na Poljanah pri Rečici sindikalno prvenstvo v sankanju. Zmagal je Stane Kolenc. drugo mesto je zasedel Ciril Kader, tretje pa Slavko Nadlučnik.
Slavko Nadlučnik
Letos se bodo sekcije še bol j kot doslej vezale na matično društvo in obratno. Seveda pa je sekcija v Škalah tudi za letos pripravila svoj program. Udeležili so se že spominskega pohoda na Graško goro, v aprilu bodo odšli na Kre-mžaijev vrh. v juniju bodo obiskali Menino. v juliju Ojstrico in Planjavo: V avgustu pa bodo odšli na dvodnevni izlet na Sleme, Mojstrovko in Kanin.
Med šolskim letom, razen pozimi. bodo imeli pionirji planinci vsak mesec izlet po Šaleški ali Savinjski planinski poti. Želijo, da bi se teh izletov udeležili tudi starši. O delu krožka je spregovorila pionirka— pianinka. Vanj je vključenih 45 pionirjev. Hodili so po Šaleški planinski poti in se učili odnosa do narave, obnašanja na planinskih poteh, o opremi in prehrani. Izvedli so pet izletov. S tremi ekipami so sodelovali na orientacijskem tekmovanju, pohodu po obronkih Lubele v sodelovanju s komisijo za Šport in rekreacijo ter Zvezo rezervnih vojaških starešin. V dveh etapah so prehodili pot do Hude luknje do Za vodenj. Teh izletov se je udeležilo 26 mladih planincev. Skupaj s planinsko sekcijo Škale so se mladi udeležili izleta na Golico in Raduho. Njihova doživetja so bila prijetna. Še posebej razburljiv se jim je zdel spust z Raduhc, kjer so se prvič srečali s pletenicami. Ta planinski krožek
je lansko leto prejel od matičnega društva priznanje.
Na občnem zboru pa so podelili društveno priznanje. Prejel ga je 70-letni planinec Nace Mravljak. Novi predsednik planinske sekcije pa je postal Karel Sitar.
Občni zbor so zaključili z ogledom diapozitivov, kijih je predvajal Franc Cjsteršek. S prijetnim besedilom in odličnimi posnetki je pokazal planinsko cvetje, popeljal navzoče po gorah Italije, Švice, Češke, Avstrije, Jugoslavije in Slovenije. Taka predavanja so na planinskih srečanjih obogatitev in spodbuda ter vabilo za hojo po gorah.
Julijana Hočevar
Kajuhove bralne značke
Preteklo sredo je bilo na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki zelo slovesno. Učenci so imeli kulturni dan. Ob tej priložnosti so najpridnejšim bralcem na šoli podelili letošnje Kajuhove bralne značke. Prejelo jih je nekaj več kot 200 učencev, kar sedern od teh pa je poleg značke prejelo še posebno Kajuhovo priznanje in zbirko njegovih pesmi. Gostje kulturnega dne šmarških učencev so bili sodobni pisatelj Tone Partljič, režiser in dramski igralec Bogomir Veras ter še nekateri drugi gostje. Kulturni dan pa je popestrila še gledališka skupina Gledališče pod kozolcem z Linhartovo Županovo Micko.
Značke, diplome in priznanja je prejelo na OŠ Anton Aškerc 750 učencev, kar 40 pa je takšnih, ki tekmujejo že vsa leta. Ker letos mineva 40 let pohoda XIV. divizije na Štajersko in smrti Karla Destovnika-Kajuha, so učenci ta kulturni program posvetili prav njemu, pesniku Kajuhu.
Na pobudo kluba OZN na šoli, so lansko leto zbrali slovenske knjige za zamejske Slovence v Avstriji, letos pa so na prireditev povabili zamejske Slovence v Italiji in tudi njim podarili knjige.
Na prireditev so povabili še goste, urednike slovenskih mladinskih revij. To so urednik Cicibana Božo Kos, urednik Kurirčka Janez Kajzerin urednik Pionirja Igor Rongiko. Srečanje in pogovor z njimi je bil za vse učence zelo zanimiv in težko pričakovan dogodek.
Literarni krst" na Konovem
ft
Včasih je tudi takšen prodoren, neuničljiv veter blagodejen za človekove misli kot balzamovo mazilo. Morda se prebudiš iz včasih nerazumljive otopelosti, sive rutine vsakdana in takrat si zaželiš utrinek estetskega v porajajočem se večeru.
Vztrajen veter je bil torej naš naključni sopotnik, ko smo v soboto, 11. februarja nekaj minut pred sedmo zvečer literati Konove-ga v mali dvorani Doma krajanov nestrpno pročakovali, koliko obiskovalcev sc bo odločilo, da preživi z nami 1. literarni večer. Nestrp-
nost in rahel, utripajoč strah sta bila odveč, kajti dvorano so krajani napolnili proti našim pričakovanjem.
Uvodni akordi Balade za Adeli-no Richarda Claydermana so se iz kasetofona nežno pritihotapili v tišino večera. Ob Člaydermanovi lirični glasbi so svoja dela predstavili: Kostja Selan, Danica Pu-statičnik in Rozika Canč — vsi poezijo; Vikica Miklavžina in Tatjana Knez pa sta predstavili pro/ne izsledke. Pismi Rozike Canč je na klavirju spremljala osmošolka Saša Brišnikova.
Na koncu, ko smo ostali sami, smo v polkrogu ,,pretresali" naše režiserske zamisli tudi z Dušanom Brešarjem, članom odbora za literarno dejavnost iz Velenja, ki se je kljub vetrovnemu pišu odločil, da preživi večer med našimi pesniki in prozaisti.
In ko odhajaš v noč, se porodi misel: vsem raznolikim človeškim željam in življenjskim nazorom nismo mogli zadovoljiti. Toda, če sc je vsaj peščica nasmehnila pri sebi in pomislila: ,,Bilo je prijetno!", je bil naš trud bogato nagrajen.
Tatjana Knez
»Metulji" Iva Stropnika Spiritusa
Potopim se v svojo senco takole čez dvajst let .. . življenja, ja!
ko bomo tihi in dobri nazaj gradili svojo nabrušeno razdeja-nost.
se vprašam: zakaj in kako bo z utripi naših src? zvem! le v kaj naj veruje lačen človek? na kriipotju nas bodo srečali s konji, in nekateri bodo šli levo, drugi pa desno, le nekateri bodo hoteli nazaj . . .
Pesem nosi naslov Spirituala I in je le drobec iz pesniške zbirke Iva Stropnika Spiritusa, Zlati metulji. Pesmi je zbral prof. Andrej Rozman, opremil Andrej Krevzel, založila in izdala pa sozd Rek Franc Leskošek-Luka, DO RLV. Izdajo pesniške zbirke so denarno podprli: Občinska kulturna skupnost Velenje, Ob-
Ivo Stropnik Spiritus
činski sindikalni svet, CSŠ Srednja rudarska šola in Zveza kulturnih organizacij Titovo Vele-
nje. Izšla ie v nakladi 600 izvodov.
,,Moja poezija sodi v post modernizem in ni samo igra z jezikom ampak sporočilo, ki išče in vrvi v mladostno resignacijo. V njej so pesmi z rudarsko, ljubezen,ko in socialno ••■matiko. Zbirko sem naslovil Zlati metulji. Ne slučajno. Metuljček nastane iz gosenice. Mislim, da je naslov povsem primeren za prvenec. To so skice, iz katerih bom mogoče še kdaj naredil globljo poezijo, mogoče iz motivov celo novelo. Ta poezija nosi v sebi stvari, ki so močne v izra/ih in nc toliko v prispodobah," pravi mlad velenjski poet, ki mu je uspelo, prvemu v občini, izdati svojo pesniško zbirko.
ho pa se ne ukvarja samo s poezijo. Privlači ga tudi proza, dramatika. Začel je že v osnovni šoli. V glasilu je bila včasih objavljena tudi kakšna njegova pesem. Potem pa smo jo lahko prebrali tudi v Našem času, v
Mentorju, Dialogih. V revijah, kjer se odraža poezija pišoče generacije.
In od kod ime Spiritus? ,,Ze v osnovni šoli sva si s prijateljem pripovedovala tujke in ugibala njihov pomen. Nekoč sva prišla tudi do besede spiritualnost — duševnost, ki mi je zelo ugajala. Graditev poezije kuješ v svoji notranjosti." Zbirko je posvetil Goci.
Vzorniki? ,.Vzornikov pravzaprav ne smeš imeti, ker jih potem posnemaš. V oceni mi je očitano, da sem se zgledoval po Kocbeku in Sartru, predvsem po zbirki Gnus. Vendar kopiral vsekakor nisem. Poznam ga pa. Mogoče potem res podzavestno uporabiš kakšno njegovo misel, seveda z drugačnimi besedami".
Spremlja slovensko sceno. Najraje ima Pavčka. Vedno je dobre volje. Rad se smeje. O njem bomo še veliko slišali.
mkp, s. v.
1. marca 1984
* Titovo Velenje
OBVESTILA
it stran 9
TGP PAKA
hotel golte
VABI


DEŽURSTVA
v torek, 6. marca, ob 20. uri. Zabaval vas bo DUO Gradišnik. Vstop prost.
Vljudno vabljeni!
ZKZ MOZIRJE
TOZD TRGOVINA IN GOSTINSTVO
nudi v novem kmetijsko preskrbovalnem centru v Ljubiji pri Mozirju	_
—	gradbeni material
—	vodovodni material
—	toplovodni material
—	umetna gnojila
—	krmila
—	orodja in stroje za kmetijstvo
—	specialna orodja za obrt in industrijo
—	stroje za obrt in industrijo
—	elektro material
—	belo tehniko
—	akustiko
—	delovna zaščitna sredstva
—	rezervne dele za kosilnice in molzne stroie
—	repro material za potrebe vrtnarstva in cvetličarstva
V	samopostrežni prodajalni se lahko oskrbite z živili, tekstilom, gospodinjskimi potrebščinami in gospodinjskim plinom.
V	kratkem bomo pričeli s prodajo tehničnih plinov kisik-ace-tilen in C02.
Za ogled in nakup se priporočamo!
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VE-I.KNJE:
ČETRTEK, l. marca, dnevni dr. Markovičeva. nočni dr. Lešnik
PETEK, 2. marca, dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Marolt
SOBOTA, 3. marca, glavni dr. Grošelj, notranji dr. Gusičeva
NEDELJA, 4. marca, glavni dr. Grošelj, notranji dr. Gusičeva
PONEDELJEK, 5. marca, dnevni dr. Zičkar, nočni dr. Markovičeva
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
SOBOTA IN NEDELJA, 3. in 4. marca dr. Radenko Lubarda Sta-netova 32 Titovo Velenje
DEŽURNI. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK l. marca dr. Dovšak PETEK, SOBOTA in NEDELJA 2., 3. in 4. marca dr. Pir-tovšek
PONEDELJEK, 5. marca dr. Dovšak
TOREK IN SREDA 6. in 7. marca dr. Stupar
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 2. marca do 9. marca Franc Blatnik dipl. veterinar Prešernova 22 c, Titovo Velenje, telefon 852-253.
ZTKO Velenje
SEJA
V ponedeljek, 5. marca se bodo na sejo segli člani predsedstva Zveze telesno kulturnih organizacij občine Velenje. Med drugim bodo poslušali poročilo strokovnega sveta za športno rekreacijo in strokovnega sveta za šolski šport. Spregovorili bodo tudi o finančnem planu le organizacije ter letnem načrtu za leto 1984. Seveda pa bodo na seji obravnavali še vrsto drugih pomembnih zadev.
V decembru 1983 so ob poslopju Servisa GORENJE na Celjsk? 5 a v Titovem Velenju
odprli
MODELEN
RAZSTAVNO-PRODAJNI CENTER GORENJE
V PRIVLAČNO UREJENEM RAZSTAVNO-PRODAJNEM PROSTORU SO VAM NA VOLJO IZDELKI VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ GORENJA, ZARADI DOPOLNJEVANJA PA TUDI NEKATERI IZDELKI DRUGIH PROIZVAJALCEV:
N
VELIKI IN MALI GOSPODINJSKI'APARATI, KUHINJE, KOPALNIŠKA OPREMA PA VSE DO STAVBNEGA POHIŠTVA IN APARATOV ZA VARJENJE.
Nazoren prikaz izdelkov bo posebej dobrodošel vsem, ki opremljate kuhinjo ali kopalnico. Postregli vam bodo tudi z nasveti za čim bolj funkcionalno ureditev prostora.
Pokličite ali obiščite razstavno-prodajni center GORENJE na Celjski 5 a v Titovem Velenju, tel. št. 852-116
i

V HOTELU VESNA
ODDAMO LOKAL ZA KOZMETIKO IN PEDIKURO
70 m2, prazen ali po dogovoru opremljen; možnost dobrega zaslužka!
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Zdravstveni center Velenje, tozd Bolnišnica Zdravilišče Topolšica, 63326 Topol-šica.
SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST
Odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje
Na podlagi 94. do 104. člena Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev za delavce, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih v občini Velenje objavljamo
RAZPIS
posojil za gradnjo stanovanjskih hiš in adaptacijo ter rekonstrukcijo stanovanj
v skupnem znesku 2.700.000,00 din
Prošnje za namenjena posojila lahko vložijo delavci ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih občine Velenje in da živijo v težavnih stanovanjskih razmerah do 15. marca 1984 na naslov: Obrtno združenje Titovo Velenje, Foitova 2 Poleg prošnje morajo interesenti predložiti še naslednjo dokumentacijo:
—	gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje za adaptccijo ali rekonstrukcijo, ki ne more biti starejše od 5 let
—	zemljiško knjižni izpisek o lastništvu
—	predračunsko vrednost
—	potrdilo o kreditni sposobnosti
Postopek za dodelitev stanovanjskih posojil upravičencem bo opravil Odbor po določilih Pravilnika najkasneje do konca meseca aprila 1984, o čemer bodo vsi interesenti pismeno obveščeni.
ODBOR
DO ,,ERA" TITOVO VELENJE TOK KOPLAS
Na ■ podlagi 75. in 76. člena Statuta TOK Koplas svet obrtnikov in delavcev
PONOVNO RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - DIREKTOR TOK KOPLAS
Za opravljanje teh del in nalog je lahko imenovan delavec ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
2.	da ima visoko in višjo izobrazbo ekonomske, politološke ali tehnične smeri
3.	da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
4.	da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
5.	kandidati naj ob prijavi predložijo lastno zamisel o načinu vodenja TOK in uresničevanju njenega razvojnega programa.
Na razpisana dela in naloge bo delavec imenovan za 4 leta. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: DO ,,ERA" TITOVO VELENJE, Titovo Velenje - Kersnikova 1 z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO TOK KOPLAS". Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni po preteku roka za prijave na razpis.
VEPLAS
Velenjska industrija plastike p. o.
Celjska cesta 35/c TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja na podlagi 11. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	VODJE TEHNIŠKO TEHNOLOŠKE SLUŽBE
2.	VODJE NABAVE
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.
visokošolska izobrazba strojne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj.
pod 2.
višješolska izobrazba ekonomske ali strojne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 72 delovnih dni.
Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju objavljenih pogojev in jih v roku 10 dni po objavi pošljejo na naslov: VEPLAS Velenjska industrija plastike, Celjska c. 35/c, Titovo Velenje.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni pisno v roku 15 dni po preteku roka za sprejemanje prijav.
KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 1. 3. ob 18. in 20. uri: LJUBEZENSKI TRIKOTNIK
—	švedski. V gl. vi.: Per Ragnar Petek. 2. 3. ob 10. uri: ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN — hongkonški. kung fu. V gl. vi.: Dragon Lee
Petek. 2. 3. ob 18. in 20. uri: RAZBOJNIKI ZA VSE ČASE — britanski, komedija. V gl. vi.: Ralph Richardson Sobota. 3. 3. ob 10., 18. in 20. uri: ZMAJEV	PEKLENSKI
OBRAČUN; — hongkonški, kung fu. V gt. vl.: Dragon Lee Nedelja, 4. 3. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY-OSCARJEV-CA — ameriški, risanka. Nedelja, 4. 3. ob 18. in 20. uri: ZMAJEV	PEKLENSKI
OBRAČUN — hongkonški, kung fu.
Ponedeljek in torek, 5., 6.3. ob 18. in 20. uri: NIKAR NOCOJ, LJUBICA — francoski, komedija. V gl. vi.: Francis Perrin
Sreda in četrtek, 7., 8. 3. ob 18. in 20. uri: APOKALIPSA JUTRI
—	italijanski, avanturistični. V gl. vi.: John Saxon
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 5. 3. ob 20. uri: BOŽANSKI DNEVI — ljubezenska, družbena drama. V gl. vi.: Richard Gere, Brooke Adams, Sam Shepard. Režija: Terrence Malick.
Prekrasna fotografija Nestora Almendosa je filmu že prinesla Oskarja, Mallick pa je prejel nagrado za režijo v Cannesu. Pripoved male Littde o nasilju in ljubezni sredi nepreglednih teksaških žitnih polj se godi okoli leta 1916. Film je ena sama himna posvečena zemlji in delavcem, ki se selijo za zaslužkom.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 1. 3. ob 20. uri: RAZBOJNIKI ZA VSE ČASE — britanski, komedija. V gl. vi.: Ralph Richardon, Sean Connery, Shelly Duval. Režija: Terry Gilliam.
Enajstletni angleški fant se s skupino palčkov odpravi na potovanje skozi čas in prostor in sicer skozi luknje, ki se tam pojavljajo. Tako obiščejo staro Grčijo kjer srečajo Agamemnona, Anglijo in Robina Hooda pa tudi legendarnega Napoleona.
Nedelja, 4. 3. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY — OSCAR-JEVCA — ameriški, risanka.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 3. 3. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY — OSCAR-JF.VCA — ameriški, risanka.
Sobota. 3. 3. ob 19.30 uri: ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO— danski, seksi komedija.
Nedelja. 4. 3. ob 17.30 in 19.30 un: NIKAR NOCOJ. LJUBICA
—	francoski, komedija. Ponedeljek, 5. 3. ob 19.30 uri:
ZMAJEV	PEKLENSKI
OBRAČUN — hongkonški, kung fu.
Sreda. 7. 3. ob 19.30 uri: GNEV SHAOL1NA — hongkonški, karate.
TGP PAKA TOZD Gostinstvo, Rudarska 1 Titovo Velenje
HOTEL PAKA VABI
v počastitev dneva žena na
KULTURNO
ZABAVNI
VEČER
v četrtek, 8. marca, ob 20. uri
V kulturnem programu bodo sodelovali:
—	DUO Sonja in Helena
—	LADO P/anko_kitarist
—	IVO Stropnik_poezija
—	PODKRAJSKI FANTJE
ZA ŽENSKE VSTOP PROST
Informacije in rezervacije po telefonu 851-220.
Vljudno vabljeni!
1Q, stran *
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
1. marca 1984
Rekreacija v KS Levi breg
Sodeluje premalo krajanov
V sklopu društev in komisij, ki so aktivna v krajevni skupnosti Center — levi breg, sodi tudi komisija za šport in rekreacijo. Ustanovili so jo na pobudo sveta krajevne skupnosti lani. spomladi. Organizirajo najrazličnejše športno rekreacijske dejavnosti, zelo dobro pa sodelujejo tudi s komisijo za šport in rekreacijo občinske telesnolculturne organizacije.
Začetek dela te komisije je bil vse prej kot lahek, zlasti zato, ker je večina dela slonela le na nekaterih posameznikih, ki so si močno prizadevali, da bi delo zaživelo in bilo uspešno. Za to dejavnost pa jim primanjkuje tudi denarja. Lani so prvič sodelovali na srečanjih krajevnih skupnosti v šaljivih igrah, ob občinskem prazniku pa so podobno srečanje tudi sami priredili. Ekipno so tekmovali na treh turnirjih v malem nogometu, enega pa so uspešno organizirali sami. Sodelovali so tudi v občinski ligi v malem nogometu, kjer so zasedli šesto mesto. Prav tako so v štirih hišnih svetih, Prešernovi in Jenko-
Franc Kramer
f
vi organizirali šahovski turnir. Na področju rekreacije je sodelovalo približno 150 krajanov. Nikakor pa niso zadovoljni z udeležbo na tekmovanjih, če imamo v mislih število krajanov v tej skupnosti.
Tudi za letos komisija za šport in rekreacijo krajevne skupnosti
Srednja družboslovna šola
Klub OZN na republiškem finalu
Republiški center klubov OZN vsako leto organizira kviz, ki se ga udeleže mnogi klubi iz Cele Slovenije. Seveda morajo ti prej opraviti šolska, regijska in polfi-nalna tekmovanja. Polfinale sta tokrat organizirala občinski center klubov OZN iz Nove Gorice in Slovenj Gradca.
Ekipe, štele so po tri člane, so morale odgovarjati na vprašanja iz tem Temeljni podatki o OZN, neuvrščenost, kulturno delovanje koroških Slovencev. V Slovenj Gradcu so preizkušale svoje znanje s tega področja ekipe osnovne šole Frana Kranjca Celje, Antona Aškerca iz Titovega Velenja, Franca Osojnika iz Ptuja, Ivana Nemca-Vojka iz Radenc. Pri srednješolcih pa so nastopili tekmovalci Doma učencev Majde Sile iz
Novega mesta, srednje družboslovne šole iz Titovega Velenja, srednje družboslovne šole Ptuj in Srednjega šolskega centra Edvard Kardelj .Slovenj Gradec.
Klubovci so bili za polfinalno tekmovanje zelo dobro pripravljeni in so bile razlike med osvojenimi točkami zelo majhne. Pri osnovnošolcih sta največ točk zbrali osnovni šoli iz Ptuja in Radenc, prvo mesto pri srednješolcih pa je dosegla ekipa srednje družboslovne šole iz Titovega Velenja. Zbrala j« osem točk.
Mirka, Zdenko in Natašo sedaj čakajo še finale, ki bodo 21. marca letos v Ljubljani. Njim v spodbudo pa tale pregovor: vse lahko izgubiš, le tistega, kar veš in znaš, ti nihče ne more vzeti.
Biserka Povše
Skupnost za varstvo pred požarom
Posvet o enotnem alarmiranju
da obstoječe naprave, teh je le nekaj, večina pa brez potrebnih funkcionalnih testov, ne ustrezajo svojemu namenu, ker so običajno preobčutljive in se vključujejo tudi ob drugih priložnostih. Zato bodo že v letošnjem letu požarnovarnostno inšpekcijske službe obiskale delovne organizacije, pregledale alarmne naprave in zahtevale ustrezne teste.	b. M.
Na podlagi sklepa s posvetovanja o požarni varnosti oktobra lani, ki ga je organiziralo društvo varnostnih inžinirjev in tehnikov, je prejšnji četrtek delovna skupnost za varstvo pred požarom občine Velenje, sklicala v prostorih gasilskega doma posvet o ureditvi enotnega sistema alarmiranja na področju Velenja in Šoštanja. Po-jeg predstavnikov sisa za požarno varnost, društva inžinirjev in tehnikov ter požarnega inšpektorja, so se četrtkovega posveta udeležili tudi predstavniki zainteresiranih delovnih organizacij, ustanov in drugih. Vseh tistih, iti naprave za alarmiranje v AOP cen-trih, centralnih skladiščih in še kje, že imajo, pa tudi tisti, ki bi jih morali imeti.
Namen posveta je bil, da bi se dogovorili za povsem enoten sistem alarmiranja, da bi poiskali najustreznejšo napravo, oziroma najprimernejšega proizvajalca teh naprav. Na posvetu so poudarili,
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO
V	CESTNEM PROMETU OBČINE VELENJE
OBVEŠČA OBČANE
Da velja od 20. februarja 1984 določilo 49. člena republiškega zakona o varnosti v cestnem prometu:
„Med hojo po cesti zunaj naselja morajo peici ponoči in ob zmanjšani vidljivosti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa".
Pešec, ki tega ne bo storil bo lahko kaznovan za prekršek od 100 do 500 din.
Odsevna telesa — najprimernejše so ,,KRESNIČKE", ki jih izdeluje „SATURNUS" Ljubljana, prodajajo pa jih v trgovinah: SLOVENIJA AVTO, TRGOAVTO in AGROTEHNIKA.
V	Titovem Velenju pa si lahko nabavite ,,KRESNIČKE" pri AMD Titovo Velenje, Prešernova 9 in pri SLOVENIJA AVTU na Šaleški 18.
v
Občani, od vaše samozaščitne osveščenosti je odvisna vaša varnost in varnost vaših otrok.
KRESNIČKA REŠUJE ŽIVLJENJA!
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
levi breg načrtuje na področju rekreacije obsežen delovni program. Nekaj so že uresničili. Skupaj s komisijo za šport in rekreacijo občinske zveze telesno kulturne organizacije so priredili družinski veleslalom v šaleku,-Za letos pa načrtujejo še turnirje v malem nogometu, trim pohod s piknikom v naravi, združen z raznimi zabavnimi igrami, šahovske turnirje po hišnih svetih, plavanje in kolesarjenje, streljanje z zračno puško, tekmovanje v namiznem tenisu in sodelovanje na srečanju krajevnih skupnosti. Velika njihova želja je, da bi sodelovali tudi v občinski odbojkarski ligi in da bi ustanovili športno društvo, ki bi krajevno skupnost zastopalo na vseh pomembnejših tekmovanjih v občini in izven nje. Če bi želeli svoj načrt tudi uresničiti bi potrebovali 40 tisoč dinarjev.	s
Člani komisije za šport in rekreacijo pa si seveda najbolj želijo, da bi se v vse načrtovane aktivnosti vključilo kar največje število krajanov, le tako bo njihovo delo lahko še uspešnejše. Pa tudi z ZTKO se želijo močneje povezati, saj se zavedajo, da je sodelovanje še kako pomembno, če želijo uspešno organizirati, še kakšno od zahtevnejših akfij.
B. Mugerle
Avto-moto turing klub Titovo Velenje
Želja po organiziranju prvenstva
Člani velenjskega avto — moto turing kluba, okoli petdeset jih je, so s preteklim delom zadovoljni, saj so v glavnem načrtovane naloge uresničili. Izkazali so se še zlasti na tekmovalnem področju, udeležili so se namreč več pomembnih in kvalitetnih tekmovanj. Sodelovali so na treh relijih za republiško prvenstvo (Kompas—Hertz, Slovenija — avto, Zvezda), na treh relijih za državno prvenstvo, ki so se točkovali tudi za pokal Alpe — Adria. Tudi motoristi kluba niso držali križem rok. Udeležili so se tekmovanja na GrobnikU. v Arandelovcu in Slavonski Požegi. Na vseh omenjenih tekmovanjih so velenjski člani avto-moto Turing kluba vozili z lastnimi vozili, oziroma motornimi kolesi. Zal pa lani niso uspeli organizirati nobene športne prireditve v Titovem Velenju, čeprav so si to zelo želeli. Tudi njim zaradi pičlo odmerjenih sredstev to ni bilo mogoče. Kljub temu pa v klubu poudaijajo, da so rezultati, ki so jih v preteklosti dosegli tudi plod vsestranskega razumevanja nekaterih delovnih organizacij, ki so jih denarno podprle, zlasti Gorenje, ki je kljub težavam precej prispevalo.
Glede na bogate izkušnje, ki so sijih člani kluba pridobili v letih delovanja, pri svojem delu in na podlagi aktivnosti, je avto — moto zveza Slovenije velenjskemu klubu ponudila organizacijo relija za prvenstvo Slovenije, kjer naj bi sodelovali vsi najboljši tekmovalci. Člani kluba so prepričani, da bi z izvedbo omenjenega relija zanesljivo popestrili športna dogajanja v Šaleški dolini. S tem pa bi se 1
zanimanje med mladimi, željnih takšnih in podobnih tekmovanj, brez dvoma povečalo. Tudi število članov kluba bi tako naraslo, kar je še posebej velika želja sedanjih aktivnih članov.
Seveda se v klubu zavedajo kako težka in odgovorna naloga jih čaka, če bodo organizacijo prevzeli. Od tega pa je močno odvisno, če bo pri delovnih organizacijah dovolj razumevanja, da bi zbrali potreben denar in pravočasno poiskali pokrovitelje. V klubu sicer ne dvomijo, da tekmovanja ne bi mogli izpeljati, saj jim je združeno delo
vedno priskočilo na pomoč ob podobnih prireditvah. In tudi tokrat upajo na vse najboljše. Akcijo so pričeli s tem. da so delovnim organizacijam poslali vloge za denarno pomoč. Čeprav je reli predviden šele za letošnjo jesen, pa je do konca marca rok, ko morajo dokončno odločitev o organizaciji tekmovanja sporočiti AMZ Slovenije.
B. Mugerle
Sodelovali so na številnih tekmovanjih
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu
Na podlagi 9. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje, objavlja
RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PRIDOBITEV STANOVANJ, KI SO NAMENJENA SAMO ZA UPOKOJENCE IN INVALIDE
Ad 1.
Do družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost s tem razpisom so upravičeni:
—	upokojenci
—	invalidi
Upravičenci lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju ali lastnik ustreznega vseljivega stanovanja,
—	da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Velenje najmanj 5 let,
—da upravičenec, oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da upravičenec nima možnosti rešiti stanovanjskega problema pri starših ali otrocih, ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske standarde na območju občine Velenje,
—	da upravičenec oziroma kdo od članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše,
—	da upravičenec oziroma kdo od članov njegove družine ali gospodinjstva ne poseduie piemnipnia v vrednosti -nad 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu šlo po merilih iž 36. člena,
—	za neustrezno stanovanje po 1. alinei tega člena se šteje:
—	vlažno stanovanje in sicer: kletno, podpritlično in niz-kopritlično,
—	neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno),
—	stanovanje brez stranišč ali s souporabo stranišč,
—	stanovanje brez vodovodne napeljave,
—	stanovanje, ki ima stanovanjsko površino nad 10 m2 manjšo od stanovanjskega standarda iz 36. člena pravilnika,
—	stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starši uporabljati isti spalni prostor,
—	družinsko stanovanje brez kuhinje,
—	stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca ali invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena.
Ad 2.
Prosilci morajo v vlogi obvezno navesti sledeče osnovne podatke:
—	osebni podatki prosilca in članov družine (priimek in ime, datum rojstva in kraj rojstva, stalno bivališče),
—	poklic
čas bivanja v občini Velenje
—	delnovno dobo
—	dohodek družine
Prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja potrdila:
—	potrdilo o stalnem bivališču prosilca in zakonca z navedbo časa bivanja v občini Velenje in številu družinskih članov oziroma članov gospodinjstva,
—	potrdilo o delovni dobi prosilca,
—	potrdilo o izplačanem osebnem dohodku družinskih članov za preteklo leto.
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	potrdilo o dolžini delovne dobe.
Ad 3.
Prosilci, ki žele pridobiti družbena stanovanja po tem natečaju vlože utemeljeno vlogo, opremljeno z ustreznimi potrdili
in sicer:
A)	— upokojeni občani preko društva upokojencev,
—	delovni invalidi I. kategorije preko Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje, drugi invalidi preko Centra za socialno delo,
—	ostali občani preko krajevne skupnosti v kateri stalno prebivajo.
B)	Vsi v predhodnem členu navedeni, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni odstopiti ovetjene vloge skupaj z ustreznimi potrdili odboru za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, do poteka javnega razpisa.
Pred tem morajo ugotoviti tudi, da občan izpolnjuje pogoje za vložitev prošnje za pridobitev stanovanja.
Za nepopolne predloge DSSS SlS-gospodarskih dejavnosti občine Velenje pooblasti predlagatelja, da predlog do določenega roka dopolni, sicer se predlog smatra kot nepopoln.
C)	V skladu s tem razpisom bodo razdeljena naslednja stanovanja v 22-stanovanjski stolpnici ob Kidričevi cesti v Titovem Velenju:
29,71 m2 37.64 m2 49,91 m2
37,64 m2
49,91 m2
8 garsonjer 8 enosobni stanovanj 4 enoi/ipolsobnih stanovanj ■ 1 enosobno stanovanje za
paraplegike - 1 enoinpolsobno stanovanje za paraplegike
Prosilci, ki jim bodo dodeljena družbena stanovanja so dolžni pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje plačati lastno soudeležbo.
Ad 4.
Rok za zbiranje prijav na ta razpis traja 30 dni od dneva objave.
Prijave na razpis prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane.
Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30 dni.
Predlog prednostne liste bo sprejel zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje.
Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobite pri DSSS SlS-gospodarskih dejavnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, telefon št. 852-410.
Predsednik odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu-Viktor KRAŠEK, s. r.

1. marca 1984
* Titovo Velenje
mBB^BBMM
naš obveščevalec
nas CBS * stran 11
KOLEDAR
cetrtf.k, i. marca — albin
PETEK, 2. marca - janja SOBOTA, 3. marca - marin NEDELJA, 4. marca
KAZIMIR
PONEDELJEK, 5. marca
janez
TOREK, 6. marca - PUST SREDA. 7. marca — TOMAŽ
MALI OGLAS!
MANJŠE TRISOBNO STANOVANJE na Foitovi, zamenjam za večje. Telefon 851-686, interna 44, po 20. uri
IŠČEMO PROSTOR ZA POPOLDANSKO OBRT. Telefon 851 -686, interna 44, po 20. uri. PRODAM RECEIVER z boksi
2 x 80 W. Zerdoner, Speglova 38,
Titovo Velenje.
PRODAM VSE VRSTE POHIŠ-
TVA. Telefon 851-061 dopoldan.
UGODNO PRODAM W-1303-S.
spredaj rahlo karamboliran. Fra-
njo Potočnik, Podkraj 44, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM SKORAJ NOVO SEDEŽNO GARNITURO, kavč, 2 fotelja in tabure. Mirko Vidmar, Kajuhova 12, Titovo Velenje.
TAKOl KUPIM TRAKTOR „TOMO V1NKOVIČ". Emil Kotnik, Gaberke 74, Šoštanj. UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJEN RAZTEGLJIV KAVČ. Informacije popoldne po tel^onu Jiso-gss.
M. i M SPREDNJE BLATNIKE ZA SPAČKA. 851-230 interna 9, dopoldan.
V VARSTVO SPREJMEM ENEGA ALI DVA OTROKA stara od 1 do 5 let. ,,Samo popoldan"! Olga Plešnik, Tomšičeva 18, Titovo Velenje.
CITROEN GS PALAS7" letnik 1976, 81000 km, redno vzdrževan, s plinsko napravo 80 1, pomično streho, vlečno kljuko ter drugo dodatno opremo — prodam. Telefon 851-209 popoldne. UGODNO PRODAM KUHINJSKO POHIŠTVO. V. F., Prešernova 14/11, Titovo Velenje. Ogled po 18. uri.
PRODAM VELČNICO ZA SMUČANJE, smuči 195 in 180
cm, bas ojačevalec Fonex 120 W in harmoniko klavirsko 40 basov. Telefon 850-900.
NAJDENO SMUČARSKO ROKAVICO (usnje modre barve) vrnite proti nagradi na uredništvo Našega časa.
ENOl NPOLSOBNO STANOVANJE s centralno, v Šoštanju menjam za večjo garsonjero v Titovem Velenju. Informacije vsak dan od 8. do 10. ure dopoldan. Naslov v uredništvu.
MOŠKI 36/185/85, simpatičen, pošten, z lepo službo, išče dekle ali mamico, staro od 30. do 40 let, močne postave po možnosti s stanovanjem. Ponudbe s sliko celega obraza, ki jo vrnem pod šifro ,,Srečna ljubezen za oba." PRODAM STAREJŠO HIŠO v bližnji okolici Titovega Velenja. Lokacija primerna za obrtnike. Telefon 752-326.
FIAT KOMBI 850 skoraj nov, prevoženih 12.500 km in osebni avto Dyane — naprodaj. Informacije vsak večer od 18. do 19. ure po telefonu 889-122. KUPIM MANJŠE STANOVANJE po možnosti centralno ogrevano. Pisne ponudbe pod šifro ,,Gotovina".
ZAHVALA
Ob bridkem spoznanju, daje tragično preminil naš ljubljeni sin in brat
Miran Vogrinc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam lajšali bolečino, izrazili
sožalje in darovali vence in cvetje. Posebna hvala REK — RLV. TES Šoštanj. Merx— Šoštanj, rudarski godbi, pevskemu zboru, govornikom za tolažilne besede. Posebna hvala še g. župniku za lepo opravljen obred.
Neutolažljivi: mama. ata, sestra z družino, stara mama, dekle Lidija in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Tiho. kot je živel, ie odšel od nas naš dragi oče
Ivan Movh
Tekavčeva 6, Šoštanj, rojen leta 1900
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi
zadnji poti ter podarili vence in cvetje. Posebna zahvala osebju Doma za varstvo odraslih iz Titovega Velenja za njihovo skrb in požrtvovalnost. Hvala njegovim stanovskim tovarišem za častno stražo, hvala obrtnemu združenju Titovo Velenje, govornikoma Milošu Volku in Ivu Gorograncu za poslovilne besede in
duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinova in hčerka z družinami in ostalo sorodstvo.
Pod hladno, mirno tu gomilo, počiva trudno ti srce ■saj dokler moglo je, nosilo človeštva vsega je gorje!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, opapa in brata, ki je v 85. letu starosti za vedno odšel od nas.
Anton Ručman
Maistrov borec — prostovoljec za severno mejo 18—19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali in nudili pomoč v teh najtežjih dneh, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, ki ga je
tako ljubil, in ga tako številno pospremili na njegov poslednji dom. Posebno zahvalo izrekamo družinama Ocvirk in Polak, Alojzu Kričeju, zdravnikom iz Šoštanja, SOZD REK, Zvezi borcev Šoštanj, vsem govornikom za poslovilne besede, rudarski godbi, pevcem
in duhovniku za opravljen obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Šoštanj, T. Velenje, Hamburg, Tabertschausen, Reisbach, "17. februarja 1984
Žalujoči: žena Angelca, hčerki Silva in Greta z možema, vnukinje Irena, Nevenka in Lidija z možmi, pravnuk Andrej, sestra, brat in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi drage tete
Marije Vrhovnik
rojene 10. 10. 1096
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji
darovali vence ter cvetje. Posebej se zahvaljujem dr. Pirtovšku, duhovniku za opravljen obred in predsedniku združenja borcev tov. Napotniku za izrečene poslovilne besede.
Zavodnje, dne 19. 2. 1984
Žalujoči: nečak Anton z družino
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše ljubeče hčerke, sestre in tete. ki nas je v tihoti in brez vsake besede zapustila in mnogo, mnogo prerani grob se podala in si to žalostno, težko pot izbrala. Nikdar pozabljena z bridkimi bolečinami v naših srcih, boš vedno živela z nami.
Milena Strmčnik
konfekcionarka
se iskreno zahvaljujemo vsem stanovalcem Slandrove 11, ostalim sosedom in najbližjim, ki so nam bili v največji pomoči v teh težkih trenutkih in bolečini. Hvala za vsa izrečena sožalja, ustna in pisna, darovane vence in cvetje ter za pomoč sodelavcem TOZD Pohištvo, kolektivu Modnega salona, duhovniku za pogrebni obred in govornikoma za poslovilne besede. Zahvala vsem. ki ste jo v takem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči in neutolažljivi: mama, sestri Marija z družino in Darinka ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame. stare mame in prababice
Marije Podvinšek
ROJENE BRGLEZ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni
zadnji poti.
Žalujoči hčerki: Agica in Trauda z družinama ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Ludvika Brvarja
iz Bevč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje
in darovano cvetje.
Posebna zahvala velja sosedom, Zvezi borcev, pevcem, govornikom, duhovniku za opravljen obred in delovnim kolektivom Gorenje, TOZD Plastika, TOZD POHIŠTVO, GORENJE RAZISKAVE - RAZVOJ, DO EKO TOZD Instalacije in Projektivnemu biroju.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Društvo invalidov Titovo Velenje
Znova bogat in pester
delovni program
Pretekla nedelja je bila za člane društva invalidov iz Titovega Velenja delovna, /brali so se namreč na 15. občnem zboru, na katerem so ocenili svoje delo v pretekle,11 letu ter sprejeli delovni program za letos.
To društvo je eno največjih in med najprizadevnejšimi v Sloveniji. Kot so dejali udeleženci občnega zbora, so lahko resnično zadovoljni, saj zastavljene naloge iz leta v leto uresničujejo, načrte celo presegajo. Dejavnost društva je zelo pestra in obsežna, uspehi prav tako veliki. Za svoje vestno in marljivo delo je društvo invalidov iz Titovega Velenja prejelo že vrsto priznanj.
V društvu deluje 5 Aktivov, vanje pa je vključenih več kot 200(1 invalidnih oseb — največ iz delovnih organizacij, 758, invalidov kmetov je 30, vojaških vojnih invalidov 15. Preteklo leto so se velenjski invalidi najprizadevneje vključevali v razpravo o osnutku novega zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju, obiskali bolne člane, se udeležili mnogih srečanj in športnih tekmovanj.
Odpravili so se na izlete po mestih, ki nosijo Titovo ime, klimatskih zdraviliščih, sodelovali na pohodu ob žici okupirane Ljubljane in še in še bi lahko naštevali. Tesno pa so se povezovali še s pobratenimi društvi Vrnjačke Banje, Splita in Siska. Po svojih močeh je društvo pomagalo članom pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Po besedah udeležencev občnega zbora, je bilo za invalide v naši družbeni skupnosti mnogo narejenega, vendar se določila zakonov, odlokov prepočasi uveljavljajo v življenju. Zadovoljivo je varstvo invalidnih oseb, precejšnje težave pa se pojavljajo na področju uveljavljanja materialnih pravic. Želje in potrebe so velikokrat večje od možnosti. Vsi uspehi društva so rezultat vestnega dela mnogih posameznikov, članov izvršilnega
odbora, poverjenikov športnikov, pa tudi nekaterih drugih. Na občnem zboru so udeleženci pohvalili komisije za razvedrilo, rekreacijo in šport, katere delo marsikateremu invalidu popestri sicer enolično težavno življenje. Kot so poudarili v razpravi, se dobro zavedajo, da se morajo po svojih močeh vključevati v prizadevanja združenega dela.
In katere naloge so člani velenjskega društva invalidov zanisali v letošnji delovni program? Radi bi bi kar najbolj delovno proslavili majhen jubilej. Se naprej si bodo prizadevali vsakemu članu pomagati pri izvajanju in uveljavljanju njegovih pravic, pri reševanju nekaterih njegovih težav.
Komisija za razvedrilo, rekreacijo in šport bo tudi letos popeljala svoje člane po mestih, ki nosijo Titovo ime, v zdravilišča, pripravila vrsto športnih srečanj. Precej skrbi bodo velenjski invalidi poleg tega namenili pridobivanju lastnih prostorov. Kot vse kaže, bodo njihova dolgoletna prizadevanja prihodnje leto rodila željene sadove. V delovnih organizacijah Gorenje, Rudnik lignita Velenje, Esu, Eku ter Sipaku, ta aktiv se je društvu pridružil lani, aktivi dobro delajo. Najbrž pa bo treba razmišljati o ustanovitvi aktivov delovnih invalidov še v drugih organizacijah združenega dela. Čeprav je v društvo vključenih že precej invalidnih oseb v občini, živi še nekaj invalidov izven organiziranega dela društva. V tem letu bo treba tudi te pritegniti. Nalog je še veliko več, kot smo jih zapisali.
Leto, ki je pred invalidi, poteka v znamenju gesla: za mir in socialno varnost invalidov. Zato bodo seveda člani velenjskega društva invalidov podpirali ter se vključili v prizadevanja naše družbe pri izboljševanju socialnega položaja invalidnih oseb, kjer ti delajo in živijo.	T. p
Kino klub iz Maribora je preteklo soboto organiziral že dvanajsti festival jugoslovanskega amaterskega dokumentarnega filma. Udeležili so se ga tudi člani velenjskega kino kluba Gorenje z dvema filmoma.
Milan Marič je predstavil film z naslovom Srečno rudarji, Srečko Rošer pa film Huda luknja. Slednji
Miličniki so zapisali
PODLEGLA POŠKODBAM
Po regionalni cesti Titovo Velenje-—Šoštanj je vozila 16. februarja okoli 18.30 voznica osebnega avtomobila Silva Aber. učiteljica na osnovni šoli Biba Roeck iz Šoštanja. V ovinku je zapeljala s ceste in se pri tem tako močno poškodovala, daje poškodbam podlegla.
LAŽNA PRIJAVA
N. M. je prišel 20. februarja ob uri 30 minut na Postajo milice Titovo Velenje, kjer je prijavil, da mu je neznani storilec na Rudarski cesti v Titovem Velenju odvzel nekaj več kot 13 tisoč dinarjev. Miličniki so ugotovili, da gre za lažno prijavo, zato bodo N. M predali sodniku za prekrške.
ZBIL PEŠAKINJO
Voznik osebnega avtomobila Konrad Svečko je peljal 22. februarja po Tomšičevi cesti v Titovem Velenju. V bližini Zavoda za urbanizem je zbil pešakinjo Ano Strbink. Miličniki so ugotovili, daje vozil voznik osebnega avtomobila pod vplivom alkohola.
KRŠIL JAVNI RED IN MIR
V bifeju i ržnice n.i Kidričevi cesti v Titovem Velenju je razgrajal in razbijal steklenino vinjeni A. K. Posredovali so morali miličniki, ki so ga pre-peliali na Poslato milice in ga pridržali do istreznitve. Seveda pa bo moral še k sodniku za prekrške Tja pa bo morala tudi natakarica S. L , ki je vinjenemu gostu stregla alkoholne pijače.
Velenjčanom osem odličij
Na dvoranskem republiškem prvenstvu v atletiki so naslov republiškega prvaka osvojili: Vojko Krajnc ve teku na 60 m z ovirami. Martin Štajner v skoku v daljino ter Matija Molnarv troskoku — trojna zmaga pri mlajših mladincih v skoku v daljino.
Rezultati: Člani: 60 m: 1 Šimunič (KI.) 7,02. 6. Režek 7,60: 60 m ovire: I Krajnc (VF.) 8.66; daljina: 1. Šimunič ■ (KI.) 7.32. 4. Režek 6,57, troskok: 1. Šimunič (KL) 15.31. 4. Pungartnik (VE) 13.55 starejši mladinci 60 m: 1. Rudež (MED) 6.92 60 m ovire: I. Pe-kica (KP) 8.22. 7. Molnar (VE) 9,27; daljina: i Bilač (Post) 7.31. troskok: Potočar l K I 1 14 15 5 Vlado Molnar (VI ) 12.67; mlajši mladinci: 60 m: 1 Kmetic (Mb) 7.23: 5. Poločnik (VE) "47:60 m mire: 1 Godec (Mb) 8.76:2. Molnar (VE) 7.87 daljina: I. štajner 641:2. Potočnik 622.3. Matiaš621 (vsi VE); troskok: I M. Molnar (VE . 13.20:5. Štajner (VE) 12.70;
članice: 60 ml: 1 Krajnc(OL)7.69;2 Jug (VE) 8.53:60 m ovire: 1. Rani (OL) 9.36; 2. Jug (VE) 9.37: daljina: 1. Cizej (KI ) 517 starejše mladinke 60 m: I jBečnik (Mb) 7.84; 60 m ovire I. Hren .'KI ) 9.25. daljina: I. Javornik (OL) S^ss
S mlajše mladinke: 60 m: I Pavlovič „(Gsr) 7.89. 5. Doliner (VE) 8.44: 60 m ovire: I. Horvat (Mb) 9.35; 5. Silovšek (VE) 10.04: daljina: 1. Horvat (Mb) 5.23. 6. Dolinar (VE) 489.
Vseekipno četrti
Na Drvenstvu Sloveniie ie nastopilo 226 tekmovalcev iz 20 atletskih organizacij. Velik uspeh je dosegel Velenjčan Grega Suhadolnik. ki je zmagal v kategoriji pionirjev. Med člani pa je odlično 3. mesto osvojil Dragan Anič.
Rezultati: Člani: 1. Rozman (KI), 3 Anič (Ve), 4. Krajnc (Ve), 5. Miklavžina (Ve), člani srednjeprogaši: 1 Krempl (Mb). ml. člani: 1. Guzej (Mb), st. mladinci: 1. A. Mohar (Ol), ml. mladinci: I Krajnc (KI), 7. Zavbi (Ve), pionirji: 1 Suhadolnik (Ve), članice: 1. Pregl (Mb). si. mladinke: 1 Rožič (Mb). ml. mladinke: I. Mi-hovljanec (KI). 4 Jošt (Ve), pionirke: v veleslalomu šesta, v smuku pa četrta.
Pri članih ekipno so Velenjčani osvojili 2. mesto, pri pionirjih pa prav tako 2. mesto.
V vseekipnem vrstnem redu je bil I. Kladivar iz Celja, 4. pa je bilo Velenje.
Presenetili v gos teh
Kcgljači Šoštanja so v četrtem kolu prve regijske kegljaške lige presenetili v gosteh ekipo Dobrne. Srečanje seje končalo z rezultatom 5105:5069. Igralci Šoštanja so pokazali večjo željo po zmagi in zato so tudi dosegli ta uspeh. Ekipa je nastopila v postavi Leopold I idej (897). Komljenovič (882). Glavič (855). Slane Eidej (836). Jovanovič (836) in Sotler (799)
Ekipa Šoštanja, ki je na vrhu lestvice. se bo v petem kolu sestala z ekipo Hmezada iz Žalca. Tekma bo v četrtek ob 15. uri na kegljišču v Šoštanju.
Prvenstvo v karateju
Karate klub iz Titovega Velenje je '. pred nedavnim organiziral letošnje j regionalno prvenstvo v karateju za | člane — ekipno.
Domači karetejisti so zmagali brez ! težav. saj je ekipa Velenja ena naj-: močnejših v Sloveniji. To bo letos po-i -.kušala dokazati na tekmovaniih v naši {republiki in izven nje. V ekipi velenj-gskega karate kluba je kar pet slovenskih reprezentantov. in sicer Vah. ; Korpnik. Miklavc. Smajlovič in
Džurdževič, letos pa se je iz J LA vrnil tudi Petek.
Na regionalnem prvenstvu je lako ekipa Velenja dosegla prvo mesto, drugi so bili Ravenčani. tretji pa ka-rateisti iz Slovenj Gradca.
V Koroško-Šaleški regiji uspešno deluje kar osem klubov iz Titovega Velenja. Slovenj Gradca. Mislinje. Raven na Koroškem. Dravograda. Radelj ob Dravi, Mozirja, v njih pa deluje okrog 350 ljubiteljev te borilne veščine.
Kadetinje republiške prvakinje
Kino klub Gorenje
Pomembno priznanje
je na tem festivalu prejel visoko priznanje za kvaliteto. V njem je avtor prikazal pohod v osrčje jame Huda luknja, njene lepote, zanimivosti, ostnke jamskih živali ter tako približal jamo vsakomur, ki si je nima možnosti ogledati. Brez dobre opreme je to namreč zelo težko. Film je vreden posebne pozornosti tudi zato, ker je v razmerah, kakršne so v Hudi luknji, snemanje silno težavno. Ta film Srečka Roše-rja si bodo lahko Velenjčani ogledali na bližnjem klubskem festivalu.
Boris Salobir
Po uspešnih naslopih v polfinalu republiškega prvenstva za kadetinje. kjer so igralke ŽRK Velenja premagale ekipo Drave z rezultatom 13:8 in ekipo Lisce z rezultatom 17:4 so v finalu v Ribnici Velenjčanke ponovno dokazale, da so med svojimi vrstnicami najboljše v Sloveniji in to kljub temu. da niso nastopile v popolni sestavi. To dokazuje, daje delo z mladimi v klubu dobro in da se za prihodnost rokometa v Šaleški dolini ni treba bati.
Rezultati, ki sojih dosegle kadelinje vfinaluv Ribnici: Velenje:Alples21:16 (11:8); Velenje:Itas—Kočevje 20:19 (12:8); Velenje:Olimpija 16:13 (6:10);
KS Florjan-Skorno
Veselo pustovanje
V krajevni skupnosti Florjan-Skorno se tudi letos smelo pripravljajo na pustovanje. Želijo namreč čimbolj organizirati pustne šege in s tem razvedriti krajane. Organizacijo so prevzeli mladinci iz Florjana, zabavna prireditev s plesom pa bo v soboto, 3. marca, v tamkaj-|šnem domau krajevne skupnosti. Najbolj izvirne in domiseljne ■maske bodo nagradili.
Za Velenje so nastopile: Petek, Čo-sič. Kričej 19. Misaljevič 10. Pevnik 8, Budjinski 10, Zidar 8. Durakovič 3, Kralj. Plaskan in Pavlica. Jožica Kričej je bila proglašena za najboljšo igralko finalnega turnirja.
Delavci Name na smučeh
Delavci Trgovske delovne organizacije Nama se vsako leto in vsakič v drugem kraju pomerijo v veleslalomu. Letos je bilo tekmovanje na Starem Vrhu pri Škotji Loki. Ude-ležilosegaje 120smučarjev.od tega 17 iz velenjske Name. Ekipno so ženske dosegle četrto, moški šesto mesto, v skupni uvrstitvi pa so velenjski tekmovalci osvojili peto mesto.
B M.
Silovškova četrta
Mladi tekmovalci Smučarskega kluba Velenje tudi letos dosegajo zelo dobre rezultate. Najboljša je spet Saša Silovšek. V slalomu je sicer odstopila pri predzadnjih vratcih, zato pa je bila v veleslalomu šesta.v smuku pa četrta.
M. B.
Šentilj
Beli tek za dan žena
To nedeljo, 4. marca, bo v počastitev dneva žena v Šentilju smučarski tek za žene. Začel se bo ob 10. uri. Proga je za pionirke, mladinke in članice dolga 3 kilometre. Zveza telesnokultumih organizacij občine Velenje vabi vse krajevne skupnosti in delovne organizacije, da se ga v čim večjem številu udeležijo s svojimi predstavnicami in s tem počastijo svoj praznik. Krajevna skupnost, ki bo imela na belem teku največ predstavnic bo prejela pokal, vsaka udeleženka pa priznanje. Zene iz KS .Šentilj pa bodo vse udeleženke po teku povabile na skromno pogostitev.
Za vse udeleženke belega teka je organiziran brezplačen prevoz iz Titovega Velenja v Šentilj. Avtobus bo odpHi:iI oh 9. uri izpred Rdeče dvorane.
Ce bo deževalo, bo prireditev v ponedeljek 5. marca ob 16. uri, avtobus pa bo izpred Rdeče dvorane odpeljal ob 15.
Trim smučarski tek
V nedeljo je bil v Šentilju trim smučarski tek. Zaradi izredno slabih pogojev, zapadlo je veliko novega snega, seje teka udeležilo le 24 tekačev .
Kljub slabim razmeram pa je pri-pravljalcem proge uspelo pripraviti smučino za tek. Med moškimi je dosegel najboljši čas Branko Lemež pred Robijem Goličnikom in Marjanom Blalnikom. Pri ženskah je bila 1. Suzana Cesar. Klavdija Kolmaničje bila druga, tretja pa je bila Jožica Ocepek.
Kulturne prireditve v marcu
Četrtek, L marec, dom kulture Titovo Velenje
Ljubljansko lutkovno gledališče
Karel Čapek: KAKO STE SE KUŽEK IN MUCA IGRALA GLEDALIŠČE ob 11.00, za Vzgojno-varstveni zavod Velenje. Vstopnina 20 din. ob 12JO, za
Osnovno šolo Anton Aškerc. Vstopnina 20 din.
Petek, 2. marec, dom kulture Titovo Velenje
Ljubljansko lutkovno gledališče
Karel Čapek: KAKO STA SE KUŽEK IN MUCA IGRALA GLEDALIŠČE ob 9.00, za Vzgojno-varstveni zavod Titovo Velenje. Vstopnina 20 din. oh 1130, dom kulture Šoštanj
za osnovno šolo H. Ročk in K. D. Kajuh iz Šoštanja. Vstopnina 20 din.
Ponedeljek, 5. marec, ob 17.00, dom kulture Titovo Velenje
Javni nastop učencev Glasbene šole Velenje: »Darilo materam za praznik«! Vstopnine ne bo!
Sreda, 7. marec, ob 18.00 galerija Kulturnega centra (knjižnica)
otvoritev pregledne razstave tapiserij ETE SADAR — BREZNIK. V kulturnem programu ob otvoritvi bosta nastopila pantomimika Andres Valdes in Jana Kovač. Raz.stava bo odprta do 25. marca, vsak dan od 10.00—18.00, v v četrtek in soboto od 10.00-13.00.
Petek, 9. marec, ob 19JO, dom kulture Titovo Velenje
Peter Shaffer: AMADEUS. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. Igra o življenju in delu VVolfganga Amadeusa Mozarta in dvornega glasbenika Salierija. Režija: Dušan Mlakar. Igrajo: Janez Bermež, Zvone Agrež, Anica Kumrova, Bogomir Veras, Miro Podjed, Jože Pristov, Bruno Baranovič, Borut Alujevič, Igor Sancin. Matjaž Arsenjuk. Drago Kastelic, Mija Mencejeva, Ljerka Belakova in Milada Kalezičeva. Igra se dogaja na Dunaju v letih 1781 do 1791 ter leta 1823. Vstopnina 150 din. Popusti običajni!
Sobota, 10. marec, ob 16.00, dom kulture Titovo Velenje
XXVII. Srečanje mladih pevcev občine Velenje. Vstopnina 50 din. Vstopnice prodajajo od 5. marca dalje.
Ponedeljek, 12. marec, dom kulture Titovo Velenje
Denis Poniž: NOČNI ČUVAJ V ŽIVALSKEM VRTU, SMG Ljubljana
ob 11.00. za osnovno šolo Anton Aškerc
ob 11.00, za osnovno šolo Anton Aškerc
ob 13.00, za osnovno šolo Bratov Mravljak. Vstopnina 40 din!
Torek, 13. marec, dom kulture Titovo Velenje
Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani Denis Poniž: NOČNI ČUVAJ V ŽIVALSKEM VRTU ob 11.00, za osnovno šolo Miha Pintar Toledo ob 13.00, za osnovno šolo Veljko Vlahovič.
Sreda, 14. marec, dom kulture Šoštanj
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
Denis Poniž: NOČNI ČUVAJ V ŽIVALSKEM VRTU
ob 11.00, za osnovni šoli B. Ročk in K. D. Kajuh iz Šoštanja. Vstopnina 40 din!
Petek, 16. marec, ob 19.00, knjižnica Kulturnega centra
p-.L„„ iruifurni večer: Klubski festival Kino kluba Velenje
;S!'^!,?;J?>maret' ob ,9J0- dom kulture Titovo Velenje
Sinajski ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent: VasUtj
Solista: Irena Grafenauer flavta, Kostadin Kirkov, violina
Program: A. Vivaldi - Štirje letni časi, J. Ibert - Koncert za flavto in orkester F
Schubaert — Simfonna št. 8 v h molu, (»Nedokončana«),
Vstopnina 150 din! Za šolsko mladino in sindikate popusti!
Sreda, 21. marec, dom kulture Titovo Velenje
Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK, SLG Celje.
ob 9.00, za osnovno šolo Gustav Šilih
ob 12.00, za osnovno šolo Anton Aškerc. Vstopnina 40 din!
Četrtek, 22. marec, dom kulture Titovo Velenje
Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK. SLG Celje ob 9.00 za osnovno šolo Miha Pintar-Toledo
ob 13.00, za osnovno šolo Veljko Vlahovič in Bratov Mravljak. Vstopnina 40 din! Petek. 23. marec, ob 19-30, dom kulture Titovo Velenje
Amatersko gledališče Trbovlje. Jože A. Čibej: KAJ NAM PA MOREJO, komedija. Prirejena zgodba o prihranjenem fantu. Vstopnina 100 din!
Sreda, 4. april, dom kulture Šoštanj, ob 11.00
Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK. SLG Celje, za osnovni šoli Biba Ročk in Karel Deslovnik-Kajuh. Vstopnina 40 din!
tSSSSSSSSgSSi
Anketa
888883S8888BS8aSKj&K88888888888^^
Slovo maturantov ne bo lahko
Sliri leta bodo kmalu minila. Čeprav so bila na začetku videti tako dolga, neskončna, so sedaj, na koncu, za vse prekratka. Vsak se spominja, in se bo še dolgo spominjal nepozabnih dni, ki jih je preživel med svojimi sošolci in sošolkami. Ob slovesu si vsi želijo samo eno: da bi bili kmalu spet
skupaj. Čez leto, dve.....Se mar
razidejo ladje, ko iz skupnega pristana odplovejo vsaka svoji negotovi usodi nasproti?" Življenje pa leče dalje.
, Pogovarali smo se z maturanti velenjske Gimnazije. Kakšni so
Stanko Koren
njihovi občutki ob slovesu, načrti .. .
Stanko Koren: ,,Ze sedaj se pripravljamo na maturantski ples. Imamo plesne vaje in z učenjem dobro napredujemo, saj znamo nekaj plesov že od prej. Zelo zanimiv je tudi program za četvorko, delamo z veseljem. Odhoda iz te šole se prav bojim, saj bo slovo od sošolcev in sošolk zelo težko. Že sedaj se pogovarjamo, kako bo čez nekaj let, ko se bomo spet srečali, nekateri morda že z družino. Tudi na maturo se nekateri že pripravljajo, jaz upam, da mi
Tajda Lekše
malure ne bo treba delati. Po končani Gimnaziji me čaka vojska, polem pa nameravam študira-
li na glasbeni akademiji."
Tajda Lekše: ,,Zelo hitro so, minila la šliri leta in vsi se bojimo zadnjega dne. Na začetku tega letnika smo bili na maturantskem izletu, in ravno ta izlet je veliko pripomogel k še večjemu tovarištvu. Se bolj smo se povezali in spoznali med sabo. Potem ko bomo šli vsak po svoje, bo seveda drugače in radi se bomo spominjali te šole. Seveda nas še prej čaka matura."
UuSan VeJnovK
Dušan Vejnovič: ,, Vsako soboto imamo plesne vaje in upam, da se bomo do maturantskega plesa veliko naučili. Nekaj plesov sicer že znamo, veliko pa je tudi novega. O maturi še sploh ne razmišljam. Zelo hudo pa mi bo ob slovesu. Po končani Gimnaziji grem v vojsko, potem pa nameravam študirati matematiko ali pa računalništvo.
Suzana Kovač: ,,Med nami je zelo veliko prijateljstvo in tovarištvo zato bo slovo zelo težko. Po končani srednji šoli bi se rada vpisala na veterinarsko šolo, če bom seveda dobila štipendijo.
Sedaj nimam štipendije, vendar nekaj denarja zaslužim s priložnostnim delom."
Alma Pučnik: ,,Na maturo se že pripravljamo. Vsak dan dobimo nekaj gradiva in moram priznati, da nas je že kar strah. Zato si še nekateri boli prizadevajo, da bi bili odlični. Ce bi lahko, bi najraje kar na tej šoli nadaljevala šolanje. Težko je, ker nimamo štipendije. Malo že tudi razmišljam o svojem bodočem poklicu, ne morem pa se še odločiti, ker niti ne vem, kako bo tedaj z zaposlitvijo. Zanimajo me jeziki." Renata Vrčkovnik
Suzana Kovač
Alma Pučnik