Prihodnje leto se obeta več papirja Načrti krške tovarne Vse družbenopolitične organizacije, samoupravni in strokovni organi Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj” so v ponedeljek v Delavskem domu Edvarda Kardelja” v Krškem skupaj z delegati sozda in zbora združenega dela živahno razpravljali o osnovah plana delovne organiza-' cije za leto 1982. Osnutek dokumenta predvideva, da bo proizvodnja celuloze v prihodnjem letu znašala 125.000 ton, papirja pa 136.000 ton. Ob povečanju storilnosti za 2,6 odstotka in le za odstotek večjem številu zaposlenih kot letos naj bi povečali proizvodnjo v letu 1982 za 3,7 odstotka. Poudarili so, da se bodo morali za uresničitev načrtov zelo zavzeti prav vsi znotraj tovarne, čeprav naloga nikakor ne bo lahka, saj bo potrebno veliko energije že za zagotavljanje premoga, žvepla in rezervnih delov. O planu in o ukrepih za njegovo uresničevanje bo 24. decembra razpravljal osrednji delavski svet tovarne „Djuro Salaj”. P. P. Trenutek za streznitev Brežice: od želja le skomine — Razdrobljene naložbe Gospodarstvo zaostaja, se ne stabilizira in ne presnavlja, ugotavljajo v brežiški občini, kjer sta podatke za devetmesečje te dni obravnavala občinska deup-ščina in sindikat. Žal nihče od razpravijalcev ni imel na voljo količinskih podatkov, ki bi lahko bolje osvetlili trenutni položaj. V zboru združenega dela so pričakovali' več pripomb, pa jih tudi na osnutek resolucije za leto 1982 ni bilo, čeprav v sindikatu dvomijo, da je dvoodstotna rast družbenega proizvoda realna. Pogrešajo predvsem ukrepe za več dohodka. Postavili naj POSVET O SOCIALNI VARNOSTI KMETOV Medobčinski svet Zveze sindikatov za Dolenjsko bo jutri v novomeškem Domu JLA izvedel posvetovanje o socialni varnosti kmetov. Posvet bo v glavnem namenjen oblikovanju stališč o starostnem zavarovanju kmetov, porodniškem dopustu za kmetice, zdravstvenem varstvu, zagotavljanju socialne varnosti kmečkim otrokom, preživninskem varstvu kmetov in drugem, kar sodi v sklop socialne varnosti kmetov. Ta stališča naj bi bila sprejeta na 3. konferenci ZSS, ki bo posvečena socialni politiki nasploh. bi se na lastne noge, sicer bodo osebni dohodki v neposredni proizvodnji in v družbenih dejavnostih zdrknili pod letošnjo raven. Občinski sindikalni svet se spotika zlasti ob investicije, ki so zelo razdrobljene in jih kolektivi načrtujejo zlasti za izboljševanje delovnih pogojev, namesto da bi denar združevali. Investicije bi kazalo preveriti tudi s stališča lastnih virov, sicer bodo ostali le spiski želja. Tudi naložb iz samoprispevka ne kaže drobiti, da jih ne pogoltne inflacija. Če teh sredstev v občini ne bodo združevali, ne bo nihče nič dobil. Torej je zadnji čas za s trezni tev^a preverjanje realnosti zastavljenih načrtov. Sindikat znova sprašuje, ali je na primer v zdravstvu res potrebnih toliko novih zidov. Isto velja tudi za šole. Ob primeru iz Cerkelj, kjer se število učencev zmanjšuje, naj bi se zamislili tudi drugi graditelji. T. TEPPEY NEKDANJI BORCI SPET SKUPAJ - Na Bizeljskem so se 12. decembra srečali borci Kozjanskega in Zagorskega odreda in obudili spomine na skupne akcije na obeh straneh Sotle. Uvodno besedo je imel predsednik občinske organizacije ZZB NOV v Brežicah Milan Kostevc (na levi), za gostoljubje pa seje krajevni organizaciji na Bizeljskem zahvalil upokojeni polkovnik Stjepan Kreber, član republiške konference ZZB Hrvatske. Na sliki v sredini član predsedstva ZZB NOV Slovenije Bogo Goijan. (Foto: J. Teppey) Nihče ni proti dobrim naložbam Delovna skupina CK ZKS v črnomaljski občini — Težave pri uvozu ustavljajo delo v semiški Iskri — V 1982 v občini ne več kot 20 odst. družbenega proizvoda za naložbe Drugi dan obiska v črnomaljski občini, v torek, 8. decembra,je delovna skupina CK ZKS pod vodstvom Borisa Bavdka obiskala črnomaljski Gok in semiško Iskro, zvečer pa so se udeležili razširjene seje komitga OK ZKS Črnomelj. V pogovoru s komunisti v semiški Iskri so gostom prikazali številne O PEREČIH VPRAŠANJIH - Na zaključku dvodnevnega obiska v črnomaljski občini se je delovna skupina CK ZKS pod vodstvom Borisa Bavdka udeležila razširjene seje komitejev občinske konference Zveze komunistov. (Foto: A. Bartelj) težave, v katere je ta kolektiv zašel v glavnem zaradi težav pri uvozu potrebnega reprodukcijskega materiala in s tem povezanega manjšega izvoza. Prav zaradi tega, ker ne morejo uvoziti dovolj reprodukcijskega materiala, ne morejo izpolniti naročil, pa čeprav bi vrednost uvoženega materiala predstavljala le petino vrednosti izdelkov, ki bi jih izvozili. Zaradi pomanjkanja dela mora vsak dan ostati doma 50 do 80 delavcev, ki za ta čas dobivajo 80-odstotni osebni dohodek. Na razširjeni seji komiteja so goste seznanili z gospodarskim stanjem občine, uspehi v zadnjem času, svojimi načrti pa tudi odrekanji in seveda tvorno vlogo Zveze komunistov pri reševanju raznih težav v občini. Tako že dalj časa delovne skupine komiteja redno obiskujejo delovne in druge organi- V obveščanju se premika po milimetrih Ugotovitve komisije MS ZK za Dolenjsko V kakšnih razmerah dela in-formativno-propagandna dejavnost in kakšne naloge čakajo to področje v pripravah na kongresa ZKS m ZKJ, ki bosta prihodnje leto, o tem so prejšnji teden razpravljali na razširjeni seji komisije za informativno propagandno dejavnost pri MS ZK za Dolenjsko, ki jo po novem vodi Tone Gošnik. Kot je pokazala ocena iz občin, se je pretok informiranja delno izboljšal, večje je sodelovanje med organizacijami ZK, med vodstvi in članstvom, večje glasil, četudi so k enemu in drugemu še bile izrečene pripombe. Povsod pa močno šepa delegatsko obveščanje; razen novomeške (kjer pa tudi ni najboljše) nobena druga občina dolenjske regije nima in v bližnji prihodnosti tudi ne namerava ustanoviti indok centra, da o lokalni radijski postaji v Beli krajini in v ožji Dolenjski sploh ne govorimo. Zaenkrat je vse obstalo le pri zamislih. Toliko večja sta potemtakem pomen in vloga obstoječih množičnih komunkacijskih sredstev, saj je v slabih časih dobro obveščanje še bolj potrebno. Razprava, v kateri sta sodelovala ‘udi Albina Tušar z RK SZDL in Janez Korošec, član komisije pri i CK ZKS, zato ni mogla mimo •etos še poslabšanega materi-nega položaja Dolenjskega lista *n je izrecno poudarila, da se niorajo ustanovitelji za list bolj “vzeti v dejanjih, ne le v bese- M.L. Izgovori ne sestavijo planov Ne želje in potrebe, planiranje naj usmerja možen dohodek — Tako so menili člani medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko — Sindikati sredi priprav na volitve So se sindikati dovolj tvorno vključili v pripravo planskih dokumentov za 1982, ki morajo biti sprejeti do konca leta? Temu pomembnemu vprašanju so večino nedavne medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenj: Osnovna izhodišča razvoja v prihodnjem letu bi morala biti podana že ob razpravljanju o uspešnosti poslovanja v prvih devetih mesecih letos; žal so to storili le malokje, drugod se (nesprejemljivo) izgovarjajo, da niso imeli na voljo glavnih zveznih in republiških kazalcev razvoja in pogojev gospodaijenja. Ti docela še zdaj niso znani, a zato planiranje v združenem delu negospodarstvu in družbenopolitičnih skupnostih ne bi smelo zastati. Nujno je stvarno načrtovanje pridobivanja in razporejanja dohodka, saj je na dlani, da bodo pogoji gospodaijenja še težji, da bo ie posvetili člani treba še več sil napeti za povečanje izvoza (zlasti na zahodni trg), dohodka pa bo manj zaradi neodložljivega odplačevanja dolgov in novih stopenj amortizacije. Občinske razvojne resolucije so v glavnem nared, po mnenju članov medobčinskega sveta pa ni dovolj, daje v njih planirana le industrijska proizvodnja, znotraj te bi morali namreč opredeliti tudi rast po posameznih panogah, saj vseh ne bo moč enako hitro razvijati. Ob zaposlovanju niso nakazane možnosti prekvalifikacije in prerazporeditve delavcev, nasploh bi moralo biti zaposlovanje prilagojeno obsegu proizvodnje, kaže izboljšati sestavo zaposlenih, predvsem pa omejiti ali (Nadaljevanje na 4. strani) zarije ter ustanove, kjer se pojavljajo težave oziroma, kjer komunisti sami niso kos nastalemu položaju. Doslej je bila pomoč delovne skupine vedno uspešna. Ko je beseda tekla o stabilizacijskih prizadevanjih v občini, so delovno skupino CK ZKS seznanili, da so v občini od načrtovanih 24 odstotkov družbenega proizvoda letos za investicije namenili le 9 odst., za naslednje leto pa so si zadali, da vrednost investicij ne sme preseči 20 odst. družbenega proizvoda. Ko je o tem stekla razprava, so gostje opozorili, da je tak drastičen zastoj pri investicijah lahko tudi škodljiv, saj delavcem vzame voljo in polet. Nihče namreč ni proti investicijam nasploh. A g •••••••••*•*••»«•••••••••••••••••••••••• NOVA ISKRINA TOVARNA V DOBREPOLJU V Dobrepolju (v grosupeljski občini) je Iskra Avtomatika zgradila novo tovarno stikalnih in zaščitnih elementov, ki je veljala 100 milijonov dinarjev in ki bo, ko bo proizvodnja stekla v celoti, zaposlovala 247 delavcev. Na slovesnosti je govoril član predsedstva Slovenije Tone Bole, kije poudaril pomen nove tovarne za gospodarski napredek širšega območja Suhe krajine. o tem bo govor medobčinskega V predkongresnem utripu Posavje o informiranju in predkongresnih akcijah 10. decembra je bil v Sevnici regijski posvet, ki ga je pripravila komisija za informativno in propagandno dejavnost pri medobčinskem svetu ZK za Posavje. Udeležila sta se ga Anton Vahen, predsednik republiškega komiteja za informiranje, in Pavle Zrimšek s FSPN v Ljubljani. Posavska komisija se je v minulem obdobju lotila izobraževanja informatorjev v združenem delu, kamor so k sodelovanju pritegnili ugledne predavatelje. Po vseh treh občinah so bile posebne konference ZK o obveščanju, tudi na bližnji seji sveta ZK. S posebno pozornostjo so obravnavali usmeritve ob kongresih prihodnje leto. V sodelovanju s sindikati se bodo lotili trajne naloge, kot se kaže v odnosu do dela. Izdvojiti nameravajo nagrajevanje po. delu. Zanimivost programov po posavskih občinah bo tudi skrb za delavce iz drugih republik. Privabili naj bi jih v obstoječa društva, kjer je teh delavcev več, naj bi ustanovili sekcije. Tem delavcem naj bi pomagali pri obveščanju. A. 2. ZIMA NI PRESENETILA - Mraz in sneg, ki sta zadnjo nedeljo končno najavila bližajoči se pričetek koledarske zime, letos za razliko od prejšnjih let nista presenetila „komunalcev“ in.cestne službe, Ti so že mislili, da bo letošnji plan porabe soli in peska za posipavanje težko izpolniti V nedeljo ponoči, ko se je temperatura prvič letos spustila do —10 stopinj, so skrbno posipali vse „drsalnice“, tako da ni bilo večjih nesreč. Pred pošto v Novem mestu so se v ponedeljek zjutraj na ledu ljudje lovili za vsa mogoča oprijemala, tudi drug za drugega, pa čeprav se niso poznali Ko so prišli delavci Komunale, je bilo takih užitkov konec. (Foto: Janez Pavlin) Št. 51(1688) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 17. decembra 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Poroštvo varnosti in miru Pred dnevom JLA Obrambna politika socialistične Jugoslavije se razlikuje od obrambne politike drugih držav v svetu prav toliko, kolikor se tudi naš sistem socialističnega samoupravljanja in neuvrščenosti razlikuje od obstoječih državnih sistemov, bodisi kapitalističnih, bodisi socialističnih, še posebej blokovskih. Jugoslovanska zasnova obrambe pomeni uresničevanje ideje o oboroženem ljudstvu. Nosilci obrambnih pravic so delovni ljudje sami. Tako obrambna pravica pomeni važno samoupravno pravico in neodtujljivoodgovornost slehernega jugoslovanskega državljana, ki hoče braniti in se zato usposablja za obrambo svoje domovine. To domovino imenujemo svojo, našo, ljudsko zato, ker je bila ustvarjena v narodnoosvobodilnem boju, ker je bila obnovljena in zgrajena z žulji in znojem delovnih ljudi, ker pomeni delegatski dogovor narodov in narodnosti Jugoslavije, da hočejo živeti in ustvarjati združeni v bratstvu in enotnosti, ker so narodi in narodnosti v njej suvereni in gospodarji na svoji zemlji. Te domovine ne branimo samo zaradi ogromnih žrtev, ki smo jih dali za njeno oblikovanje in svobodo pred tujci, pač pa tudi zaradi samoupravne demokracije, zaradi socialističnih svoboščin v njej, zaradi samoupravnih in delegatskih pravic človeka, da odloča sam in skupaj z drugimi v svoji temeljni organizaciji združenega dela, v krajevni ali občinski skupnosti, v republiki in zvezi o »lunarnem družbenem, gospodarskem in kulturnem vprašanju, ker je pomemben soustvarjalec svoje lastne in skupne sreče. Pred štirimi desetletji so naši narodi in narodnosti krenili v odločilen in težak boj tudi zato, ker so bili v popolnoma brezpravnem položaju, * narodnostnem in socialnem životarjenju, ker niso v tem boju mogli ničesar izgubiti, pridobili pa so si lahko pravico do svobodnega življenja. Danes bi Jugoslovani prav tako odločno in enotno krenili v pray tako odločen boj zato, ker ne bi hoteli izgubiti dragocenih vrednot in pridobitev, ustvarjenih v razvoju socialistične demokracije. Naši ljudje utrjujejp svojo patriotsko obrambno zavest in se usposabljajo za obrambo v današnjih: razmerah proti sodobnim stre hotnim morilskim sredstvom morebitnega napadalca tudi zato, ker je v naši notranji trdnosti, sposobnosti, v moči JLA, v razširjenosti in spretnosti teritorialnih enot, v učinkovitosti celotnega sistema obrambe insbsfer bene samozaščite poroštvo mitu, poroštvo naše varnosti tudi epsš-hodnje. Kajti nenehoma in če- smo še tako prepričani o prednosti natega samoupravnega sistema in če* še tako zaupamo v socializem k or svetovni sistem, moramo v nas sasnifc razvijati budnost in pripravljenost. Pripravljeni moramo biti za dbtmr bo naše revolucije, naše svobode in sistema. Samo take nas bodo spoštovali tudi tisti, ki bi nas najraje zbrisali kot nepotrebno zlo in vest človeštva. BRE2ICE: 3.000 EVIDENTIRANIH V delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih brežiške občine so do torka, 15. decembra, evidentirali 3.036 možnih kandidatov za delegatska mesta v skupščinah SIS in v občinski ter republiški skupščini. Število eviden-tirancev se je od zadnjega pregleda, ki ga je OK SZDL pripravila 25, septembra, povečalo skoraj za tisoč. Danes se bo vreme izboljšale v petek in soboto se bo poslabša lo, v nedeljo pa pričakRjenu ponovno izboljšanje vremena. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Poljaki so se minulo nedeljo zjutraj zbudili v vojnem stanju, z okrepljenimi milič-niškimi in vojaškimi patruljami na ulicah ter oklepnimi vozili okoli najpomembnejših stavb. Vso oblast je prevzel vojaški svet za nacionalno rešitev. V noči od sobote na nedeljo so internirali nekatere člane vodstva sindikata „So-lidarnost" (ki pa jim ne bodo sodili) in nekatere bivše partijske in državne voditelje, med njimi tudi Edwar- Na Poljskem je vojska prevzela oblast da Giereka (ki pa bodo prišli pred sodnike). Ukinjena je pravica do stavk, prepovedano tiskanje vseh sindikalnih in drugih glasil (razen osrednjih partijskih dnevnikov), prepovedana so potovanja iz države, poostren nadzor je nad državljani Uvedli so strogi nadzor nad poštnim, telefonskim in telegrafskim prometom ter uvedli policijsko uro, ki velja od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Svet za nacionalno rešitev vodi armadni general Woj-ciech Jaruzelski Svet je začasen, je bilo rečeno v dramatičnem 23 minut dolgem nedeljskem jutranjem proglasu Jaruzelskega. Varšavski radio je v nedeljo zjutraj objavil tudi razglas, v katerem je rečeno, da so protidržavne, prevratniške sile sovražnikov socializma privedle državo na rob državljanske vojne. „Te sile pod firmo -, Solidarnost' premišljeno bojkotirajo pobude, ki bi lahko prispevale k reševanju Poljske iz krize. ” Kljub temu da je bila odločitev vojske, da prevzame oblast, zelo očitno pripravljena že prej (na to kažejo tudi brezhibno opravljeni premiki vojske in koordiniran nastop enot notranje varnosti, kar gotovo terja poprejšnjo pripravo in skrbno načrtovanje), so nekateri dogodki brez dvoma prav v zadnjem trenutku prevesili tehtnico v prid take odločitve. To so predvsem naslednji: državna komisija sindikata „Solidarnost“ je pozno ponoči v soboto v Gdansku sklenila, naj se 15. februarja 1982 organizira v okviru ,, Solidarosti“ vsedržavni referendum o izvajanju oblasti in njenih sedanjih metodah. Pred tem so oblasti objavile magnetofonski zapis zasedanja vsedržavne komisije „Solidarnosti“, ki med drugim potrjuje, da želi sindikat začeti odločilno akcijo za prevzem oblasti. Vsi opazovalci se strinjajo, da bo za Poljsko odločilen prav ta teden. Odločilen bo v marsičem in zaradi marsičesa, predvsem pa bo že kmalu jasno, ali se kani „Solidarnost“ postaviti po robu tudi vojski, tako kot se je pred tem (in to zelo učinkovito) partiji ter državnemu aparatu. Oba je s svojimi dejanji prisilila malone k razkroju. Če bo vojska uspela obvladati položaj (kar pomeni, da ne bo množičnih stavk, demonstracij ali drugih nemirov), potem ima Jaruzelski možnost, da pod okriljem armade začne izvajati počasne in vsekakor dolgoročnejše spremembe, ki bi pomenile resnični začetek uveljavljanja tako imenovane narodne obnove. Če pa vojski to ne bo uspelo in se bodo kljub vojnemu stanju nadaljevale stavke in demonstracije, bo to pomenilo, da Poljaki sami niso zmožni urediti razmer, in v tem primeru bi bržkone preostala samo še ena karta - karta, ki jo vsi pričakujejo s strahom: posredovanje od zunaj, ki naj ohrani Poljsko v okviru varšavskega zavezništva. JANEZ ČUČEK Namensko varčevanje za deset novih vrst posojila Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš. plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše. nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah. gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo. plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo. plačilo stroškov za telefonski priključek. popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev. plačilo uvoznih dajatev. plačilo vpisnine za izredno šolanje. plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči bodisi za redne mesečne pologe bodisi za enkratni polog V obeh primerih varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev in daljša od 36 mesecev. Po poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan od 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek. • odvisno od trajanja in načina varčevanja Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 odstotkov od vezanega zneska. /O hitre Kako priti do večjega dohodka ____________________________ Izkušnje nas opozarjajo, da je nevarno enostransko omejevanje družbenih vprašanj, zlasti glede organizacije dela, zgolj na »demokracijo" ali zgolj na »učinkovitost" Kadarkoli razpravljamo o prašanjih ustvarjanja in delitve cupnega dohodka in prihodka, NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Zvezni izvršni svet je sprejel osnutek dogovora o izvajanju politike cen v letu 1982 kot temelj za usklajevanje stališč republik in pokrajin. Izhajajoč iz opredelitev v osnutku resolucije o družbenem gospodarskem razvoju države v prihodnjem letu je nujno občutno zmanjšati stopnjo inflacije. Predlagani osnutek dogovora predvideva, da se cene na drobno lahko v letu 1982 povečajo do 15 odstotkov, za kolikor so lahko višje tudi cene proizvajalcev industrijskih proizvodov. Življenjski stroški lahko narastejo za 17 odstotkov, enako tudi cene kmetijske proizvodnje, cene storitev se lahko povečajo do 16 odstotkov. Dokler ne bo Konec divjanja cen sprejet ta dogovor, naj ne bi povečali cen proizvodov in storitev ne glede na to, kdo je pristojen za njihovo spremembo. Osnutek dogovora vsebuje tudi določilo, da ne bodo odobrili nobene podražitve brez poprejšnjega posveta z zvezno skupnostjo za cene in skupnostmi za cene republik in pokrajin. RAČUNATI LE NASE Pod predsedstvom Sergeja Kraigherja je bila seja komisije zveznih družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije, na kateri so preučili nekatera odprta vprašanja zmanjševanja prednostnih nalog, kot to predvideva družbeni načrt razvoja države do leta 1985. Temelj razpravi je bila analiza zveznega zavoda za družbeno načrtovanje, v kateri opozarjajo na nujnost selekcije razvojnih prioritet, izhajajoč iz stvarnih možnosti gospodarstva in obveznosti, ki izhajajo iz temeljnih opredelitev družbenega načrta Jugoslavije za obdobje do leta 1985. Člani komisije so načeloma sprejeli poročilo svoje delovne skupine za tekoča gospodarska vprašanja, ki se je posebej ukvarjala s to temo. Na seji so ocenili, da je treba vse načrte razvoja od tozd, republik in pokrajin do federacije prilagoditi gospodarskim razmeram države. Načrti razvoja morajo upoštevati dejstvo, da v prihodnje ne bo mogoče računati na dosedanji obseg akumulacije, niti na zunanje vire notranje akumulacije. Načrti na vseh ravneh morajo biti realni in rezultat usklajenih možnosti združenega dela. V razpravi so poudarili, da bo nujno zmanjšati prioritete oziroma jih prilagajati sedanjemu gospodarskemu položaju. Posebno pozornost so namenili kriterijem, iz katerih je treba izhajati med selekcijo prednostnih nalog. Prevladalo je enotno mnenje, da je treba prednost dati razvoju tistih gospodarskih vej in grupacij, ki bodo prispevale k povečevanju izvoza, s tem pa tudi k boljšemu plačilno bilančnemu položaju države. V vseh okoljih morajo pregledati in izkoristiti notranje rezerve in razvojne zmogljivosti, ki so v neizkoriščenih kapacite- „ tah, boljši organizaciji dela, odpravljanju ozkih grl v proizvodnji, večizmenskem delu ter združevanju dela in sredstev. UMRL JE TONE FAJFAR Umrl je udeleženec ustanovnega sestanka OF slovenskega naroda, član vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda, udeleženec Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in delegat na drugem zasedanju AVNOJ, član, prve slovenske vlade, član centralnega komiteja ZK Slovenije, republiški in zvezni poslanec, nosilec spomenice 1941, republiškega priznanja OF in drugih visokih odlikovanj — tovariš Tone Fajfar — Gašper. , MILAN MEDEN !2| ne mislimo le na samoupravno povezovanje in združevanje gospodarstva, marveč tudi na samoupravno organiziranost delovnih in poslovnih procesov med OZD. Planov razvoja, zlasti pa sedanjih stabilizacijskih prizadevanj ne bomo mogli uresničiti, če bomo zanemarili katerokoli stran samoupravne organizacije dela, pa naj gre za odnose med organizacijami združenega dela ali pa za organizacijo dela v posamezni OZD. Številnim elementom notranje organizacije se ne moremo izogniti niti pri organiziranju poslovanja med OZD. Kjer standarde in normative materiala ter tekočega dela določajo „na oko”, brez objektivnih, strokovnih analiz, ravnajo liberalistično, tehnokratsko pa, če je delo opravljeno sicer najbolj strokovno, vendar brez sodelovanja Jelavoev. V nobenem primeru ne moremo pričakovati pravilnih rezultatov - ne materialnih ne družbenih. Če standarde in normative določamo izključno z glasovanjem, z upoštevanjem stroškov živega in minulega dela, kakršni so v sedanjem trenutku, in brez strokovne analize njihove eko-nomsko-tehnične upravičenosti ter brez poskusov, da bi zmanjšali stroške živega in tekočega dela, se bodo delavci - v napačni veri, da so solidarni ali da bodo lahko napore proizvodnje prenesli na druge organizacije - le medsebojno slepili z uravnilovko ali t. i. stroškovnim načelom. Tržišče najbrž takšnega-dela in nastale stroške, kakor tudi čas, porabljen na sestankih, ko so sprejemali standarde in normative, ne bo ocenilo kot družbeno potrebno delo. Ker pa ne bo večje produktivnosti, ne bo večjega dohodka in tudi ne osebnih dohodkov, in tako bodo nezadovoljstvo in nasprotja med standardi pripravljeni kar najbolj strokovno ter stroški živega in minulega dela takšni, da bi morali zagotoviti primerno produktivnost in dohodek, je težko verjetno, da bodo predvidevanja uresničena, če delavci o tem niso razpravljali ali so jim bili normativi vsiljeni. Potrebno je razlikovati med nesa-moupravnim obnašanjem delavcev v zvezi s spoštovanjem avtoritete skupnega dela, ki se kaže v neodgovornem odnosu do samoupravno sprejetih nalog in dolžnosti ter nespoštovanju avtoritete poslovnega procesa, ki se pojavlja ali kot posledica kršenja samoupravnih pravic delavcev ali tega, da si je prilastil odgovornost za rabo družbenega kapitala nekdo drug v organizaciji ali zunaj nje. Le tako bomo lahko izbrali in uporabili ustrezna sredstva v boju za varovanje avtoritete delovnih in poslovnih procesov, za smotrno in učinkovito gospodarjenje s sredstvi. Z razvijanjem socialističnega samoupravljanja morajo delavci povečati tudi stopnjo lastne odgovornosti za smotrno in učinkovito rabo družbenega kapitala. Tega pa ni možno doseči brez doslednega spoštovanja delovne, tehnološke in poslovne discipline, ki jo je treba vzpostaviti s samoupravno organizacijo dela v sleherni TOZD in med njimi. Izkušnje nas opozatjajo, da je nevarno enostransko omejevanje vseh družbenih vprašanj, zlasti organizacije dela, zgolj na ..demokracijo” ali zgolj na ..učinkovitost”. Dobro so znane politične in ekonomske posledice birokratizma in tehnokratizma ter liberalizma in ultralevičarstva. Zato ni odveč ponoviti, da s samoupravno organizacijo dela razumemo predvsem povečanje učinkovitosti proizvodnje in poslovanja v demokratičnih, samoupravnih odnosih. VINKO BLATNIK NAJPREJ JE ODSTOPIL AVSTRIJEC Kurt Waldheim, nekaj dni za njim pa še Tanzanijec Šalim Ahmed Šalim in namesto njiju se je za možnega kandidata za novega generalnega sekretarja Združenih narodov pojavilo kar devet diplomatov. V slokem nebotičniku ob newyor-ški Vzhodni reki, kjer je sedež svetovne organizacije, so nekateri mislili, da se bo zopet začelo dolgotrajno izbiranje novega generalnega sekretarja. Mislili so nekako takole: Če se Varnostni svet (ki v prvi stopnji odloča o tem, kdo bo generalni sekretar Združenih narodov) po več tednih ni mogel odločiti med dvema kandidatoma, kako neki se bo med devetimi? A izkazalo se je, da ni bilo tako. Ko sta se potegovala za kandidaturo, sta imela tako Waldheim kot Šalim proti sebi vplivne nasprotnike. Waldheim ljudsko republiko Kitajsko, Šalim pa Združene države Amerike. (Pravila določajo, da generalni sekretar ne more biti izvoljen, če kdorkoli izmed petih stalnih članov Varnostnega sveta glasuje proti njemu). Toda po umiku Waldheima in kasneje še Salima se je položaj nenadoma in skorajda čez noč izbistril. Izmed devetih kandidatov je Varnostni svet presenetljivo hitro izbral novega: perujskega diplomata Javierja Pereza de Cuellaija, kije bil med drugim predstavnik Peruja v Združenih narodih in podsekretar svetovne organizacije. Že na prvem glasovanju konec minulega tedna ni bil nihče izmed stalnih članov Varnostnega sveta (to so ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in Kitajska) proti njemu (eden seje vzdržal), dobil pa je tudi dovolj glasov nestalnih članov. O njem se mora sedaj izreči še generalna skupščina svetovne organizacije, ki pa po splošnem prepričanju ne bo glasovala proti. Tako bodo Združeni narodi skorajda v zadnjem trenutku dobili novega generalnega sekretarja, zakaj mandat (traja pet let) bo Kurtu Waldheimu potekel že 31. decembra. Wa!dheim je bil na čelu svetovne organizacije od leta 1971, pred njim pa so jo vodili: Norvežan Trygve Lie (od leta 1945 do 1953), Šved Dag Hammarskjold (od 1953 do 1961, ko je v letalski nesreči izgubil življenje) in Burmanec U Thant (1961 do 1971). Perujec de Cuellar velja za tihega, a učinkovitega diplomata ... Pravi človek na pravo mesto ob pravem trenutku... TELEGRAMI ABU DABI — Od prvega januarja prihodnjega leta bodo države izvoznice nafte (OPEČ) prodajale nafto po cenah od 32,30 do 37,50 dolarja za sodček namesto sedanjih cen, ki so se gibale od 34 do 38 dolarjev. Te cene bodo veljale vse prihodnje leto, prav tako tudi uradna orientacijska cena 34 dolarjev za sodček. PEKING — Člani vsekitajskega ljudskega kongresa so pozvali ljudstvo, naj se združeno bojuje za „naglo gospodarsko rast, za mirno združitev Tajvana z domovino, za sodobno, močno Kitajsko, demokratično in civilizirano socialistično državo”. KAIRO - Sklep egiptovskega javnega tožilca Salaha el Rašidija, da bo zaradi pomanjkanja dokazov umaknil obtožnice proti večji skupini politikov, uglednih državljanov in novinarjev pod vodstvom bivšega podpredsednika vlade Abdela Salima el Zajata, je sprožil precejšnjo zmedo, ker ni docela jasno, za kaj pravzaprav gre. Medtem so nekateri kairski listi poročali, da so obtožnice umaknili ali da so aretirani še vedno v zaporu, drugi pa pišejo, da so jih izpustili na prostost, tretji pa, da so zdaj v hišnem nriDoru. Tom In Jerry DOLENJSKI LIST Št. 51 (1688) 17. decembra 1981 RIBNICA: KORISTNA ZDRUŽITEV SOZD Integral Ljubljana, ki zaposluje 6.500 delavcev in ima preko 1.800 vozil, in delovna organizacija Eurotrans Ribnica, ki ima 190 zaposlenih in 100 avtovlakov, se dogovarjata o združevanju. V ta namen so izdelali posebno študijo. Pri Euro-transu pričakujejo, da bodo z združitvijo dosegli zmanjšanje stroškov in da bodo tovornjaki bolje izkoriščeni, se pravi, da bodo prevozili manj praznih kilometrov. V okviru Integrala bodo združevali le tista dela in naloge, ki so v interesu Euro-transa oziroma obeh partneijev. Kljub združitvi v SOZD pa bi Eurotrans ostal še naprej samo-stojena delovna organizacija s svojim statutom in samoupravnimi organi. Tudi v bodoče bi imeli sedež v Ribnici. „Dana” je še podvojila izvoz Letos je izvozila za 50 milijonov dinarjev sokov in sadnih koncentratov Sejmišča NOVO MESTO: Sejemska vnema je spet malo popustila, saj je biks tokrat naprodaj le 269 pujskov in 9 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupaj 204. Pujski so stali 2.100 do 3.000 din, starejši prašiči pa 3.100 do 4.000 din. BREŽICE: Precej večja je bila ponudba v soboto na tem sejmišču, kjer so kupci lahko izbirali med 535 pujski in 32 nad tri mesece starimi prašiči. Kupili so 424 živali; pujski so imeli ceno od 110 do 120 din, starejši prašiči pa so bili po 80 din kilogram žive teže. Mirenska Dana postaja vse močnejša izvoznica, čeprav se na zunanjih trgih srečuje tudi s takimi težavami, ki so posledica domačih neskladij. Sladkor je namreč doma vse draga surovina, po svetu pa njegova cena pada. In Dana mora biti ob takih cenah sladkoija konkurenčna tujim firmam. Kljub tem težavam je letos to« varni uspelo, da je precej povečala izvoz v primerjavi z lani. Medtem ko so lani. izvozili le za 25 milijonov dinarjev, so letos svoj izvoz povečali za 100 odstotkov. Tako zdaj s prodajo na tujih trgih ustvarijo kar 10 odstotkov dohodka, kar jih v trebanjski občini uvršča med močnejše izvoznice. Se posebej razveseljiva pa je struktura izvoza. Lani so namreč na tržišča s kovertibilnimi devizami izvozili le za 1 milijon dinarjev, letos pa že za 14 milijonov. Da bi si zagotovili nemoten potek proizvodnje, so letos uvozili za 8 milijonov dinarjev surovin. V skladu s svojimi izvoznimi dosežki bi lahko uvozili še več, vendar so se na lastno pobudo držali uvoznih omejitev. Vprašanje pa je, kaj bo za združeno delo pomenilo nadaljnje zapiranje uvoza. Za marsikoga bodo uvozne omejitve pomenile resno grožnjo, katere neljube posledice bosta manjša proizvodnja in manjši izvoz. Poleg težav pri uvozu pa je Dana morala doma kupovati melaso, kije važen sestavni del sadnih sokov in koncentratov, po dvakrat višji ceni, Kmetijski Nektarinke tudi pri nas? Obiskovalec, ki se vrne iz Združenih držav Amerike ali Kanade, ve običajno mariskaj povedati o ameriškem načinu življenja tudi glede prehrane. Navdušen je nad okusnimi ..breskvami brez dlačic”, ki da bi jih kazalo pridelovati tudi pri nas. Tudi našemu okusu bi ugajale „nectarines”, kot jim pravijo v domovini Kaliforniji, kjer pridelajo večino ameriških nekta-rink, ki so po skupnem pridelku že presegle breskve. Kakšen je sploh ta novi sadež? Nov niti ni, saj so v Angliji poznali nektarinke že v 16. stoletju. Tudi ne drži, da so križanke med bredcrvijo in slivo, saj so nektarinke samostojna sorta, ki je nastala kot mutant breskve. To pomeni, da se je iznenada pojavila brezdlakovost, in potem ostala dedna lastnost. Sadjarji so vzgojili celo vrsto sort, zlasti novejše, rumeno mesnate sorte pa so doživele tudi izjemen trgovski uspeh. Prodajo jih do poldrugokrat draže kot breskve. Obetaven sadež, ki ima veijetno ime po nektarju, pijači bogov, je zato zmamil tudi naše sadjarje. Vendar, žal, slovensko podnebje nektarinkam ne ugaja tako kot kalifornijsko. Nektarinke niso le bolj občutljive za plesni in sadno gnilobo monilijo, ker pač nimajo varovalnih dlačic, pri nas jim ne ugaja preobilno deževje, ki je značnilnost predalpskega podnebja. Moča precej poslabša kakovost, podobno kot na češnjah ob de^u občutljiva kožica rada poka in bitka z breskvami je izgubljena. Vendar nektarinke zaradi tega pri nas še niso odpisane. Preizkušajo nekatere novejše, manj občutljive sorte, ki utegnejo bolje prenašati obilnejše padavine; tako pridelovanje ne bo več tako nezanesljivo. Ohrabrujoča so tudi prizadevanja francoskih in italijanskih sadjarjev, ki so nasadili velike plantaže in dosegajo •epe uspehe. Sadjar ljubitelj seveda ne bo tehtal le gospodarske vrednosti nektarinke in bo drevo posadil kljub navedenim pomislekom. V tem primeru naj ravna podobno kot pri breskvi, temeljitejši pa naj bo pri redčenju plodov, da bo pridelal lepe, debele nektarinke. r _ w , Inž. M. L. kot je veljala na zunanjih trgih. To je v veliki meri vplivalo na konkurenčnost Dane na zunanjih trgih. Vplivi pa bi bili še večji, če v Dani iz leta v leto ne bi povečevali produktivnosti, kjer so zdaj na četrtem mestu v državi in v svoji branži. J. SIMClC Co/>a< Informtranje P 'p P !\ p p p p p p p p p \ 'p p 'p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p I p p p p p p Vzamejo si preveč Graja republiških SIS Sevnica ima pomisleke o sistemu solidarnosti Ali je sistem solidarnosti ali, kakor zadnje čase .pravimo, vzajemnosti že primerno dograjen? Ob razpravi o osnutku resolucije za gospodarjenje v sevniški občini za prihodnje leto so se na ločenih zasedanjih zborov delegatov občinske skupščine minuli teden vedno znova vračali na to vprašanje. Republiški izvršni svet so že pred časom opozorili na prevelik ,apetit” republiških interesnih skupnosti (tudi družbenih dejavnosti) pri valorizira-nju programov. Niso redke republiške skupnosti, ki so si odrezale tudi po 50 odstotkov več. Delegati iz občin so pri tem nemočni, opozarjajo v Sevnici. V tem letu so v sevniško občino dobili za okrog 31 milijonov dinarjev tako imenovane vzajemnosti, kar naj bi se za prihodnje leto povečalo za bore štiri milijone dinarjev. V razmerju z vrednostjo programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti je letošnja republiška vzajemnost pomenila zgolj 12 odstotkov. Vrsta dejavnosti je zato v težavah. V občinski izobraževalni skupnosti resno govorijo o črtanju šole v naravi, ki bi četrtošolčkom z dežele prišla še kako prav, učbenikov in še kaj. Prosvetni delavci so s svojimi osebnimi dohodki že tako in tako pristali na predzadnjem mestu med slovenskimi občinami. Gospodarstvo občine se po drugi strani duši v visokih prispevnih stopnjah, kjer so pri vrhu na lestvici občin glede obremenitev. Krog revščine se tako sklene. Ce sevniški delegati pri razpravah o vzajemnosti še niso prišlo do pravega glasu, bodo to vsekakor še morali. A.ŽELEZNIK DODATNE OBVEZNOSTI Vrsta sevniških kolektivov se zaveda nujnosti večjega izvoza. Tako so Lisca, Jutranjka in Mercator — Kmetijski kombinat sprejeli dodatno obveznost za še večji izvoz. V celoti je ta izvoz ocenjen na 30 milijonov dinaijev. Lep prispevek k tem naporom bo dal kolektiv krmeljske Metalne, ki je za njihove razmere res lep obet. Govor je namreč kar o 70 milijonih dinaijev izvoza. »Sin bo kmetoval” Svinje donosnejše od krav? ..Preusmerjam se na svinje-rejo, ker upam, da mi bo to več vrglo,“ je modroval Lovrenc Kelhar z Bojsnega te dni na odkupni postaji Agrarie v Globokem. Naprodaj je pripeljal sto-kilogramskega telička. Zatrjeval je, da je cena slaba in da je 80 dinarjev za kilogram žive teže odločno premalo. Tudi drugi kmetje, ki so tisti dan oddali teleta, so bili enakih misli. Kelharjevi se ukvarjajo predvsem z živinorejo in glavni dinar jim doteka z oddajo mleka. So kooperanti Agrarie in so si letos postavili nove svinjake. Deset Lovrenc Kelhar plemenskih svinj že imajo, da bodo vzrejali pujske. .Kmetijo bo prevzel sin Jože, ki se vrača od vojakov," je pojasnil Kelhar. Lahko je zadovoljen, da bo ostal doma, čeprav mu je po svoje tudi žal, da se sin ni izučil kakega poklica. A potem bi mu najbrž splahnelo tudi navdušenje za kmetovanje. Od svinjereje si Kelharjevi precej obetajo, ker bodo lahko vso krmo pridelali doma (koruzo, ječmen, peso, deteljo in kolerabo). Dokupili bodo samo vitamine, kar pa ne bo pretiran izdatek. Zemlje imajo šest hektarov, dva pa so vzeli še v najem, da bo pridelek večji. Sina pri vojakih niso nič obiskovali, ker niso imeli časa. Bil je dvakrat na dopustu in tedaj je pridno pomagal doma, da so dokončali svinjake. Oče se veseli njegove vrnitve, saj par delovnih rok na kmetiji veliko pomeni. Drugi sin je še v osnovni šoli. ,,Se bo šel pa ta učit," je dejal. Za svinjake je Kelhar dobil kooperantsko posojilo, zato so vezi z Agrario precej trdne in ne išče kupcev za teleta na Hrvaškem. Onstran meje so namreč cene za živino še vedno višje, zato.je odkup v brežiški občini tako skromen. J. TEPPEY »Dolenjski list« DOM ČAKA NA STREHO - Po naročilu TKS Novo mesto je Obrtna zadruga Hrast pričela obnovitvena dela na zapuščeni stavbi TVD Partizan na Loki. Streho bodo zamenjali še letos, spomladi pa se bodo lotili temeljite obnove notranjosti. PRIZNANJA STRELCEM — Najbolje uvrščenim tekmovalcem iz treh posavskih in treh hrvaških občin (Klanjec, Samobor, Zaprešič) je 12. decembra v Krški vasi podelil priznanja z značkami dobrega strelca predsednik občinske Strelske zveze v Brežicah Lazar Gligič. (Foto: Zupančič) SUROVINE DOMA — Pri Brezovem se že kažejo obrisi nove tovarne za elastične pletenine sovlagateljev Lisce, Kometa in Jutranjke. Gradi sicer sevniški tozd Betona, betonske elemente proizvodne dvorane namešča SGP Primoije iz Ajdovščine. (Foto: A. Železnik) |j /• ' PRVIČ SKUPAJ - V soboto, 12. decembra, so se na povabilo Brežičanov v Krški vasi sešli predstavniki ob čini ih Zvez rezervnih starešin iz Sevnice, Krškega, Brežic, Klanjca, Zaprešiča in Samobora. Dogovorili so se za vsakoletno izmenjavo delovnih izkušenj na srečanjih. HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja: Tit Doberšek i Iz ocen o rubriki ,<► V 43. številki smo‘pozvali J | bralce, naj napišejo svojo sodbo < ► o naši rubriki „En hribček bom J * kupil”, ki stopa v četrto leto 4, svojega obstoja. Vemo, da naši 4 > bralci neradi pišejo, čeprav se s < | pisanjem po večini strinjajo in to i ► rubriko z zanimanjem berejo. J 4 Kljub temu se je oglasilo pre- 0 cejšnje število bralcev, med kate- < ► rimi je nekaj takih, da je vsebina 11 njihovih prispevkov vredna obja-* ► ve na tem mestu. 1 > J| Naslov rubrike 0 je lep <► Franc Černelič st. iz Podbo- ji čjapiše: ■i» ,.Najprej najlepša zahvala za 4 4 trud uredniku v rubriki En <, hribček bom kupil. Vse je pisa- < ► no za nas in je koristno, posebno za male in stare vinogradnike. 44 Vse je napisano razumljivo, ob-J | razložene so formule in tujke. 1 > Želja in potreba vinogradnikov 4 ► je, da taka rubrika obstaja še , | naprej. Ko dobim Dolenjca, naj-i > prej preberem to rubriko. Tega J | ne delam samo jaz, to delajo 44 tudi drugi. 4 4 Zelo koristna mi je tudi ure- 0 dnikova knjiga Vinogradništvo, < ► iz katere se da veliko naučiti. J | Velikokrat jo vzame m v roke. Za 1 > nas starejše je hvaležno, ker je .vse, kar je napisano, napisano 4, tako, da je razumljivo, povedano ° po domače in razloženo. Jaz iz J| rubrike to, kar se mi zdi zelo 4» važno, izrežem in spravim, da J | lahko večkrat preberem. Teh 4 > listov imam že precej. < 4 Naslov rubrike En hribček J | bom kupil je zelo lepo zamišljen 4 4 in skoro ne more biti lepšega. Je J| začetek lepe slovenske pesmi, 4 > poleg tega pa imamo vinograde v < ► hribih. J | Prosim Dolenjski list in ure- 4 ► dnika rubrike En hribček bom 4 4 kupil, da svoje delo nadaljujeta.” 4 > Rubrika ia veliko 4» dobrih nasvetov <» Tako sodi Jofe Romih iz Selc 4 4 pri Blanci, ki navaja: 4 > »Rubrika z naslovom En < ► hribček bom kupil naj bo še J | naprej, saj vsebuje veliko dobrih 4 ► nasvetov. Se naprej prosim ure-] ► dnika Tita Doberška za čimveč 4 > nasvetov za obdelavo, zaščito in < ► razne preureditve vinogradov. Ta J | dela naj bi bila čim cenejša in 44 seveda tudi dobra. Naslov ni J | važen. Posebno bi rad, če bi 4 4 urednik več pisal o ozelenitvi 44 vinogradov, saj se tega načina , 4 obdelave vinogradov še ne upam 4 4 lotiti.” J| Opomba urednika: O ozeleni- 4 < tvi vinogradov sem obširno pisal II v tej rubriki letos, in to: 26. 3, !♦♦♦»♦♦♦♦♦ »M ♦♦♦♦♦♦♦< 2. 4, 9. 4, 30.4,7.5 in 11.5. V moji knjigi Vinogradništvo, Ljubljana 1981, sem o tem obširno pisal na str. 230,238. Rubrika je koristna • Anton Tratnik iz Šentjerneja piše: »Rubrika En hribček bom kupil je zelo koristna za vinogradnike in velika-škoda bi bila, če bi jo ukinili. Predlagal bi pa, da se imena raznih škropiv podomačijo tako, da bi jih lahko razumel tudi kmet vinogradnik, ne samo tisti z univerzitetno izobrazbo, pa še ti najbrž vsega ne razumejo. Sem manjši vinogradnik, zato pa z dolgoletno prakso. Glede obdelave ne bi ničesar predlagal, razen pripomb, da trta med vrstami rodi.” Opomba urednika: Imen škropiv ni dovoljeno sloveniti, to je pisati po domače, ker so ta imena z zakonom zaščitena. Priporočamo pa, da preberete v moji knjigi Vinogradništvo poglavje iz varstva rastlin kjer so opisane osnove sredstev za varstvo rastlin. Dolenjski listje edini časopis, ki piše o trd pravi 924etni Oprešnik iz Litije, ki v svojem 4 strani obsegajočem dopisu med drugim pove: »Oglašam se vam kot nekdanji ceplar trt na ameriSco podlago. Cepili smo na zeleno, kar je bilo takrat v navadi takoj, ko je trtna uš uničila stare vinograde. Ker rubrika En hribček bom kupil izhaja že tri leta in ker je Dolenjski list edini časopis, ki objavlja članke z nasveti v tej strokovni veji gospodarstva, sem mnenja, da bi bilo Scoda opustiti članke tov. Doberška o tej zahtevni stroki.” Nadalje piše, da je kot šolar z motiko rigolal vinograd za nove nasade, vaški učitelj pa ga je naučil cepiti. Kot mnogi Slovenci je odšel nato za zaslužkom na tuje. Po vrnitvi v domovino sije kupil gostilno in dva vinograda, ker je ljubil trto in domače pesmi. Svoje pismo zaključuje takole: »Rad imam časopise, posebno pa Dolenjski list, ki edini poučuje in piše o vzgoji vinske trte, splošnem vinogradništvu in kletarstvu. Želim uredniku rubrike, da še naprej tako piše svoje članke, da se bo kot nekaj slišalo veselo petje iz naših goric.” Opomba: Drugič bomo- mnenja bralcev še objavili. 51 (1688) 17. decembra 1981 DOLENJSKI USI Izgovori ne... (Nadaljevanje s 1. strani) docela odpraviti nadurno in pogodbeno delo ter ne nazadnje zaustaviti bohotenje administracije. Stvarna vrednost osebnih dohodkov ne bi smela več padati, še zlasti ne na račun večanja akumulacije. Programi sisov morajo biti prilagojeni dohodkovnim mo žnostim gospodarstva, iz proračunov ne bi smeli financirati nepredvidenih stvari, nedopustno bo iz rok spustiti vaje ti, ki naj bi cene zadržale pri 15-oastotnem povečanju, še ostreje kaže zaostriti odgovornost pri naložbah (narobe je, da so se, na Dolenjskem, denimo, zadnji čas zmanjšale gospodarske, povečale pa negospodarske naložbe). V resolucijah bi moral biti govor o medobčinskem sodelovanju, izhodišče za to je lahko letošnja plodna tovrstna dejavnost. Na kratko: občinske resolucije bi morale biti bolj akcijske, usmerjevalne, take, da bi načrtovale razvoj v okviru predvidenega stavrnega dohodka, ne pa nakazovale zgolj želje in potrebe. Razprava je pokazala, da v posameznih občinah planiranje slabše poteka tam, kjer nimajo ustreznih kadrov, nasploh pa je načrtovanje razvoja preveč odmaknjeno od delavcev (in sindikatov), teče v ozkih krogih poznavalcev. To seveda ni prav, sindikati imajo več možnosti, da stvari zasukajo v pravo smer, a pri tem ne storijo vsega. Drugače je s pripravami na spomladanske skupščinske volitve; sindi-" kati uspešno sodelujejo s Socialistično zvezo. Podatki govorijo, daje sestava evidentiranih možnih kandidatov (glede na število žensk, mladih, komunistov idr.) boljša v združenem delu, v krajevnih skupnostih pa je ponekod dokaj neustrezna. Zato bo treba paziti pri izdelavi list kandidatov in doseči, da bodo pravšnji delegati izvoljeni zlasti v skupščine sisov, saj so bile te doslej (pre)večkrat nesklepčne. Kaže tudi dobro premisliti, ali ni bilje imeti zaprte liste, saj pri odprtih kandidati, katerih priimki se začenjajo s črkami s konca abeoede, običajno niso izvoljeni, d. RUSTJA Kočevje: premalo evidentiranih Letos evidentiranih za SIS celo manj možnih kandidatov, kot je bilo izvoljenih ob zadnjih volitvah Od leta 1974 do začetka decembra letos je bilo v občini Kočevje evidentiranih skupno 6.992 možnih kandidatov za delegate, in sicer 4.453 za SIS in 2.539 za zbore občinske skupščine oz. za družbenopolitično skupnost. Za bližnje volitve pa so pomembnejši tisti, ki so bili evidentirani od maja letos do začetka decembra. Teh je za SIS 1.648, kar je celo manj, kot jih je bilo izvoljenih ob zadnjih volitvah v delegacije, in takrat je bilo izvoljenih za SIS skupno 1974 delegatov. Nekoliko boljši, a še vedno nezadovoljiv je položaj pri evidentiranju za družbenopolitično skupnost, kjer je bilo evidentiranih letos 849 možnih kandidatov, ob zadnjih volitvah pa je bilo izvoljenih 537 delegatov. Žaro bo treba pospešiti evidentiranje. Tako so sklenili na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL, ki je bila 14. decembra. J. P. Vzajemna pomoč obrtnikov Redna letna skupščina metliških obrtnikov — Pomoč v krizi — Spremembe v zavarovanju — Ovržene lažne govorice Obrtno združenje in društvo obrtnikov iz Metlike sta imela pretekli teden redno letno skupščino, na kateri so najprej pregledali delo v tem letu ter ga ugodno ocenili. Sprejeli so tudi sklep, da obrtniki še naprej plačujejo 0,07 odstotka čistega dohodka v sklad za vzajemno pomoč obrtnikov. Iz tega sklada bodo dajali obrtnikom v njihovi tako imenovani mrtvi sezoni kredite, ki jih bodo le-ti vrnili v treh do šestih mesecih z obrestmi, ki ne bodo presegale treh odstotkov. O kreditih, ki bodo v gotovini, bo odločala komisija pri obrtnem združenju. KONFERENCA O OBRAMBNIH PRIPRAVAH Na torkovi seji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju je osrednja pozornost veljala pregledu stanja obrambnih priprav na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in delovanju Zveze komunistov v obramb-no-zaščitnem sistemu. Člani konference so se seznanili še s potekom usmerjenega izobraževanja. SOVJETSKO OMŽAVM CURKUS PRVlC V LJUBLJANI HALA TIVOLI OD 11. XII. DO 20.XII. INFORMACIJE INEX TITOVA 25 Prisotni so obravnavali tudi novi statut obrtnega združenja. Gre za spremembe v pravnih zadevah, ki bodo objavljene v reviji Obrtnik. Ena najbolj zanimivih je ta, da se lahko v združenje včlanijo tudi obrtniki s popoldansko obrtjo in umetniki. Tajnica združenja je seznanila obrtnike s pogodbo, ki jo je na seji aprila letos sprejela skupščina Zveze obrtnih združenj Slovenije o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost. Na podlagi nove pogodbe je osnova za plačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in in- MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA Zadnje tri petke in sobote v tem mesecu je metliška mladinska organizacija v izobraževalnem centru Beti pripravila mladinsko politično šolo, v kateri obravnavajo naslednje teme: subjektivne sile, organiziranost ZSMS, SLO in družbena samozaščita in revolucionarne tradicije, mladinsko prostovoljno delo. družbene organizacije in društva, informativna dejavnost, domača in svetovna politična dogajanja. Politične šole se udeležujejo predsedniki in sekretarji mladinskih organizacij iz tozdov, krajevnih skupnosti in šol in drugi člani vodstev mladinskih organizacij, predavajo pa v glavnem metliški družbenopolitični delavci. RAZSTAVA OKOVJA V NOVEM MESTU V mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo „Okovje”. Razstava, ki jo posreduje Gorenjski muzej iz Kranja, bo odprta do 15. januarja. validskega zavarovanja ugotovljeni povprečni osebni dohodek v tekočem letu in in ne več povprečni mesečni osebni dohodek v preteklem letu. Glede na to imajo samostojni obrtniki in tisti samostojni obrtniki, ki so se upokojili od 1. 1. 1978, pravico doplačati prispevke do navedenega datuma, kar bo imelo za posledico višje pokojninske osnove. Te zadeve morajo urediti do konca tega leta na regionalni. skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Novem mestu. Združenje je opozorilo obrtnike, da spremenijo cenike storitev, saj so mnogi ceniki iz leta 1978 ali celo starejši. Z ureditvijo cenikov bodo dobili bolj stvarne začetne osnove in s tem preprečili težave v prihodnjih letih. Opozorili so jih tudi na sklepanje novih pogodb o detbvhih razmerjih. Obrtniki so evidentirali kandidate za delegate zbora združenega dela in združeno delegacijo za SIS. Na koncu pa so prisotni ovrgli govorice, ki se širijo po mestu, da si nekaj ljudi v obrtnem združenju prilašča denar ter vsakomur ponudi v pregled vso dokumentacijo o finančnem poslovanju. MIRJAM KRUMPACNIK ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: Zavarovalna skupnost Triglav-Do- 1 lenjska območna skupnost 150.000 din; namesto venca pokojni mami Ivici Rak - sodelavci SDK 1.040 din. Namesto novoletnih čestitk in koledarjev so v sklad za nabavo dragih medicinskih instrumentov darovali: Marjan Tomazin, sobo-slikarstvo in pleskarstvo, Novo mesto, 2000 din; Viktor Tomazin, soboslikarstvo in pleskarstvo, Novo mesto, 2000 din, in Vinko Novak, parketarstvo in plastika, Novo mesto, 5000 din. SREČANJE STAROSTNIKOV V Brusnicah je Rdeči križ pripravil srečanje za krajane, ki so stari nad 70 let. Srečanja seje udeležilo veliko starostnikov. Zbranim je povedal nekaj besed 1. Perhaj, potem pa so nastopili pevci, recitatorji in igralci iz šole ter ženski pevski zbor KUD Brusnice. Po proslavi je bila zakuska; ob jedači in pijači ter živahni glasbi se je razvil prijeten razgovor, najbolj čili pa so tudi zapelsali. Starostniki so bili srečanja veseli. MARJANCA KRANJC NOVOSTI! ZALOZBA KASET IN PLOŠČ RTV LJUBLJANA (Ti, POPEVKA VESELE JESEAI 81 ANSAMBEL SLOVENIJA ČETRTKOV VEČER TEBI MATI VEČER V LUČAH SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI' ■9 s SLOVENSKI OKTET NOCOJ IN VSELEJ POPEVKA VESELE JESENI ‘81 /NERVOZNA n NACEK V PTUJU ČETRTKOV VEČER VINSKE PESMI ANDREJ ŠIFRER IDEJE IZPOD ODEJE NECA FALK NERVOZNA EDVIN FLISER NJEJ PODELITEV BRALNIH ZNAČK - Podelitve cicibanovih in Kajuhovih bralnih značk na osnovni šoli Kimelj sta se udeležila znana pesnika za mlade Niko Grafenauer in Jože Snoj. Učenci, ki so tekmovali že drugič, so dobili knjižna darila, za nakup katerih je denar prispevala kot pokroviteljica srečanja „Lisca“ iz Krmelja. Učenci smo pripravili kulturni program, pesnika pa sta se pogovarjala z nami o svojem umetniškem ustvarjanju. (Zvonka Žužek, OŠ Krmelj) PROSLAVA V TRŽIŠČU 9av M tjhr«UuAitwr tiida/ NAJBOLJŠI TREBANJCI V sredo, 9. decembra, je bilo v Črnomlju regionalno kvizovsko tekmovanje. Pomerile so se skupine iz Stranske vasi, iz občine Trebnje, Ponikev, Doma Majde Šilc in iz Novega mesta. Največ točk so zbrali predstavniki trebanjske občine. META GORINA OŠ Črnomelj PROSLAVA ZA 50-LETNICO V soboto, 5. decembra, je Prosvetno društvo Oton Župančič iz Artič zaključilo praznovanje ob 50-letnici delovanja. Na proslavi je nastopilo vseh 7 sekcij, ki delujejo v društvu. SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče ŠAHOVSKO TEKMOVANJE V Starem trgu je bil preteklo soboto šahovski turnir, na katerem so sc Črnomaljci dobro odrezali, saj je bila ekipa mlajših pionirjev prva, pa tudi ostale so se visoko uvrstile. PETER ŠUJICA OŠ Črnomelj NAŠ PREDSTAVNIK Za razstavo ekslibrisov, ki bo v Mostah, so izbrali med 2995 eksli-brisi učencev iz številnih evropskih držav tudi ekslibris učenca naše šole Darka Umeka. IRENA ZORKO OŠ Artiče RAZSTAVA KNJIG V sredo, 9. decembra, je Mladinska knjiga iz Novega mesta pripravila razstavo knjig. Učenci smo si jo z zanimanjem ogledali in kupili tudi nekaj knjig. MARIJA KOVAČIČ OŠ Šentjernej STEKLINA PRI NAS Pred praznikom republike se je pred sosedovo hišo prikradla lisica in ubila psa Kara. Lastnik je poklical lovce, psa pa odnesel na veterinarsko postajo v Novo mesto. Ugotovili so, da je bila lisica stekla. ROK BARBIČ OŠ Dol. Toplice SLOVESNO OB PRAZNIKU V Domu Majde Šilc je bik) praznično že v četrtek pred dnevom republike. Učenci smo se srečali z borci 10. SNOUB ljubljanske, ki so nam pripovedovali o liku Majde Šilc, hrabre borke in sekretarke SKOJ te brigade, ter o bojih brigade. Po srečanju smo si skupaj z borci ogledali kulturni program v domu JLA, ki ga je ob dnevu republike pripravilo kulturno društvo doma. Po prireditvi so se kulturniki srečali z igralko in borko 10. SNOUB Vladošo Simčičevo, ki je ocenila njihov nastop in jim dala napotke za bodoče delo. Dan smo popestrili še s plesom, ki so se ga udeležili tudi mladinci iz osnovne organizacije Mercator, s katerim sodelujemo ze nekaj let. MARTIN MEJAŠ Dom Majde Šilc Novo mesto PRAZNOVANJE V ADLEŠICIH Tudi v Adlešičih smo praznovali rojstni dan naše domovine. V kulturnem domu se je zbralo veliko krajanov m drugih ljudi, ki ne žive v našem kraju, med NOB pa so pomagali partizanom. Tem je občinska ZB Črnomelj podelila značke OE. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Adlcšiči in mešani pevski zbor v naši krajevni skupnosti. NATAŠA ŠPEHAR OŠ Črnomelj V petek zvečer smo krajani Tržišča in okolice do zadnjega kotička napolnili dvorano. Proslavljali smo dan republike in sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Zanje so čla; ni DPM Tržišče s prostovoljnim1 prispevki pripravili pogostitev. Zato se jim zahvaljujemo, saj bo ta dan mladim pionitjem ostal v lepem spominu. MILOŠ PLANTARIČ OŠ Tržišče IMELI SMO KONFERENCO Pred kratkim smo imeli konferenco skupnosti učencev šole, na katero smo povabili sekretarja ob; činske konference ZSMS Črnomelj Jožeta Stegneta in upokojene učitelje. Pregledali smo uspešno opravljene naloge in tiste, ki nas še čakajo: Po konferenci je bil kratek kulturni program. Nastopili so mladinski pevski. zbor, recitatoiji, učenke s kratkim prizorčkom in ritmični krožek-MATEJA PAVL INK no vin. krožek OŠ Črnomelj NA KOLINAH Za zadnje praznike smo doma klali prašiča. To je bil pravi domač' praznik. Pujs je bil zelo debel in močan, saj je možake kar nosil p° dvorišču. Do večera je bilo vse postorjeno. Sedli smo za mizo in jedli dobrote, možakatji pa so tudi nekaj več popili, zato je razumljivo, da jim ,,pevske vaje“ niso najbolje uspele. NATAŠA NOVINA OŠ Dol. Toplice VEČER AFRIŠKE FOLKLORE 20. novembra so imeli prebivalci Krškega enkratno priložnost ogleda čudovite predstave. Skupina afriškP1 študentov, ki se šolajo v Ljubljani, je v izvirnih kostimih predstavila vrsta njihovih domorodnih plesov v velik1 dvorani Delavskega doma Edvard Kardelj. Gledalci so imeli priložnost videti pravo afriSco folkloro. Vsak0 točko so nagradili z burnim aplavzom. Občinstvo se je tako vživelo V edstavo, da je enkrat celo pomaga' peti pripev neke pesmi. MOJCA STIH OŠ Krško e OB PRVI KONFERENCI Ob prvi ocenjevalni konferenc1 smo na osnovni šoli ,,Jurij Dalmatin" v Krškem ugotovili, da se le so m v rokah. Pri pionirjih B i . igal Rado Fink, pri pionirjih A .vier Štangelj, pri mlajših mladincih Robi Udovč, pri članih, ki so morali prevoziti 6.500 metrov, pa Sandi Papež, 2. je bil Stane Bar, 3. Miran Štih. TURNIR SLEPIH IN SLABOVIDNIH ZA DAN REPUBLIKE Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih iz Novega mesta je v počastitev dneva republike pripravila VIII. šahovski vikend turnir v prostorih doma oddiha Zveze slepih Slovenije na Okroglem pri Kranju. Med 25 udeleženci iz cele Slovenije, igrali sta tudi dve šahistki, je zmagal Kranjčan Muri, 2. Ljubljančan Komovec, 3. Hrovat. SGP Pionir je kot pokrovitelj za najboljše pripravil nagrade. SLEPI PODIRALI DEVETKE — Teden invalidov so dolenjski invalidi počastili s tradicionalnim kegljaškim tekmovanjem. (Foto: J. Pavlin) Invalidi kegljali V sredo je bilo četrto srečanje invalidov Ob mednarodnem letu n tednu invalidov je bilo v sredo, 9. decembra, v novomeškem Domu JLA 4. tradicionalno srečanje medobčinskih organizacij invalidov v kegljanju. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, medobčinsko društvo slušno prizadetih in medobčinsko društvo eivilnih in vojnih invalidov so zastopale tričlanske ekipe. Pokal za najboljšo uvrstitev je prejelo MDCIV Novo mesto (1315), za njimi sta se uvrstile MDSS Novo mesto (1237) in MDSP Novo mesto (1146). Med posamezniki je bil najboljši Ludvik Markovič (MDCIV) s 466 podrtimi keglji, 2. Branko Murn (MDCIV) 441, 3. Lojze Šercelj (MDSP) 437, 4. Jože Klančar (MDSS) 432. J. P. iz 8 kol 7 zmag ter odlično razliko v setih 22:7. Za petami sta mu Mežica in KaHovac. V soboto dopoldne potujejo pionirjevci in navijači v Pulj na srečanje z Uljanikom. V SOL - ženske je Kočevje v tem kolu gostovalo v Mariboru in s Palomo Branik (ml) tesno izgubilo s 3:2 (13, 6, -11, -11,11) in slej ko prej ostalo na predzadnjem mestu na prvenstveni lestvici. M. L. KRŠKO■ DOMAČI NAJBOLJŠI TVD Partizan Krško je pripravil pri lovskem domu na Trški gori meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Najbolj mirno roko so imeli strelci prvega moštva TVD Partizan Krško, ki so od 60 možnih zadeli kar 54 golobov. Drugouvrščena ekipa LD Artiče je zbila 51 golobov. Med posamezniki se je izkazal Žabkar (TVD Partizan Krško), saj je vsakokrat zadel v polno. Le po enega glinastega goloba manj - 19 pa sta zadela Smidej (LD Bistrica) in Mlinarič (TVD Partizan Krško). STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Trebanjska strelska družina je v počastitev dneva republike pripravila v sodelovanju z mladinsko organizacijo strelsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 71 strelcev. Pri članih so zmagah Trebanjci, 2. KPD Dob I; pri članih je bil vrstni red naslednji: Trebnje, ZSMS Trebnje, OO ZSMS Dobrnič. Tekmovale so tudi osnovne šole: zmagala je OŠ Trebnje, 2. OŠ Veliki Gaber, 3. OŠ Mokronog. MAU NOGOMET: 30 EKIP V organizaciji nogometnega kluba Ribnica je bil v dvorani športnega centra 5. tradicionalni turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 30 ekip iz, ribniško-kočevske doline. V tekmovanju za 3. mesto je Butoraj premagal ekipo ..Mirko Bračič" 5:3, medtem ko je v finalnem delu JLA premagala Velike Lašče z rezultatom 3:1. Moštvo doma JLA je igralo v postavi: Pan-čič, Gacev, Jelušič, Vučičevič, Pajič, Krivdič, Petkovški, Radenovič, Mine vski. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili Jelušiča (dom JLA), najboljši strelec je bil Švajder (Butoraj, 12 golov), najboljši vratar Troha (Inles). V tekmi superfinala je ekipa Naj naj iz Ljubljane premagala selekcijo moštev z ribniškega turnirja z rezultatom 4:1. KOČEVJE: GRADIS 5073:5444 Na obnovljenem kegljišču Name v Kočevju je domače moštvo v I. kolu I. ljubljanske kegljaške lige, kot je bilo pričakovati, izgubilo z ekipo večkratnega državnega prvaka Gradisom. V moštvu domačih so bili najboljši Pajnič 877, Legan 856 in Kajfež 853. POTA Ii\ ST poročajo DOBOVŠKI ROPAR 2E DRUGIČ POBEGNIL Na železniški postaji v Krškem so v nedeljo ob 11.40 prijeli Tomislava Ra-doševiča, ki je opolnoči istega dne pobegnil iz novomeških zaporov. Kot je javnosti znano, je Radoševič utemeljeno osumljen, da je poleti letos zamaskiran in s pištolo v rokah oropal pošto v Dobovi ter odnesel več 10.000 dinarjev. Čez nekaj časa so ga prijeli in dali v novomeške zapore, od koder pa je sredi belega dneva ušel. Nedeljski Radoševičev pobeg je torej že drugi izza novomeških rešetk. Kot se je neuradno zvedelo, je Tomislav Radoševič prepilil rešetke na oknu svoje celice. WM: "f&siglLJi NADLEŽNEŽ - Novomeški miličniki so 7. decembra pridržali do iztreznitve 22-letnega Božidarja Urajnarja iz Hudej pri Trebnjem. Fant je pijan oviral promet, ogrožal s tem samega sebe ter nadlegoval pešce na novomeški avtobusni postaji. Na zagovor bo moral k sodniku za prekrške. OB MOTOR — S parkirišča pri gostilni Vovko na Ratežu je 9. decembra ponoči izginilo motorno kolo NM 59-493 Franca Ucmana z Gumberka. OB GLASBO - V nedeljo zvečer je bilo vlomljeno v osebni avto Novomeščanke Milene Bevc, ki je parkirala pred restavracijo na Otočcu. Nepridiprav je vdrl skozi vrata in odnesel radio, vreden 5.000 din. PADEL Z VLAKA Sevniške miličnike je 11. decembra prometni urad železniške postaje v Sevnici obvestil, daje sprevodnik brzca 1703 med vožnjo med Orehovim in Sevnico opazil, kako je z vlaka padel ven neki potnik. Miličniki so odšli na kraj nesreče in tam res našli ranjenega 45-letnega Slobodana Gostiča iz okolice Prnjavora. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico. Ugotovili so, daje padel z vlaka, ko je kompozicija stala pred signalom, zato se ni huje ranil. Preveč trezen pa Gostič ob padcu ni bil. PRETEPAČA V BOLNIŠNICO Sosedski spor med Bogomirom Lavriho in Jako Stuparjem na Dolenjem vrhu pri Dobrniču se je žalostno končal. Lavriha je 8. decembra prišel k Stuparjevim in s sekiro razbijal pohištvo. Pri tem je s sekiro ranil v desno roko Jako Stuparja, ki gaje nato ročno premlatil. Oba pretepača so odpeljali v novomeško bolnišnico. NARAVA JE MOČNEJŠA - Ogledalo na križišču v Kandiji v Novem mestu je bistvenega pomena za hitro in varno odvijanje prometa. V hudem mrazu pa ogledalo odpove, pokrije ga led in vozniki ostanejo brez koristnega „periskopa” Sedem let za poštni rop Tomislav Radoševič priznal, da je oropal pošto v Dobovi — Vestne priprave - Pripor podaljšan do pravnomočnosti l Ni veliko manjkalo, da se pred senatom brežiške enote temeljnega sodišča Novo mesto v ponedeljek ne bi pojavil obtoženec. Kot smo že poročali na drugem mestu, je Tomislav Radoševič, osumljen poštnega ropa v Dobovi, v soboto že drugič pobegnil iz novome&ih zaporov. V nedeljo so ga krški miličniki prijeli na postaji. Po večurni razpravi je senat brežiškega sodišča Tomislavu Radoševiču za družbeno nevarno kaznivo dejanje prisodil 7 let zapora. Pripor so mu podaljšali do pravnomočnosti sodbe. Radoševič je bil pred 30 leti rojen v okolici Smederevske Pa-lanke. Nazadnje je bil začasno prijavljen v Brežicah, sicer pa je zadnjih 10 let živel v Zvezni republiki Nemčiji, od koder so ga po prestani kazni 3 let zapora izgnali. Radoševič je med obravnavo priznal, da je ob belem dnevu 27. julija letos prišel zamaskiran na dobovsko pošto in od dveh uslužbenk zahteval, naj mu izročita ves denar — 189.781,80 dinaija. Nekaj več kot polovjco te vsote je skril ob Savi, naslednjega dne je po izletu v Novo mesto in Zagreb prišel po plen, vendar so ga prijeli. Obravnava je pokazala, da se je Radoševič na rop vestno pripravljal več dni in čakal na najbolj ugodno priložnost. Za- NEVARNA POSODOBLJENA CESTA Posodobljeni cestni odsek od Kočevja do Lašč pri Dvoru je zelo nevaren za promet, vsekakor bolj kot prej, ko je bila cesta še makadamska. Kljub počasni vožnji (dovoljena je največ 40 km na uro) je zaradi poledice na njej že marsikoga vrglo z nje. Vzrok je v tem, da pogosto ta cesta prav na najbolj nevarnih odsekih ni posipana. Lani je bilo to med Smukq in Lopato, letos pa pri Kleču. TOVORNJAK ZANESLO NA LEDU Drago Vidmar iz Starega Loga pri Kočevju je 7. decembra zjutraj vozil tovornjak s priklopnikom od Podturna proti Dolenjskim Toplicam. Na Selih je med vožnjo po poledenelem klancu priklopnik zaneslo počez, nato pa se je prekucnil na bok. Pločevina, ki je bila naložena na vozilu, se je razsula po cesti in zaprla promet, da so ga morali preusmeriti čez Sotesko. Škode je bilo za 35.000 din. V TOVORNJAK - Ciril Pungartnik iz Trebnjega je 7. decembra dopoldne vozil osebni avto po Ulici pod gradom k bencinskemu servisu. V ostrem ovinku mu je nasproti pripeljal s tovornjakom Alojz Markočič iz Nove Gorice. Voznika sta Zavrla, pri tem pa je osebni avto zaneslo v levo v tovornjak. Škode je za 70.000 din. ZADEL PEŠCA - Metličan Damir Ivanovič je 7. decembra popoldne vozil tovornjak od Jurovske-ga Broda proti Metliki. V Mestnem logu je med srečanjem z osebnim avtom zapeljal mimo skupine pešcev ter z vzvratnim ogledalom zadel Zdravka Ribariča iz okolice Ozlja. Ribariča so odpeljali v novomeško bolnišnico. ZBIL JO JE - Bojan Šeničar z Broda je 7. decembra zvečer peljal z osebnim avtom po Partizanski cesti. Pri zdravstvenem centru je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na pločnik in zbil na tla Vesno Nebesni iz Trebnjega. Ženski so nudili prvo pomoč v bližnji bolnišnici. V SKALE - Luka Lakič iz okolice Sremske Mitroviče je 11. decembra dopoldne vozil s tovornjakom in prikolico od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Ponikvah je dohitel kolono vozil. Ko je začel zavirati, ga je zaneslo s ceste v desno in v skalni vsek. Lakič in sopotnik sta bila ranjena, odpeljali soju v novomeško bolnišnico. kaj je storil vse skupaj, obtoženec tudi danes ni znal ali ni hotel povedati. O premišljenosti pa nedvomno pričajo številni dokazni predmeti, kot so lasulja, ukradeno kolo in drugo, kar mu je pomagalo pri ropu. Dejstvo je tudi, daje Radoševič pred ropom vlomil v neko barako in tam prespal. Sodba še ni pravnomočna. ZADEL V PEŠCA Martin Horvol (52 let) iz Bukoška je šel 8. decembra ob 23.35 ob kolesu po krajevni cesti v Pečnih selih. Za njim seje z osebnim avtom pripeljal 28-letni Branko Priberšek iz Malega vrha. Ko je začel pešca prehitevati, ga je zadel v levo nogo. Pešca je vrglo na pokrov motorja in je razbil steklo. Horvola so morali odpeljati v bolnišnico. MAŠČEVANJE Z 2EBUI? Krški miličniki so 3. decembra prejeli prijavo, da je neznanec na krajevni cesti v bližini peskokopa podjetja Kremen iz Novega mesta zabil v pot nekaj ročno narejenih močnih žebljev. Žeblji so seveda poškodovali pnevmatike zasebnih in družbenih tovornjakov, ki prevažajo pesek. Na gumah je za 70.000 dinarjev <3code, zaradi izpada proizvodnje pa še dodatnih 200.000 dinarjev. Storilcu so na sledi. POSLALI SO GA V PANČEVO Brežiški miličniki so 10. decembra ponoči v Dobovi prijeli 26-letne-ga Jašari Jašarija iz Gračanice, za katerim so v Pančevu razpisali tiralico zaradi utemeljenega suma tatvin. AVTOBUS V HLEV V Dol. Suhorju pri Vinici sta 9. decembra dopoldne pripeljala nasproti voznik tovornjaka podjetja Gorjanci Ivan Vukošič iz okolice Slunja in voznik avtobusa istega podjetja Ivan Papič z Otočca. V avtobusu je bilo 12 potnikov. Pre I srečanjem je bil tovornjak na sredi ceste, zato je Papič avtobus zavrl in zavil v desno, pri tem pa ga je zaneslo v vogal hleva ob cesti. Potnik Jože Hudelja s Hrasta pri Vinici je bil laže ranjen. Na hlevu je za 40.000, na avtobusu pa za 200.000 din škode. V PEŠCA NA PREHODU Novomeščanka Slavka Mikec je 8. decembra zjutraj peljala z osebnim avtom proti Bršljinu. Na prehodu za pešce pri Pionirju je zadela Boža Časnija iz Novega mesta in ga zbila na tla. Časni je bil huje ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. NASILJE NA MAGISTRALI V karteljevskem klancu je 10. decembra popoldne neznan voznik tovornjaka prehiteval tovornjak s prikolico ljubljanske registracije, ki je vozil proti Ljubljani. Ko je bil na levi, je nasproti z osebnim avtom pripeljal Poljak Kzrystof Gorzynski. Poljak je zavrl in se umikal na desno. Pri tem gaje začelo zanašati; zdrknil je v levo, oplazil tovornjak s priklopnikom, ki ga je iz zagrebške smeri pripeljal Anton Lukan iz Vrhnike, nato pa zapeljal s ceste in trčil v drevo. Poljakova sopotnica je bila laže ranjena. Škode je za 150.000 din. Izsiljevalskega voznika tovornjaka še iščejo. SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST ta občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 192. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78), je izvršni svet Skupščine občine Ribnica na seji dne 18. 11. 1981 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen S to odredbo se na območju občine Ribnica, ki je neposredno Ogroženo s steklino, odreja kontu-mac psov in mačk. 2. člen V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo 'oiti v času kontumaca zaprti. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. 3. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj ko do- polnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa. 4. člen Ne glede na drugi člen te odredbe se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati psi organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodičev slepih, če gre za neodložljive zadeve. 5. člen Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. 6. člen Za pse in mačke, ki se prikazujejo na razstavah, jim je treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom. 7. člen Na neposredno ogroženem območju je treba takoj pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upo števajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in vete-rinarsko-higienska služba so pristojni in dolžni pokončati: - neregistrirane in necepljene pse, - pse brez znamkice, - pse, ki niso privezani ali zunaj ZBOR DELAVCEV GLASBENE SOLE „MARJAN KOZINA", NOVO MESTO' razpisuje deta in naloge 1. UČITELJA HARMONIKE - U ali PU 2. HIŠNIKA — kurjača za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: 1. končana srednja ali ustrezna poklicna šola, 2. delo poteka izmenoma v dopoldanskem in popoldanskem času. 3. SNAŽILKE ALI SNAZlLCA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: 1. nekvalificiran delavec, 2. delo poteka izmenoma v dopoldanskem in popoldanskem času, 3. poskusno delo 15 dni. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi na naslov GLASBENA ŠOLA „MARJAN KOZINA", Cesta herojev 3, 68000 Novo mesto, v 15 dneh po objavi razpisa. 927/51-81 bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom, - mačke, ki niso zaprte. Lastnikom v drugem odstavku navedenih živali, ne pripada odškodnina za pokončane živali. 8. člen Lovske organizacije so dolžne na neposredno ogroženem območju pokončevati zveri in pižmovke. 9. člen ' Sveti krajevne skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te' odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov. Občani so dolžni o gibanju živali , navedenih v drugem odstavku 7. člena in drugih živalih, ki bi se nenaravno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo. 10. člen Trupla pokončanih živali iz 8. člena morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča, transport trupla poginule ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, daje truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja. 11. člen Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: — oseba, ki odira trupla omenje- KOMISIJA ZA MED-' SEBOJNA DELOVNA£ RAZMERJA VZGOJNO £ VARSTVENEGA ZA $ VODA NOVO MESTO t -š - razpisuje DELA IN HIŠNIKA DELA IN ČISTILKE NALOGE 4 4 NALOGE J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ^ (Za hišnika se lahko prijavijo % kandidati s končano po-^ klicno šolo elektro stroke.) £ Prijave pošljite na naslov: ^ Vzgojno varstveni zavod * Novo mesto s Ragovska 18, Novo mesto, v ^15 dneh od dneva objave. k. 928/51-81 nih živali, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to delo, - da ima, ko odira trupla, na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalper, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice zajemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva, - da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se ne dobijo izvidi preiskave. Če je izvid pozitiven, oziroma če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen oziroma, če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet. 12. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 10. člena te odredbe. 13. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 14. člen Kršitev določb te odredbe sc kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, štev. 43/76). 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-29 81-01 Datum: 18. 11.1981 PREDSEDNIK Skupščine občine Ribnica IzvTŠni svet VIKTOR POGORELC, 1. r. OBISK V GABROVKI Učenci smo skupaj z borci in svojci Maksa Henigmana obiskali vas Gabrovko pri Litiji, kjer sta padla Henigman in Ivan Bartola. Oba sta bila doma iz Dol. Toplic, padla sta v prvih dneh novembra 1941, ko so se partizani vračali z napada na Bučko. Na planoti, visoko nad vasjo, stoji lep spomenik, za katerega skrbijo učenci tamkajšnje šole. JANJA FABIJAN OŠ Baza 20, Dol. Toplice, VEČ KOT ISKRICE Učenci sevniške osnovne šole Ane Gale so izdali svoje glasilo, imenovano Iskrice. Številni prispevki učencev prikazujejo razgibano življenje in delo šole, njihovih krožkov in drugih aktivnosti. Tudi učenci te šole so minulo jesen obirali jabolka v sadovnjakih Kmetijskega kombinata. „KERAMETAL" 1951 TOZD MALOPRODAJA ZAGREB, MARTIČE-VA 23 KOMISIJA ZA DELOV NA RAZMERJA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE: USU ZAGREB 1981 a) PRODAJALEC - 1 delovno mesto b) POMOŽNI DELAVEC - 2 delovni mesti c) ČUVAJ — 2 delovni mesti POGOJI: Pod a) KV trgovec z 1 letom delovnih izkušenj na takšnih delih. Prednost imajo delavci, ki so delali pri prodaji keramičnega blaga in sanitarij. Podb) NKV delavec z 1 letom delovnih izkušenj. Pod c) NSS ali NKV z 1 letom delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas ob pogoju poizkusnega dela 30 dni za vsa delovna mesta. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok za vložitev prošenj je 8 dni od dneva objave v časniku. Prošnje pošljite na naslov: „KERAMETAL", TOZD Maloprodaja, Prodajalna št. 34, Brežice, Ulica prvih borcev 40/a. DELAVSKI SVET RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA, p.o. ČRNOMELJ RAZPISUJE prosto delo in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let vodje splošnega sektorja delovne ORGANIZACIJE Pogoji: Končana pravna fakulteta, višja pravna ali upravna šola, eno leto delovnih izkušenj, sposobnost komuniciranja in delo z ljudmi ter moralno—politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev na naslov: Rudnik rjavega premoga Kanižarica, 68340 Črnomelj, „Za razpisno komisijo". Razpisni rok traja 20 dni po objavi. 915/50-81 CENEJE DO ZNANJA! DELAVSKA ENOTNOST PAKETNI NAKUP 20% POPUST OBROČNO ODPLAČEVANJE Pivi paket: Več avtorjev: AKTUALNI PROBLEMI MARKSIZMA 310,- din A. Bibič: INTERESI IN POLITIKA 550,-din P. Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI 420,— din B. Kavčič —I. Svetlik: POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA 360, - din V. Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA 290, - 20 % popust - din 1.930,- din 386,— din 1.544,- din (v 5 obrokih: 1 obrok 308,— din) Drugi paket; A. Kranjc: IZOBRAŽEVANJE NASA DRUŽBENA VREDNOTA 220,— din S. Bezdanov: ZDRUŽENO DELO IN IZOBRAŽEVANJE 190,-din A. Kranjc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 260, — din E. Rojc: IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE 360, — din 20 % popust 1.030, - din 206, - din 824, - din (v 3 obrokih; 1 obrok Z74, — din) Tratil pakat; Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU 150,-din G. Devetak: TEHNIČNE INOVACIJE 550,- din L. Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST 360, - din M. Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU 390,-din C. Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NASE GRADITVE SOCIALIZMA 250,- din 1.700,- din 340, — din — 20 % popust 1.360, - din (v 5 obrokih; 1 obrok 272, — din) Četrti pakat: S. Ilič: PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU 250,-din F. Džinič: KOMUNIKOLOGIJA 320, — din dr. V. Stambuk: KIBERNETIKA 250,- din M. Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO 140, - din L. Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA 190,-din — 20 % popust 1.150,- din 230, — din 920, - din Iv 3 obrokih; 1 obrok 306, — dih) Peti pakat: Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1868-1980 700,-din P Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI 420,— din dr. M Stiplovček: RAZMAH STROKOVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1918-1922 650,-din V. Tomšič: ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE 240,- din 2.010, - din 402,— din — 20 % popust 1.608,- din (v 5 obrokih; 1 obrok 321,- din) Sesti paket: M. Kerševan: RAZREDNA ANALIZA IN MARKSISTIČNA DRUŽBENA TEORIJA 300, - din C. Ribičič: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPSClNSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE 300,- din dr. B. Kavčič—V. Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPESNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ 250,- din — 20 % popust 850,- 170,- din din 680, — din* Iv 3 obrokih; 1 obrok 226,- din) Z vplačilom 1. obroka na žiro račun št.: 50100-603-41502 DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 in navedbo ieljenega paketa vam pošljemo naročenle) paket(e) in ustrezno dokumentacijo za obročno odplačevanje. Podrobnejše informacije zahtevajte na naslov DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 (telefon 320-403), Knjigarna DE (telefon 317-870) in po vseh knjigarnah v Sloveniji. DOLENJSKI UST Št. 5J (1688) 17.. decembra 1981 \ » / ' 4V V » V-. •i H ww *> «4,- v'*yy ti.! ' 'j?., >* +$ V*3 «*iys i i mii M |i:' ir 1® t ii' ; tti ■t: J’ . ■ ■ h -i K:: m mul lij v\*B / / s. S - , / v V * . v*v‘< *• /v VOJAŠKI OGENJ BREZ VŽIGALIC Ali je mogoče zanetiti ogenj samo z gradivom, ki ga dobimo v gozdu? Takoj moramo povedati; da je to izredno težko in da nam bo le redko uspelo. Ljudje v starih časih niso zastonj kurili večni ogenj in stalno bedeli had njim, da ne bi ugasnil. Res je, da preprosta ljudstva še danes obvladajo spretnost netenja z drgnjenjem lesa ob les, a tisti, ki so se hoteli od njih naučiti te umetnije, so dostikrat razočarani odnehali. Poleg velike spretnosti je potrebna potrpe-žlj ivost pa tudi praksa. Pravijo, da so se pri nas včasih kmečki fantje poskušali v netenju ognja. Iz plota so vzeli dobro presušeno desko, s katero sta dva ,.žagala" po podlogi, dokler se ni začela smoditi. Med zadnjo vojno so se zaporniki marsikje poskušali v tej umetnosti, da bi prišli do ognja za tobak. Izpričano je, da jim je uspeval naslednji način. Za podlago so vzeli desko iz pograda, ki je bila iz smrekovega lesa, z žlico iz Preden zakurimo, si pripravimo kurjavo. Med kurjavo štejemo netivo, dračje in drva. Netivo je papir, oblanci, suho listje, iglice, suha trava, suh mah in podobno. Nekateri zlasti priporočajo suho brezovo lubje. Dračje so predvsem tenke vejice, za isti namen pa uporabljamo tudi nacepljene trske. Pri nas so to najpogosteje suhe smrekove vejice ali trske iz mehkega lesa' Ko ogenj dobro gori, nalagamo drva, pa tudi storže, suho lubje, oglje in druge gorljive stvari. V taborniški organizaciji se učijo, kako je treba prav zakuriti. Za to smejo porabiti le eno ali dve vžigalici. Kdor je spreten, zna zakuriti tudi brez papirja in podobnega netiva. Nabrati je treba tenke suhe smrekove vejice in iz njih narediti šop, ki ga prižgemo kar v zraku, in ko razgori, položimo na ognjišče. Takoj začnemo nalagati pripravljeno dračje in kasneje drva. Nekateri si pripravijo svežnje ali butare dračja. Pri kurjenju je treba vedno pražiti, da ima ogenj zadosti zraka, zato drv ne nalagamo tako kot v skladovnici, včasih pa zrak dovajamo s pihanjem. Odprtina, kjer prižgemo, mora biti v smeri, iz katere piha veter. V vetru je treba ogenj vedno nadzorovati, ker je nevarnost požara velika. V slabih razmerah je treba biti vztrajen in iznajdljiv. Debla starih smrek imajo polno suhih vejic in štrcljev, ki so včasih suhi tudi po dežju. Dobra je tudi smola, s katero namažemo dračje, ki je neposredno nad netivom. Če je deževalo dolgo časa, moramo nekaj dračja posebej pripraviti. Dež lesa ne premoči skoz in skoz, ampak le površinsko plast. Če to ostrgamo, pridemo do suhega jedra. Včasih je treba drva cepiti, da pridemo do suhe sredice. Seveda je treba poiskati dračje in drva, ki so bila pred dežjem posušena. Sveža veja je gibka in se ne zlomi rada, suha pa je toga in poči, ko jo prelomimo. Včasih zadostuje, da odstranimo samo lubje, nekateri pa veje narežejo in nasekajo. Če nasekani del namažemo s smolo, si naredimo zasilno baklo. Različne vrste lesa dajejo različno vročino in imajo torej večjo ali manjšo kurilno vrednost. Mehak les je dober za dračje in trske, mehka drva pa dajejo manj toplote kot trd les. Ta se sicer težje vžge, vendar daje mnogo več vročine in dobro žerjavico, kar je zlasti potrebno za peko. V Sloveniji uporabljamo za kurjavo večinoma bukov les. Ce rabimo močno svetlobo, vrzimo na ogenj zelo suhe in drobne smrekove veje. Iz knjige ŽIVLJENJE V NARAVI 10Q\ priloga dolenjskega lista trdega lesa pa so drsali po žlebu v deski. Desko so postavili tako, da sta jo dva zajahala in ko se je eden od njiju utrudil, je takoj nadaljeval drugi. Ko se je že dobro kadilo in smodilo, je tretji pristopil z zobno ščetko in papirjem. Z ročajem zobne ščetke je nekajkrat potegnil po kadeči se špranji in ko je planil ogenj, je hitro pritaknil papir. Pred izumom vžigalic in vžigalnikov so ljudje ogenj kresati s kremenom in jeklom. Ko je nekdo z orodjem udaril po kamnu, da se je zaiskrilo, so takoj pomislili: ta kamen bi bil pa dober za kresanje. Poleg pravega kresilnega kamna in jekla so rabili še netivo. V Bohinju so uporabljali pilo ali pa posebno izdelan kos kovine, za netivo pa so imeli kresilno gobo. Poiskali so drevesno gobo in jo pustili vreti v vodi, v katero so nasuli pepela, nato pa posušili. Ko iskra začne gobo smoditi, je treba gobo v loku vrteti, da se razvname. Ponekod so za netivo uporabljali zažgane cunje (na primer v zaporih, kjer je bilo težko dobiti drugo netivo). Vžigalice imejmo vedno na suhem. Izkušeni obiskovalci narave naj imajo eno škatlico v žepu, drugo pa zavito v polivinil ali v nepremočljivi vrečki ali škatlici v nahrbtniku. Premočene vžigalice bomo skušali posušiti, vendar ni gotovo, da bodo vžgale. Pošteno premočena vžigalica je navadno zanič. Če imamo električno žepno svetilko, ki ima povečevalno steklo, lahko poskusimo zanetiti ogenj tako, da zberemo sončne žarke v eni sami točki, ki jo osredotočimo na netivo. Kurjenje ognja je spretnost, ki jo pridobimo z vajo. V suhem vremenu to seveda ni težko, v vlažnem, med dežjem in pozimi pa ima težave celo izkušen tabornik. svečana bluza Sezona zimskih prireditev se je že začela, in ker smo rade tudi ob svečanih priložnostih praktično oblečene, najraje segamo po krilu in bluzi. Če pa je možno bluzo z malenkostnimi dodatki spremeniti tako, da ima videz novega kosa garderobe, nam bo v stabilizacijskih Časih prišla še bolj prav. Preprosti kroj bluze iz tanjšega, toda dobrega blaga lahko s tremi dodatki—ovratniki povsem spremenite. Okrasna zaponka, ogrlica in „zlat" pas, ki je letos tako moderen, bodo oblačilu dali piko na i. moda-steklo Zadnje čase se tudi pri nas (drugod že veliko prej) uveljavlja novi način opremljanja stanovanj, pri katerem imata steklo in krom veliko vlogo. Iz teh dveh materialov' so zlasti mize, pa tudi regali. Vedeti pa je treba, da je novost sicer lepa, ampak v družinah, kjer so manjši otroci, se ne obnese. Steklo je namreč lepo, če je čisto, ne pa, če se na njem poznajo odtisi popackanih ročic. Sploh pa krhkost... Kuha PETER BEVC novoletno kosilo HRENOVKE V SOLATI Hrenovke skuhamo in ohladimo. Ohlajene narežemo na kolobarčke, dodamo prav tako na lističe narezano čebulo, kisle kumare, malo gorčice, sol, poper, olje, kis in nazadnje še narezana kuhana jajca. Vse skupaj narahlo premešamo in ohlajeno serviramo. CVETAČNA JUHA Cvetačo razrežemo na cvetke in jo dobro operemo. Liste in stebla pod tekočo vodo operemo in narežemo na kocke. Na kocke narežemo tudi krompir in malo korenčka. Vse skupaj kuhamo do mehkega. Posebej pripravimo svetlo prežganje, katerega dodamo juhi tik pred koncem, in pustimo še toliko časa, da se moka dobro prekuha. Juho izboljšamo z domačo argo kocko, muškatnim oreščkom in poprom. Pred serviranjem dodamo še sesekljan peter- šilj. Če hočemo, da je juha bolj bogata, jo legiramo. Ko je juha že odstavljena, ji dodamo rumenjak — pomešan s smetano. Takšna juha nam ne sme več vreti, ker bi se sesirila. PLJUČNA PEČENKA PO DIVJAČINSKO Pljučni pečenki porežemo kožico in jo pretaknemo s slanino. Slanino narežemo na tanke rezance. Nato pečenko posolimo, natremo z brinovimi jagodami, gorčico, frialo popra in na vroči maščobi opečemo. Opečeno meso vzamemo iz kozice, nato dodamo na kolobarje narezano mešano zelenjavo: čebulo, korenje, kocen zelja, krhelj jabolka, in rezino limone. Zelenjavo malo prepražimo, nato dodamo meso in začimbe, prilijemo malo juhe in dušimo do mehkega. Meso odstranimo, zelenjavo pa pomokamo, malo prepražimo, dodamo malo paradižnikove mezge, zalijemo z juho ali vodo in dobro prekuhamo, nato pa prepasiramo. Omako po okusu še popopramo, dodamo lovorjev list in malo gorčice. Na koncu omako izboljšamo s kislo smetano. Meso zrežemo na rezine jih zložimo na ovalni krožnik in prelijemo z omako. Če imamo vložene brusnice, jih ponudimo v omačnici. Zraven ponudimo kruhove rezine ali ljubljanske ocvrtke. KRUHOVE REZINE Suh kruh narežemo na male kocke in ga poparimo z malo vrelega mleka. Posebej prepražimo na kocke narezano slanino, čebulo in malo česna. Vse to dodamo kruhu, primešamo jajček, malo posolimo, popramo, dodamo sesekljan peteršilj, malo drobtin in malo moke. Vse dobro premešamo in oblikujemo v štrukelj. Štrukelj damo na kuhinjsko servieto, katero smo posipali z drobtinami. Na koncu ga zavijemo zavežemo z vrvico in kuhamo v slanem kropu 20 minut. Kuhane razvijamo, narežemo na 1 cm debele rezine in zabelimo s prepraženimi drobtinami. - LJUBLJANSKI OCVRTKI Iz 2 del vode, malo soli, 10 dkg mehke moke, 7 dkg masla in treh drobnih jajčk naredimo paljeno testo. V kotliček ali kozico damo zavreti vodo in maščobo. Ko voda zavre, posolimo in dodamo med stalnim mešanjem moko. Nad ognjem testo mešamo toliko časa, da se oblikuje v cmok in se loči od posode. Testo ohladimo do mlačnega. Testu nato postopoma doda-rtto jajca. Na koncu dodamo še na male kocke narezano šunko. Z dresirno vrečko oblikujemo krokete in jih na maščobi ocvremo. Serviramo kot prilogo zraven boljših omak. RADIČ S FIŽOLOM Dobro opran radič potresemo s kuhanim fižolom, dodamo kis, olje in sol, dobro premešamo in serviramo. SOLNOGRAŠKI ŽLIČNIKI Iz 3 beljakov naredimo tfd sneg. Vanj počasi vtepemo 5 dkg sladkorja in 1 zavitek vanilij sladkorja. Primešamo raztepdne'rume-njake in 3 dkg moke. Vse narahlo premešamo in damo peči. Ploščo iz nepregorjenega stekla namažemo z maslom in potresemo z moko. Testo ouiikujemo na plošči na tri kupčke. Natanko jih po-sipljemo z kristalnim sladkorjem in na hitro spečemo. Pečene po-stresemo s sladkorno moko in serviramo. Če nimamo ognjevarne posode, si lahko pomagamo z navadno ponvo. OREHOVO PECIVO Potrebujemo: 4 jajca, moke za težo 3 jajc, sladkorja za težo 3 jajc, 1/2 pecilnega praška, 2 vanilij sladkorja, malo ruma, in skodelico narezanih orehov. Rumenjake s sladkorjem umešamo, dodamo moko, narezane orehe in trd sneg iz beljakov. Narahlo premešamo in damo v dobro premazan in pomokan pekač ter spečemo. Ohlajene narežemo na rezine. V Pijani gori, vasici, razpotegnjeni na rebri, kakšne štiri kilometre od Velikega Trna, živijo zvečine starejši ljudje, onemogli kmetje. Prav zato smo bili tem bolj presenečeni, ko smo zvedeli, da so vaščani te dni znova pridno vihteli krampe in kopače, da bi si uredili priključke za vodo iz novega vodovoda. Le pet hiš v vasici - v treh živijo Lekšetovi, kar priča, da ta priimek prevladuje v Pijani gori, potem so tu še Gorenčevi in Žabkarjevi — je doseglo, da je po 2.340 metrih plastičnih cevi pritekla iz Nove gore zdrava pitna voda. Krajevna skupnost Veliki Trn vaščanom edinega naselja, kjer še niso imeli vodovoda, ni odrekla pomoči. Priskrbela je cevi, kar je veljalo 100 tisočakov. Vaščani Pijane gore posebej omenjajo pomoč Jožice Bizjak in Jožeta Pečnika, dodajo pa, da je še vedno prišlo na domačijo okoli 10 tisočakov prispevka, opravili pa so tudi okoli 500 udarniških ur. Plačati je bilo treba zasebniku, ki jim je z rovokopačem izkopal jarek za cevi povsod, kjer je bilo moč priti blizu s strojem. Ker pa je zemljišče dokaj razgibano, hribovito in poraščeno z gozdom, brez ročnega kopanja le ni šlo. „Že nekaj let se borimo za vodo, zato smo uspeha tem bolj veseli. Imeli bomo tudi vsak svoj števec," ponosno pove Justin Lekše, eden od pobudnikov akcije, sicer pa delegat Pijane gore v krajevni skupnosti. Tako ne bo težav z vzdrževanjem, čeprav pet let ne bodo plačevali vode. Števec bo le kontrola, in če bo treba kaj postoriti, popraviti pri vodovodu, naj se ve, kdo mora primakniti več. Dobra organiziranost vaščanov je lahko za zgled tistim, ki so se lotili celo zahtevnejših akcij, ker je bilo potrebno pač zgraditi vodovod za več vasi, za več ljudi. Volja in delovni zanos za pridobitev novega nista dovolj, kajti pri nas prevečkrat kar „pozabimo", da je treba zgrajeno čim dlje ohraniti. Ves čas imamo v mislih ne dovolj dosleden pristop k podobni akciji v blanški krajevni skupnosti v sevniški občini, kjer se dolgo ni vedelo, kdo je pravzaprav lastnik vodovoda in kdo ga mora potemtakem vzdrževati. Da bi bila stvar še bolj zapletena, so marsikje kar pozabili na števce! Toda vrnimo se k našim vrlim Pijanogorcem! Ko smo jih sredi sončnega nedeljskega dopoldneva hoteli zalotiti pri delu, smo se po malo boljšem kolovozu spustili skozi gozd. Vijugasta pot se kmalu vzpne na reber in se nadaljuje skozi vas. Pri prvi majhni kmetiji — skromna hiška ima številko 3 — smo opazili, da za Marijo Lekše nedelja ni praznik. Samo nekaj metrov jarka do hiše je še treba skopati. Sin Polde, ki je že opravil 50 udarniških ur, bi rad pomagal, a le kako, ko pa je imel pred kratkim prometno nesrečo in ujčka nogo v povoju. Mož Alojz pa je že pet let močno bolehen. „Že tako smo ubogi, davki pa so takšni, da jih ne moremo plačati," potarnajo sosedje, tudi Lekšetovi, ki ne vedo, od kod vzeti devet tisočakov za davke. „Mi pa moramo plačati 450 jurjev davka. Imamo poldrugi hektar obdelovalne zemlje in ob bolezni v hiši res ne zmoremo tega bremena. Kar naj pridejo in vzamejo!" malce jezno reče Marija. Sicer pa pogled na ostarele, bolehne in poškodovanega mladeniča resda ne deluje veselo. Bolj spodbudno je bilo slišati Poldetove besede, da nam je voljan priskočiti na pomoč kot „turistični" vodič, da vendarle odkrijemo večino vaščanov, ki na pobočju v Novi gori kopljejo zadnje metre do tamkajšnjega zajetja. Očitno so zgaranim udarnikom prav prišle minute oddiha, ko so odložili orodje in pristali na kratek klepet. Ravno ko smo pričenjali pogovor, se je po strmini med brajdami povzpel Justin Lekše. Prinesel je malico, a je pravzaprav najbolj „teknilo" domače vino. „Pijani smo od dela, ne od vina, čeprav je tudi to zelo dobro," se pošali Lojze Lekše, sicer šofer pri novomeški „Krki", ko skušamo dognati, od kot dokaj nenavadno ime vasi, kjer so ljudje poznali le kapnico in vodo iz premajhnega vaškega vodnjaka. „Elektriko in cesto si v glavnem urejamo sami. Po dveh kilometrih ceste, ki jo je težko vzdrževati, pa se jih vozi veliko, čeprav nočejo pomagati," pove kmet Franc Gorenc. Vsi po vrsti pa hvalijo lastnike zemlje in Novogorčane, ki niso povzročali nikakršnih težav. Še več, celo pomagati so hoteli, tako kot tudi vojska, čeprav so nazadnje ostali vaščani Pijane gore sami, če seveda izvzamemo pomoč njihovih sorodnikov. Gotovo si želijo, da b z večjim lastnim prispevkom pozneje še z večjim ponosom zrli na doseženo. Čeprav so ob slovesu dejali, da brez veselice ne bo šlo, ko bo voda pritekla v domačije, in naj si vzamemo čas za njihovo slavje, sodimo, da je neskaljeno zmagoslavje lahko le njihovo. Morda pa bi, kdor ne pozna trnove poti do vodovoda, le začudeno opazoval, kako si vaščani Pijane gore radostno nazdravljajo - z vodo. PAVEL PERC Mobiliji v Osijeku, predtem pa je bil dva meseca na preizkušnji v Tovarni pohištva v Brežicah. Takrat so pri Slovenijalesu napovedovali izpopolnjen model, še bolj prilagojen industrijski proizvodnji, nato pa izdelovanje teh strojev v Žičnici. Do danes se tega niso lotili, čeprav večino strojev za lepljenje robov uvažamo. Tovariš Grojzdek se sam čudi, zakaj odlagajo, ko pa so devize vsak dan bolj dragocene in potrebne za stvari, ki jih doma nimamo in ne moremo napraviti. Med Grojzdkove inovacijske dosežke v domači tovarni sodi tudi sanacija odsesovalnega sistema za žago vi no. Naprava se je mašila, kar je povzročalo pogoste zastoje. Preden so jo očistili, je preteko tudi po osem ur. Grojzdek je začel razmišljati zakaj se maši, in ni odnehal, dokler se ni dokopal do odgovora. Z zmanjšanjem podajal-ne hitrosti in podaljšanim časom praznjenja so se stvari uredile. SOP Krško — tozd Ikon Kostanjevica je vgradil nove filtrske naprave, ki zadovoljivo 'opravljajo svojo nalogo. Pri tej tehničn-izboljšavi sta z Marjanom Grojzdkom sodelovala še dva inovatorja, dipl. inž. Damjan Šantič in priloga dolenjskega lista varnostni inženir Jože Škofljanc. Komisija za strokovno presojo inovacije je vsem trem prisodila nagrado, ti pa so jo odstopili skladu za pospeševanje inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji. V Tovarni pohištva so imeli na pobudo centra za inovacije pri Slovenijalesu letos prvič mesec inovacij. Odziv delavcev je bil velik, je povedal tov. Grojzdek, saj je prišlo kar deset predlogov. Komisija jih je pregledala, ocenila in nagradila. Koristen je bil zlasti predlog mizarja Viktorja Cetina za izdelavo svedrov, ki jih uporabljajo za izvozni program na Švedskem. Za svoj trud je dobil zadoščenje vsak predlagatelj, saj je komisija nagradila tudi vse manjše izboljšave, s katerimi bodo izpopolnili tehnološki proces. V tej brežiški tovarni torej uspešno orjejo ledino in prizadevno iščejo načine, da bi vzbudili zanimanje za inovacijsko dejavnost pri slehernem delavcu. Veliko izdelkov izvažajo, zato se zavedajo, da se bodo morali zelo zelo potruditi za njihovo brezhibnost in kakovost, za kruh, ki si ga režejo za jutri. JOŽICA TEPPEY IZUMITELJI SO MED NAMI Želja po odkritjih in izumih je stara toliko kot človek, a poti do novih spoznanj zato dandanes niso nič manj zapletene. Tudi takrat, ko gre za majhne stvari, za vsakdanje izboljšave pri delu v tovarni, na polju, v laboratoriju ali za pisalno mizo, niso uhojene in ravne. Občinska raziskovalna skupnost v Brežicah je šele letos prvič zbrala toliko sredstev, da je lahko prebila led in razpisala nagrade in priznanja za inovacijske in raziskovalne dosežke. Odziv je bil majhen. Prispeli so le trije predlogi, od katerih sta prišla v poštev le dva. Tako je javnost zvedela za Marjana Grojzdka, ki ga danes predstavljamo. Predlagatelji za nagrade občinske raziskovalne skupnosti so zapisali, da je najuspešnejši inovator v Tovarni pohištva v Brežicah. Nagrajenec Grojzdek dela v tovarni kot vodja vzdrževalne službe. Po poklicu je strojni tehnik, Se prej pa se je izučil za avtomehanika pri mojstru Radanoviču v Brežicah. V Tovarni pohištva se je zaposlil pred štirinajstimi leti, takoj po končani tehniški srednji šoli. Že tedaj so mu zaupali vzdrževalno službo in pokazalo se je, da so dobro izbrali. Tehnik Grojzdek je poskušal najti rešitev za vsak problem, za vsak zastoj v proizvodnji. Tudi doma si ni privoščil miru, če v tovarni ni šlo vse gladko. Tuhtal je, dokler se ni dokopal do izboljšave. Z njimi je tovarni veliko prihranil. S tehničnimi izboljšavami je začel v kotlarni pri vpihovanju žagovine v kotel in nadaljeval pri stroju za razrez furnirja. Izboljšal je podajanje furnirja na robni fumirki, na kateri so bili prej veliki zastoji. To je bilo leta 1975. Takrat so izračunali, da je prihranil tovarni skoraj 400 tisoč dinarjev na leto. Prihranki so danes veliko večji, če upoštevamo, da je poraba plošč medtem narasla od 5000 na 10.000 kubi kov. Naprava po Grojzdkovi zamisli še danes nemoteno obratuje. Veliko pozornost je inovator Grojzdek vzbudil s prototipom enostranskega avtomatskega stroja za robno furniranje, ki ga je izdelal za SOZD Slovenijales — delovno organizacijo Žičnica. Stroj je bil pred štirimi leti razstavljen na sejmu lesnoobdelovalnih strojev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zdaj uspešno dela v V- '' IZ OBRAZLOŽITVE NAGRADE AVNOJ „Krko" so ustanovili leta 1954. Takrat je imela samo devet delavcev, danes, po 26 letih uspešnega dela, pa sodi med največje farmacevtske tovarne v državi. V njej je zaposlenih več kot 3000 delavcev, proizvodni program pa je usmerjen predvsem v farmacevtsko, kemično, biokemično, ekstrakcijsko in kozmetično industrijo ter industrijo izdelkov, ki so potrebni v veterinarstvu. Z lastnim razvojno-raziskovalnim programom si je zagotovila vrsto tehnoloških rešitev, ki so ji omogočile postavitev obratov za bazično-farmacevtske in organskokemične proizvode. Večina Krkine predelovalne proizvodnje temelji na domačih surovinskih virih, z izvozom svojih surovin pa si v precejšnji meri zagotavlja racionalen uvoz tistih surovin, ki jih sama ne izdeluje. Večina proizvodnih postopkov, ki so jih razvili v Krkinem inštitutu, je patentiranih v državi in svetu. Priznanih imajo 197 patentov. Na področju bazične proizvodnje je največji uspeh kolektiva v tem, da je z lastnimi kadri in lastno tehnologijo organiziral tako zapleteno proizvodnjo, kakršne so na primer izdelava antibiotikov, vitaminov in encimov, pa tudi drugih sintetičnih farmacevtskih surovin. Med vsem svojim dosedanjim razvojem je „Krka" skrbela, in še zmeraj skrbi, za potrebe zdravstva. Na tej podlagi oblikuje svoj proizvodni program, pri čemer učinkovitost svojih zdravil stalno izboljšuje. Za kvaliteto, ki je pri teh izdelkih seveda nadvse pomembna, je „Krka" dobila od številnih držav, v katere izvaža precejšen del svoje proizvodnje, najvišja priznapja. priključili k- amaterskemu gledališču Dušan Jereb. Delavci pa so se kasneje začeli vključevati tudi v folklorno društvo Kres, v mestno pihalno godbo in drugam-" KRKINI DELAVCI SO Sl LETOS SPOSODILI 1000 KNJIG Jedro kulturniške dejavnosti v Krki zdaj tvori pevski zbor, ki je letos slavil desetletnico. Hkrati so delavci lahko v svojih prostorih spoznali vrsto likovnih ustvarjalcev. V delovnih prostorih Krke pa so samo letos nastopili prvaki novosadske opere, marca je bil pri njih na obisku Polde Bibič, ki je za delavce Krke odigral monodramo Debele zgodbe Petra Fuleža, v skladišču pa je bil ob desetletnici slavnostni koncert pevskega zbora, katerega so se udeležili vsi delavci. Septembra je bilo srečanje vseh krkašev na pikniku. Delavci Krke lahko dobe poceni vstopnice za gledališke predstave v okviru novomeškega abonmaja, na knjižnih razstavah, ki jih v Krki, prirejajo vsake tri mesece, si lahko kupijo nekoliko ceneje tudi knjige. „Z našimi anketami smo ugotovili, da imajo ljudje večinoma slabe bralne navade, da premalo berejo, da ne hodijo v knjižnice. Zato bomo v prihodnosti posvečali veliko truda tudi vzgajanju bralnih navad. In smo že dosegli določene uspe- he. Potujoča knjižnica ima pri nas 200 rednih članov, ki so si samo letos sposodili preko 1000 knjig. Hkrati pri nas poleg Dolenjskega knjižnega sejma, ki je posvečen dnevu mladosti, priredimo vsak mesec prodajno razstavo knjig, s čimer smo se izognili nadležnim akviziterjem in poskrbeli za kvalitetnejši izbor knjig. Naši delavci tako pokupijo za sto tisoč dinarjev knjig. Prepričani smo, da jih velika večina tudi prebere." S kulturno dejavnostjo v Krki se je med delavci povečalo zanimanje tudi za razvoj te dejavnosti v krajevnih skupnostih. Tako se ne dogaja tako redko, da pridejo delavci po nasvete, kako, recimo, organizirati kulturo v Gabrju ali na Otočcu. več Štipendistov kot zaposlenih Takšnega razumevanja za kulturo v Krki prav gotovo ne bi bilo, če ne bi hkrati s to, dejavnostjo imeli izredno širokih izobraževalnih programov. Za to delovno organizacijo je namreč dolgo časa veljalo, da ima celo več štipendistov kot zaposlenih delavcev. In naložbe v izobraževanje so se bogato obrestovale. Kako bi sicer Krka dosegla take uspehe na proizvodnem področju, če bi ne šlo skozi njene programe usposabljanja, kjer so si delavci lahko pridobili interno kvalifikacijo, kar 400 delavcev. Ne glede na to, da je kar 617 študentov dobivalo Krkine štipendije, od tega vsaj polovica za šolanje na visokih šolah, so v Krki gojili tudi izobraževanje ob delu. Različne stopnje izobrazbe si je tako ob delu pridobilo 330 Krkinih delavcev. Vendar pa se razvoj s tem še ne bo ustavil. V naslednjih letih, ko se bodo v njihovi tovarni z novimi naložbami lahko zaposlili novi delavci, bodo potrebovali še najmanj 90 delavcev z visoko in višjo izobrazbo, 145 s srednjo in 195 končano poklicno šolo. Vsi ostali delavci pa bodo morali za zaposlitev v Krki opraviti tudi posebne programe za usposabljanje. Vendar si kadrov ne pridobivajo samo s štipendiranjem. Kot je povedala Alenka Pučko, ki vodi Krkin izobraževalni center, si dotok novih kadrov zagotavljajo tudi z vsakoletnim razpisom Krkinih nagrad. Doslej so nagrade podeljevali že enajstkrat, dobilo pa jih je kar 500 srednješolcev in študentov. In premnog, ki si je zanimanje za znanstveno delo in raziskovanje pridobil prav s pomočjo Krkine nagrade, je danes že zaposlen v Krki. Ena izmed tem za naslednje nagrade pa bo tudi, kaj vse počno dosedanji nagrajenci, kje delajo in v kaj so se ravzili. Če povemo, da se Krkini delavci lahko zbirajo pri petju in obiskovanju kulturnih prireditev, potem smo povedali premalo. Pri njih že nekaj časa deluje čebelarsko društvo, organizirano delujejo krvodajalci, gasilci in še kdo. Odlično pa imajo organizirano tudi športno dejavnost. Njihov Trim klub pa je letos dobil za svojo dejavnost tudi Bloudkovo plaketo. DELAVCI OBNAVLJAJO MOČI V POREČU, VRSARJU .. . Predsednik kluba Frane Smerdu pravi, da se je organizirana športna dejavnost v Krki začela pred dvajsetimi leti z delavskimi športnimi igrami. Leta 1971 so na pobudo sindikata in mladine ustanovili športno društvo, kasnejši razvoj pa je pokazal, da za tekmovalno usmerjenost ni tolikšno zanimanje med delavci. Tako so leta 1979 ustanovili Trim klub, v katerem je osnovna dejavnost rekreacija. Okoli 300 delavcev redno sodeluje v rekreaciji za moške in ženske, lahko pa se ukvarjajo tudi z odbojko, streljanjem, namiznim tenisom, kegljanjem. Posebno vadbo so vpeljali tudi za matere z otroki in za tiste, ki jim groze poškodbe različnih organov; tej gimnastiki pravijo korektivna, vodi pa jo za to usposobljen fizioterapevt. Posebej pomembna je preventivna rekreacija, ki je namenjena delavcem, ki v Krkinih razmerah delajo na težjih delovnih mestih že več kot deset let. To obliko obnavljanja telesnih in psihičnih moči so vpeljali pred tremi leti. Doslej se je 10-dnevnega aktivnega odmora pod strokovnim vodstvom udeležilo že 170 delavcev. In zanimanje je za to obliko rekreacije precej veliko, saj se delavci rekreirajo v tako znanih turističnih središčih kot so Poreč, Šmarješke Toplice ali Vrsar. V tem času pa imajo tudi nekaj plačanega izrednega dopusta in vsa oskrba s prevozom vred je zastonj. In kaj ti pomaga kultura in šport, če moraš razmišljati o tem, kako boš rešil svoj stanovanjski problem. Vendar so tudi to vprašanje v Krki razrešili podobno učinkovito kot ostala. Kar polovica Krkinih delavcev je prišla do stanovanja ali do lastne hiše s pomočjo Krke. Štefka Aš, ki vodi referat za stanovanja, je povedala, da imajo zdaj v lasti 382 stanovanj, dvajset jih imajo že kupljenih pri Pionirju, do konca srednjeročnega obdobja pa bodo kupili še 145 stanovanj. Lani so dali za stanovanjska posojila 26 milijonov dinarjev, doslej je dobilo 1.223 delavcev Krkina stanovanjska posojila. NE POZABLJAJO NA UPOKOJENCE Skrb za delavca pa ni omejena samo na aktivne delavce. Precejšnjo pozornost namenjajo tudi svojim upokojencem. Tudi zanje namreč rešujejo stanovanjska vprašanja. Upokojenci dobivajo dotacije za izlete, ob koncu leta jim pripravijo srečanje, na katerem se jih spomnijo tudi z majhnim denarnim darilom. Vse to pa je naletelo na odobravanje tudi med še aktivnimi delavci. Tako namreč vidijo, da na starost ne bodo pozabljeni od delovne organizacije, kateri so dali svoje naj boljše moči. Jasno je, da se delavci Krke danes ne bi postavljali s takimi uspehi, če ne bi v minulih petindvajsetih letih vlagali velike napore v izgradnjo tovarne. Nemalokrat so bili namreč po osebnih dohodkih na repu v svoji branži. Prav tako pa takih uspehov ne bi dosegli, če se ne bi odločali za pravilno pot in smeri razvoja. Že na samem začetku so namreč vedeli, da brez vere v svoje lastno znanje in brez lastne surovinske osnove ne bodo mogli nastopati kot enakopraven partner v mednarodni menjavi dela. Janez Bernik, direktor TOZD Inštitut, ki danes vodi četico 250 strokovnjakov, od tega kar 120 s fakultetno izobrazbo, je povedal, da je predhodnik današnjega inštituta začel delovati že leta 1960. Že tedanja naslonitev na lastno raziskovalno — znanstveno ustanovo je narekovala tudi iskanja samosvoje poti. In najpomembnejša odločitev je gotovo bila, da bodo začeli z lastno proizvodnjo antibiotikov. Tako je že leta 1967 zrastla prva takšna tovarna. Ker so se v proizvodnji oksitetraciklina pokazali dobri rezultati, so se že v letih 1971 - 72 odločili za razširitev teh zmogljivosti. Leta 1974 so že proizvajali 120 ton tetraciklinskih antibiotikov, hkrati pa so osvojili tudi proizvodnjo cinkbacitracina, ki so ga tega leta proizvedli 70 ton. Ves čas so bedeli nad to proizvodnjo in z enakimi proizvodnimi zmogljivostmi ter ob pomoči svojih raziskovalcev povečali proizvodnjo tetraciklinskih antibiotikov na 150 ton in 1500 ton cinkbacitracina. Zdaj šteje Krka med največje proizvajalce antibiotikov v svetu, kar 90 odstotkov svoje proizvodnje pa lahko izvozi za konvertibilne devize. Z registracijo svojih antibiotikov pri ameriškem uradu za hrano in zdravila so dobili možnost, da svoje izdelke lahko prodajajo najzahtevnejšim kupcem v ZDA, na Japonskem in v Avstraliji. Za proizvodnjo surovin, s katerimi bodo zmanjšali svojo odvisnost od tujih dobaviteljev, so razvili doma vso tehnologijo. Zdaj je Krka ena redkih farmacevtskih tovarn v Jugoslaviji, ki lahko ponudi kompleten knovv — how za proizvodnjo farmacevtskih surovin. Če povemo še, da je njihov inštitut doslej prijavil 130 patentov v domovini in dobil od tega podeljenih 35, v tujini pa kar 250 patentov in dobil od tega 180 podeljenih, lahko ugotovimo, da v Krki ne ostajajo samo pri besedah, kar se tiče naslanjanja na lastne sile in na svoje znanje. Kljub težavam v gospodarstvu je veliko delovnih organizacij, ki tako ali drugače dobro poslujejo. Težko pa bi našli delovno organizacijo, kjer je skrb za delovnega človeka tako uspešna kot v Krki. To in pa zaupanje v lastno znanje zagotavlja, da bo Krka še naprej dosegala uspehe, kakršne je doslej. JOŽE SIMČIČ NEKAJ VEČ KOT USPEŠNO POSLOVANJE „Ne razumem še, zakaj imajo lahko tudi fotografije umetniško vrednost," je dejala ena izmed delavk, ko so nedavno odpirali v avli novomeške Krke razstavo fotografij Bojana Radoviča. „Sem pa trmaste narave in se bom v to poglobila," je še dejala. In bržkone bo za to imela obilo priložnosti, saj Krka prireja vrsto razstav, hkrati pa ima tako razvito kulturno dejavnost, da se bo našel kdo iz njihovega Kulturno umetniškega društva, ki ji bo lahko kaj več povedal o fotografiji kot umetnosti. Krkini delavci namreč niso le in samo izdelovalci tablet, antibiotikov, kozmetike, ampak so ljudje, ki imajo neštevilne priložnosti, da lahko že v okviru tovarne zadovolje svoje kulturne potrebe. Pa ne samo z razstavami. Krka je že vrsto let organizatorica Dolenjskega knjižnega sejma. Svobodne slikarske akademije, v tovarniških dvoranah so nastopali znani dramski umetniki in operni pevci, delavci so lahko prisluhnili petju svojega pevskega zbora. Hkrati pa je v Krki dobro poskrbljeno tudi za njihovo telesno počutje in zdravje. In kar je najpomembnejše, delavci novomeške Krke so se tako rekoč z lastnimi močmi in znanjem prebili med najmočnejše farmacevtske tovarne v Jugoslaviji in med najmočnejše izvoznike na Dolenjskem. Zato je letošnja nagrada AVNOJ, ki jo pri nas dobe posamezniki in delovne organizacije za ustvarjalnost, ki je velikega pomena za razvoj Socialistične federativne republike Jugoslavije, v primeru Krke prav gotovo prišla v prave roke. V javnosti je o njenih delovnih uspehih veliko slišati. Ni pa toliko znanega, kaj vse so delavci že dosegli na kulturnem, športnem in izobraževalnem in drugih področjih. Zato je prav, da to novomeško delovno organizacijo podrobneje spoznamo tudi s te strani. KULTURA JE SESTAVNI DEL KRKINIH NAČRTOV Staša Vovk je že vrsto let duša in motor, kot radi rečemo, kulturnega življenja v Krki. In pri tem svojem delu, ki ga pa ne opravlja poklicno, je skupaj s svojimi sodelavci dosegla velike uspehe. Vsi pa so plod načrtnega dela, za katerega ni manjkalo ne podpore generalnega direktorja Borisa Andrijaniča ne družbenopolitičnih organizacij ne samoupravnih organov. Čeprav so bile potrebe po živahnejšem kulturnem življenju izražene večkrat in je tudi že poprej obstajal pevski zbor in dva zabavnoglasbena ansambla, v Krki štejejo za resnejši začetek živahnejše dejavnosti na kulturnem področju leto 1970. Na temelju ankete, s pomočjo katere so v Krki ugotavljali potrebe in interese delavcev po kulturi, so že leta 1980 ustanovili Kulturno umetniško društvo. Čeprav je bilo to društvo ustanovljeno na deževen decem-berski petek leta 1970, in še trinajstega je bilo v mesecu, je doseglo veliko uspehe. Kaj kmalu je bil ustanovljen tudi pevski zbor, v katerem je že na začetku prepevalo 68 pevcev. Hkrati so se začele nizati prireditve, ki nikoli niso bile namenjene samo delavcem Krke. Obiskovali so jih tudi drugi občani, KUD Krka pa je postalo član Zveze kulturnih organizacij. Vendar delavcem Krke letni programi kmalu niso zadostovali. Leta 1975 so v Krki spet izpeljali anketo, na podlagi katere so začrtali dolgoročni program razvoja kulturne dejavnosti. Tako je posal tudi srednjeročni program razvoja kulturne dejavnosti sestavni del enakega programa vse delovne organizacije. Krka je bila tako prva delovna organizacija v Sloveniji, ki je leta 1976 v srednjeročnem programu imela tudi kulturo. „Naša dejavnost na področju kulture se je najprej začela z razstavami," pove Staša Vovk, ki poleg svojega dela v Krki opravlja tudi dela tajnika Kulturne skupnosti Novo mesto. „Prve razstavesmo organizirali v menzi. Hkrati z razstavami smo poskušali organizirati tudi druge oblike. Imeli smo recitasijsko skupino in dva ansambla. Toda pokazalo se je, da vseh dejavnosti ne bomo mogli obvladati. Zato so se naši recitatorji P!^y- m rnzMŽ Wm9m, =AJACCIO = ČAMPO 0- 0R0 I 3Al IS AJACCIO —AJACCIO— ČAMPO 0* 0R0 365 RO — AJACCIO= COTI CHIAVARI 387 5 CT Petreto, focchisano vi Sine v metrih, na originalu na VODILA ZA PRISTAJANJE V CEVL»H-»5cm Dolitična platforma (v nadaljevanju: osnova) za akcijo Zveza komunistov Jugoslavije pri razvoju družbeno-ekonomskih odnosov, socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter skupnosti na Kosovu je bila sprejeta in podprta kot akcija, ki bo preprečila, da obsežne družbene, državne in politične iniciative na Kosovu ne bodo ostale na pol poti, da se torej vse skupaj ne bi ustavilo pri kompromisih, ki bi dali plodna tla za nove manjše ali večje pretrese. V tem dokumentu so s političnimi analizami prišli do zelo konkretnih definicij številnih vzrokov kosovske krize, mnoge začetne ugotovitve so zdaj dodelane in podkrepljene z bogato dokumentacijo. Za učinkovito politično delovanje je seveda soglasje o subtilnih problemih, ki so se znašli na seznamu vzrokov kosovske krize, prvorazrednega pomena. Vzemimo za primer razvpito parolo „Kosovo —republika", katere analizi se v politični osnovi posveča znatna pozornost. „Kosovo—republika", ..Združitev" in podobne parole so se pojavljale tudi v sovražnih demonstracijah, ki so bile na Kosovu leta 1968. Kljub številnim ukrepom pa tem parolam takrat niso pripisovali tistega političnega pomena, ki so ga zaslužile. „V okviru širše težnje ozemeljskega zapiranja na Kosovu so nekatere odgovorne osebe vodile politiko, ki je oteževala sodelovanje v SR Srbiji in v Jugoslaviji. To je bil eden od razlogov," piše v politični osnovi, „da parola .Kosovo—republika' ni že prej doživela neobhodne, javne in jasne politične obsodbe." V protirevolucionarnem uporu in propagandi so albanski nacionalisti poudarjali parolo „Re-publika", ki bo obsegala vse ..albanske kraje" v Jugoslaviji, odcepljene od SFRJ in priključene LSR Albaniji. Druga, taktična podoba te parole je „Kosovo—republika" v okviru SFRJ, ki bi obsegala vse ..albanske kraje v Jugoslaviji". To pa je samo manever za dosego istega cilja," pravi platforma. Analizirane so tudi možne politične posledice zahtev za „čisto etnično sestavo". Ne upreti se tej tendenci bi pomenilo — posebno na območjih z mešano nacionalno sestavo prebivalstva — izzvati umetno razbijanje. To bi imelo hude posledice za družbeni razvoj in vlogo delavskega razreda, za integracijske procese, za dejansko nacionalno enakopravnost in življenje skupnosti. To bi pomenilo razpihovanje mednacionalnih sporov ob vsakem družbenem, ekonomskem in kulturnem problemu. Taki spopadi bi vodili k premoči velikih in močnejših nad manjšimi in slabimi. Jasno je, da ti problemi zaradi možnih posledic presegajo meje Kosova. Politična osnova poudarja, da se resnični nacionalni interesi lahko popolnoma uresničijo samo ob medsebojnem razumevanju, spoštovanju in zaupanju, ob stalnem zbliževanju s pripadniki NI DOVOLJ SPREMENITI BESEDNJAK TREBA JE SPREMENITI POLITIKO drugih narodov in narodnosti, ki žive na skupnem ozemlju. To je nezamenljiv koncept, h kateremu danes teži človeštvo. Dalje pravi, da so zahteve za posebnim državnim konstituiranjem izrazito reakcionarne, saj izražajo stališče nacionalnega podvajanja na območjih mešanega nacionalnega sestava v pogojih, ko je objektivna medsebojna odvisnost narodov in držav vse večja. Politika, ki je pripeljala do tega, da so take zahteve splavale na površje in da jih je sprejela mladina, je letos doživela poraz. Logična posledica ostrih ugotovitev o odgovornosti in napakah bi bil odhod s politične scene tistih, ki so tako politiko vodili tiho, kot je nekdo dejal, „brez karakterističnega nacionalističnega besednjaka". Ni dovolj spremeniti besednjak, treba je spremeniti politiko. Beseda je očitno o procesu, ki bo trajal nekoliko dalj časa, kot smo navajeni, saj na Kosovu ni bilo pogojev za hitro in energično politično obračunavanje. Nič manjša naloga ni spuščanje ambicij na zemljo, kolektivno osveščanje. To pa je mogoče samo, če se v neki zares samoupravni atmosferi veliko število ljudi spozna in poistoveti s cilji in možnostmi družbe, v kateri živi. Problemi ekonomskega razvoja Kosova, v katerih so nekateri videli glavni vzrok nedavnih dogodkov, so zelo veliki. ..Vendar", pravi politična osnova „ni beseda samo o problemih nerazvitosti, ampak predvsem o koncepciji razvoja. Dejstvo je namreč, da je bil razvoj ponekod enostranski, neprimeren in stihijski, da ni dajal možnih in zahtevanih sadov, ampak je rojeval nove probleme". Centralni komite ZKJ vztraja, da je treba premagati nega- ■ tivne težnje v kosovskem gospodarstvu, težnje, ki so v marsičem tipične za birokratski voluntarizem. Učinkovitost investicij je na Kosovu skoraj dvakrat manjša od povprečne učinkovitosti v državi, izgube na zaposlenega delavca pa so bile v tej pokrajini trikrat večje od povprečnih izgub na delavca v SFRJ. Temeljne težave kosovskega gospodarstva se v tem obdobju skrivajo za upadanjem produktivnosti dela — ta je za tretjino manjša od jugoslovanskega povprečja — čeprav je na Kosovu tako imenovana tehnična opremljenost boljša od povprečne v državi. Nujen je zasuk ekonomske strategije k bolj produktivnemu zaposlovanju in razvoju doslej zapostavljenega kmetijstva ter slovo od mentalitete samozadovoljstva. To so samo nekateri členki gospodarskih sprememb, ki naj bi postavili Kosovo na lastne noge. Koncepcija ..nabavljanja" denarja iz zvezne blagajne ima ozko politično obzorje. Vrednost politične osnove je poleg njene akcijske naravnanosti tudi v tem, da ne mistificira niti ene od tako imenovanih objektivnih okolno-sti, ki so pripeljale do dogodkov na Kosovu. In seveda tudi ne nerazvitosti te pokrajine. M. B. pilotu v pravem času spremeniti hitrost in višino, ki ga peljeta v trčenje z naravno oviro ali drugim letalom. Letališče „Zlato polje" nima nobenega radarja, spada med letališča z oranžno zvezdico. Med letališča tega tipa spada tudi večina jugoslovanskih letališč; oranžna zvezdica pomeni, da gre za letališča z manjšimi pomanjkljivostmi. Za pristajanje letal veljajo točno določena pravila, ne glede na to, ali ima letališče radar ali pa je brez njega. Gre za spoštovanje predpisane procedure ob približevanju letališču ter za spoštovanje hitrosti in višin leta, ki so posebej predpisane za vsako zračno luko. Tako mora letalo, ki pristaja v Ajacciu, po kurzu 239 priti do naprave VOR, ki seva po en radijski žarek za vsako od 360 stopinj polnega kroga. V trenutku, ko preseka žarek, ki označuje 334 stopinj, mora pilot napraviti polkrog v levo in s hitrostjo 210 vozlov (en vozel je 1852 metrov na uro) eno minuto leteti po kurzu 67 stopinj. Temu sledi nov polkrog, po preletu naprave VOR letalo nadaljuje po kurzu 247 stopinj. Po preletenih 8 morskih miljah (morska milja je 1852 metrov) se letalo nad morsko površino postopno spusti z višine 6800 čevljev na 3300 čevljev (en čevelj je 0,3048 metra), da bi naredilo še en zavoj in se v kurzu 26 stopinj napotilo proti pristajalni stezi. Pri samem pristajanju se pilot orientira s pomočjo naprave ILS, ki mu označuje kot in linijo poniranja. Po uradni izjavi jugoslovanskih strokovnjakov, ki so v sestavi francoske komisije, ki raziskuje katastrofo na Korziki, je DC-9 lnex Adrie 7 minut pred načrtovanim pristankom vzpostavil zvezo s kontrolo poleta v Ajacciu in dobil dovoljenje za spust na višino 10.000 čevljev. Potem bi se moralo letalo s kapitanom Ivanom Kunovičem po pristajalni proceduri spustiti na višino 6800 čevljev nad napravo VOR in začeti pristajalni postopek, ki smo ga opisali. Letalo tega ni storilo, pač pa se je spustilo na višino 4500 čevljev; samo za okoli 28 metrov niže od višine bližnje gore San Pietro, ter s krilom udarilo v steno! Po teh podatkih sodeč, gre očitno za napako v navigaciji, tej pa lahko botruje pilotova napaka, okvara na instrumentih v letalu ali pa na letaliških napravah. Sodeč po kraju nesreče, se je nesrečna lnexova „devetka" znašla znatno dlje od položaja, nad katerim bi morala napraviti polkrog in se v ponirajočem letu odpraviti proti morski obali, napraviti nad morjem še en polkrog in se usmeriti proti samemu letališču. Je morebiti letalo po preletu naprave VOR letelo s hitrostjo, ki je bila večja od predpisane? Koliko mu je pri tem pomagal veter v rep? Je posadka sploh začela z nad VOR predpisanim manevrom? Odgovor bo sporočila komisija. Letališče v Ajacciu med piloti ni posebno priljubljeno, toliko očitkov, kot mu jih je pripisalo jugoslovansko časopisje, pa vseeno ne zasluži. Prihod do VOR, ki si ga je izbrala jugoslovanska „devetka", pelje po precej ozki soteski, pa tudi samo letališče na nadmorski višini vsega nekaj metrov je obkroženo z visokimi pečinami. Pri , poniranju proti stezi in samem pristajanju mora biti pilot bolj kot drugje pazljiv že samo zato, ker je steza dolga samo 2145 metrov. Pri megli in vetru, ki je pihal v bok na dan katastrofe, bi pilot > verjetno še pred samo pisto premislil, če bo pristal ali ne. Točno 1,7 milje pred začetkom i pristajalne steze je tako imenovani srednji mar- > ker, radijski oddajnik, nad katerim mora biti > letalo 506 čevljev (166 metrov) visoko. Tik pred poletom srednjega markerja ima kapitan letala še i zadnjo priložnost, da se mu iz megle prikaže i steza letališča v Ajacciu. Če tisti hip posadka steze ne vidi, mora dodati plin in v ostrem levem' zavoju letalo popeljati v višine nad Sredozemskim morjem. Žal naše letalo ni prispelo do te točke. PO JEPPESENU- B-SCTTOSEK 3 DME KO 7.8 i RAZDALJE V NAVTIČNIH MIUAH ! I Um-1.852 hm) USODNIH 28 METROV Na trenutno najbolj zapleteno vprašanje, kaj je vzrok katastrofe na obronkih San Pietra, bo znan odgovor šele čez kakšna dva meseca. Člani mešane francosko-jugoslovanske komisije za raziskovanje vzrokov nesreče ne dajejo obširnih izjav, kot je običaj v takih primerih. Prve, skope informacije se ob letalskih nesrečah dajejo šele, ko prouče, kaj je na trakovih tako imenovane črne skrinjice (flight recorder), ki beleži podatke o višini in hitrosti leta, ter „voice recorderja", magnetofona, ki zapisuje vse pogovore, ki so jih vodili v teku leta člani posadke tetala s kontrolorji letenja ali pa med seboj. Počakati bo treba torej še nekaj dni, do dokončnega poročila o nesreči, ki je terjala 180 življenj, pa nas loči še več časa. Veliko besed je bilo porabljenih, koliko bi lahko v Ajacciu pomagal radar ter katere so njegove prednosti in pomanjkljivosti glede na gorati korziški teren. Načeloma vsi strokovnjaki za zračni promet trdijo, da je že navaden „surovi radar", kot mu pravijo v žargonu, boljši kot nikakršen. Taka naprava hj(na enkranu dala odsev letala in pomagala, da bi bolje sprejemali let ter opozorili na morebitne napake v navigaciji. Če pa bi ..surovemu" dodali tako imenovani sekundarni radar in vse podatke istočasno računalniško obdelali, bi lahko na ekranu ob odsevu letala odčitavali tudi njegovo hitrost in višino. Kontrolor poletov bi v takem primeru lahko pomagal K *•***«>« «♦*»*** .KM Prapor* * Ara«« f*t*‘ •*<(*«* '>♦•■*•*»*• m * MK -f*«****-!!# »i»* •*»*•*» ***** *» **♦**-*«, lllio KU^iU, |» MNUMPhkl*, * Tir. Mflo *wW> -rtofci* ♦ Mn orajr* +«3»t«* 4«* «* **i)«Wra p** «M pMkrMt rara trak N mm 18. decembra 1981 bo 700-članski kolektiv IMP Livar v Ivančni gorici poimenoval svojo delovno organizacijo po enem tistih slovenskih revolucionarjev, ki so se borili za pravice delovnih ljudi in oblast delavskega razreda na naših tleh. To je bil Viktor Koleša, rojen 1884 v Blagovici pri Šentvidu na Dolenjskem. Odraščal je v številni družini — bilo je 12 otrok. Še v njegovi otroški dobi se je družina preselila v Ljubljano, kjer je očetova mizarska obrt sprva dobro uspevala, kmalu pa se je znašla v težavah boja za obstanek. Koleša se je izučil kleparske obrti in postal dober, iznajdljiv delavec. Zgodaj se je začel udeleževati delavskih in stanovskih prireditev v okviru socialnodemokratske stranke. Posebno na raznih predavanjih in razpravah je vse bolj prihajalo do izraza njegovo revolucionarno prepričanje. Po odsluženi avstro-ogrski vojski, je ostal še naprej v njeni službi kot računovodski strokovnjak. Njegovo politično prepričanje lahko ocenjujemo tudi po tem, da je kaj hitro po prvih bojih v Galiciji (udeležil se jih je kot avstro-ogrski vojni obveznik) prešel na rusko stran. Kot ujetnik je doživel marsikaj in prepotoval velik del takratno Rusije od Kavkaza do Sibirije. O tem svojem življenjskem obdobju se je rad pogovarjal s svojimi tovariši v poznejših letih. V tistem času so obrtniki v glavnem izhajali iz kmečkih vrst, zato so bili dokaj navezani na zemljo in povezani z njo. Tako si lahko razlagamo tudi Kolešev odnos do kmetov in njihove zemlje, ko je kot ujetnik živel v Sibiriji. Ne samo da je sam hodil pomagat sibirskim kmetom (mužikom), temveč je nagovarjal k temu tudi svoje tovariše — ujetnike in jih pri tem delu organiziral. Zaradi tega je bil med kmeti cenjen in spoštovan. Da so mu ostali ti časi v lepem spominu, najlažje sklepamo po tem, da jih je pogosto omenjal. Zgodovinsko leto 1917 ga je zateklo v Sibiriji. Takoj se je pridružil boljševikom in bil aktiven udeleženec oktobrske revolucije. Udeleževal se je bojev in razlagal smisel nove družbene ureditve. Bil je vnet pristaš Lenina in njegovega nauka. Rdeča armada oziroma mlada sovjetska država je po brestlitovskem miru vračala ujetnike v njihove domače kraje. Tako se je skupaj z drugimi ujetniki 1918 vrnil bolan v Avstrijo in bil kakor vsi ostali najprej interniran, kajti avstrijske oblasti so se bale, da ne bi ruski ujetniki zanesli prevratniškega duha tudi v naše kraje in ,,okužili" domače ljudi. Tako je pravzaprav svobodno zadihal šele proti koncu 1918, ko je Avstro-ogr-ska dokončno propadla. \ Razumljivo je, da svojega prepričanja Koleša ni tajil, ampak ga na vsakem koraku izražal in tolmačil, pa tudi branil, kjerkoli je bilo potrebno. V jugoslovanski socialno-demokratski stranki (JSDS) je bil aktiven pristaš levice. Zaposlil seje pri Bolniški blagajni in do spomladi 1920 služboval kot vodja njenih poslovalnic v Ljubljani, Kamniku in Laškem. Razmere v slovenskem političnem življenju so bile v tistem času dokaj težke. Naši ljudje so po dolgoletnem suženjstvu in težki vojni pričakovali svobodno in enakopravno življenje v novi domovini, toda večina voditeljev — buržuazija, tako liberalna kakor tudi klerikalna — je skrbela predvsem za svoj položaj in svoj blagor. Tudi socialna demokracija ni bila dovolj odločna pri iskanju ustrezne poti za delovne ljudi, ki so zahtevali odločnejše reševanje odprtih vprašanj. Zato se ustanovi KP Slovenije, JSDS pa preneha delovati (20. aprila 1920). Eden sopodpisnikov tega sporazuma je tudi Koleša, ki postane član pokrajinskega vodstva KP za Slovenijo. V tistem času (aprila 1920) srečamo Kolešo med voditelji solidarnostne stavke z železničarji kot vnetega agitatorja revolucionarne misli. Taka njegova dejavnost ga je pripeljala v vrste slovenske delegacije za kongres KPJ v Vukovaru, kjer je bil predsednik verifikacijske komisije. Še pred tem pa je veliko hodil po terenu ter tolmačil delavcem in kmetom, kako se je treba skupno bojevati za svobodno in lepše življenje delovnih ljudi na naših tleh. Te misli je širil tudi preko glasila „Rdeči prapor" (začel izhajati maja 1920), ki ga je urejal in nosil glavno težo tega dela. Njegovi sodelavci so pogosto poudarjali, kako velikega porriena je bila njegova trdnost in upornost prav v dneh, ko so nekateri sicer znani sodelavci omahovali. Da ga tisti, ki so „delili" službe, prav zaradi tega niso marali, je razumljivo. Zato se je zaposlil v Zagrebu in delal v železničarskih delavnicah od 1921 do 1928. Tu je bil izvoljen za glavnega delavskega zaupnika in sodeloval z večjim številom znanih hrvaških revolucionarjev. Med politično delovanje tega časa sodi njegov protifrakcijski boj, ki ga omenja nudi tovariš Tito. Ves čas je vzdrževal Koleša tesne stike s slovenskim proletariatom, še posebej s svojimi stanovskimi tovariši ob jugoslo-vansko-avstrijski meji, zlasti s Prežihovim Voran-cem. Matijo Gradišnikom in Ivanom Kokaljem v takratnem Guštanju. V to razdobje padajo dokaj pogosti prehodi čez mejo, ki sta jih največkrat skupaj opravljala I. Kokalj in V. Koleša v največji tajnosti. Enako uspešno sta organizirala v Kefrovem mlinu prvi in drugi kongres SKOJ leta 1923 in 1926, kakor se Ivan Kokalj—Imre še danes rad spominja. Pri tem seveda ne pozabi povedati, da je bil poleg Voranca pobudnik Koleša, k organizaciji pa je odločilno pripomogel Matija Gradišnik, lastnik mlina, kotlarski mojster in odličen politični_ delavec, poleg znanih revolucionarjev bratov Žorga. Zaradi svojega značaja - skromen, tih, iznajdljiv in predan — je bil Koleša priljubljen pri ljudeh. Zanesljiv in odločen je bil izredno primeren za izvrševanje številnih odgovornih nalog v ilegalnem partijskem delu. Te njegove vrline so prišle do izraza ob raznih prilikah, še posebej pa ob pomembnih sestankih v domovini in zunanj, npr. na Dunaju. Njegovemu poznavanju gorskih mejnih prehodov, njegovi točnosti in natančnosti gre zahvala, da so vsi delegati varno in pravočasno, pri tem pa kar se da neopazno prišli na določen cilj. V Zagrebu je bil Koleša zelo aktiven. To omenja tovariš Tito v svojih predavanjih na politični šoli v Kumrovcu, ko govori o partijski konferenci leta 1928, in v knjižici „Borba i razvoj KPJ izmedju dva rata", stran 20/11. Koleša je bil že v prvih frakcionaških borbah na Titovi strani. Tudi to potrjuje njegovo revolucionarno doslednost, politično zrelost in borbenost. V letu uvedbe januarske diktature (1929) so postajali pogoji za ilegalno delo izredno'težki. Dejstvo, da je v tistih razmerah Koleša skrbel za zveze ne samo znotraj Jugoslavije, ampak tudi za stik s tistim delom CK KPJ, ki je deloval zunaj meja naše domovine, govori v prid njegovim organizacijskim sposobnostim in zaupanju, ki ga je užival v partijskih vrstah in vodstvu. O njegovih človeških vrednotah in politi-čno-organizacijskih sposobnostih govori večkrat tudi znani predvojni revolucionar Viktor Stopar, ki je s Kolešo sodeloval v času, ko je deloval v železniški delavnici v Zagrebu. Koleša je bil član CK KPJ od 1928 do 1932 in nekaj časa njegov organizacijski sekretar. Zaradi težkih pogojev ilegalnega dela in policijskega preganjanja se je Koleša moral umakniti v inozemstvo, sodišče za zaščito države pa ga je v odsotnosti obsodilo na osem let ječe. Tako ga srečamo v Moskvi, kjer je delal v veliki tovarni krogličnih ležajev „Kaganovič" kot kontrolor v mehanični delavnici. V Moskvi je obiskoval tudi dveletno mednarodno Leninsko šolo. Njegova zvestoba revolucionarnim idejam ga je pripeljala na špansko revolucionarno fronto, kljub temu da je že dopolnil petdeset let in ni bil posebno zdrav. Njegovi soborci pravijo, da je imel mlado, goreče srce, ki je utripalo za revolucijo. Najprej je prevzel skrb za pregled orožja, ki so ga revolucionarni španski armadi pošiljali zavezniki - prijatelji, ko pa je Francija začenjala povzročati težave pri dobavi orožja, je Koleša organiziral, skupaj z drugimi seveda, pravo tovarno za izdelavo orožja tako rekoč na fronti sami. Dosegel je čin kapetana in delal tudi kot inšpektor ministrstva narodne obrambe republikanske jlpanske vlade. ' Po Španiji ga je pot pripeljala spet nazaj v Moskvo, na staro delovno mesto. Njegovi španski soborci, zlasti I. Kreft, večkrat poudarjajo, da-Koleša ni hotel biti nikoli „čisti" politik, partijski funkcionar, ampak je vedno poleg političnega dela opravljal še kak drug posel, od česar je pravzaprav živel. V Moskvi je sodeloval z znanim revolucionarjem Ivanom Regentom v slovenskih oddajah Radia Moskva. Njegovi znanci pravijo, da si je zelo želel vrniti se domov. Leta nazaj je vsakogar, ki je prišel na novo v Moskvo, podrobno spraševal, kako je v domovini. Še posebej ga je motilo, da je v tako odločilnih dneh tako daleč stran od našega osvobodilnega boja. Ko se je končno pokazala prilika za vrnitev v domovino, je že šestdesetleten in bolehen, težko prenašal dolgo in naporno pot skupaj s prvo tankovsko rusko brigado. Toda razmišljal je predvsem o tem, kako se bo vključil v delo. Osnovna njegova misel je bila, kako čimbolj koristiti svojemu ljudstvu z znanjem, ki si ga je nabral v dogem revolucionarnem delu. Razumljivo je, da je bila razlika med razmerami, v katerih je domovino zapustil, in tistimi, v katere se je po toliko letih vrnil, ogromna. Prav tako je razumljivo, da se človek najprej razgleda okrog sebe, da bi se v novih okoliščinah znašel, da se ga stari znanci spomnijo, novi ljudje pa spoznajo in začutijo njegovo vrednost. Človeško je veseliti se ponovnega sodelovanja z znanci, da ga bodo tovariško sprejeli in enakovredno vključevali v delo, čeprav se dogaja, da se ljudje s časom spreminjajo in na žalost neredko drug drugemu odtujijo zaradi dolgega presledka v skupnem življenju in delu. Prav tako ni vedno lahko najti ponoven stik z znanci in prijatelji, nekdanjimi sodelavci, zlasti še, če so ti medtem časom preživljali drugačen razvoj. Tako se je bilo težko po tako dolgem času spet privaditi se drug drugemu. Koleša se je počasi vživljal v nove razmere. Že prej redkobeseden, je postal še bolj molčeč. Takega se spominja tudi njegova nečakinja Vera Pirc, ki ga je poznala še v mladih letih. V njihovi družini je namreč večkrat našel zatočišče, zlasti kadar je bil brez službe ali pa pri izvrševanju važnih ilegalnih nalog. O svojih težavah ni nikoli tožil, tudi svojim najboljšim prijateljem ne. Zato dolgo nihče ni vedel, da so mu ženo ubili Nemci ob vdoru v vas blizu Moskve, ko je obiskala svoje starše, in sta tako njegova sinova ostala sama v Moskvi. Sredi razmišljanja, kako bi najbolj uspešno zastavil svoje delo v korist delovnih ljudi, ga je prehitela smrt: leta 1946 je tragično končal v valovih Save. Z nami in bodočimi rodovi pa bo živel njegov lik skromnega, poštenega in do zadnjega diha razredni borbi predanega revolucionarja. MARA RUPENA-OSOLNIK uu> ti. TBhT, »-C PL. 1 s C EIECI FRAFSE Glasilo Jugoslovanska aoeljaln* OamoKfacij«, j. v Tr*ttt tr»t»r«*« n« «**•»«•«». P*«*«**** & ««<4 J tf$ m ******* V#*« ** ** ** ♦*♦'*** ** ** !'»*«#*•*»v.. mj m val .» * l* «*** V«** I f 'm u f *:. H tv* m mi *■< t f#, -*» Mm mm ** **• • .,...4 ...................... -||- v - mmmm ra M* Ob novem letu. TITOV SODELAVEC VIKTOR KOLEŠA 14U\ priloga dolenjskega lista Razpi valca, nazadnje pa pride konec tudi njegovi demonski karieri. Prireditelj pisem, se pravi pisatelj, ga ima zaklenjenega v kleti svojega stanovanja. Dežnik očitno nastopa kot metafora za umetniško spoznanje nasproti znanstveni logiki. S takšno struktoro Pekičeve mojstrovine se zastavi veliko zanimivih vprašanj, na katere bo bralec knjige „Kako pomiriti vampirja" našel svoje odgovore. Knjiga je že taka, da mislečega bralca ne bo pustila neprizadetega. M. MARKELJ razkrita preteklost Če bi sodili samo po ,,Razkriti preteklosti", np moč razkošni knjigi Courtlandta Canbyja, ki jo je za izid pri Cankarjevi založbi poslovenila Nuša Bulatovič, potem bi lahko rekli, da je z gospodarskim prebrali smo Domala vse Kirstove romane smo že poslovenili, pred kratkim je v prevodu Branka Avsenaka pri založbi Lipa izšla tudi ..Razprodaja herojev", roman, ki zaključuje t. i. oficirsko trilogijo. Dogajanje se odvija v predzadnjem letu vojne, ko je že bilo na dlani, da je za Nemce vojna izgubljena. To dejstvo niti najmanj ne vpliva na življenje v taborišču v bavarskem Kampfentalu, kjer oficirji urijo psihologu videli zadnjo bilko za oporo, so se mu izpovedovali, pri tem iskali opravičila za svoje zločinske odločitve, krivdo so valili na druge, trdili, da so ravnali po višjih ukazih, izkrivljali resnico itd. Izjave, ki so jih dajali psihologu, kažejo njihove (p)osebne nazore in so dokajkrat v nasprotju z zagovori v sodni dvorani, kjer so si zvečine zaman skušali rešiti glave. D. R. pozabil. Ni bil le ponosen na svoje slovnsko poreklo, ampak je rodni deželi pomagal, kot je mogel in znal, ter ji stal ob strani tudi v njej nenaklonjenih časih. Odkrito je branil Titovo Jugoslavijo in to plemenito dejanje plačal z življenjem. To je bil Louis Adamič, pisatelj in politik, in letos je minilo trideset let, kar so ga našli mrtvega na njegovi ameriški domačiji. Ob 30-letnici smrti so ponovno osvetlili lik njegove pisateljske osebnosti in opozorili na izjemen prispevek Adamičevega političnega delovanja. O njem je bilo veliko napisanega, dostojno mesto so mu dali tudi v nedavno izšlem ..Slovenskem koledarju 82", ki ga je izdala Slovenska izseljenska matica in ga namenila Slovencem po svetu. Louis Adamič je v teh zapisih vsestransko prikazan, še posebej pa iz njih izstopa lik slovenskega izseljenca, ki je ostal rodni grudi zvest do svojega poslednjega diha. V množici drugih prispevkov, ki jih prinaša ta živopisana knjiga, naj posebej omenimo tiste, ki prinašajo v domove slovenskih izseljencev dih domačnosti. Tak je, denimo, pogovor z znanim slovenskim ortopedom dr. Bogdanom Brecljem, zdravnikom, ki je stal ob strani tudi tovarišu Titu v zadnjih dnevih njegovega življenja. Precej prostora je namenjeno slovenščini, ki si uspešno utira pot prek študija na svetovnih univerzah, pa potem slovenske knjige in odkritju Trubarjeve „Cerkovne ordninge" in drugem. Da je bila slo- ------------------------------ venščina včasih čislana celo pri tujerodni gospodi, dokazujejo slovenska plemiška pisma, o odkritju in vsebini katerih pripoveduje daljši zapis v koledarju. Težko bi si takšno publikacijo predstavljali brez popisovanja življenja pleterskih menihov, starih gostiln, uprizarjanja „Miklove Zale" na Koroškem, ljudskih glasbil in običajev, če omenimo le nekaj tem izpod peres veščih piscev, in lahko bi rekli, da dajejo koledarju ton domačnosti prav tovrstni zapisi. Osrednji del ..Slovenskega koledarja 82" ponuja starejšim in najmlajšim Slovencem po svetu v branje tako imenovani literarni almanah s prikupnimi pesniškimi in proznimi besedami slovenskih književnikov raznih rodov, med njimi tudi tistih, ki so pisali ali pišejo tudi za mladino. Seveda pa s tem popisovanjem o prispevkih, ki jih je v koledarju še zlasti vredno prebrati, nikakor noče biti končano. Ker prostor ne dovoljuje, da bi dali pod drobnogled še kaj iz bogate vsebine, naj omenimo le še to, da bo imel prav gotovo veliko bralcev v koledarju objavljeni govor Louisa Adamiča iz leta 1943 v Clevelandu, in sicer pod naslovom ..Resnica o partizanih je zmagala nad lažjo o Mihailoviču". Koledar pa noče biti samo kar najbolj izčrpna in zanimiva informacija o življenju in delu na slovenskih tleh. Za mnoge, ki so naseljeni onkraj Atlantika in sploh daleč od rodne grude, je knjiga tudi eno samo dolgo pismo s toplimi sporočili iz njegove stare domovine. I. Z. ________________________________________________y po svetu Živel je, delal in se uveljavil na tujem, v Ameriki, daleč od rojstnega kraja in domačih, ki jih je zapustil že v svojih zgodnjih fantovskih let. Toda „stare" domovine, stisnjene med Alpe in Gorjance, „komaj kaj večje od farme", kakor se je nekoč pošalil, ni nikoli o vampirju in dežniku Samo slaba štiri leta po izvirni izdaji smo Slovenci dobili prevod nenavadnega dela „Kako pomiriti vampirja" južnoslovanskega pisatelja Bori-slava Pekiča. Knjiga je izšla v zbirki Vezi, ki jo izdaja Mladinska knjiga, prevod pa je opravil Ferdinand Miklavec. Pekičeva mojstrovina ima obeležja znanstvenega dela. Videti je, kot da gre za znanstveno obdelavo pisem, ki jih je dr. phil Konrad Rutkovvski, profesor srednjeveške zgodovine na heidelberški univerzi, pisal svojemu tastu VVagnerju v Nemčijo iz mesteca D. na jadranski obali, kjer je z ženo preživljal počitnice. Pisma so opremljena s predgovorom, obsežnimi postskriptumi in opombami, kar vse daje romanu v pismih strog znanstveni videz. Profesor v 26 pismih, ki nosijo naslove številnih znanih filozofskih razprav zahodne civilizacije, razkriva svoje ravnanje in notranje boje med dogodki v vojnem letu 1943, ko je kot gestapovski zasliševalec deloval v mestu D. in po naključju zajel čudaškega občinskega pisarja Trpkoviča. Moral ga je zaslišati; ker je bil možakar očitno nedolžen, je gestapovec poskušal z lažnim zapisnikom zaslišanj pisarja rešiti, hkrati pa pomiriti svojo slabo vest. Na tihem se z nacizmom ni strinjal, vendar ni našel v sebi, kljub široki in temeljiti izobrazbi, pravih opor za zgodovinsko ustrezno odločitev. Rešitev se ne posreči, ker pisarček predstojniku Ru-tkovvskega naivno izda spisek politično sumljivih ljudi v kraljevini Jugoslaviji, na osnovi katerega gestapo izvede krvavo čistko, pisarja Trpkoviča pa kljub temu obesijo. Ko se nekdanji gestapovec 22 let kasneje vrne v mesto D. kot nemški turist, se začne njegov vojake za posebne naloge, med drugim za zadnjo veliko nemško ofenzivo (v Ardenih), Kirst popisuje življenjske poti glavnih junakov (v literarnem smislu), kaže, kako se njihove značajske različnosti kažejo v medsebojnih odnosih, ki pa so v glavnem podvrženi vojaškim stopnjam. Oficirji živijo, ko da bi okoli njihovega taborišča ne gorel svet in dogoreval rajh, privoščijo si brezskrbno uživanje na pojedinah, v spolnosti in še čem, podobnem razvratu. Kot nekakšna slaba vest, ki opozarja na skorajšnji konec, pa se med oficirji pojavlja bistro-glavi desetnik. Temu je v veliko zadovoljstvo, da glavnim meša štrene, na svoji strani pa ima trmoglavega poročnika, kateremu niso po volji čudni zakoni komandanta. Pisatelj pripelje junake do konca vojne in jim kot ljudem, ki so bili le neznaten člen verige, ki je tako strašno oklenila svet, nameni še sklepno poročilo, v katerem beremo, kako so se privacjjK povojnim razmeram. O glavnih krivcih za zadnjo vojno pa na svojski način govori delo, ki ga je Branko Avsenak poslovenil za Pomursko založbo. To sta dve knjigi „Nuernberškega dnevnika" Gustava M. Gilberta. Ta priznani strokovnjak je bil določen za sodnega psihologa med pripravami in potekom procesa zoper najhujše nacistične vojne zločince. Američan se je lahko v celicah (na samem ali v skupini) pogovarjal s triindvajsetimi jetniki, njegovi zapisi pa v marsičem osvetljujejo podobe in dejanja zločinov. Ko da bi v notranji zlom, začet že med vojno. Priča je odkritju spomenika občinskemu pisarju, ki je postal narodni junak. Po pomoti so meščani menili, da Trpko-vič ni nikogar izdal. Ko Rutkovvski poskuša oblasti opozoriti na zgodovinsko napako, seveda ne naleti na razumevanje. Zgodovine ni mogoče spreminjati. Podoživljanje nekdanjih zagat pahne Rutkovvskega v norost, dobi privide, obiskuje ga Hano romirm VAmpina mrtvi Trpkovič, doživlja še druge nenavadne dogodke, kar vse pa pripelje do prenapetega duševnega in miselnega razpoloženja. Razkrije se mu, da je vampir Trpkovič poosebljenje preteklosti, ki jo je treba pomiriti. Vprašanje je, kako pomiriti vampirja — preteklost. „Norost je glogov količek za spomin," ugotavlja duševno razklani Rutkovvski. In res znori. Duševno zmeden se nekje pri Dunaju zaleti v hrast in izkrvavi preboden z dežnikom, ki ga je vozil s seboj. Ta nenavadni dežnik igra posebno vlogo v Pekičevi pripovedi. V znanstvenem premlevanju, v kristalno jasnih miselnih zgradbah pisem in v filozofskem razjasnjevanju dogodkov se pojavlja kot skrivnost, nejasnost, nenavadnost in nenaravnost. Dežnik živi svoje življenje: najprej spravi v nesrečo občinskega pisarja, potem prebode gestapovskega zasliše- iz izložbe ne da odvzeti izmišljanja zgodb in dogajanj, ki služijo za raznovrstno razčlenjevanje ravnanj junakov, so Kirstove pripovedi hkrati na moč blizu resničnosti. V nobenem primeru ne iščejo opravičil za človeško povsem razvrednotene nakane in grozodejstva kolovodij pa vojaške in drugih mašinerij tretjega rajha, ampak skušajo tisto, kar se je dogajalo, podati tako, da bi se v povojnem človeku razrasel srd in odpor zoper morebitne nove vojne izzive. za slovence Kratek čas po šesti (ta zaključuje predvojno obdobje) sta izšli (pri Borcu in Komunistu) še deveta in deseta knjiga slovenske izdaje Zbranih del Josipa Broza—Tita. Gradivo teh dveh kaže potek vojne v prvi polovici 1942. Deveta knjiga prinaša 118 Titovih besedil (pojasnjevalnih prilog ni, zato pa so bralcu v pomoč široko zastavljene opombe in več kazal), ki se v glavnem nanašajo na Titova (in partijska) prizadevanja za zagotavljanje enakomernejšega razvoja oboroženega boja na celotnem jugoslovanskem ozemlju pa na obrambo in razširitev svobodnega partizanskega ozemlja s središčem v Foči. Gre za stvarno presojo razmer in možnosti, tako je Tito lahko najdeval najboljše strateške rešitve in sprejemal sklepe, ki so odločilno vplivali na potek narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Zlasti pri slednji ni šlo vselej za vojaško reševanje stvari. Ob primeru Črne gore, kjer so se politične razmere poslabšale zaradi uveljavljanja četništva, je Tito npr. zagovarjal stališče, da stanja ne bo moč izboljšati samo z vojaško silo, pač pa s korenitimi spremembami partijskega dela. 130 dokumentov v deseti knjigi obravnava čas tretje sovražnikove ofenzive, ko so partizani pred številnimi okupatorji in kvi-slingi branili obsežno osvobojeno ozemlje. V dveh mesecih je bil Tito nenehno zaposlen z neposrednim vodenjem partizanskih akcij, izkazal se je kot izvrsten vojskovodja, hkrati pa je usmerjal tudi idejnopolitično delo v partizanskih enotah. r/ V obeh knjigah so objavljene tudi vse ohranjene brzojavke, ki jih je Tito pošiljal izvršnemu komiteju Kominterne, mnoge podatke iz brzojavk je priobčila radijska postaja Svobodna Jugoslavija in tako svetu posredovala resnico o boju jugoslovanskih narodov. Mimogrede naj omenimo, da v primerjavi s prejšnjimi knjigami, ki kažejo, s kakšno pozornostjo je Tito spremljal slovensko partijsko dejavnost in delavsko gibanje, v pričujočih ni nobenega dokumenta, ki bi se nanašal na dogajanje na Slovenskem. To gre na račun pretrganih oz. slabih zvez, iz enega pisma pa je razvidno veliko Titovo zadovoljstvo, ker se je narodnoosvobodilni boj v Sloveniji razvijal „tako ugodno", izrekel je priznanje slovenskim partizanom zaradi junaškega ravnanja. navadnega časopisnega papirja, in je tak čas, ko človek dobro premisli, preden se odloči za nakup trikrat cenejše knjige. Se pravi, da je založba za ponudbo „Razkrite preteklosti" izbrala napačen trenutek? Morebiti, ne nazadnje zato, ker se je slovenski človek na podoben način lahko že večkrat seznanil z (zvečine) arheološkimi znamenitostmi iz davnine in mu pričujoče „potovanje skozi stari svet" ne daje novih dognanj o, denimo, Pompejih, Angkorju, Machu Picchu, Akropoli, Sto-nehengeju, Delfih, Knososu, Tutankamonu, starogrškem načinu življenja, egipčanskih piramidah, Budi — naprej ne bi naštevali. podobi vojne Ime Hansa H. Kirsta se resda ne pojavlja v tistih pregledih nemške literature, katerih izhodišče je kolikor toliko nesporna umetniška raven del posameznih književnikov, zato pa se je precej njegovih romanov znašlo na lestvicah literarnih uspešnic. To dejstvo kajpak ne govori v prid umetniškosti Kirstovih del, a nenavadna odzivnost pri bralstvu je spodbudila kritike, da so se pozorneje lotili njegovih romanov in hočeš nočeš prišli do ugotovitve, da Kirst pritegne zlasti z brezobzirnim razkrinkavanjem podobe nemštva pred zadnjo vojno in med njo (s „Povojnim zmagovalcem", o katerem smo pisali nedavno, pa tudi v času t. i. gospodarskega čudeža). Četudi gre za pisateljsko početje, ki' si stanjem na Slovenskem vse v naj lepšem redu, da npr. ne primanjkuje finega papirja, ki omogoča izvrsten tisk barvnih slik, da tudi gmotna blaginja ljudi ni ogrožena (saj omenjena knjiga še zdaleč ni poceni, stane 940 dinarjev). Žal je res to, da ne zmanjkuje samo finega, temveč celo Že res, da so sicer kratka besedila v Canbyjevi knjigi dovolj povedna, da knjiga po drugi strani kar kipi od oblilice slikovnega gradiva. A naj zato meni nič tebi nič precej po-mečemo s knjižnih polic npr. „Vsa čuda sveta", ..Zgodovino človeštva", ..Verstva sveta", v katerih so tudi (mestoma celo izčrpneje) obdelane posamezne znamenitosti iz mladih let različnih civilizacij? D. RUSTJA j*o/ m- priloga dolenjske ZAKLAD/ NITI ZA KAPLJO SREČE Pri Katarini Žabčič človeka ne pretrese najbolj to, da živi sredi Metlike v grozljivo zanemarjenem in še za žival neprimernem prostoru, v nekakšnem obzidanem podu brez kurjave. Ta 73-letna ženska, ki so jo že večkrat zaman skušali spraviti v metliški dom počitka, trdi, da ni bila nikoli v svojem'življenju srečna. Niti enkrat in niti malo. Jo je ta njena „posebnost", morda nezmožnost biti srečna, odrezala od ostalih ljudi, jo vseskozi odrival na obrobje, dokler ni pristala, kjer je sedaj? Večina ljudi za srečo ali vsaj za prijeten občutek sreče ne potrebuje veliko: svetel spomin, drobno pozornost, miren dan, nekomu je dovolj že, če ni nesrečen. Najlepši spomin, ki ga premore Katarina, je iz otroštva z Rakovca. „Lepo mi je bilo, ko sem pasla kravico, in v šolo na Božakovo sem rada hodila." In to je vse. Ne eno ne drugo ni trajalo dolgo. Ko je njena sestra mlada urrjrla in zapustila otroka, se je Katarina poročila s svojim svakom, kot je bilo takrat precej pogosto. »Poročena pa sem bila vsega skupaj dva meseca in pol. Po tem času je mož odšel v Ameriko, mene pa pustil samo z otrokom," je pripovedovala. Pisal ji je samo enkrat, ko je zahteval, da mu pošlje smrtovnico njegove prve žene in svoj rojstni list, češ da bo v Ameriki vse uredil, da bo lahko prišla za njim. V resnici pa je smrtovnico uporabil za to, da je dokazal, da je vdovec, zamolčal pa je, da je v domovini ponovno poročen. „V Ameriki se je še enkrat poročil in nikoli več se ni oglasil ne meni ne svoji hčerki." No, nekaj Katarina le ima od svojega dvoinpol-mesečnega zakona pred davnimi leti. »Pred nekaj leti, ko je bil še živ, so mi svetovali, naj ga tožim, da bom dobila preživnino. V Zagrebu sem dobila dobrega advokata in res je uspelo, tako da sedaj po njem dobivam nekaj denarja. Kar se tega tiče, imam dovolj za življenje, pa tudi delati sem vajena, čeprav me sedaj na starost moči zapuščajo in se ne morem več tako gnati, kot sem se vse življenje." Se sedaj pa Katarina pomaga ljudem pri delu na polju ali pri gospodinjstvu. »Tako grem po vaseh, da sem vsaj med ljudmi. Večkrat pri dobrih ljudeh tudi prespim, saj bi v tem mrazu v tej svoji nekurjeni luknji še zmrznila." To ni samo tako rečeno. Res se lahko zgodi, da bodo nekega dne Žabčičevo našli zmrznjeno v tisti luknji sredi Metlike. »Ljudje so mi zamašili luknjo, kamor je bila speljana cev od štedilnika; bojijo se, da se ne bi kaj vžgalo in še njim naredilo škode." Na borni domačiji-je Katarina živela, dokler je mogla. „Vse je šlo navzdol, jaz sama nisem mogla. Za davke so mi pobrali omare, šivalni stroj, prešo, teličko, dolgovi sp bili vedno večji. Ni bilo živeti in pred kakimi 20 leti sem vse skupaj prodala sorodniku, kupnina pa je šla vsa za davke." Od tedaj se je preživljala z dnino, nikoli ni dobivala nobene podpore. »Kakšnih deset let že živim v tej luknji, zadnji dve leti br^ kurjave in vseskozi brez vode. Vodo nosim iž studenca v trilitrski steklenici; pol ure hodim tja, pol ure nazaj. Že večkrat sem skušala dobiti kakšno sobo v Metliki, pa ni nič iz tega." Po socialni plati v Metliki poznajo primer Katarine Žabčič. Večkrat so ji skušali pomagati, vendar Katarina vztrajno zavrača, da bi šla v dom počitka. »Na silo ne moremo nič narediti, družba pa takih primerov ne more reševati drugače kot z domskim varstvom. Še sreča, da imamo dom," pravi socialna delavka. Pravijo še, da si je Katarina za tako življenje sama kriva. Vsekakor pa Katarina pred tremi leti, ko je prosila za solidarnostno stanovanje, tega ni mogla dobiti, ker ima — previsoke dohodke. V Metliki se jim pravzaprav po »uradni dolžnosti" ne bi bilo več treba beliti glave, kaj storiti z Žabčičevo, saj je sedaj stalno prijavljena v Novem mestu. Da bi dobila boljša bivališče, se je pred leti zatekla v Novo mesto in najprej dobila spodobno sobo v hiši na Zagrebški cesti. Ko je stara ženska, pri kateri je stanovala, umrla, so sorodniki Katarino najprej spravili iz hiše v nekakšno drvarnico pri hiši, čez čas pa so hišo in vse okoli nje podrli, Katarinino borno imetje pa vtaknili v neko skladišče. »Bojim se, da mi bo pohištvo tam propadlo. Na stanovanjski me vedno znova odpravijo z obljubami, da bodo že našli kakšno sobo zame ..." Morda jo bodo res našli, to skromno sobo, ki jo Katarina išče že toliko časa. Morda bo takrat občutila, kako je, 66 je človek srečen, morda se ji bo v očeh vžgala vsaj majhna svetla iskrica, morda se bo vsaj za hip nasmehnila. Ko je govorila o svojem življenju, so bile njene oči ves čas žalostne. A. BARTEU Novo mesto se je ob ustanovitvi leta 1365 in v kasnejšem razvoju v marsičem razlikovalo od drugih naših mestnih naselbin. Drugačen je bil že njegov geografski položaj in temu prilagojena urbanistična podoba mesta. Mesto namreč ni ležalo v vznožju grajskega hriba, tržna ulica oz. veliki trg pa se ni razvil v ožjem območju cerkvenega-.središča. Mesto se tlorisno ni navezovalo na starejše stavbne ostanke, čeprav je bil kraj v davni zgodovini poseljen ali celo utrjen. Stiški Gradec je cerkveno spadal pod mirnopeško župnijo in kasnejše mesto vse do ustanovitve samostojne župnije ni imelo takega ugleda kot druga naša mesta, ki so se od začetka navezovala na prostore farnih cerkva, oz. so farne cerkve (ponekod gradovi) določale urbanistično podobo mesta. V Novem mestu je grad zamenjala cerkev. Druge cerkve, ki segajo že v srednji vek, so prav tako odmaknjene odmestnega trgovskega in obrtnega središča. Geografski položaj Novega mesta je bil zelo zanimiv. S treh četrtin ga je obdajala Krka s strmo padajočim bregom proti reki, stik z okolico na kopnem je bil le na severovzhodu, kjer se je obzidje naslonilo na obliko terena. Tak položaj je znan kot mesto na pomolu in kot poseben tip te vrste mesta na okljuku reke, katerega najbolj izrazit primer v Sloveniji je prav Novo mesto. Kako to razložiti? Mesto je bilo v prvih stoletjih svojega obstaja tudi trdnjava, za tedanje razmere dobra in velika trdnjava. Oblika zemljišča, ki se strmo vzpenja proti vrhu pomola (kjer naj bi stal stiški Gradec), je omogočala razvoj širšega trga le na prostoru neposredno pod cerkvenim hribom, ki doseže najnižjo točko nad Karlovškimi vrati. Ta terasa se je polagoma širila proti zgornjemu delu trga, kjer se je cesta na njenem robu usmerila na Gorenja oz. kasnejša Ljubljanska vrata. Ta so zapirala mesto tik nad klancem, kjer je povprek teklo mestno obzidje. Ostanki obzidja so se v večji meri ohranili le na Šancah. Gre za preprost tip obzidja, kakršna so znana iz grajske arhitekture. Med dokaj velikimi stolpi je teklo tanko obzidje, ki je le dopolnjevalo že naravno zavarovano zemljišče. Obzidje je bilo na robu prepadnega zemljišča, ob njem pa je tekla še takrat običajna obzidna ulica. Na jugozahodni strani je obzidje stalo ~Vse do Krke in je omejevalo nizke terase kasnejših breških vrtov. Gornji rob obzidja je povezoval Karlovška vrata s stolpom pod kapiteljsko cerkvijo. Močnejši je bil zid le pri Gorenjih vratih, kjer so bila tudi mestna vrata, z dveh stolpov pa je bilo možno kontrolirati vsak pristop. Mesto je rastlo znotraj obzidja. Do leta 1515 je število hiš naraslo na 277, potem pa se ni dosti povečevalo, saj je še v začetku 19. stoletja štelo približno enako hišnih lastnikov. Hiše na velikem trgu so bile večinoma pritlične ali enonadstropne. Dokaj velike parcele pa so omogočale tudi velike vrtove. Tudi ob gradnji frančiškanskega samostana v drugi polovici 15. stoletja za zemljo ni bilo problema. O celotni tlorisni podobi mesta je odločalo glavno tržišče, ki je nastalo na terasi med hribom s kapiteljsko cerkvijo in vzpetino z Lenartovo cerkvijo. Tržna ulica se je na velikem trgu lijakasto razširila. Pravokotni priključki so ga povezovali s kapiteljsko cer- | kvijo in območjem frančiškanskega samosta- j na, ki se je razvil ob kapeli sv. Lenarta. Velik del mesta je bil postavljen iz lesa. Zidane hiše so zamenjale lesene šele v drugi polovici 16. stoletja, in sicer najprej v zgornjem, gos- | poskem delu mesta. Gotska okna in portali, ki I jih je srečati predvsem v gornjem delu trga, ob kapitlju in deloma v Vrhovčevi ulici, pa ne dokazujejo srednjeveškega nastanka, temveč ohranitev tradicije gotskih oblik. Tlorisno se struktura Novega mesta bistveno ni razlikovala od drugih mest, le da se i ulična mreža ni podrejala cerkvi ali rotovžu kot drugje. Na gornjem, gosposkem delu trga so zrasle trgovsko—obrtniške hiše, ki jih v j drugih mestih ni bilo: pritlični del hiše je I odprt s kamnitimi arkadami. Polkrožni ali potlačeni lok se opira na kamnite stebre tako, da tvorijo arkade pokrito in navzven odprto lopo, trgovske lokale pa zapira šele v notranjost podhoda pomaknjena stena. Oblike nosilnih stebrov so bile zelo bogate. Tako tip hiše je veljal za ta del mesta vsaj sto let. Trg se je torej oblikoval postopoma. Rotovž se sprva ni razlikoval od drugih meščanskih hiš na trgu I in so šele v začetku 18. stoletja postavili I zunanji znak — stolpič. Tudi po funkciji se I rotovž ni razlikoval od drugih trgovskih hiš. I Drugje se tak tip trgovske ali obrtniške hiše z I odprtimi lopami sploh ni uveljavil. Nedvomno I gre za novomeško posebnost, katere izvor še I vedno ni dovolj pojasnjem. Tipi hiš z arkada- I mi so znani iz Vidma, Bologne, tirolskih in I čeških mest. V zunanji mestni podobi se je do I danes ohranila prevlada kapitlja kot višinske I točke, ki jo v drugih naših mestih večinoma I zamenjuje grad. Naselbina znotraj mestnega obzidja je za I stanovanjski del zadoščala do 19. stoletja. I Strnjeno mestno ozemlje je zunaj obizidja v I 17. stoletju raztegnil kapucinski samostan, I kjer so postopoma začeli dozidavati gospo- I darska poslopja, pristave, pode itd. Bližnjo I okolico pa so od 17. stoletja dalje pozidavah z I dvorci (Kamen, Neuduhof, Grm, Boršt), ki so I bili v pokrajini izolirane postojanke z gospo- I darskimi pritiklinami in drevjem. Gimnazija je I leta 1764 obogatila mestno podobo še z eno, I nekoliko večjo zidano stavbo. V tem času so I zazidavali tudi prostor ob frančiškanski cer- I kvi. Mestni tloris se je začel počasi širiti tudi I na drugo stran obzidja, kar je nakazovalo I urbanistično podobo mesta za nadaljnjih sto I let. V tem času je mesto dobilo tudi vojašnico I (kasnejša sodnija), kot redek dokument klasi- I cističnega stavbarstva pa še strelišče z zasaje- I nim drevoredom. Druga polovica 19. stoletja I je prinesla spremembo v zunanjo podobo I mesta z novoromantičnimi težnjami. Trg je I začel izgubljati svojo značilno podobo z I modernimi izložbami in se razširi vzdolž I Ljubljanske ceste, ki prav tako postaja po- I slovni del mesta. Novo merilo prinesejo mestu I narodni dom, hotel, rokodelski dom, oba I mostova in železnica pa sta pomaknila mejo I strnjenega mestnega ozemlja še bolj navzven. I Z. L.-D. I Rešitev iz prejšnje številke I m1 j ITT skand drobiž stovnicn hribpriignosne pojem beogra-$sjP- del tedna fr.pisa telj V šestdesetih letih se je kaskaderstvo močno spremenilo — Podvige obdelujejo računalniki Daleč so že tisti dnevi, ko je gledalcem zastajal dih ob filmskih prizorih, v katerih so kavboji in Indijanci padali s konj ali se je Tarzan drzno spuščal na ovijalki od drevesa do drevesa. Današnjemu gledalcu zlepa ne zadrgetajo živci ob tako ..vsakdanjih" prizorih; da doživi podobno razburjenje, kot so ga doživljali njegovi očetje, se mora dogajati vse kaj drugegaln dogaja se. Kaskaderji si izmišljujejo vedno nove drznosti, da bi pritegnili množico gledalcev in seveda primerno zaslužili. Marsikdaj pa je edino plačilo, ki ga dobe - smrt. ,,Včasih smo nosili le blazinice na komolcih in kolenih," se spominja 85 letni kaskader Yakima Canutt. Varen padec s konja ali skok iz drveče kočije so uravnavali po občutku, predvsem pa je odločala posameznikova spretnost. Nerodneži so hitro odpadli od tega težkega poklica. Danes je kaskaderstvo že skoraj znanost. Ko znani kaskaderji, kot sla Hal Needham in Dick Ziker, pripravljajo svoje podvige, se ne zadovoljijo samo s poskusnimi pomanjšanimi modeli, na katerih preverjajo, ali je podvig sploh mogoč, marveč pokličejo na pomoč tudi' sodobne računalnike. In ko se podviga že lotijo, niti ne pomislijo na kakšne blazinice; njihova zaščitna oblačila so pravi dosežki tehnike: so negorljiva, neprebojna, odporna na udarce, elastična in hkrati dovolj toga. Uporabljajo tudi najlonske samonapihljive blazine, kadar je potrebno skočiti iz velikih višin. Seveda pa drznosti in spretnosti noben tehnični pripomoček ne more zamenjati. Zato so tudi sodobni kaskaderji pravi junaki; za običajen razum pa norda samo norci. In zakaj sc posvečajo tako nevarnemu početju? Nedvomno je veliko resnice v tem, da nevarnost in tveganje privlačita nekatere ljudi tako močno, da sc tveganju ne morejo odreči. Psihoanalitiki celo ponavljajo za Freudom, da gre za nagon po samouničenju, smrti. Eden od razlogov pa je gotovo tudi dober zaslužek. Dobri kaskaderji zaslužijo do 3 milijone dinarjev na leto, pri tem pa je lep kupček tega denarja nekakšno minulo delo, se pravi plačilo za podvige, ki sojih opravili za različne filme, ki jih po več letih še vedno vrtijo v kinodvoranah in na televiziji. Svoja vrsta so kaskaderji, ki pripravljajo samostojne predstave. Najpogosteje preskakujejo z motorji ali avtomobili vrsto avtobusov, poganjajo se preko prepadov, s strehe na streho, uprizarjajo trke in prevračanja z vozili, počenjajo vragolije v letalih ipd. Največ smrtnih žrtev je prav med temi akrobati. Zelja po rekordu pogosto pretrga predrzne-žem življenjsko nit. m HITROST - Najbrž bo držalo, da so najhitreje dosegli gol na tekmi brazilske prve lige. Prvi zadetek je eno od tekmujočih moštev doseglo že po treh sekundah igre. Sodnik je zažvižgal in eden od igralcev je poslal dolgo žogo preko polovice igrišča v gol. Golman. ime mu je bilo Izidor Irandira, je tisti trenutek še klečal na kolenih; nesrečnik je namreč molil za zmago. Najbrž ni znal prave molitve. PA SMO ZVEDELI - Hrabri Bill Dakota je v svojem časniku, ki nosi ponosno ime ,,Hollywood Star” (Hollywoodska zvezda), objavil spisek najbolj znanih ameriških igralk. Seveda spisek ni bil kar tako, po izdajateljevem mnenju so se na spisku znašle vse tiste igralke, ki enako močno ljubijo moške in ženske. Navedimo ie nekaj imen: Jane Fonda, J ulic Andrevvs, Kirn Novak, Judy Garland, Elke Sommer itd. IZDAL SE JE - Ameriški predsednik Ronald Reagan ni deležen vsestranskega navdušenja. Prav neprijazno je o njem spregovoril vodja slavnega ansambla newyorške filharmonije, kateri je predsednik zmanjšal državne podpore. Dirigent Zbin Mechta je omenil, da ni nič čudnega, če Reagan tako ravna, saj so ga v vseh osmih letih le enkrat samkrat videli na koncertu. TATVINA - Cesa vsega že niso tatovi ukradli! Nedvomno pa se ne dogaja pogosto tq, čemur so bili priča sosedje nesrečnega A. Parehta iz Quebcca. Neznanci so mu razstavili hišo in jo odnesli. SVETU OKOLI Nekaj upanja več za srčne bolnike Novo zdravilo za srčne bolnike preizkušeno Kar deset odstotkov ljudi, ki doživijo srčni napad, umre že v istem letu, običajno zaradi drugega napada. Za vse, ki jim grozi ta žalostna statistika, je v zadnjem času prišla razveseljiva novica; končane so nekajletne študije o učinkovitosti zdravila propranolola, ki bo v bodoče prišlo v običajno medicinsko uporabo. ,,S propranololom bomo vsako leto lahko rešili najmanj 6.500 človeških življenj samo v ZDA," je izjavil dr. William Friedwald, direktor inštituta, ki je opravil študije. Z raziskavami so začeli že leta 1978, vanje pa so vključili 4.000 srčnih bolnikov, ki so preživeli po eno ali več srčnih kapi. Polovici so dajali pro-pranolol, polovici pa neučinkovit nadomestek, pri tem pa so upoštevali, da so bili v vsaki skupini bolniki vseh rizičnih stopenj: kadilci, ostareli; poslovneži ipd. Izkazalo se je, da je bilo v skupini, ki je redno prejemalo novo zdravilo, za 26 odst. manj smrti kot v primerjalni skupini, ki zdravila ni dobivala. Zdravilo deluje kot blokator živčnih impulzov in tako srce spravi k počasnejšemu in zanesljivejšemu utripanju. Teci previdno! Redna telesna vadba je dobra za splošno zdravstveno počutje, uravnava utrip srca, krvni pritisk, dihalne in prebavne procese, pomaga pa tudi pri. duševni sprostitvi. Toda povzroči lahko tudi poškodbe, še posebno, če gre za navdušenega rekreativca, ki je goreč športnik le občasno in ki prehitro hoče veliko doseči. Pred takšno vadbo strokovnjaki svarijo. Težave se običajno začnejo, ko se neutrjeno telo naenkrat sreča s hujšimi obremenitvami. Pri rekreativnem teku se stopalo dotakne tal do osemstokrat na razdalji enega kilometra, in to s silo, ki ustreza trikratni telesni teži tekača. Ti udarci pretresajo vse okostje. Če ni oprto z utrjenimi mišicami in z dovolj gibljivimi sklepi, rado pride do poškodb mišic in sklepov. Strokovnjaki svetujejo, naj se tekač pred joggingom ogreje, da izbere svoji telesni pripravljenosti ustrezno dolgo progo, in se po opravljenem teku še ohdadi. S takšnim ravnanjem se bo rekreativec obranil poškodb, med katerimi je še najbolj zahrbtna poškodba hrbtenice. Slednja se začne z bolečinami v križu, razvije pa se lahko do resnih poškodb. Močno leposlovno delo še ni bilo napisano v nemočnem jezi- J. TOPORIŠIČ Kjer je ženska, tam ni miru. R. ROLLAND Nič ne more biti nevarnejšega za tiransko oblast kot radovednost javnosti. J. V. STALIN Spomin ostane samo na ne-utelešene ljubezni. M. A. ASTURIAS kajnov brat gram nas otok norv, razil nratnos tur. dvorec član verske ločine pevec lesko-var otok pri zadru am.i zaveso)], raziska ve lugi ,df^!CPOr nočn. zabavišču zdravil rastlina tuga. denar vrtilni nomenl temena )rl. ” enega ljubi). banka af.r ifika- sneini zamet ind. drobiž ir agencija blagcvrs knjiga napev nadav Kakšna obramba pred posilstvom je najboljša Izkušnje govore različno: dobra je brca pa tudi zvijačen jezik Nasilja je v svetu vse več. Na ulicah nekaterih mest ni varen več nihče, ne ostareli in nemočni ne mladi in krepki. Ženske se srečujejo še z dodatno nevarnostjo - s spolnim nasiljem, ki v razvitem svetu pa tudi pri nas narašča. Številke posilstev so iz leta v leto večje, zato so študije, ki poskušajo odkriti najprimernejši način obrambe, zanimive tudi za naše ženske. Takojšen protinapad je po mnenju mnogih kriminalističnih izvedencev najboljša obramba. Napadena ženska se ne sme prestrašiti, temveč mora nasilneža takoj napasti. Več kot polovica posiljevalcev v takem primeru zbeži. „V prvi polovici minute poskusa posilstva naredite vse, kar je mogoče, da bi se rešili: brcajte, kričite, vpijte!” svetuje strokovnjak za obrambne borilne veščine F. Storasca.ki vodi posebno šolo, namenjeno ženskam. V nji uči nežnejši sploh karate in drugih udarcev; tudi tiste najbolj nevarne, s katerimi lahko človeku iztakneš oči. Na tisoče žensk je že šlo skozi to šolo. Nekateri strokovnjaki pa opozarjajo, da je napadalno obnašanje za žensko lahko zelo nevarno. Ker so posiljevalci psihično labilne osebnosti, kaj lahko pride do nepredvidene reakcije in posiljevalec svojo žrtev umori. Precej primerov daje prav takim ugotovitvam. Kot najboljšo obrambo zatorej priporočajo prelisičenje posiljevalca. Ženska naj ostane mirna, navidezno naj se strinja z napadalcem ter ga poskuša spraviti na tak kraj, kjer bo lahko poiskala pomoč. Oba od omenjenih načinov imata svoje prednosti, zanesljiva pa nista, ker so pač posiljevalci različno nastrojeni. Najbolje je, da ženska pravi čas izbere pravi način obrambe. To pa bo lahko le, če zaupa vase in se nasilneža preveč ne ustraši. Udarec s prsti v oči naj bi obvaroval napadene ženske pred posilstvom. Na sliki: vadba nevarnega obrambnega udarca. / Napadalcu iztakniti oči Za takšen skok z motorjem ni dovolj samo pogum, pa tudi vsak korenjak ga ne bi zmogel. Posebna vrsta ljudi se ukvarja s tem nevarnim početjem. Zaljubljeni v nevarnost MARJAN BREGAR ILIR m % 3? Oborožena množica v ravnini se je pričela naglo urejati. Prve enote so stale pod okopi in prva kopja ter puščica so švistnile navzdol. Zaječali so, se zvili po tleh in poizkušali spuliti železo iz teles prvi zadeti .. Čete so dvignile ščite nad glavo in napredovale stmjenoH polzele so kot sršeče gosenice k lesenemu koopu, se tu uvile in prilepile nanj. V hlode oklopov so pričele pribijati železne kljuke. Po teh kljukah so se, še vedno s ščiti nad glavami, pričeli vzpenjati najvztrajnejši. Ko bi en sam roj teh grozljivih „gosenic”, naježenih z meči, kopji in sekirami, grizel v steno, bi se ga branilci otepli, če ne z orožjem, pa s kamenjem ali golimi rokami. Toda teh rojev je bilo brez števila in en sam pogled je zadostoval, da si vedel; prej ali slej stopi rimska nega na obzidje. Napadalni stroj je vedno huje mlel v obzidje. Žvenket orožja je preglasil krike ranjenih in umirajočih. Kri in znoj sta se lepila na tramovje okopov'. Na desetine Rimljanov je obležalo pod zidom, na desetine jih vznak zletelo z zidu — na lastne suliceis vendar vse to je bilo le kaplja v morje! Oblegancem je pohajala sapa. Prišla je minuta, ko se prvi Rimljani vzravnal na zidu, za njim drugi in tretji . . . Zgodilo se je na strani, kjer je obrambo vodil stari knez. Napadalci so se nagnetili na zid v takem številu, da so malone s prsmi odrival branilce z obzidja. Tramovi utrdbe so zaječa pod težo mož, trupel in železja. Tla so poštah spolzka od krvi ... Stari knez je dajal poslednja povelja, delil zadnje udarce nasilnikom, nato gaje zadelo pet, deset puščic, ga prebodlo in zrušilo na tla prav toliko kopij. Pot v Gradišče je bila na stežja odprta. 1 Eetrtkbv intervju j Skromnejši dedek Mraz Vse novoletne prireditve in obdaritev otrok po krajevnih skupnostih v tednu pred novim letom Čeprav bo letos celotno novoletno praznovanje za otroke v novomeški občini pripravljeno precej stabilizacijsko in v primerjavi s preteklimi leti nekoliko okrnjeno, si koordinacijski odbor za novoletno praznovanje na občinski ravni in vsi odgovorni prizadevajo, da bi bilo praznovanje čimbolj slovesno, da malčki ne bodo prikrajšani za veselje ob prihodu dedka Mraza. O tem, kaj bo letos pripravljeno za otroke, je govoril ViU Petelin iz novomeške Občinske zveze Društev prijateljev mladine. Vili Petelin: „Čeprav bo letos novoletno praznovanje za otroke nekoliko skromnejše, ne bodo prikrajšani za novoletno veselje...” ..Letošnje novoletno praznovanje za otroke bo res malo skromnejše. Tako ne bo osrednje občinske prireditve, saj bi bila precej draga. Drugače pa otroci ne bodo prikrajšani za novoletno veselje. Vse prireditve in obdaritve otrok bodo po krajevnih skupnostih, ponekod pa bo šel dedek Mraz kar po vaseh. V ta namen so v krajevnih skupnostih že organizirani posebni odbori v okviru krajevnih konferenc SZDL ali društev prijateljev mladine, kjer le-ta so. Kjer jih ni, je ravno sedaj pravi trenutek, da se zbere in organizira v društva ljudi, ki želijo kaj storiti za mlade. Tako se sedaj ustanavlja 12 društev prijateljev mladine, prav toliko pa jih po krajevnih skupnostih v naši občini že dela.” - Katere prireditve bodo pri- pravljene za otroke? Kako je z darili? „V vseh krajevnih skupnostih bodo imeli poleg obdaritev tudi kulturne programe za otroke, ki jih bodo pripravili sami, večinoma v sodelovanju s šolami, vrtci in kulturnimi društvi, kjer so. Pripravljajo tudi igrice, nastope lutkovnih gledališč in prikaz filmov ter risank za otroke. Nekaj si bodo med sabo tudi sposojali. Pri nas bo na voljo za izposojo 5 mladinskih filmov in 7 programov risank. Prav tako imamo ponudbo KUD Kobanci iz Kamnice pri Mariboru za lutkovne predstave za predšolske otroke in nižje razrede osnovnih šol. Poleg tega bodo v Novem mestu v domu JLA in domu kulture matineje od 26. do 30. decembra. Predstave bodo ob 10. in 16. uri, natančen razpored pa bo objavljen v Dolenjskem listu. Darila za otroke so že kupljena in jih v teh dneh razvažajo v krajevne skupnosti Skupno bomo letos obdarili 11.400 otrok, med njimi tudi otroke iz drugih republik, katerih starši so zaposleni v naši občini Pri izboru daril so sodelovali prosvetni delavci, delavci iz vzgojne posvetovalnice in vrtcev, tako da so res prilagojena določeni starostni stopnji Predšolski otroci so za to razdeljeni v tri starostne skupine, otroci v prvih štirih razredih osnovne šole pa bodo dobili enotna darila. Vrednost posameznega darila se suče okrog 110 dinarjev. Sredstva so prispevale vse delovne organizacije in obrtniki, in sicer 80 dinarjev na zaposlenega. Zbralo sc bo okrog 170 starih milijonov. Vse prireditve in obdaritve otrok pa bodo v tednu pred novim letom.” — Kako je z okrasitvijo mesta in drugih krajev? „V Novem mestu bo Gozdno gospodarstvo postavilo 30 smrek, Elektro pa bo oskrbelo osvetlitev. Tudi delovne organizacije bodo imele okrašene jelke, izvenmestne krajevne skupnosti pa so za okrasitev dobile nekaj dodatnih sredstev. Ce bo šlo vse po sreči, naj bi Novo mesto zasijalo v praznični podobi okrog 20. decembra.” Z. L.-D. DEDEK MRAZ ŽE IZBIRA - V bojazni, da bo s polic kljub draginji in družinski stabilizaciji izginilo vse, uporabno in neuporabno, lepo in kičasto, je dedek Mraz planil v novoletni zakup. Največja gneča v novomeški prodajalni Mladinske knjige je pri pultu, kjer prodajajo novoletne čestitke in otroške igrače. Trgovci si manejo roke in pravijo, daje vsega še dovolj na zalogi. Več ko bodo prodali, lažje bo narediti prednovoletno inventuro. (Foto: Janez Pavlin) Z manj denarja do vseh ciljev Novomeška izobraževalna skupnost uresničuje letni program - Prihodnje leto krepko zategnjen pas — Težave z gradnjo centra usmerjenega izobraževanja in drugih šol Čeprav je novomeška izobraževalna deupnost do konca oktobra zbrala nekaj manj sredstev od načrtovanih in je morala del sredstev dati za pospeševanje izvoza, so obvezne dejavnosti izvajali po Erogramu, pa tudi pri dodatnih programih se ni zatikalo. Težav naj i tudi do konca leta ne bilo. Delegati so sprejeli poročilo o finančnem poslovanju v 10 mesecih in predlog revalorizacije (po njem lahko letos porabijo za 3,7 odstotka več sredstev v začetku leta od dogovorjenih na kupščini 8. decembra, ko so obravnavali tudi predlog porabe v prihodnjem letu. Nujnost zmanjševanja vse porabe dogovoriti, katere programe iz česa narekuje tudi izobraževalni skupnosti kar najbolj stabilizacijski program za prihodnje leto. Za investicije naj bi porabile 76,66 milijona, za vse ostale programe in potrebe pa 258 milijonov. S temi sredstvi bodo morali zagotoviti normalno izvedbo obveznega programa in nujnih dodatnih dejavnosti šol. Pri tem smo iz delegatskih vrst slišali, da bi morali podrobne programe in finančni načrt delati skupaj, ne pa ločeno, in se MED KANDIDATI MALO MLADIH Novomeška občinska konferenca ZSMS je prek svojih področnih konferenc široko zastavila priprave na volitve v prihodnjem letu. Redno spremljajo odstotek evidentiranih mladih v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela za odgovorne družbenopolitične in samoupravne funkcije. Pri tem ugotavljajo, da je odstotek mladih še vedno izredno nizek, kar skušajo spremeniti z razgovori v posameznih okoljih. financirati in čemu se odreči. Opozorjeno je bilo. tudi. na nujnost proučitve upravičenosti obstoja podružničnih šol v naši občini, posebno tam, kjer matične šole niso polno zasedene. Delegati so slišali izčrpno poročilo odbora za gradnjo šol po referendumskem programu. Osnovna šola v Stopičah in prizidek k družboslovni ekonomski šoli v Novem mestu sta bili z naknadno zagotovitvijo manjkajočih sredstev v letošnjem letu do septembra toliko zgrajeni in opremljeni, da se je pričel lahko pouk. Gradnja in oprema za prvo je stala 77 milijonov, prizidek ekonomske šole pa z naknadno ureditvijo podstrešja 40,6 milijona. Ostanek 913 tisoč pri stopški šoli bodo vložili v popravilo stare šole in telovadnice. 384 tisoč pa bo šlo za kritje primanjkljaja pri gradnji prizidka ekonomske šole. V naslednjih letih bi morali na novo zgraditi ali dozidati še več šolskih objektov iz referendumskega programa. Ker denaija za vse načrtovano ne bo, je narejena prioriteta gradnje. Po vseh kriterijih imajo prednost nove šole na Drski, Otočcu, v Vavti vasi in Žužemberku ter dozidave učilnic in telovadnic v Bršljinu, Mirni peči, Škocjanu in Šmaijeti. Za vse te naj bi v letu 1982 pripravili programe in izdelali potrebno dokumentacijo, medtem ko v prihodnjem letu ne bo začeta nobena gradnja. Nadaljevala se bo le gradnja centra usmerjenega izobraževanja v Novem mestu, kjer pa bo precej problemov. Že sedaj je jasno, da sedanja faza gradnje učilnic ne bo končana do drugega polletja, kot je bilo mišljeno, ampak šele junija. Nujne bi bile tudi delavnice in telovadnice. Če vsaj prvih ne bo do začetka prihodnjega šolskega leta, bo izvajanje usmerjenega izobraževanja na Dolenjskem zelo oteženo. A za to bi morali zagotoviti kar 130 milijonov. Z. L.-D. Nehote napačna vzgoja V štirih letih je bilo z območja novomeške občine 35 mladoletnikov pod strožjim nadzorom socialnega skrbstva Leta 1982 nobenih investicij Obstaja upanje na tri nove otroškovarstvene oddelke, od teh na dva v Ločni in enega v Straži — Sicer v prihodnjem letu ne bo nobenih novogradenj 10. decembra so se delegati skupščine otroškega varstva v Novem mestu sešli v ločenskem vrtcu, da so si ga po seji tudi ogledali kot zaključek „problemov“, o katerih so zadnji dve leti veliko razpravljali. Skupščina je obravnavala finančno stanje ob tričetrtletju in predvidevanja za leto 1982. Letos so bila sredstva, namenjena otroškemu varstvu, valorizirana (povečana) za 1,9 milijona dinarjev, prav za toliko, kolikor je ta interesna skupnost prispevala za pospeševanje izvoza. V prihodnjem letu bo otroško varstvo v novomeški občini predvidoma razpolagalo z 142,8 milijona dinarjev, od tega je 3 milijone namenjenih za investicije, ki pa jih ne bo. Plačali bodo le anuitete. Ker novogradenj navzlic velikim potrebam po novih zmogljivostih ne bo, NA RUŠITEV POČAKATI Pred kratkim je bil dopolnjen občinski odlok, ki zadeva črne gradnje. Že od leta 1978 je v veljavi odlok, ki objekte, zgrajene brez dovoljenj, razvršča v tri skupine: v objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje; v objekte, za katere si ni mogoče pridobiti potrebnih ..papirjev" in se morajo v doglednem času poruSti, in v črne gradnje, ki jih je treba nemudoma podreti. Prav pri slednjih seje pokazalo, da je težko ukrepati, ker jih veliko stoji na območjih, za katera je zazidalni načrt šele v izdelavi in šele ta bo opredelil bodočo izrabo, prostora. Po spremenjenem odloku bodo začasno objekte iz tretje skupine (takoj za rušenje) razvrstili v drugo skupino (rušenje po potrebi), če so na območjih, za katere je zazidalni načrt v izdelavi. Marsikdo si bo tako za nekaj časa oddahnil. bodo skušah priti do treh novih oddelkov z manjšimi adaptacijskimi Pester dan JLA V sodelovanju z občinsko konferenco SZDL in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi pripravlja ob 40-letnici Jugoslovanske ljudske armade garnizija Novo mesto bogat program praznovanja. V dneh pred praznikom bodo pripravili mnoga srečanja z borci, mladino in vojaškimi starešinami. Vojaki in starešine bodo 23. decembra obiskali Pionirja in Novoteks, kjer se bodo pogovarjali o razvoju samoupravnih odnosov. Dan pred praznikom, v soboto zvečer, bo v Domu JLA svečana akademija, združena z otvoritvijo razstave oboroženih sil SFRJ v avli doma. Osrednji dogodek bo tradicionalni sprejem pionirjev, mladine in občanov pri komandantu garnizije. Ob tej priložnosti bodo odprli spominsko sobo 4. SNOUB Matija Gubec, katere tradicije nadaljuje enota Anteja Mikuliča. Istega dne bo še slavnostna seja vseh dejavnikov SLO na Dolenjskem, kjer bodo rezervnim in drugim starešinam podelili priznanja, odlikovanja in prebrali napredovanja. Od 14. decembra naprej pa v Domu JLA že brezplačno vrte dva domača filma: „Ideje, življenje in smrt Filipa Filipoviča" in „Titova pot prijateljstva". Ves mesec pa že potekajo športna tekmovanja v šahu, streljanju, kegljanju in namiznem tenisu. J . P. deli. Dva nova oddelka naj bi uredili v skladiščnih prostorih ob terasi vrtca v Ločni, enega za 40 otrok pa v Straži. Novoles, ki ima veliko razumevanje za problematiko otroškega varstva, je namenil vrtcu stanovanje, ki gaje v ta namen odkupil v stavbi, kjer vrtec že posluje. Tako bodo z nekaj preureditvenimi deli lahko zmogljivosti Straškega vrtca povečali, kar bo za kraj velika pridobitev. Usmeritev za reševanje perečih zadev z varstvom pa so v letu 1982 v širjenju varstvenih družin. Že zdaj je v občini 13 družin, ki imajo v varstvu 65 otrok, s tako obliko varstva pa bi bilo prodreti zlasti na podeželju. Sicer pa bo v letu 1982 zagotovljenih dovolj sredstev za izvajanje rednega programa v otroškem varstvu in tudi dodatni program bodo lahko uresničevali po eni od naj skromnejši h finančnih inačic. R.B. ZIMSKA SLUŽBA PRIPRAVLJENA Novomeška delovna organizacija Komunala ima na skrbi čiščenje mestnih ulic, trgov in lokalnih cest. Po zagotovilih imajo v Komunali dobro pripravljeno zimsko službo za izpolnjevanje te naloge. Sneg jih torej ne bo presenetil. Pravočasno so usposobili potrebno mehanizacijo - 6 vozil za oranje snega in 10 lesenih plugov za Čiščenje makadamskih cest, za kar imajo pogodbe s kmeti. Ob klancih čaka dovolj peska za posipavanje, že poleti pa so si preskrbeli tudi nekaj sto ton soli in bodo solili približno tako kot lani. Že od 16. novembra imajo organizirano stalno dežurstvo in dežupio ekipo na domovih. Pripravljeno je torej vse, kako pa bodo nalogi kos, se bo pokazalo, ko bo zapadel sneg. Za starše je hud udarec, ko izvedo, da njihov otrok hodi po stranpoteh in ga obravnavajo kot mladoletnega storilca kaznivih dejani. V občini Novo mesto zaenkrat število tovrstnih prestopnikov ni zaskrbljujoče, vendar je bil v zadnjih štirih letih kar 35 mladim pod 18 let starosti izrečen vzgojni ukrep strožjega nadzorstva socialnega krbstva. Ugotovljeno je, da dobrih 57 odst. (od 35 obravnavanih mladoletnih 'storilcev kaznivih dejanj) izhaja iz popolnih družin. Nič čudnega pa ni naslednja ugotovitev, da je nad 65 odst. družin teh mladoletnikov podvrženih asocialnim razvadam, predvsem alkoholizmu. V neurejenem okolju je odraščalo tri četrtine teh mladih ljudi, vzgojni ukrep strožjega nadzora skrbstvenega organa pa je zalegel pri 66 odstotkih prestopnikov. Redki so v času strožjega nadzora ponovno zašli na staro pot, nad tri četrtine pa je bilo takih, ki med izvajanjem strožjega nadzora niso storili nobenega kaznivega dejanja. Pri skoro 23 odstotkih mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, kjer ukrep ni uspel, so ugotovili v glavnem tri vzroke: nezaposlenost, ponočevanje ali hujše nagnjenje k popivanju. Ko so na centru za socialno delo nedavno tega analizirali uspešnost izvajanja tega vzgojnega družbenega ukrepa, so menili, da je neuspehom v prenckaterem primeru kriva napačna vzgoja. Predlagajo, da bi za starše organizirali več vzgojnih predavanj, da bi bili kos odstranjevanju prvih pojavov stranpotništva pri otrokih. Potrebno pa je tudi, da bi mladinska organizacija v svojih vrstah neprilagojeni mladini posvečalo posebno skrb, zlasti pri izrabljanju prostega časa. R.B. Do stanovanj za vsako ceno Na skupščini novomeške stanovanjske skupnosti 9. decembra so delegati posvetili največ pozornosti problematiki družbeno usmetjene gradnje v naši občini, še posebno izgradnji stanovanjske soseske ob Cesti herojev. To nikakor ni naključje, saj nakopičeni problemi na tem področju, predvsem pa vse manj razpoložljivih sredstev resno ogrožajo izvedbo programov izgradnje stanovanj. Že iz sicer sprejetega poročila o izvedbi programov in finančnih načrtov do konca septembra letos je bilo moč razbrati vrsto glavnih problemov. Gradnja stanovanj vseskozi izredno kasni, vpliva bodočih stanovalcev na vrsto stanovanj in opremljenost sosesk ni čutiti, cena kvadratnega metra naglo narašča itd. V soseski ob Cesti herojev so s cčno za kvadratni meter stanovanja še dodatni problemi, saj so vanjo všteti stroški za komunalne objekte in naprave skupnega pomena, česar družbeni dogovor več ne dopušča. Ker bi uskladitev samoupravnega sporazuma o gradnji soseske z dogovorom pomenila takošnjo ustavitev gradnje (6 starih milijard za povrnitev stroškov izgradnje komunalnih objektov, ki so šli iz stanovanjskega dinarja, ni), so delegati sprejeli verjetno eno najtežjih odločitev doslej, da se soseska dogradi po sedanjem sporazumu. Letos 6 km asfalta Kraj*evna skupnost Do- lenjske Toplice je bila uspe-______________šna_______________ Letošnje leto je bilo za Topličane dokaj uspešno, predvsem pa imajo kaj pokazati na področju komunale. Letos so asfaltirali 6 kilometrov cest, ki povezujejo vasi Soteska,— Drenje, Dol. Polje - Dol Toplice. Razen tega so asfaltirali več cestnih priključkov. Izvršena je bila tudi gradnja kanalizacije v Toplicah v dolžini 800 metrov. Vsa ta dela so po predračunu veljala okrog 12 milijonov dinarjev, ker pa so krajani seliko del opravili prostovoljno, so dejansko porabili nekaj čez 6 milijonov dinarjev. Gradbeni odbori so bili zelo iznajdljivi, pohvaliti pa je tudi krajane, ki so z nekaj izjemami prispevali dodatni samoprispevek. V Toplicah še marsikatera zamisel krajanov čaka, ker še zdaj ni dokončno urejen urbanistični načrt, in tudi glede telefona še ni vse jasno, čeprav so za PTT linijo od Straže proti Soteski že pred dvema letoma popisovali naročnike in tudi v Toplicah so zbrali 60 novih. V krajevni skupnosti so bile delovne tudi komisije, predvsem so-dalnozdravstvena. Medtem ko je tudi poravnalni svet uspešno delal, pa ugotavljajo, da se potrošniški sveti pri delu še niso znašli. Toda razmere se ne spreminjajo samo v Toplicah in bližnjih zaselkih, marveč tudi v vaseh pod Rogom. T. VIRANT Novomeška kronika PREDAVANJE PROF. LETIN IC A Hortikulturno društvo Novo mesto bo 22. decembra ob 17. uri v sindikalnem domu priredilo zanimivo predavanje .Jftisluhni, tovariš, resnični povesti", v katerem bo priljubljeni predavatelj prof. Sime Letinič iz Ljubljane obudil spomine na pot pete ofenzive ter bitke na Sutjeski in z 200 diapozitivi prikazal lepote tamkajšnjih krajev. ŽE OKRAŠENO - Letos so se v nekaterih trgovinah vendarle malo prej zganili kot prejšnja leta pri okrasitvi trgovin za novo leto. Pri Mercatorju in Dolenjki so že prejšnji teden razpostavili okraske in tako ustvarili novoletno vzdušje. Bolj žalostno pa je, da je vzdušje in v mestu tako malo izbire. Trenutno je pohvaliti le izbiro igrač, ki je tako pri Mercatorju, kot v Mladinski knjigi res dobra. LOTERIJA S KAVO - Prejšnje dni je bilo po vseh trgovinah občasno dobiti pravo kavo, toda če nisi prišel slučajno v lokal tisti hip, ko so kavo dali v prodajo, je nisi dobil. NAPREDEK ZA BOLNIKE - V zdravstvenem domu je že nekaj mesecev vpeljano, da imajo stalnega dežurnega zdravnika ob sobotah in nedeljah v ambulanti, kar občani čutijo kot eno največjih pridobitev v prid bolnikom. Se vedno pa so pripombe glede ordinacijskega časa v ambulantah, ker se redno začne takrat, kot piše na vratih. TRIJE PARČKI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici z območja mesta rodile: Marica Bračun s Prešernovega trga 15 - Zlatko; Alojzija Lamovšek iz Lebanove 32 - deklioo; Zdenka Žibert iz Ulice talcev 9 a - Tadeja, Ana Brulc iz Segove 3 - dečka; Marija Plantan Na Lazu 8 - Danijela in Albina Kovačič, Nad mlini 45 - deklico. SPET BANANE! - Po daljšem razdobju so se na stalnih stojnicah novomeške tržnice spet pojavile banane, prodajajo pa jih po 70 din kilogram. Precej je tudi ponudbe kakija po 45 dinarjev, vendar se ga večina kupcev še m navadila uživati. Sicer pa so prodajali motovilec, ra-dič na mence po 20 din, jušno zelenjavo, fižol in jajca po 9 dinarjev. Ena gospa seje prepričala,da letos v skupnosti otroškega varstva še niso porabili niti dinaija za stroke samoupravnih organov, ker delegati hodijo na seje brezplačno. Zanima pa jo, če tudi v drugih interesnih skupnostih poslujejo tako .. • 18 DOLEMJSRI UST Št. 51 (1688) 17. decembra 1981 Lisca dela z omejeno zmogljivostjo Marljivi kolektiv duši ustavljen uvoz surovin, ki ležijo na carini Prenekateri razpravljalec o tričetrtletnih rezultatih gospodaijenja na zborih občinske skupščine v Sevnici minuli teden je svaril, da v tem času ugodni dosežki lahko zbledijo ob zaključnih računih. Številne omejitve, predvsem uvozne, so namreč prišle zadnji čas. Nihče seveda ne želi nikogar plašiti in s tem vplivati malodušje. Vsekakor je tu zadnji čas za ukrepe. Glavni direktor Lisce Valentin Dvojmoč je na seji družbenopolitičnega zbora povedal, da tozd v srbski Babušnici z okrog 200 zaposlenimi stoji. V pisnem obvestilu delegacije delovne skupnosti taiste tovarne za zbor združenega dela 10. decembra je bilo navedeno, da strokovnjaki tovarne in delavci vlagajo ogromne napore, da ne prihaja še do resnejših zastojev. ..Založenost z reprodukcijskim materialom je kritična, delovna organizacija dela z omejeno zmogljivostjo," so zapisali. Vse to se je zgodilo, čeprav je bilo rečeno, da bo uvoz reprodukcijskega materiala nemoteno potekal za tiste kolektive, ki dosegajo planirani izvoz. Tega je Lisca že pred časom presegla za 14 odstotkov. Od 27. novembra jim po zveznem ukrepu kratko malo ne priznavajo prilivov od predelovalnih poslov za pravice pri dodeljevanju pravic za uvoz. Upravičena je torej bojazen, da se bodo posledice zaradi sedaj omejevane proizvodnje pokazale čez čas, vsekakor pa že februarja od zaključnih računih. Že sedaj je jasno, da so prizadeti ne le tisti, ki so že doslej delali slabo, temveč, kot v primeru Lisce, tudi tisti, ki celo pospešeno izvažajo. Zakaj mečemo vse v isti koš? A. ŽELEZNIK f MARLJIVI PIONIRJI — V soboto je bila v sevniškem gasilskem domu občinska pionirska konferenca. Najmlajši so uvodoma pripravili lep kulturni spored (na sliki so pionirji osnovne šole Tržišče). Pokrovitelj shoda je bil Mercator, sevniški Kmetijski kombinat. (Foto: A. Železnik) SEVNIŠKI PABERKI SPET NADRSALI - Cestarji so ob zadnjem sneženju in poledici poskrbeli, da so bile ceste posute in tudi splužene. Pločniki spet niso bili deležni lopate peska, kaj šele, da bi kdo kaj odločnega ukrenil zoper leda. Zlasti pločnik čez savski most je bil drsalnica. VLEČNICO ŽE POSKUSNO POGNALI — Pred zadnjim izdatnejšim sneženjem so marljivi člani smučarskega kluba na Lisci postorili še to in ono na novi vlečnici. Minulo nedeljo je bila tam že prijetna smuka. Konec tega tedna bodo na Lisco verjetno popeljali obnovljeni teptalni stroj, uradna otvoritev nove vlečnice po zložnejšem pobočju naj bi bila še-pred novim letom. MSVNIŠJtl VESTMI DOBRA PONUDBA PRAŠIČEV Še tako slabo vreme ne zadrži sejmarjev v Sevnici. To velja tako za kramarski del na Glavnem trgu, kot živine blizu klavnice. Prodajalci so v soboto, 12. decembra, pripeljali malo goved. Precej je bilo prašičev. Lastniki so prodajali težje prašiče tudi pod 80 dinarjev kilogram, večinoma pa po 80 do 90 din. NI BOJAZNI Za ločene seje zborov občinske skupščine v Sevnici, ki so zasedali 9. oziroma 10. decembra, je bila pripravljena pregledna analiza uresničevanja davčne politike v občini. Na seji zbora krajevnih skupnosti je direktor uprave za družbene prihodke odgovarjal tudi na vprašanje o posledicah obdavčevanja kmetov po dejanskem dohodku. Pojasnjeno je bilo, da posebno glede na stanje kmetijstva v občini še dolgo ni možnosti, da bi prišla v poštev takšna obdavčitev. Ne preko možnosti Najmanj enak obseg proizvodnje v prihodnjem letu Še v delovnem osnutku za resolucijo o gospodarjenju v prihodnjem letu je bila zapisana smelejša rast dohodka - 36,7 odstotka. Po nadaljnjih posvetovanjih so razmerje znižali na 20,7 odstotka. Kljub temu ni manjkalo dobrohotnih opozoril, da bomo lahko veseli, če bomo v prihodnjem letu obdržali letošnji obseg proizvodnje. Bi lahko še kdo sledil izvoznim prizadevanjem? Mercator - Kmetijski kombinat, Tovarna konstrukcij v okviru trboveljske Strojne tovarne in krmeljska Metalna načrtujejo trikrat večji izvoz. Osebni dohodki naj bi prihodnje leto zaostajali za rastjo dohodka le še za 5 odstotkov. Letošnji povprečni OD sevniški občini znaša namreč le 87 odstotkov povprečno izplačanega OD v Sloveniji. Za tako imenovano skupno porabo naj bi v občini prihodnje leto porabili 277 milijonov dinarjev, sama stopnja naj bi bila malenkostno nižjaodletošnje.Za številne repu bliške samoupravne interesne skupnosti številke še niso znane. Rudarji kopali tudi za praznike Senovski rudarji za praznik republike izkopali dodatnih 500 ton premoga V času vse hujše energetske stiske je tembolj dragocena vsaka dodatna tona premoga. Čeprav so senovski rudarji novembrski načrt izkopa že izpolnili, so sami dali pobudo, da so delali tudi za minule praznike ob 29. novembru. „Večja skupina delavcev v se- v rudniku. To bo torej prineslo novskem rudniku je delala na mon- koristi v bodoče. Dodatno izkopani taži nove opreme," z zadovoljstvom premog so razdelili po običajnem je, čeprav s skupnostjo za zaposlovanje in drugimi poskušajo vse, da bi tudi mladi nadaljevali knapovsko tradicijo. Dokler je premog globoko v nedrjih zemlje, je zgolj mrtev kapital. A.ŽELEZNIK govori o tej hvalevredni pripravlje nosti senovski!) knapov in vzdrževalcev tehnični vodja Budimir Ilič. Nameščali so nove transporterje, črpalke in drugo opremo. Vse to je povezano z novimi odpiralnimi deli DOM POD LJUBELJEM Ponudba počitniške skupnosti Krško ne bo le vse lepše naselje na morju pri Nerezinah, temveč tudi naše planine. Odkupili so namreč počitniški dom pod Ljubeljem z 48 ležišči. Počitniški skupnosti je uspelo opraviti najnujnejša dela. Tako bo po 25. decembru v njem že mogoče bivati. Vabljiv bo posebno za smučarje. V bližini so namreč smučišča na Zelenici. KRŠKE NOVICE PIS NI REPUBUKA - „V posebnih izobraževalnih skupnostih se dela, kot da so samostojne republike, in naš glas se sploh ne sliši!” šo potarnali komunisti v Krškem. Kaj pa, če bi tudi v krški občini ostali gluhi, ko bodo potrebovali denar, posnemali pa jih bi povsod, kjer imajo podobne težave s prebijanjem zidu molka in občutek zapostavljenosti? ZVEČER NI DOBRO Z30LETI - V krški lekarni so zadovoljivo založeni z zdravili, ljudje pa precej negodujejo, ker do zdravil v lekarni nikakor ne morejo po 20. uri zvečer navkljub receptom. Ker bolezen ne priznava nočnega počitka, so bolniki v sila neprijetnem položaju, če zbolijo ponoči, v zdravnikovi torbi pa, razumljivo, ni moč najti ustreznega zdravila, kajti lekarna nima uvedenega nočnega dežurstva. KRŠKI TEDNIK Št. 51 (1688) 17. decembra 1981 ključu: 60 odstotkov za energetski premog in 40 odstotkov za široko .potrošnjo. V senovskem rudniku je med 450 zaposlenimi večina domačinov, kar je v prenekaterem drugem rudniku že zdavnaj drugače. Kljub temu se iz dneva v dan ubadajo z večjim pomanjkanjem rudarjev. ..Starejši odhajajo v zasluženi pokoj, nadomestila kratkomalo ni. Položaj je iz leta v leto slabši. Letos nam je za redno proizvodnjo manjkalo povprečno po 20 delavcev," pravi inž. Ilič. Tako Mladi za še mlajše Izkupiček „rock festivala" za igrače v vrtcu Naj še kdo reče, da mladina nima čuta za koristne družbene akcije. Za marsikoga utegne biti nevredno pozornosti, da so mladi iz krškega Doma mladih iz tako imenovane glasbene sekcije namenili čisti dohodek srečanja sedmih domačih ansamblov (nadeli so si sicer bolj zveneč naslov rock festival 81) za nakup igrač v leskovškem otroškem vrtcu in priprave na novoletno jelko. Prireditev je bila temu primerno dobro obiskana, prodali so 300 kart. To ni bila zgolj enkratna pobuda. Pripravljajo srečanje pod naslovom ,,Mladi na odru", ki naj bi bila nekakšen pregled kulturne tvornosti mladine iz vse krške občine. Izkupiček prireditve naj bi bil namenjen za osnovno šolo Mihajla Rostoharja. Ce bo mogoče prireditvi pridati še prodajno razstavo izdelkov učencev te šole, tem bolje. Največ vredno pri vsem skupaj je, da prihajajo pobude od mladine same. MENTORJI SO IN NISO Medtem ko se na osnovni šoli „MHke Kerin“ v Leskovcu pritožujejo, da v celodnevni osnovni šoli zelo težko dobijo zunanje sodelavce, se lahko v krški osnovni šoli Jurija Dalmatina pohvalijo, da so pridobili za mentorja celo magistra. Očitno so se mnogi zadovoljili že z rekom, da je že življenje samo ena sama velika šola! Nflve funkcije Po novi organiziranosti občinske uprave v Krškem Po novi organiziranosti občinskih upravnih organov je Igor Dobrovnik imenovan za predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, njegova namestnika pa sta Zdenka Lipovž in Franc Jenič. Niko Zibret vodi komite za družbene dejavnosti. Sekretarka občinskega sekretariata za občo upravo in upravnopravne zadeve Pavla Kalan ima,v pomoč namestnika Jožeta Žičkarja Blaž Kolar je imenovan za sekretarja občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, Janez Uršič pa za sekretaija občinskega sekretariata za notranje za-devejanez Kulčar je postal direktor občinske uprave za družbene prihodke, Željko Gašperinčič pa direktor občinske geodetske uprave. Vsi novoimenovani funkcionarji so že poprej uspešno vodili določene občinske upravne organe ali pa so si nabrali bogate izkušnje z dolgoletnim sodelovanjem v organih oblasti. V stiski niso ostali sami V mokronoški Iskri že sprejemajo ukrepe za prebroditev krize pri nabavi surovin reševanje težav so se vključili tudi KPO IEZE in odgovorni v trebanjski občini Poročali smo že, da seje mokronoška iskra znašia v težavah, ker ji že nekaj časa manjka surovin za reden potek proizvodnje. Vendar delavci tega Iskrinega tozda v stiski niso ostali sami. Na nedavnem sestanku predstavnikov trebanjske občine in družbenopolitičnih organizacij, kolektivnega poslovodnega organa IEZE Iskre in vodstva tozda je bila podana informacija o razmerah v tem kolektivu. S pomanjkanjem materiala se v mokronoški Iskri že dalj časa ubadajo. Vzroki za pomanjkanje so v premajhnem izvozu, zaradi česar ne morajo iz tujine uvoziti toliko alu- minijeve folije, kolikor bi je potrebovali, težave pa so tudi z domačimi dobavitelji, ki materialov ne morejo dobaviti pravočasno, hkrati pa so toliko slabše kvalitete, da ne Kaj pridelovati v hribih? Kmetje v trebeljanskih hribih napredujejo, a še prepočasi — So tega kriva samo nesorazmerja „Težko je kmetovati v hribih," pravi dvainpetdesetletni kmet Tone Žagar. „Marsikje del ni mogoče opraviti s stroji, zemlja je razdrobljena, vse to pa naše pridelke podraži vsaj za 30 odst., prodajati pa jih moramo po enakih cenah kot ravninski kmetje. Zato zlepa ne bomo uredili stanja v kmetijstvu, če ne bomo povečali cen naših pridelkov." Krivda za tako stanje je v tem, da vlada nesorazmerje med cenami umetnih gnojil, nafte in kmetovih pridelkov, kar lahko pripišemo slabostim sistema. Tudi kmetijske zadruge in druge strokovne organizacije še niso našle pravih programov za razvoj kmetijstva v hribovskih predelih, kjer Tone Žagar pridelujejo enake pridelke kot v ravnini. Po Žagarjevih besedah zadeva krivda tudi kmete, ki še niso zreli za zložbe zemlje in podobne ukrepe. Na Trebelnem so razmere toliko težje, ker so tam slabe ceste, ker nimajo telefona in so zaradi tega zveze s svetom slabe. Prav to pa pri kmetih pogosto ubija voljo do dela. Vendarle je moč reči, da se tudi tamkajšnji kmetje modernizirajo. „Res je namreč, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi trebanjska kmetijska zadruga dajala ugodnih kreditov. Vendar je to še premalo. Pri nas še vedno nimamo redne avtobusne proge, zato morajo otroci, ki obiskujejo šole, stanovati v internatih, namesto da bi se vozili. Seveda to veliko stane, saj moramo za šolanje otrok vsak mesec dati najmanj pet tisoč dinarjev na mesec. Zato je vprašanje, ali mi bo zaradi takih razmer uspelo prepričati sina, da bo nekoč, prevzel kmetijo." Vendar je Žagar kot član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, predsednik zadružnega odbora v TZO Kmetijske zadruge Trebnje prepričan, da se bodo razmere nekoč izboljšale. Za svoje dolgoletno delo v zadružništvu je na proslavi dvajsetletnice KZ Trebnje dobil tudi priznanje. In tega priznanja ne jemlje samo kot pričevanje o nekem preteklem delu, marveč tudi kot spodbudo za delo v prihodnosti. ustrezajo mednarodnim zahtevam po kvaliteti. Tako se zdi, daje izhod iz težav skoraj nemogoč. Vendar pa so v Iskri že sami našli nekaj rešitev. Tako zdaj na dveh tekočih trakovih izdelujejo potenciometre za šentjer-nejsko Iskro, preusmerjajo pa se tudi na izdelavo takih kondenzatorjev, za katere porabijo najmanj materiala. Hkrati z obveščanjem delavoev o težavah se v Iskri lotevajo tudi drugih ukrepov. Med njimi je na prvem mestu skrajno varčevanje z vsemi surovinami, kar so delavci že sprejeli kot prvo in ta trenutek najbolj izvedljivo rešitev. Kot je povedala predsednica delavskega sveta Slavica Knez, pa je najbolj kritična preskrba z materiali v prvem četrtletju prihodnjega leta. Da bi kar najbolje prebrodili krizo, ki se jim obeta, bodo za vsako ceno poskušali povečati izvoz. Seveda bodo morali za ta cilj v proizvodnji poskrbeti tudi za večjo kvaliteto kot doslej. Skrb zanjo pa bodo prevzele domače službe, kot so kontrola kvalitete, razvojni oddelki in drugi. J. SIMČIČ £ KAKO PROTI ? * STEKLINI ^ s Stekline je v Sloveniji vse v j več, približuje pa se tudi ^ J Dolenjski Tudi v trebanjski A / občini se pripravljajo na mo- { * rebitno ukrepanje. Štab za A S zatiranje in izkoreninjale > J stekline, kije bil ustanovljen ^ S že spomladi, se je pretekli * j5 mesec sestal že drugič. Na J / sestanku so ugotovili, da na * £ pojave stekline niso najbolje { /pripravljeni. Tako nimajo ^ i osnovnih sredstev, pa tudi S £ poučenost ljudi je še £ / majhna. Zato bodo decembra ' + pripravili več predavanj o ^ steklini, tudi šolski mladini. ^ Vsak lovec, ki bo S ustrelil potepuškega psa, bo ^ dobil 200 dinarjev, za lisico J pa 500 dinarjev. * TREBANJSKE NOVICE Se bo Dekorles še obdržal? Prodaja usiha, polna skladišča pa požirajo denar, ki bi ga lahko koristno obračali prodaji in izvozu. DO naj bi jim med drugim solidarnostno pokrila izgubo, ne da bi zahtevala vračilo. Posavska banka je kolektivu prav tako ponudila roko. Za oktober, V Dekorlesu, tozdu ljubljanske „Lesnine” v Dobovi, imajo za seboj težavno leto. Ob vsakem trimesečnem obračunu so imeli izgubo in po preteku devetih mesecev se je ta povzpela skoraj na 5,5 milijona dinaijev. Vendar se zaradi tega, ker ne delajo, ampak zaradi zastojev v prodaji. Zaloge izdelkov se kopičijo, zato je kolektiv v neprestanih finančnih zadregah. Že avgusta se je odločil za nekaj ukrepov, od katerih si obetajo hitrejše premagovanje težav. Začasno so prekinili proizvodnjo v tapetniškem obratu v Brežicah, ker ni dovolj donosna. Kupce so sklenili seznaniti s štirimi novimi programi, da bi si tako zagotovili sprotno prodajo izdelkov v prihodnjem letu. Količinski obseg proizvodnje so do konca leta povečali za 14 odst. kar pomeni vrednost 70 milijonov dinarjev. Sklenili so zmanjšati število bolniških izostankov, zato sije tozd izbral svojega zdravnika, mimo katerega si delavci ne bodo mogli izposlovati „bolniških“. Računajo tudi na pomoč delovne organizacije „Lesnina“ pri pospešeni NOVO V BREŽICAH VARČEVANJE OB KONCU TEDNA - Ob sobotah in nedeljah je Brebus ukinil nekaj avtobusnih prog, takih, ki so imele le malo potnikov. Tako je na primer za popoldansko zvezo prikrajšal Pišece, Bizeljsko in Veliko Dolino ter razredčil primestni promet s Krškim. Ta se zdaj odvija le vsaki dve uri. Lokalni avtobus od železniške postaje do Catežkih Toplic vozi normalno in tudi večerna nedeljska zveza z Zagrebom je ostala. Proti Ljubljani je popolnoma ukinjen sam avtobus, ki je ob šestih peljal v Ljubljano skozi Žužemberk. PRAZNE POLICE - Kupci zadnje mesece opažajo, da so trgovine v Brežicah vedno slabše založene, da izbire skoraj ni in da se morajo po marsikaj odpeljati k sosedom v Krško ali v Zagreb. Kaj bodo rekli zdaj kupci iz Hrvaške, ki so se navadili na nakupe v Brežicah? Ob skromni ponudbi bo dohodek trgovine najbrž še skromnejši. O SPORAZUMIH PA NIC Občinski svet Zveze sindikatov je z nejevoljo sprejel ugotovitev, da v nekaterih delovnih organizacijah sploh niso razpravljali o samoupravnih sporazumih za SIS s področja materialne proizvodnje, kamor sodijo na primer elektrogospodarstvo, luke, letališča, železnice, ceste ipd. Predvsem pa so „pozabili na dodatke k tem sporazumom, ki celo zmanjšujejo obveznosti. Bo samoupravi spet moral na pomoč zakon? november in december mu je omogočila mesečno po 200 tisoč dinarjev potrošniškega posojila, da bi povečal prodajo. V primerjavi z zalogami so te vsote majhne, saj si v trenutnih razmerah le redkokdo kupi pohištvo brez obročnega odplačevanja. Tozd bi rad dobil dolgoročne kredite za trajna obratna sredstva, vendar mu ni uspelo. Preostaja mu samo en izhod, sanacija. Program zanjo že izdelujejo in iščejo rešitve za daljše obdobje, saj tako ne morejo več životariti. j. TEPPEY BREŽIŠKE VESTI BLIŽNJICA - Cestna služba Komunalnega in obrtnega podjetja v Brežicah je začela graditi podaljšek Tomšičeve ulice, ki bo skrajšal razdaljo med avtobusno postajo in mestnim središčem Brežic. Ljudje zaradi oddaljenosti že ves čas negodujejo in naslavljajo zaradi tega vrsto delegatskih vprašanj na občinsko skupščino. Vedno znova zahtevajo, naj bi se v mestu ustavljali tudi drugi avtobusi, ne samo lokalec. (Foto: Jožica Teppey) Sotla ne ločuje, ampak povezuje Srečanje pred dnevom JLA Predstavniki občinskih Zvez rezervnih starešin iz sosednjih hrvaških občin, ki so jih Breži-čani v soboto, 12. decembra, povabili na prvo posavsko-hrvaško srečanje, so z zadovoljstvom sprejeli pobudo za navezavo trajnih vezi. Razpletli jih bodo na več področij od izmenjave informacij iz delovnih izkušenj do tekmovanj pohodov in drugih prireditev. Gostje so celo predlagali, da bi se sodelovanje razširilo na osnovne organizacije, na oblike, kot jih za Obsotelje prirejajo na pobudo kumrovške organizacije ZRVS. To so srečanja pred dnevom borca, na katerih sodelujejo družinski člani, popestrujejo pa jih razna tekmovanja in skupni družabni zaključek. Sobotno snidenje s sosedi v Krški vasi je vsebovalo tudi tekmovalni program. Ekipe so se pomerile v streljanju. Prvo mesto so osvojili Krčani, za njimi pa so se uvrstile ekipe iz Klanjca, Sevnice, Brežic, Samobora in Zapre-šiča. Med posamezniki je bil najboljši Miran Stanko iz Krškega. Drugi je bil Franc Zupančič, prav tako iz Krškega, tretji pa Zdravko Ivekovič iz Klanjca. J.T. DOLENJSKI UST Številke je napihnil skok cen | Nov način plačevanja elektrike Vse kaže, da letos v črnomaljski občini resolucija ne bo uresničena Osnovni kazalci gospodaijenja v črnomaljski občini v devetih mesecih letošnjega lera in predvidevanja, kakšno bo gospodaijenje v vsem letu, lahko trdimo, da ne bodo izpolnili ciljev, ki so si jih za letošnje leto zastavili v resoluciji o izvajanju družbenega plana. O tem je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta Zveze sindikatov. Čeprav kazalci uspešnosti gospodaijenja kažejo ugodno rast, je treba velik del te rasti pripisati visokim cenam in prodaji na klirinško tržišče. Res je dohodek za 34 odst. večji kot v enakem lanskem obdobju, vendar so porabljena sredstva večja za 37 odst., kar pomeni, da se je uspešnost gospodaijenja poslabšala. Medtem ko je resolucija predvidela, da bo družbeni proizvod za 10 odstotkov večji, bo v resnici te za 4 odst., produktivnost bo namesto za 7,5 odst. porasla le za 2,5 odst., manjše bo tudi zaposlovanje, investicije pa bodo kar za 15 odstotkov manjše od predvidenih in le skupna poraba se giblje v začrtanih okvirih. ENA REDKIH NALOŽB -Adaptacija oziroma dozidava osnovne šole v Dragatušu je tako rekoč edina večja negospodarska investicija v črnomaljski občini. Del potrebnega denarja za to gradnjo zbirajo občani s samoprispevkom, ta naložba pa ima prednost zato, ker bo omogočila uvedbo celodnevne šole. Ocena izvajanja resolucije je osnova za izdelavo planskih dokumentov za prihodnje leto. Ti plani, od krajevne skupnosti, interesne skupnosti, združenega dela do občine, pa morajo biti stvarni in upoštevati zaostrene gospodarske razmere. Sindikat je mnenja, naj bi za naslednje leto načrtovali, da bo družbem proizvod rasel po 4,5 odstotka, zaposlenih naj bi bilo do 2 IZGUBA TRIKRAT VEČJA KOT LANI V devetih mesecih letošnjega leta so v črnomaljski občini z izgubo poslovale tri organizacije združenega dela. Največ izgube je imel črnomaljski tozd IMV: 22,8 milijona dinarjev; kanižarska Industrija gradbenega materiala je imela dobre 4 milijone dinarjev izgube, Gokov tozd Komunala pa 35 tisoč dinarjev. Skupaj znašajo izgube v letošnjih devetih mesecih dobrih 26,9 milijona dinarjev, kar je 290 odstotkov več kov v enakem lanskem obdobju. Ta izguba znaša 13 odstotkov sredstev akumulacije gospodarstva črnomaljske občine, v teh organizacijah združenega dela pa je zaposlenih 9 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu v občini. 123 brezposelnih V črnomaljski občini je 123 brezposelnih ljudi. Od tega jih 52 prvič išče delo; med njimi je večina mladih, 10 celo štipendistov, ki jih delovne organizacije, ki so jih štipendirale, niso sprejele na delo. Med brezposelnimi je eden z visoko izobrazbo, trije z višjo, 16 s srednjo (med njimi tudi en kmetijski tehnik), 19 s poklicno šolo, 16 priučenih delavcev in .68 nekvalificiranih, od teh 44 težje zaposljivih. Ob tem je treba vedeti, da bi 20 ljudi lahko dobilo zaposlitev, če ne bi imeli honorarcev in pogodb o delu. Letos in v prihodnjem letu pa bo 23 občanov izpolnilo pogoje za upokojitev. odst. več kot letos, produktivnost naj bi bila boljša za 3 odst., investicije naj bi znašale 12 odst. družbenega proizvoda, sredstva za osebne dohodke bi morala rasti za 10 odst. počasneje kot dohodek, z izvozom pa naj bi črnomaljsko gospodarstvo krilo svoje uvozne potrebe. A. B. NEPORAVNANI RAČUNI Obnova črnomaljskega stadiona za letošnje športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja je stala 2,9 milijona dinaijev, od tega pa je do sedaj poravnanih le za dobrih 500 tisočakov računov: 400.000 dinaijev je prispevalo ljubljansko armadno območje, 70.000 din občinska telesnokulturna skupnost, 34 tisočakov pa je prišlo od reklam. Poravnati bo treba še za 2,4 milijona dinarjev računov. Kje dobiti denar, tega pa nihče ne ve. ČRNOMALJSKI DROBIR KAVA MINUS 60 ODSTOTKOV - Sedaj, ko je naša carina krepko priprla vrata tudi za nakup kave v sosednjih državah (gotovo zato, da bi zaščitili domače proizvajalce, ki ne vedo, kam z ogromnimi zalogami kvalitetne in poceni kave), bodo kupci začeli segati tudi po 40-od-stotni kavi, ki je je dovolj v črnomaljski Emonini samopostrežni trgovini. Piti ali ne piti, to je sedaj vprašanje. ROKOMETAŠI NAJBOLJŠI NOGOMETAŠI - Na nedavnem turnirju v malem nogometu, na katerem se je pomerilo kar 18 ekip iz Bele krajine in sosednje Hrvaške, je zmagala ekipa črnomaljskega rokometnega kluba. Rokometaši so v finalni tekmi po streljanju kazenskih strelov premagali Butorajce. Kaj se ve, morda bodo pa nogometaši zmagali na rokometnem turniiju . . . potročsvafec DEDEK MRAZ ZA VSE OTROKE Dedek Mraz bo obdaril vse predšolske otroke v metliški občini. Dedek Mraz bo otroke v krajevnih skupnostih obiskal 26. in 25. decembra, v Metliki bo 28., v Podzemlju pa za to krajevno skupnost in Gradec ter Dobravice 30. decembra. Program ob obisku dedka Mraza bodo pripravili osnovni šoli Metlika s Suhoijem ter Podzemelj. Za obdaritev predšolskih otrok bo vsak zaposleni v občini prispeval 50 dinarjev. Šolarji do 4. razreda bodo obdarovani v šolah, za sterejše pa bodo pripravili čajanke. Učence šole na Suhorju bo kot vsako leto obdaril dedek Mraz iz ljubljanskega Jugotekstila, dolgoletnega pokrovitelja te šole. Zaznavati vzgibe v množicah Komunisti odgovorni za krepitev množičnosti SZDL, ki mora priti do vsakega človeka Razpravo na zadnji seji občinske konference Zveže komunistov je treba izpolniti tako, da bo ta v Metliki, ko je beseda tekla o delu delegacije in delegatov OK ZKS v občinski konferenci Socialistične zveze, v družbenopolitičnem zboru skupščine občine in v občinskih družbenih svetih, bi v kratkem lahko povzeli z besedami enega od razpravljalcev: Delovanje komunistov mora biti usnietjeno v nadaljnjo krepitev množičnosti in frontnega delovanja Socialistične zveze. Prav s tem v metliški občini še niso zadovoljni. V razpravi so tudi poudarili, daje delovanje Zveze komunistov v teh organih preveč enosmerno, le v smeri prenašanja stališč Zveze komuni stov v bazo, kar res poteka na osnovi argumentov, premalo pa delujejo v povratni smeri: zaznavati številne vzgibe med najširšimi množicami, jih prenašati v ZK, kjer bi se morali do vsega tega sprotno opredeljevati, primerno ukrepati, skratka oblikovati svoje delovanje. Le z množičnostjo pa je moč ljudi pritegniti k reševanju vseh vprašanj, kar je ena glavnih nalog SZDL, ki mora biti gibalna sila socialističnega samoupravljanja. Tudi politiko je treba še bolj približati delovnemu človeku, saj stanje, ko eni pripravljajo rešitve, drugi pa v pripravah ne morejo sodelovati in za te predloge lahko le glasujejo, vodi le v zagate. V metliški občini so že dolgo mimo časi, ko so posamezniki mahali z avtoriteto SZDL ali ZK, češ, tako smo se zmenili in tako mora biti. Še vedno pa se zgodi, da so komunisti, ko bi se morali postaviti v bran določenih stališč, tiho ali pa niso sposobni stvari razjasnjevat v demokratičnem dialogu. Napačna in škodljiva so tudi namigovanja, da so pravi borci za socializem le člani Zveze komunistov. SZDL kot fronta, vendar ne le kot fronta forumov, pa mora stati sredi življenja. Organiziranost SZDL STATUT OBČINE METLIKA Za jutrišnjo sejo vseh zborov občinske skupščine v Metliki je na dnevnem redu ena sama točka: sprejem statuta občine. Predlog statuta je razdeljen na osem delov in ima 362 členov. Kot je znano, je statut skupni dogovor delovnih ljudi in občanov o vseh oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini. Zaradi pomanjkanja inkasantov zdaj plačevanje elektrike po novem — Predlog: zaupajte plačevanje banki Vsak dobi podrobnejše pismeno pojasnilo Elektra Po Kočevju so se razširile vesti, da bo v kratkem obračun elektrike za tiste, ki jo plačujejo preko tekočega računa, vsak mesec (zdaj je na dva meseca) in da bo treba vsak mesec plačevati isto vsoto kot zdaj za dva. To pomeni, da bi po novem plačali ti odjemalci elektrike še enkrat več kot doslej in bi torej do letnega poračuna kreditirali Elektro. tru menijo, da jc tak način plačevanja za potrošnike najugodnejši, zato predlagajo, naj bi ga uvedlo čimveč občanov. Podrobnosti o tem zveste pri banki ali pri Elektru. J. PRIMC Pri Elektru smo zvedeli, da res prehajajo na nov način inkasa elektrike, vendar pri tem potrošniki ne bodo nič na slabšem. Tisti odjemalci, ki plačujejo elektriko preko tekočega računa, bodo to storili poslej v obračunskem letu v 11 enakih mesečnih obrokih, dvanajsti obrok pa bo letni poračun. Ostali odjemalci bodo plačevali elektriko s položnicami, in sicer v petih enakih obrokih v obračunskem letu, šesti obrok pa bo predstavljal poračun. Povprečne obroke plačila za obe skupini potrošnikov bodo pri Elektru izračunali na osnovi dosedanje porabe posameznega potrošnika. Ce je kdo pred kratkim kupil nov stroj ali aparat, ki porabi več elektrike. naj to pove, da mu bodo pri Elektru izračunali sorazmerno višje obroke, sicer bo ob zadnjem (poračunskem) obroku moral plačati občutno razliko. Na novi obračun so ponekod že prešli, na vsem območju Elektra Kočevje pa ga bodo uveljavili do konca julija. Pri Elektru ugotavljajo tudi, da potrošniki ne kreditirajo Elektra, ampak Elektro potrošnike. Pri letošnjih poračunih so namreč dostavili potrošnikom dodatne položnice za skupni znesek blizu 1,9 milijona dinarjev, zaradi preplačila pa so vrnili potrošnikom le 240.000 din. Preko tekočih računov plačuje elektriko 217 odjemalcev. Pri Elek- občan vprašuje Kako zmanjšati režijo? Odstraniti bo treba vzroke za večje zaposlovanje na neproduktivnih delovnih mestih Prave rešitve, kako zmanjšati 'družbeno režijo, še ni. Kočevska komisija za to področje je ugotovila na podlagi odgovorov, ki so jih dobili na razposlane vprašalnike, da so odgovori pre-cej posplošeni in pomanjkljivi. Večina anketiranih je tudi odgovorila, da pri njih družbene režije ni preveč. Odgovori pa so kljub temu pokazali, da je v gospodarstvu oz. proizvodni dejavnosti največ režijskih delavcev v računovodstvih in pri vzdrževalnih delih. Toliko jih je potrebnih zaradi predpisov o finančnem poslovanju in varstvu pri delu, pa tudi zaradi zastarelosti strojev in naprav, ter zaradi nepravilnega odnosa delavcev do strojev in naprav. Nadaljnja ugotovitev je, da obstaja precejšen razkorak med dejansko usposobljenostjo zaposlenih in zahtevano izobrazbo. Delavci v neposredni proizvodnji so pretežno nagrajeni po normi; delavci, ki so zaposleni izven neposredne proizvodnje, pa so nagrajeni pretežno po režiji (imajo vnaprej določen osebni dohodek z manjšim gibljivim delom). Občinski izvršni svet je o tem poročilu razpravljal in sprejel stališča: da je treba omejiti vsako zaposlovanje na režijskih delih in nove ljudi zaposlovati le tam, kjer bodo prispevali k ustvarjanju nove vrednosti; doseči je treba takšno organizacijo dela, ki bo omogočila polno zaposlenost že zaposlenih; dosledno pa je treba uveljavati načela zakona o osnovah svobodne menjave dela. O teh zadevah je minuli ponedeljek razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL. p odgovarja - Kaj meniš o novem stabilizacijskem ukrepu: ukinitvi mnogih avtobusnih prog? — Bojim se, da bo tudi ta imel prav nasprotni učinek, kot ga želimo doseči: avtobusi bodo sicer res porabili manj goriva, zato pa ga bodo gotovo več osebni avtomobili, saj ljudje morajo potovati, med drugim tudi zaradi službe, šole, zdravnika, sestankov itd. DROBNE IZ KOČEVJA ŠE ENA ANKETA - Jugoslovanski leksikografski zavod iz Zagreba je poslal nekaterim športnikom in organizatorjem telesne kulture anketne pole. Na podlagi odgovorov na 11 obširnih vprašanj bo redakcija izpopolnila osebne podatke anketiranih in podatke o njihovem delu na področju telesne kulture. Nekatera vprašanja so zelo zahtevna, zato zahtevajo zanje tudi dokumentacijo. MLADI ZBIRAJO STAR PAPIR - Zbiranje odpadnega papirja je v Kočevju uspešno, a bi se ga s smotrno organizacijo dalo zbrati še več. Najbolj se z zbiranjem trudijo učenci osnovne šole. PLINA HITRO ZMANJKA -Oskrba s plinom za gospodinjstva v zadnjih mesecih ni bUa posebno redna. Občane pa še bolj čudi, da st jeklenke, kupljene zadnje mesece, hitreje praznijo. Je plin slabše kakovosti ali je vzrok drugje? KOČEVSKE Letos plakete prve ribniške čete Podelili jih bodo ob dnevu JLA — Spomenik vstaji in ribniški četi bo odkrit marca DOVOLJ PROSTORA V VRTCU - Za občinski praznik so slovesno odprli nov prizidek metliškega otroškega vrtca, kjer so dobili prostor trije novi oddelki. Sedaj je v vrtcu celo več prostora, kot je trenutna potreba, saj so pri gradnji mislili kakšno leto naprej. Nov prizidek je veljal dobrih 9,2 milijona dinarjev, ob otvoritvi pa so številnim obiskovalcem otroci pripravili prisrčen program. Svečana akademija ob dnevu JLA bo v Ribnici v ponedeljek, 21. decembra, ob 19. uri, in sicer v domu JLA. Ob tej priložnosti bodo v kulturnem programu nastopili učenci osnovne šole, ribniški mladinci in člani vojaškega kluba ribniške enote. Tedaj bodo prvič podelili plakete prve ribniške čete. Podelila jih bosta predsedstvo občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV in domicilni odbor prve ribniške čete. Dobili jih bodo preživeli člani te čete. Take plakete bodo podeljevali tudi v bodoče, in sicer za razvijanje in obujanje revolucionarnih tradicij NOB in prenašanje le-teh na mlade rodove, za politične uspehe ter aktivnost članstva pri obrambni vzgoji. Občinsko vodstvo ZZB NOV je sklenilo, da bodo'v bodoče po- deljevali plakete partizanske bolnišnice Ogenjca, in sicer za razvijanje in obujanje revolucionarnih tradicij NOB in prenašanje le-teh na mlade rodove, za dosežke na področju zdravstva in še posebno zdravstvene preventive ter za uspešno delo član- BOJC PONOVNO IZVOLJEN ZA DIREKTORJA Franc Bojc je ponovno za nadaljnja štiri leta izvoljen za direktorja tozda DONIT-Pletil-nica Sodražica. Njegovo kandidaturo je potrdila pristojna občinska komisija (paritetna), sklep o izvolitvi pa je sprejel delavski svet tozda. stva ZZB pri obrambni vzgoji prebivalstva. Znano je tudi že, da ob letošnjem dnevu JLA še ne bodo odkrili spomenika ob 40-letnici vstaje in ustanovitve prve ribniške čete, čeprav je bilo to v načrtu. Ta spomenik, ki bo stal pred Mercatorjevo blagovno hišo in ga ob pomoči sodelavcev izdeluje v RIKO kipar Aladar Za-harijaš iz Ljubljane, bodo odkrili po najnovejših napovedih za prihodnji občinski praznik, se pravi marca prihodnje leto, ko se bodo začela tudi praznovanja ob 900-letnici Ribnice. J. P. r organizacija res prišla in tvomo delovala v sleherni vasi, hiši, družini; v središču njenega delovalja pa mora biti človek z vsemi svojimi potrebami. Prav tu morajo komunisti še preoej narediti. A. B. SPREHOD PO METLIKI ..KOPALNIŠKI" ANSAMBEL HAZARD je imel v Kulturnem domu Edvarda Kardelja koncert, na katerem je predstavil skladbe s svoje velike plošče. Kljub popularnosti pa dvorana ni bila nabito polna, so pa v njej sedeli v glavnem mladi, pa gre sklepati, da starejši hazard in hazar-diranje že dobro poznajo. Sedanje v dvorani bi bilo zanje torej izguba dragocenega časa. V BETI, V SEJNI SOBI KODRANKE, je te dni likovna razstava. Na ogled so dela, ki so nastala v času prve metliške likovne kolonije. Slike so visele doslej v novem razstavnem prostoru v Belokranjskem muzeju, pred dnevi pa so jih prenesli v Beti, da bi si jih ogledalo kar največ delavcev. metliški tednik Še premalo evidentiranih Za kandidata za predsednika IS evidentiran Franc Lapajne — Za ostale dolžnosti bo objavljeno v Rešetu V ribniški občini ugotavljajo, da občani v okviru svojih terenskih organizacij premalo sodelujejo pri evidentiranju možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših dolžnosti v občini. Prav zato uredništvo občinskega glasila Rešeto ni moglo izpolniti obljube, da bodo v novembrski številki objavili evidentirane možne kandidate za te dolžnosti, pač pa bodo to opravili mesec dni kasneje, se pravi v decembrski številki. Kaže, da se bo tudi letos ponovila^tara predvolilna praksa (sicer v milejši obliki), da občani pri evidentiranju niso dovolj sodelovali, gotovo pa bodo imeli po zaključenem evidentiranju in ob kandidiranju na vsakega predlaganega veliko pripomb. Slabosti pa niso le pri občanih, ampak tudi pri evidentiranih. Po stari praksi namreč pričakujejo, da bo vsak evidentirani tudi kandidiran in izvoljen. Prav v obdobju pred sedanjimi volitvami pa je bilo mnogokrat med drugim poudaijeno, da je treba evidentirati in kandidirati za isto dolžnost po več sposobnih, socializmu in samoupravljanju predanih ljudi in da je že samo dejstvo, da je nekdo evidentiran (pa čeprav ne bo morda niti kandidiran niti izvoljen) dokaz, da mu ljudje zaupajo, in je torej tudi priznanje njegovemu dosedanjemu delu. Za dogovore o možnih kandidatih je ostalo še zelo malo časa. Zato je naloga vseh občanov, posebno članov organizacij, da odgovorneje opravljajo nalogo evidentiranja. — Zakaj je bil umaknjen predlog ddepa o začasnih ukrepih družhenega varstva v Obrtnem podjetju? — Ker jim je končno v šestih dneh uspelo urediti tisto, česar prej v šestih mesecih niso in niso mogli. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SPET FOTOGRAFSKI TEČAJ -Po večmesečnem presledku je spet začel delati fotografski tečaj v domu JLA v Ribnici. Bil je tudi sestanek fotosekcije, na katerem so se dogovorili o prihodnjem delu. Fotografski tečaj vodi vojak Tibor Varga, mojster umetniške fotografije- NOVA TRGOVINA V DOLENJI VASI - V prihodnjem letu jc predvidena izgradnja trgovine v Dolenji vasi in popravilo oz. prenovitev nekaterih drugih trgovin v občini. REŠETO 20 DOLENJSKI LIST Št. 51 (1688) 17. decembra 1981 primerno darilo ob vsaki priliki mn <š,] Iskra, baterije Zmaj Ljubljana, Stegne 23 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO - TOZD PAPIR objavlja prosta dela in naloge za: I. POMOČ PRI RAZPUŠČANJU ODPADNEGA * PAPIRJA — za 1 delavca Pogoji: — zaželena končana osnovna šola — odslužen vojaški rok — 3—6 mesecev delovnih izkušenj — delo v 3 izmenah II. POMOČ PRI ZAVIJANJU PAPIRJA - za 1 delavca Pogoji: — zaželena končana osnovna šola — odslužen vojaški rok — 3-6 mesecev delovnih izkušenj — delo v 3 izmenah III. POMOČ PRI VLAGANJU LESA - za 2 delavca Pogoji: — zaželena končana osnovna šola — odslužen vojaški rok — 3—6 mesecev delovnih izkušenj — delo v 3 izmenah Navedena dela oz, naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 922/51-81 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ..PIONIR" NOVO MESTO razglaša na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Mehansko kovinski obrat proste delovne naloge in opravila DIREKTORJA TOZD MEHANSKO KOVINSKI ČBRAT — reelekcija Za opravljanje delovnih nalog in opravil direktorja TOZD Mehansko kovinski obrat je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima končano visoko šolo strojne smeri in pet let prakse ' na ustreznih delovnih mestih ali, — da ima srednjo šolo strojne smeri in 7 let prakse na ustreznih delovnih mestih, — da ima ustrezne moralne, družbene in politične kvalitete. Kandidat bo sprejet na opravljanje delovnih nalog in opravil direktorja TOZD Mehansko kovinski obrat za dobo štirih let. Kandidati, ki se bodo javili na razpisane delovne naloge in opravila, rnorajo poleg prijave priložiti še opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje, v 15 dneh po objavi v zapečateni ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" na naslov: SGP „PIONIR", Novo mesto, Kettejev drevored 37. Kandidati bodo o izidu razglasa obveščeni v 30 dneh po dnevu zaključka razglasa. 923/51-81 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA 2. VODJA KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA z naslednjimi pogoji -Ad/1 - visoka izobrazba strojne ali elektro smeri - 3 leta delovnih izkušenj Ad/2 — visoka izobrazba pravne, ekonomske, kadrovske ali sociološke smeri — 3 leta delovnih izkušenj poleg z zakonom določenih ter zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati imeti še družbeno politične in moralno-etične vrline v skladu z družb, dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Novo mesto ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter sposobnost organiziranja in vodenja dela ter poslovanja in usklajevanja delovnega procesa Dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili se razpisujejo za 4-letno mandatno obdobje. Vloge z opisom dosedanjega dela z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO". Nepopolnih prijav razpisna komisija ne bo obravnavala. Podrobnejša pojasnila o organiziranosti TOZD in vsebini dela so na voljo v kadr. splošnem sektorju TOZD Tovarna elektrospojnih vezij Novo mesto, Ragovska c. 7a. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemanju sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD. 925/51-81 OBVESTILO ŠOLSKI CENTER KRŠKO obvešča, da se je pričel pouk v prvem letniku šole za voznike motornih vozil, študij ob delu. Imamo še nekaj prostih mest, zato se interesenti še lahko prijavijo. Vsa pojasnila o vpisnih pogojih lahko dobite v Šolskem centru Krško, tel. 71-233. 924/51-81 INTEGRAL GOLFTURIST - ČRNOMELJ sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE Penzion „SMUK", SEMlC tel. 56-040,56—042 Hotel ..BELA KRAJINA", METLIKA tel. 56-123 Cena rezervacije in silvestrskega menuja 650 DIN Za zaključene družbe od 20 do 40 oseb nudimo silvestrovanje v gostišču „Veselica" in „Drage" v Metliki. Informacije po telef. 51-035. 920/51-81 „NOVOLES", LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A, n. sol. o. TOZD SPLOŠNO MIZARSTVO LIPA n. sol. o. KOSTANJEVICA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD LIPA razpisuje prosta dela in naloge: i 1. KVALIFICIRANI MIZARJI - 3 delavci Pogoj: Končana poklicna lesna šola, odslužen vojaški rok, starost do 35 let, pripravljeni delati na terenu. 2. ČISTILKA - za manj kot polovico delovnega časa Ponudbe sprejema kadrovska služba TOZD LIPA 15 dni po objavi. 916/50-81 ISKRA-INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA, n. sub. o. LJUBLJANA, STEGNE 15/B TOZD TOVARNA ELEKTROSPOJNIH VEZIJ NOVO MESTO NOVO MESTO, RAGOVSKA C. 7a Št. 51 (1688) 17. decembra 1981 DOLENJSKI LIST TEDENS/Jm Četrtek, 17. decembra - Lazar Petek, 18. decembra - Teo Sobota, 19. decembra - Urban Nedelja, 20. decembra - Julij Ponedeljek, 21. decembra - Tomaž Torek, 22. decembra - Dan JLA Sreda, 23. decembra - Viktorija Četrtek, 24. decembra - Eva LUNINE MENE 26. decembra ob 11.10 - mlaj BREŽICE: 18. in 19. 12. jugoslovanski barvni film Prišel je čas za začetek ljubezni. 20. in 21. 12. italijanski barvni film Preluknjani dolar. 22. in 23. 12. ameriški barvni film Zadnji objem. ČRNOMELJ: 17. in 18. 12. ameriški film Peklenska četrt. 19. in 20. 12. angleško nemški film Železni križ. 20. in 21. 12. hongkonški film Osamljeni tiger. 24. in 26. 12. ameriški film Vojna na kolesih. KOSTANJEVICA: 19. 12. angleški film 39 stopnic. 20. 12. hongkonški film Pustolovščina Debelka. 23. 12. ameriški film Kačje jajce. KRŠKO: 19. in 20. 12. hongkonški film Močan pekinški človek. 23. 12. jugoslovanski film Tovarišija. 24. 12. ameriški film Smrtno-nosne rože. NOVO MESTO - KINO KRKA: od 18. do 20. 12. ameriški barvni film Jabolko. 21. in 22. 12. ameriški barvni-film Bitka za Midway. 23. in 24. 12. domači barvni film Erogena zona. NOVO MESTO - KINO JLA: 17. 12. ameriški film Zadnji objem. Od 18. do 20. 12. ameriški film Mož, žena in banka. Od 21. do 23. 12. jugoslovanski film Filip Filipovič. igjB Og SLUŽBO DOBI KV ALI PRIUČENEGA pekovskega pomočnika takoj zaposlim. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Pekarna Franc PERNE, Medvedova 10, 61240 Kamnik, tel. (061) 832-864. STANOVANJA GARSONJERO v novejšem naselju prodam najboljšemu kupcu. Naslov v upravi lista (5177/81). SOBO oddam dvema fantoma ali dekletoma. Je centralno ogrevana. Katič, Kajuhova, Krško. Motorna vozila VW 1200 J, letnik 1974, prevoženih 90.000 km, prodam. Milan Kovačič, Račje selo 14,Trebnje. FIAT 750 lux, obnovljen, podam.; Gor. Polje 17, Straža pri Novem mestu. ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Vozilo je registrirano za leto dni v naprej. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. 126 P, letnik december 1977, registriran, prodam. Nahtigal, Heroja Slaka 36-, Trebnje, telefon 44-500. POCENI PRODAM motor za Z 101, letnik 1974, in APN 4. Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto. FIAT 750, letnik 1976, prodam. Rajar, Danila Bučarja 18, Novo mesto. FIAT 750, starejši letnik, poceni prodam. Jože Bašelj, Brod 46, Novo mesto. AMI 8 - 72, z manjšo okvaro na motorju, ugodno prodam. Roje 2, Mirna. ŠKODO 110 L, letnik 1974, prodam. Rudi Golob, Dol. Nem&a vas 31,Trebnje. GS 1220 CLUB, letnik 1975, prodam po ugodni ceni. Janez Zalokar, Leskovška 9, Krško. AMI 8 zelo ugodno prodam. Informacije po telefonu 25-377 po 19. uri. PRODAM diferencial in menjalnik za TAM 2000. Anton Grablovec, Vel. Videm 9, Velika Loka. ZASTAVO 101, letnik 1977, in FIAT 125, letnik 1974, prodam. Marjan Uhan, Rodine 12, Trebnje. ŠKODO Š 100, letnik 1971, neregistrirano, v voznem stanju, ugodno prodam. Cilka Gorenc, Koludeije 5,68297 Šentjanž. DIANO, izdelano v oktobru 1977, v . dobrem stanju, ugodno prodam. Za informacije lahko vprašate v Breižcah na telefon 61-115 vsak dan od 15. do 17. ure. PRODAM motor, menjalnik in druge dele za Z 750. Ciril Tratnik, Irča vas 5, Novo mesto. Z 101, letnik 1974, prevoženih 73.000 km, prodam. Franc Tram-te, Zagrebška 12, Novo mesto, telefon 22-732. ZASTAVO 1300 po delih prodam. Cvelbar, Žabja vas 20, Novo mesto. TOVORNI AVTO DEUTZ 6500 ki-per, registriran do 15. maja 1982, prodam. Zvonimir Črne, Grajska cesta 22, Črno melj. PRODAM nove prage za ŠKODO. Zdravko Leko, Nad mlini 43, Novo mesto. FIAT 1300, letnik 1977, prodam. Slavko Bogovič, Gotna vas 72, Novo mesto. TAUNUS 15 M prodam. Horvat, Gor. Straža 36 a, tel. 84-676, po 15. uri 30. ZASTAVO 101, letnik 1977,dobro ohranjeno, prodam. Anton Turk, Gorenja Stara vas 11, Šentjernej. Z 750, letnik 1973 (december), registrirano do 3. 12. 1982, prodam. Zoran Koretič, Gorica 35, Leskovec pri Krškem. ZASTAVO 750 de luxe, letnik • 1975, prodam. Franc Krhin, Ostrog 34, Šentjernej. FIAT 750, letnik 1977, prodam. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Košak, Cegelnica 75, Novo mesto. ZASTAVO 750 L, letnik 1978, registrirano do novembra 1982, prodam. Telefon (068) 21-371, Cankarjeva 26, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Ivan Luzar, Šegova 6, Novo mesto. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesta -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zbran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100 -620-170-32000 009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 dm za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, teleton (068) 23—611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. I Kmetijski stroji jj film ■ inmmI TRAKTOR DEUTZ 35 KM s kabino in kosilnico, v odličnem stanju prodam. Rabzelj, Smednik 10,68274 Raka. PRODAM malo rabljen enoosni traktor TOMO V1NKOVIC, kiper prikolica 21 KS (traniporter), letnik 1980, s prednjim delom priključka za voženje dolžine. Jože Krese, Šalka vas 19, 61330 Kočevje. TRAKTOR ZETOR 5545, pogon na štiri kolesa, in dve prikolici, enoosno in dvoosno kiper, prodam. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej TRAKTOR MAN 18 KM prodam. Stane Grubar, Dolenje Vrhpolje 1, 68310 Šentjernej. TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Ogled v soboto in nedeljo od 8. do 15. ure. Jože Rugelj, Dvor 75, novo naselje. PRODAM PRODAM 100 1 dobrega žganja. Naslov v upravi lista (5176/81). PRODAM nov plinski bojler (10 1), hladilnik (140 1), 14 m2 bukovega parketa, 35 m2 zidne obloge (stenomal - oreh). Alojz Oven, Regerča vas 177 — Sv. Rok, Novo mesto. KUNCE - nemške lisce prodam. Lobetova 26, Novo mesto. PRODAM otroški športni voziček in sedež za avto. Tel. 72-334. PRODAM pult, visečo omaro za kuhinjo in akvarij za ribice. Božo Zec, Zagrebška 6, Novo mesto, telefon 23-965. PRIKLJUČEK za golfa JGL z atestom (2 komada) in novo motorno žago Stihi 020 AV prodam. Telefon 8-107. PRIKOLICO za osebni avto prodam. Jože Vrban, Dolenjski muzej, Novo mesto, ogled možen vsak dan. TONSKI KINOPROJEKTOR prodam za 4.000 din. Potreben je manjšega popravila. Jože Katič, Kajuhova 17, Krško. PRODAM 2 m3 suhih hrastovih plohov (4,5 cm). Inf. 44-177 PRODAM suha, nažagana in metrska drva po ugodni ceni. Plut Franc Vrh 5. Hinje. DVA PRAŠIČA, vsak težak okoli 100 kg, krmljena z domačo hrano brez vsakega krmila, prodam. Telefon (068) 24-435. Kličite popoldan! PRODAM po izbiri krave ali telice, visoko breje. Plaveč, Vrhovo, Mirna peč. DVA PRAŠIČA, težka 170 kg, prodam. Martin Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto GLASBENI CENTER Gorenje (gramofon, kasetofon, radio) 2 x 60 W prodam. Žabja vas 20, Novo mesto. PRODAM sedežno garnituro, skoraj novo, in žensko poročno obleko (dolgo, belo). Telefon 22-661. CTC GORILEC, nov, in 4000-litr-sko cisterno prodam. Informacije na telefon (068) 25-001, popoldan. PRODAM termoakumulacijsko peč AEG 4 KW in dve oljni peči (Emo 6 in Emo 8). Informacije na telefon 23-891. MOTORNI ZAGI Homelite in Dol-mar ter 10 m3 drv prodam. Informacije na telefon 44-525, v večernih urah. TRAJNO ŽAREČO PEC, eno leto staro, prodam. Vprašajte na telefon 44-525. PRAŠIČA, težkega 170 kg, prodam. Ivan Ambrožič, Šentjošt 14, Stopiče. RADIO HSR DE LUXE (2 x 20 W) prodam. Milan Gorenc, Ljubljanska 4, Novo mesto, telefon (068) 23-670. DIATONIČNO HARMONIKO znamke Bradeško prodam. Vinko Longar, Srednji Lipovec 23, 68361 Dvor. PRODAM HIFI glasbeni center dual z zvočniki (gramofon, kasetofon in radio v enem kosu). Informacije na telefon (068) 72-056. PRODAM nerjaveče dvojno pomivalno korito, kombiniran štedilnik (2 + 2), kuhinjsko napo (60 cm), električni loščilec za parket. Lešnjak, Gotna vas 83, Novo mesto. PRAŠIČA prodam. Naslov v upravi lista (5173/81). ZARADI SELITVE PRODAM dnevno sobo s sedežno garnituro, omaro brez nastavkov, kompletno spalnico, postelja z jogi vzmetnicami, 5-delna omara, visoka 2,30 cm. Pohištvo je prav lepo ohranjeno. Prodam tudi skoraj nov štedilnik (4 plin, 2 elektrika) in še nekaj drugih predmetov (npr. čebriček za zelje (70 I), stiskalnica (20 1), skobelno mizo in še kaj). Janez Kotar, Nad mlini 16, 68000 Novo mesto BARViNI TELEVIZOR GORENJE, kombinirano omaro, regal, luči, preprogo poceni prodam. Telefon’ (068) 22-288. KUPIM WAH WAH, FuZ ali FLENDŽER za solo kitaro kupim. Tel. 23-544. STREHO za R 4 š’ prednjim delom do šasije kupim. Vinko Šušterič, Šmaijeta 11 a, telefon 84-953. PARCELO (7 arov) z gradbenim dovoljenjem in načrtom, primerno za tiho obrt, v Krškem ugodno prodam. Telefon (068) 71 -774, od 18. do 20. ure. PARCELO za vikend prodam. Marija Kralj, Gabrje 59, 68321 Brusnice. PRODAM 90 arov 10 let starega vinograda na terasah, opremljenega z betonskimi stebri in žico. Telefon 71-774 od 18. do 20. ure. V NEPOSREDNI BLIŽINI BREŽIC ugodno prodam nedograjeno enonadstropno, podkleteno hišo s cca 24 arov zemlje. Naslov v upravi lista (5174/81). RAZNO ISCEM osebo, ki bi mlademu moškemu štirikrat v mesecu prala perilo. Ponudbe pod šifro: „1000 D”. IZGUBIL seje pes ovčar črne barve. Kdor gaje našel, naj proti nagradi sporoči na naslov, ki je v upravi lista (5175/81). TRIO za igTanje na silvestrovanju iščemo. Ponudbe pod šifro: „GLASBA ZA VSE”. 29. 11. 1981 seje izgubil pes - brak jazbečar. Najditelju nudim 2.000 din nagrade. Martin Kump, Kot 35, Semič. MAKŠE, Dečja vas 9, Trebnje, prepovedujem vožnjo skozi parcelo števiika 1092/1 k. o. Ponikve. Za morebitne posledice ne odgovarjam. MARTINA BANIC iz Sel 10, Stopiče, opozarjam MICO OVNIČEK, Brezovica 3, Stopiče, da preneha širiti po Labodu lažne govorice o meni. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjala. ZAHVALA V 78. letu starosti je umrl JOŽE DRAKSLER iz Kostanjevice na Kiki Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem/ zdravstvenemu osebju in Zvezi borcev za pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: žena z otroki in sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta TONETA MAJERLETA iz Vojne vasi pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo sodelavcem kolektiva IMV TOZD Črnomelj, Beltu in Dolenjki iz Črnomlja. Zahvala velja tudi Gasilskemu društvu in govornikoma za poslovilne besede, župniku pa za opravljeni obred. Vsem, ki ste darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti in nam stali ob strani, iskrena hvala! Žalujoči: sin Martin, hčerki Marija in Anka ter ostalo sorodstvo mmmfm DRAGI MAMI MARIJI ŠTAJDO-HAR iz Dragatuša za 80. rojstni dan iskrene čestitke z željo, da bi bila še dolgo let zdrava in vesela. Hčerke in sin z družinami, 13 vnukov in štirje pravnuki. DRAGI SESTRI IN TETI TONČKI ŠINKOVEC z Rateža 17 a iskreno čestitamo za 50. rojstni dan in ji želimo še veliko sreče in zadovoljstva, predvsem pa obilo zdravja. Sestra Ani in brat Franc z družinama ter prijateljica Angelca. DRAGI MAMI ALBINI BOLTEZ iz Gaberja pod Gorjanci za njen rojstni dan in god iskrene čestitke Marija z družino. I^OBVESTILA j OZVOČENJE vam po dostopni ceni montiram. Cena po dogovoru. Milan Gorenc, Ljubljanska 4, vam po dostopni ceni montiram. Cena po dogovoru. Milan Gorenc, Ljubljanska 4, VALILNICA PETELINKAR obvešča, da bodo prvi piščanci že sredi meseca januarja. Prednaročila že sprejemamo in se priporočamo. Naročate lahko osebno, po telefonu 23-384 in 23-385 in s poštno nakaznico na naslov: GIZELA PETELINKAR, mesto. POLAGAM vse vrste keramičnih ploščic in postavljam kmečke krušne peči. PEČAR VIKTOR LUZAR, Cerov log 16, Šentjernej. VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 2. januarja vsak petek, pozneje tudi vsak torek od 15. do 17. ure. Prosimo stranke, da sc pravočasno naročijo. Naročila sprejemamo tudi po telefonu (068) 79-375. Sc priporoča MIJO GUNJILAC, valilnica Seno- GOSTIŠCE CUGEU izodrgepri Trebnjem sprejema rezervacir za silvestrovanje. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očim in stric ANTON PERIČ upokojenec iz Poljan 23 Iskreno se zahvaljujem sosedom, ki ste mi pomagali v najtežjih trenutkih, OZB in SZDL za organizacijo godbe in pogreba ter za podarjene vence. Zahvaljujem se govornikoma tov. Palčiču in Muhiču za poslovilne besede ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žena Milka in ostalo sorodstvo J ZAHVALA V torek, 8. 12. 1981, smo se poslovili od naše drage mame MARIJE MEDLE roj. Vidmar Sela pri Ratežu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in DO Emona-Dolenjka za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 46. letu za vedno zapustila draga hči, žena, mama, sestra in babica ŠTEFKA BRATKOVIČ Gor. Vrhpolje 88 pri Šentjerneju lskreijo se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala DO Iskra, Krki, tovarni zdravil, PTT Brežice, 6. razredu OŠ,godbi in šentjernejskemu oktetu. Žalujoči: oče, mož, sinova, hčeri ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST St. 51 (1688) 17. decembra 1981 ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša dobra mama, tašča in teta KRISTINA JAZBEC roj. Bojane Posebno zahvalo smo dolžni duhovnikom iz kapitlja, še posebej proštu Lapu za lep obred. Hvala tudi sestram za vso pomoč. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in sestram nevrološkega oddelka za nego med boleznijo, kakor tudi dr. Vodniku za obisk na domu. Vsem, ki ste pokojni karkoli dobrega storili in jo obiskovali, še enkrat najlepša hvala. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči: nečakinje Milka, Ivica, Mici, Angelca in Ani z družinami Novo mesto, Otočec, Hudo, Ždinja vas, Zagreb, Ljubljana, Colgaije ZAHVALA V 22. letu nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, nečak in striček ADOLF ŠIMEC iz Podloga pri Dragatušu Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo kolektivu LB Gospodarska banka, Nazorjeva 6, Iskri Semič, župniku za opravljeni obred, pevcem iz Dragatuša in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: oče, mama, brat Branko z družino, brat Jožko, sestrica Alenka , Irena ter ostalo sorodstvo Podlog, Brezje, Ljubljana, Straža,Tribuče, Svibnik, USA 'J ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila naša mama in stara mama JOŽEFA KOVAČIČ iz Grma Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, posebno družini Bartolj in Gabrijel, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam pomagali, pokojni podarili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala kaplanu za lepo opravljeni obred in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama. stara mama NEŽA BUČAR Kalce-Naklo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in delovnim kolektivom za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Tatjani za vso skrb in lajšanje bolečin v času bolezni, duhovščini pa za številne obiske in lepo opravljeni obred. ZAHVALA V 48. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA TRAMTE iz Velike Strmice 5 Ob prerani izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Robkovim in Lundrovim za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam GG Novo mesto, OŠ Škocjan, obrtniku Jožetu Papežu za podaijene vence ter GD Velika Strmica in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, otroci in ostalo sorodstvo ZAHVALA • ■ » Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre ROZALIJE LORBER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojnico spremili na zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Brežice, družini Antona Gramsa iz Brežic in Franca Moharja iž Čateža za izkazano pomoč in darovano cvetje, občutene besede ob zadnjem slovesu. Še enkrat iskrena hvala vsem za vso pomoč v najtežjih trenutkih! Žalujoči: mož Franc Lorber, hčerka Justina Kolar z družino in Olga Kersnič z možem ZAHVALA V 83. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari cče, tast, brat in stric JOŽE KLOBUČAR Podgrad 7, Stopiče Zahvaljujemo se sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Iskrena hvala kolektivu Pionir-tozd MKO, Komunalnemu podjetju iz Novega mesta in govorniku tov. Jožetu Klobučarju za poslovilne besede. Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče, ded in praded JOŽE SMOLE iz Gor. Dobrave pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnemu.darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Ani, hčerka Ivanka z družino, sinovi Martin, Drago in Slavko z družinami ZAHVALA V 83. letu se je tiho poslovila naša draga teta TEREZIJA ZRIMŠEK iz Čadraž pri Beli Cerkvi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala družinam Frančič, Pavlin, Fabjane in Zorko. Družina Ivana Divjaka in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dobri ata, stari ata, praded, brat in stric JOŽE GORENC iz Podlipe 1, Raka Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Žito-Pekarija in SGP Pionir Novo mesto za podarjene vence in izrečeno sožalje. Hvala tudi župniku, dekanu in ostalim duhovnikom, raškim pevcem in vsem, ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinovi Ciril in Stanko z družinama ter Jože, hčetke Ivanka, Minka, Rezika in Silva z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 83. letu je ugasnilo življenje naše drage mame, stare mame in prababice MARIJA SAJE iz Gabija Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje in pokojni mami poklonili cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivu 1MV TOZD Črnomelj, 1MV, tovarni avtomobilov Novo mesto, in Novogradu iz Novega mesta za podarjene vence. Posebej se zahvaljujemo za zapete žalostinke vaškemu pevskemu zboru ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni V času od 3. do 9. decembra so v jjovomeški porodnišnici rodile: Vida *‘rogar iz Mirne peči - Špelo, Mile-o? Strmec iz Iglenika — Boštjana, ™*arica Gorenc iz Mirne peči -‘omaža, Nevenka Novosel iz Kama-a - Ivana, Maruša Kaferle iz Male ice — Jožeta, Katica Brodarič iz Gribelj — Aleša, Majda Voglar iz Selc - Grega, Ana Plesec iz Železnikov - Tonija, Marija Papež iz Oštrca - Branka, Janja Turk iz Šentjerneja - Davida, Ljudmila Žnidaršič iz DovSkega - Tino, Marija Kapš iz Prečne - Špelo, Bernarda Vrhovec iz Velike Loke - Andreja. Marija Simonič iz Metlike Tomaža, Marija Selak iz Šmarjeških Toplic Vesno, Darinka Škof iz Dragomlje vasi - Vesno, Darja Becelc s Sela pri Zburah - Sebastjana, Marija Zaletelj iz Klečeta Boštjana, Jožica Bradač iz Obrha - Urško, Gordana Šurl z Jame Cirila, Branka Živanovič iz Črnomlja - Gordano, Marija Vene iz Žvabovega Matejo, Taljana Mežič iz Drnovega Dejana, Jožica Tink s Podturna Marijo, Andreja Murn iz Stavče vasi - Petro, Milka Ribič iz Ornuškc vasi Jožeta, Marija Gracar s Hudejega Aleša, Zdenka Miketič iz Žurtjčcv Mari- co, Darinka Zorc iz Češniic Boštjana, Marija Blažič i/ Žihovega sela deklico. Alojzija Cimerman-čič iz Koroške vasi dečka, Jožefa Jarc iz Dolnjega Globodola dečka, Zdenka Bartolovič iz Črnomlja deklico, Jožica Gregorčič iz Gornjega Kronavcga - dečka, Pavlina Andrejčič iz Zbur dečka, Zdenka Car iz Regerče vasi dve deklici, Pavlina Luzar iz Gornjih Dol dečka in Jožica Petrovič iz Šentjerneja - deklico Ce