Š . 179.
V Ljubljani, četrtek dne 8. avgusta 1918.
Leio II.
KAPRE!
Mo iiMie socialno fleittne stranke.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne
Uredništvo in upravoiStvo v Ljubija ni. Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstr ,
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol let* K 21'—, za četrt leta K 10 50 za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46 —, la osialo tujino in Ameriko K 54—.
Inserati: Enostopna petit vrsiica 80 v: pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popu*t
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Memento!
Skoro vsak dan na.ni prinese kakšno novost. In vse te novosti niso prav nič razveseljive ne za delavstvo, ne za evropsko demokracijo. Novosti pa bodo šc vse manj razveseljive, če delavstvo ne bo razumelo prav kmalu, da ie prišel njega čas. Ob začetku vojne so iznašli mogotci, da ima tudi delavec domovino. Seveda so bile takrat vse domovine v nevarnosti. Delavci naj gredo torej domovine branit, naj gredo zanje umirat, naj žrtvujejo zanje vse. Da bodo bolj pridni v obrambi domovine, so jim dali tisoč obljub, ki jih izvrše po končani vojni. Visoki krogi, ki so vedeli do tedaj le za delavčeve dolžnosti, so iztaknili tudi nekaj delavskih pravic. Po vojni bo |)a dala domovina iz hvaležnosti nekoliko volilnih pravic ln drugih enakih zakonov. Kako izvršujejo sedaj gospodje te obljube, je pač znano vsem. Na Pruskem igra vlada komedijo % junkerji glede volilne pravice. Zaradi nje pozablja delavstvo na druge dolžnosti napram sebi in svo-*ini tuzemskim tovarišem. Na Ogrskem so naredili karikaturo vseh volilnih pravic ali pa, ker smo že v dobi Surogatov, nekak volilni surogat. Dočim slepe delavstvo z volilnimi pravicami, delajo na vso moč proti delavstvu, ['roti razvoju delavskih strank in proti resnični demokraciji. Bodočnost nam bo povedala, da ie bilo marsikatero gibanje, navidez demokratično, naperjeno proti delavskemu gibanju. Zlasti ie zbegala visoke kroge ruska revohicja. Le glejte osuplo. V Brest-Litovskem sklepamo n>ir z boljševiki. Prav takrat pa smo vabili, dogovorno z Nemčijo (tako je povedal Czerniu), rumunskega kralja, da naj se odreče vojni s centralnimi državami iu se naj 'aje pripravi za boj zoper revolucionarna gibanja. Skup-lla nevarnost, ki preti dinastijam iz Rusije, bi morala združiti posldnje v skupno obrambo. Rumtmski kralj je razumel iu sc ni dal dvakrat prositi. Organiziral se je v sveto zvezo zoper socialno revolucijo. In Scheidemann
00	nadalje glasoval za vojne kredite, ker je. . doino-v na v nevarnosti. Proti ruskim boljšovikom pa se nisnto °rganizirali le mi. Tega bog ne daj. Antanta, ki sc ji cedijo sline od samega hrepenenja po samoodločbi narodov, je pričela odkrit boj zoper vlado delavskih sovjetov. Na svoji strani ima seveda vse protidelavske elemente nele v Rusiji, marveč po vseh drugih delili sveta. Najbolj žalostno je to, da veruje tudi delavstvo v demokratizem entente in odobrava entent n nastop v Rusiji. Rusko socialistično republiko obkoljajo sedaj od vseh strani sovražniki delavstva. Delavstvo pa gleda svojo tragedijo z rokami skrižema in se udinja po svojih vodi-*Riji!t v službi svojih najhujših sovražnikov. Temu je treba napraviti konec. In sicer čim prej, tem bolje. V prvi Vrsti se morajo zavedati nemški delavci svojih dolžnosti napram mednarodnemu delavskemu gibanju. Delavci v ententinih državah morajo storiti prav isto. Drugače Postanejo izdajalci svoje sreče, izdajalci delavske armade. V drugič gre po svetu klic ruskega delavstva, ki po-z‘Vlja delavstvo celega sveta na pomoč ruski socialistični domovini, ki je v nevarnosti.
Naše strokovne organizacije.
Zanimiva ie statistika, ki jo je izdala državna strokovna komisija za leto 1917. Vojna je hudo udarila po strokovnih organizacijah. Leta 1913. je bilo v državni strokovni komisiji združenih 428.363 delavcev in delavk, leta 1914. pa le še 415.195 — vi. 1915. je padlo število na 240.681, v 1. 1915. na 177.113, v 1. 1916 celo na 166.937.
V I. 1917. pa sc je vzdignilo število in sicer na 311.068.
V I. 1918. bo najbrže doseženo zopet ono, kar je bilo pred vojno.
V splošnem je tedaj bilo 1. 1915. in 1916. zelo slabo.
V naših krajih prav tako kot drugje. Poučna je statistika za paše dežele.
V letu 1917. je bilo:
lokal, društev 2 1
na Štajerskem .... na Kranjskem .... na Primorskem	....	1
na Koroškem............... 1
v Dalmaciji............... 1
Razvoj od 1. 1914.	do	1917. je tudi zelo poučen. Kaže
podružnic	članov
254	24241
HO	2378
‘29	2456
58	4256
7	82
sledečo sl ko: Članov je bilo :	1. 1914	1915	1916	1917
na Štajerskem .	154:7	13328	12679	24241
na Kranjskem .	17 JU	1229	1073	2378
na Koroškem	36 l	2491	2304	4256
na Primorskem .	424	1741	1371	2456
v Dalmaciji . .	196	55	45	82
Pripominjamo,	da so	naše dežele	1. 1911.,	1912. in
1913. bile na višku,	tako je	n. pr. Dalmacija štela	organiziranih I. 1910.	—	756, I.	1911. -• 827, 1. 1912	933,
Kranjska je n. pr. štela organiziranih leta 1910. — 3145, 1. 1911. —■ 2939,	Prmorska	je imela organiziranih	1. 1910.
—■ 8424, 1. 1911.	—	10.870,	1. 1912. — 9445. Štajerska je
štela I. 1910. — 24.(167, 1. 1911. — 25.620, I. 1912. — 25.974. Koroška je imela I. 1910. — 6283, 1 .1911. — 6578, 1. 1912.
6422.
Zal, da ni statistika v naših deželah tudi po narodnosti urejena. Iti je na vsak način za tem, da se tudi v tem pogledu uredi potrebno.
Po strokah so glavni kader organiziranih: železničarji, kovinarji, rudarji. Na Kranjskem je bilo konec 1. 1917. organiziranih z vsemi pravicami: 1057 železničarjev, 997 kovinarjev; na Štajerskem je bilo 2640 rudarjev, 5895 železničarjev in 9205 kovinarjev. Primorska je imela organiziranih 493 železničarjev in 1070 kovinarjev.
Zanimiva je ta statistika. Za danes podajemo le suhe številke. Prihodnjič sc ozremo še nekoliko v organiza-
Socialni odsevi časa.
V	vojnem času je moral tudi švicarski narod veliko pretrpeti, naravno seveda največ delavstvo. K bremenom vojne priprave je prišlo podraženje življenja in vrhu vsega še utesnitev državljanske svobode. Vse te razmere so povzročale razne izjave in opetovaue stavke. Končno so sklicali splošen delavski kongres, ki naj bi sklepal o načrtu generalnega štrajka iu je sedaj zboroval v Baslu. Pripravljalni odbor je predložil zveznemu svetu zahteve, na katere so deloma točno odgovorili, deloma se pa odgovoru izognili. Zvezni svet je temeljno pritrdil ustanovitvi prehranjevalnega urada, izvršitev istega pa je zadela na prav velike težkoče, iu sc dosedaj še ni posrečilo, najti primerno osebo za to Zvezni svet smatra za samoobsebiumevno, da naj ima delavstvo pri posvetovanju prehranjevalnih vprašanj sedež in glas. Izpremembo pri razdeljevanju živilskih zalog pa treba še proučiti. Izdaja živilskih zalog z uvedbo in določitvijo enotnega blaga in enotnih cen mora po mnenju zveznega sveta priti v poštev le za nekatere vrste živil. Ljudske obleke naj bi se izdelovale po nižjih cenah iz dveh vrst enotnega sukna. Vprašanje o ustanovitvi paritetičnih plačilnih uradov in skrajšanju delovnega časa hoče zvezni svet, preden sc o njih končno izjavi, predložiti mešani komisiji. Pospeševanje stanovanjskih zgradb ne smatra svet kot nalogo zveze, pač pa kot zadevo industrije in občin. Dodatna dragmjska doklada za zvezino osobje naj bi se dovolila. Delovni čas v zvezinih obratih sc more skrajšati le potom revizije zakona. Vodstva vseh državnih obratov so med tem dobila naročilo, da kolikor mogoče olajšujejo v tem zmislu današnje razmere.
Kongres je izrekel, da ni zadovoljen z odgovorom, j Predlog, ki je v deželi zahteval splošno stavko tekom treh dni, je dobil le 48 glasov. Kongres je pa izrazil, potem ko se je s pretežno večino izreke! za obnovo obravnavanja z zvezinim svetom, svojo voljo, da izvede v deželi splošno stavko, če bo treba, disciplinirano z vso odločnostjo, brez vsakršnih izgredov. Poživlja osobje vojaških obratov kakor tudi s samovoljnimi odredbami poklicano vojaštvo, da odpove pokorščino. Sprejet je bil predlog kovinarskih delegatov s 131 proti 119 glasovom, da se postavno določi osemurni delavnik za vse švicarsko delavstvo. K sklepu ugovarja kongres proti krvavemu ugonabljanju finskega proletariata in proti intervencijam vojskujočih se velesil v Rusiji, ki ne pomenjajo ničesar drugega kot boj, s katerim se naj socializem ž njim porazi.
cije same.
V.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
D a n a1 j. 7. avgusta. Uradno se razglaša: V Italiji airtilijoriiskii bojii im spopadi patmullj. V Albaniji so bili itailiijansikii siuiiikii zapacino Begata zavrnjeni. V zgornji diolinli relke DevioM smo zopet znabno napredovali.
v. Sokol.
LISTEK.
Jezua.
(Dalje.)
Sem sin meščanskih staršev. Očeta pa nisem poznal nikdar, ker je umrl šc preden sem prišel na svet. Mati mi pripovedovala, da je bi! dober mož in še boljši oče. '‘oleg mene jc imela mati še dve hčerki, dve moji sestri, e,io dve, eno pa štiri leta starejšo od mene. Kmalu po °£tovi smrti je morala mama oddati trgovino. Sama jc pa "revzela mesto oskrbnice pri nekem benečanskem grofu, ^elala je od zore do mraka za nas, za svoje otroke. Hotela nas je izšolati vse tri, pa se ji ni posrečilo. Ena se-stra se je učila za šiviljo, druga je pa pomagala materi, dokler se ni poročila s človekom iz bogate rodbine, ki je *''l vrhutega šc ostuden pijanček. Jaz sem bil končno namenjen v šole. Izvršil sem res vso gimnazijo in se vpisal v Padovansko vseučilišče. Tedaj sem imel dvajset let. ^a življenje in vse šolske potrebščine je skrbela moja u°bra in skrbna mati. Le kasneje sem si nekaj prislužil s •elovadbo, v kateri sem bil zares mojster. Ce me opazu-
: ješ, boš videl v meni starega telovadca. Dvajset let ma-
i	terinega in sestrinega žrtvovanja. Dvajset let materinega in sestrinega dela zame. To je bila moja bilanca ob dvajsetem letu. Vendar sem bil zadovoljen in sem čakal srčno dne, ko mi bo dana častna naloga, da povrnem sestri in zlasti materi, kar sta storili zame. Kakšno jc bilo naše življenje v teh dvajsetih letih, ne bom govoril. Odreči smo se morali vsemu, vsakemu najtiedolžnejšemu duševnemu vžitkii, vsaki zabavi. Delo in uk. To je bilo vse, kar sta videlj dve sobici, ki sta tvorili poleg kuhinje, naše stanovanjc pri grofu. Pa je bilo vsaj to iu nič si nismo drugega želeli, kakor, da nam ostane ta služba, dokler ne dovršim jaz svoje študije.
Pa jc prišlo drugače. Mojo mater je zadel nekega dne mrtvoud iu je Ostala popolnoma hroma. Cez mesec nas je spoštljivi grof vrgel na cesto. Ravnal je pač tako, kakor je to stara navada aristokratske sodrge. Mati ni bila sposobna za nobeno delo, ker ni mogla hoditi. Sestra jc morala zapustiti delo in sc posvetiti materi in meni popolnoma. Saj mati ni mogla, niti ni smela biti brez človeka, brez duše ob sebi, ki naj bi jo negovala, in jo tolažila. V treh mesecih smo grabili vse materine prihranke dvajsetletnega dela. Jaz nisem hotel nehati s
študijami takorekoč v trenotku, ko smo se vsi nadejali, da jih skoro dokončam in postanem tako koristen sebi m družini. Vedel sem pa takoj, kaj je moja dolžnost. Mati in sestra nista mogli več skrbeti zame, še zase ne. Moral sem se torej vdati misli postranskega zaslužka, ki bi zadoščal vsem trem. Temu bi služila moja spretnost v telovadbi. ln res sem se vpisal v cirkus, kjer so me spre~ jeli radi kot člana telovadne skupine, koji je nedavno izginil drug. V enem letu sem prepotoval s cirkusom skoro vso Italijo in pošiljal domov polovico zaslužka, kar je vendar zadoščalo za mater in sestro, ker je bil moj zaslužek vsekakor dober. Ljudstvo me je aplavdiralo in ravnatelj cirkusa me je imel rad. Jaz sem pa v prostih urah dovrševal svoje zadnje študije. Toda prišla je nesreča tudi do mene in nova nesreča do družine. Kakor da je ležalo nad menoj prokletstvo izgovorjeno na smrtni
Postelji.	■>	čašico
Tu se je Jezua oddahnil in me naprosil *
mamljive pijače. Ko jo je izpil, je sedel znova na so in vprl pogled v tla, kakor da je tam na karnem em tla ku zapisana njegova usoda. Po kratkem	prih.)
ljeval:
Stran 2.
NAPREJ.
Štev. 179.
Bitka na zapadu.
Berlin, 7. avgusta. (Uradno.) Armadna skupim a kraljeviča Rupreiohta: Angleški protinapad južno ceste -Briay=Corbiie se je razbili ipred našimi novimi čritaimii. Ob icnbeh straneh Lyse in ob A vri živahno poiiizivedioivalno delovanje. Seveimoizaipaidmio Mtoimtdidierja se sovražni inaipaid v našem lOIgmjiu mi mogel razviti. Število vjetniikov iz včerajšnjih bojev o'b Som-mi se je zvtišalo na 220 mož. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: V jutnanjfih uraili ob Vesli delni niapaldi. Vzhodno Fiismesa smo pri siuinlkn čez Veslo uijeili večje število Firanoo-ziov. Proti večeru naraščajoč aiPtiiijerijskii ogeni, kateremu so ob obeh .straneh sledili miačnli in-f arterijski napadi. Vsi napadi so bili deloma v topniškem ogmlu. dietama v pnotiisunkih zavrnjeni.
Zračni napad na angleško obal.
B e r il ;i n , 7. avgusta. Neka naših zračnih fiotiilj .je pod vodstvom fregatnega kapitana Sitrasserja v.noči od 6. do 7. avgusta napadla vzhodno obal srednje Anglije ter z vidmiim u-spehom bombardirala Norwich, Boston in utrdbe ob izlivu reke Humiber. S hrabro posadko vodilnega zrakoplova je v zračnem boju tudi njen voditelj našel častno smrt. Vse druge zračne ladje, ki so se udeležile boja so «e vkljub ljutim protinapadom vrnile nepoškodovane.
Avstralci v vojni.
Ber in, 7. avgusta. Holandski listi jav-liaio iz poročila eenerala Monasha, da več avstralskih polkov sploh me obstoji več. Osem odstotke/ avstralskega prebivalstva stoji_ pod o-rožjem. Padlo je dosleii 49.000 miož, ranjenih pa je 133.000 mož.
Foch — francoski maršal
Pariz, 7. avgusta. (Agence Havas.) Ministrski svet je podelil generalk Fochu čast francoskega maršala ter je generala Petaina odlikoval z vojaško medaljo.
Vesti iz Rusije.
Obramba proti vojni. Sovjetje stoje v junaškem boju proti voijni, v katero hočejo ail-i-'iranci zopeit potisniti ruki narod. V sovjetskem časopisju prihaja protiobramba krepko do izraza. \ prvi številki novega lista »Mir«, organa paoitistov, beremo: Izmučeni vsled triileitneiga nezmiselnega boja in notranjih zmešnjav, mi-smo v stanu, da bi vplivali na svetio in odločno misel nadaljevanja vojne vseh Moizoiflčnih Wi1-soinov, železnih Hindenburgiov, trd oglavih Lloyd Georgeov in histeričnih Clemenceauejov. Toda braniti se smemo zoper vojno, v katero nas hočejo zopet vplesti. Zopet stojimo tik nove volne za tuje prekmurske koristi. Ni težko sprevideti kakšne posledice utegne limeti nova vojna za stradajočo, obubožano jim razcepljeno Rusijo; z ozirom na te strašne perspektive mora odločno izjaviti: Ruske roke so že dovolj hodile po kostanj za svoje sovražnike, sedaj pa so rjjiii roke obžgane lin našo dušo žeja po miru in počitku.
Trockij o padcu Aehancelska. Iz Moskve, 6. avgusta, se brzojavno poroča: Uradno se razglaša, da so Angleži zasedli Arhangelsk. Vojni minister Trockij objavlja ob te) priliki ukaz, ki pravi: Okolnosti, pod katerimi so zapustili začasno Arhangelsk, dokazujejo, da nekateri zastopniki krajevnih sovjetov nikakor nimajo onih sposobnosti, ki so neobhodno potrebne za take funkcionarje na uradnih mestih, namreč energije in odločnosti. Zopet se je izkazalo, da imamo zastopnike sovjetov, ki ob prvi nevarnosti zbeže ter mislijo, da je rešitev lastnega življenja njih poglavitna naloga. Ti subjekti nimajo ničesar skupnega z revolucijo. Vsak zastopnik sovjetov, ki zapusti svoje mesto, ne da bi bil stor.l vse kar je treba za obrambo, je zločinec, ki ga je kaznovati s smrtjo. Ukazujem, da se takoj aretirajo vsi oni člani sovjeta iz Arhangelska, ki jih je smatrati po zanesljivem materialu kot dezerterje in da jih je kot take oddati revolucijskemu tribunalu.
Boji za Arhangelsk. Arhangelsk, 5. avgusta. Reuterjev urad poroča: Boljševikii, ki so dobili ojačenja, so preteklo noč zasedli Ca-kogorod, bližnjo postajo Arhangelska, a so bili od bele garde zopet pregnani. V raznih krajih Miurmanske je izbruhni upor protii boljševi-korn. Glasom došlih poročil so se tri rečne ladje potopile; boljševiška posadka je utonila.
Aretacija ententnih zastopnikov. Moskovska »lzvest-ja« poročajo, da je bilo v Moskvi aretiranih nekaj odličnih zastopnikov angleške in francoske buržoaziie. V z\e zi s prodiranjem Angležev in Francozov v murmanskem ozemlju so bili aretirani tudi nekateri francoski in srbski častil ki, katerih delovanje se ie zdelo sovjetski ^vladi sumljivo.
Kamenjev zopet na svobodi. Med rusko in finsko vlado se je dosegel sporazum, vsled katerega so bili ruski državljani, ki so iz političnih razlogov bili uu finskem aretovani, takoj izpuščeni na svobodo, med drugimi tudi Kamenjev. Nasprotno so tudi v Rusiji izpuščeni politični finski aretovauci. Izpuščeni aretovanci so se izmenjali na postaji Bjeloostrov.
Ukrepi Trockega. Petrograd 7. avgusta. Vsied ruskega komisarja Trockega so se v Petrogradu pomnožile patrulje in straže. Na češko-slovaško fronto so odposlana odtod ojačanja Boljševliško časopisje objavlja oklic, ki pozivi je ma obrambo socialistične domovine. Ruideča armada je izdala oklic bivšim podčastnikom letnikov 1893 do 1895 v gubernijah Petrograd, Moskva in Vladimir. V Arhangelsku, Volov.di in drugih mestih je bilo proglašeno obsedno stanje. Vsi komunisti so poklicani pod o-rožje Inozemci morajo omenjena mesta v 24 urah zapustiti.
Sibirija. Moskva, 7. avgusta. Začasna sibirska vlada izjavlja v noti, poslani zastopnikom entente, da je v zvezi s sibirsko dumo ona odgovorna za usodo Sibirije, da se smatra glede odnosa jev z vnanjimi državami za popolnem svbodno in neodvisno in da torej odslej molbena druga oblast nima pravice, nastopati poleg sibirske vlade aM prevzemati obveznosti
v	imenu Sibirije.
Bo? proti ententi. Pariz, 7. avgusta. Ra-diotelegrafičmim potom se iz Moisikve poroča, da je sovjetska vlada poklicala pod orožje vse letnike od 1893* do 1897 vseh veiikoruskih in 1)eloruskili gubernijah.
Piotiievolucija na jugu. Kijev , 7. avgusta. V kubanski pokrajini je general Deniikin potisnil boljševike v ozki prostor 1 aiinain=Je-kater.nodar=Tuaose. Novočerkask je še v rokah boljšovilvov. Kiievski časopisi poročajo, da se veliko ustavodajna skupščina donskih kozakov dne 15. avgusta sestane v Novočeinkas
Angleži v Vladivostoku. V 1 a d i v o s t o k, (i. avgusta. Danes so se v Vladivostoku izkrcale angleške čete.	,
Brzojavni promet ined Rusijo in Anglijo ustavljen.
Ruski listi javljajo, da je sovjetska vlada ustavila zasebni brzojavni promet med Rusijo in Anglijo.
Masaryk v Vladivostoku. Moskva. 7 avgusta. »Izvestija« poročajo, da je profesor Masarvk iz Amerike dospel v Vladivostok, o. koder odpotuje v Samaro._______________________________
Politični pregled.
— Zasedanje parlamenta za dva dni. Večni fiskalist poslanec dr. Steinvvender je uganil, da bi b.lo dobro sklicati sredi septembra parlament, pa le za dva dni, le v ta namen, da reši vlada davčne predloge. Nemške me-ščanskes tranke nimajo proti temu seve ničesar, agrarci zahtevajo samo to, da bi bilo to zasedanje kai le mogoče kratko. — Zdi se nam, da takok omodno ne bo mogla ravnati uiti vlada, niti njeni prijatelji.
— Za 24 milijard bankovcev. Avstro-ogrska banka razglaša, da je izdaja bankovcev z novejšimi krediti dosegla že svoto 24 milijard kron.
— Naši industrilski izdelki za Ukrajino. Kijevski listi poročajo, da odpotuje v Avstrijo posebna komisija ministrstva za prehrano, da si ogleda tovarne za poljedelske stroje, nakupi za Ukrajino potrebnih strojev ter ugotovi nakupne pogoje tudi za bodočnost.
Hrvati proti VVekerleju. Izvrševalni odbor nrvat-sko-srbske koalicije se je v pondeljek sestal na sejo, na kateri se je razpravljalo o odgovoru, ki ga o po ‘ vatska delegacija v ogrskem državnem zboru z ozirom na protihrvatske izjave ministrskega predsednika dr. \\ e-
kerleja in poslanca Barthe.
Ogrska in naša prehrana. Na predvčerajšnji sen ogrske poslanske zbornice je minister za ljudsko prehrano princ VVindischgratz odgovoril na interpelac.jo grofa Tisze o prehrani. Naše včerajšnje brzojavno poročilo spo-polnjujemo s sledečimi podatki: Z ozirom na pritožbe avstrijske vlade, da je Ogrska prefnalo pomagala Avstr.)., se je minister skliceval na to, da oskrbuje Ogrska hrano za celo armado. Za prebivalstvo v Avstriji da res m b mogoče dati veliko žita, to pa zaradi slabe letine. V mi je Ogrska pridelala po 130 milijonov meterskih stotov /i , lani pa le 90 milijonov. Vendar minister iigotavlia.da^ie le gospodarska politika Ogrske omogočila	*
trajati štiri vojna leta. Tekom vojne je Ogrska dala Avstriji približno 7 milijonov stotov žita, dočitn n je v miru prodala po 20 milijonov stotov žita. Sedaj je minister poskrbel za to, da bo vbodoče Avstrija dobila pomoč v živilih “le proti zameni. Pri tem se vraCuni tudi žito za avstrijski del armade. Princ Wi.idischg.atz je zaključil svoj govor z besedami: Biti si moramo na jasnem, da odločitev v petem letu ni toliko odvisna od vojaških podjeti), kakor od življenjske sposobnosti naših gospodarskih organizacij. Zadnji gnzl.iaj kruha, ki ga imamo, bo odločilen.
— Kaj se godi v Ukrajini? Kakor poroča nek krakovski list, se je v Ukrajini pojavilo izredno močno kmet-1 sko gibanje proti Nemčiji. Posebno močno se čuti to gibanje v kijevski in podolski guberniji. Kmetje so precei dobro organizirani in baje tudi oboroženi. V takih razmerah seveda ni misliti, da bi sc mogla ukrajinska žetev spraviti pod streho, in veleposestniki, ki so se ravno v ta namen vrnili v domovino, so morali svoja posestva zopel zapustiti. V Podoliji so kmetje velik del žetve uničili: Nemško-ukrajinske oblasti so vse ukrenile, da rešijo št ostalo žetev. Polja so zastražena po nemških vojakih, Živina je docela zasežena. Toda vkljub strogim oblstvenin odredbam se uničevanje letošnje žetve nadaljuje.
— Odločitev v letu 1919. Francoski socialistični poslanec Renaudel izvaja v »Humanitč«: Francija ima pr*1' vico vedeti na kakšne razloge opira vlada svoja zagotovila, da bo pomlad leta 1919. prinesla odločiPni preobrat Bila bi velika napaka, vzbujati take nade, samo da st potlači nezadovoljnost zaradi vpoklica 18letnih mladeničev.
-n Prisilno delo v Ruinunlji. Rumunska poslanski zbornica je sprejela zakon, ki predpisuje za železničarje prisilno delo, če bi ne hoteli prostovoljno delati ali Če 1 prostovoljno delo ne zadostovalo.
Kabinet Bratiami pod obtožbo, iz Bukarešta se po-j roča, da je samo bivši ministrskj predsednik Bratiaiin prevzel obtožnico in sprejem potrdil policijskemu uradniku. Vsi ostali ministri so se zatajili. Obtožnica sc jim i« prilepila na vrata njih stanovanj. V inozemstvu se nahajajočim ministrom se obtožnica razglaša v uradnem1 listu.
—- Finci za monarhistično državno obliko. IlelsinsH forški »Svinhufoudbladet« poroča, da je monarhistična j večina finskega deželnega zbora trdno odločena, da vz-j traja na svojem stališču. Od 25 pristašev njladofinskc stranke jih je baje 20 prešlo k monarhistom.
— Masaryk o ciljih Čeho-Siovakov. Profesor Masa-: ryk. ki se mudi v Ameriki, je poslal komisarju za vnanje! zadeve, Čečerinu, brzojavno spomenico, v kateri odločno ugovarja trditvi, da so se Ceho-Slovaki pridružili protirevolucionarnemu gibanju. Kot predsednik češko-slova-| škega narodnega sveta je vsem češko-slovaškim polkom: ukazal, da se ne vtikajo v ruske zadeve. Razoroženju: češko-slovaških čet bi ne nasprotoval, če se jim dovoli ■ svoboden odhod v Francijo.
— Volitve v Luksemburgu. Pri ožjih volitvah v ustavno zbornico luksenburško so bili izvoljeni: 4 socialisti, 3 pristaši stranke prava, 5 liberalcev, 2 ljudska strankarja, 2 neodvisna. Ustavna zbornica je sedaj stavljena takole: 12 socialistov, 23 pristašev stranke prava, 8 liberalcev, 5 ljudskih strankarjev in 5 neodvisnih poslancev.
Italija in zavezniki. Kakor poročajo italijanski listi, ministrski predsednik Orlando ni nadaljeval svojega potovanja iz italijanskega glavnega stana v Pariz k seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta, ki se vrši običaj*10 prve dni vsakega meseca, temveč se je vrnil v Rim, ko je Clemenceauju brzojavno čestital na zavzetju Soisson-sa. V Rimu je napovedan ministrski svet, v katerem bosta ministra za prehrano Crespi in zakladni minister Nitti poročala o uspehih svoje vožnje v Pariz in London. Tozadevna pariška poluradna objava poudarja, da si bosta na podlagi dogovora med Nittijem in francoskim finančnim ministrom Italija in Francoska druga drugi olajševali z medsebojnimi predujmi ukrep o potrebn.il sredstvih in da Francoska dovoli Italiji posojila v svrho primernega olajšanja trgovinskih zvez in vzdržanja italijanskega trga. Sonnina zopet silno napadajo oni italijanski listi, katerih inspiracije navadno prihajajo iz Pariza.
Gospodarska vojjna entente. V poslanski zbornici je vnanji minister Balfour izjavil, da angleška vlada še ni stopila v stik s predsednikom Wilsonom zaradi pariških gospodarskih resolucij. Vsekakor se gopodarska skupnost ne bo izvršila brez privoljenja in udeležbe Združenih držav. Bonar Lav je obenem izjavil, da je prišiti na angleški državni konferenci samo do sporazuma gleda temeljnih načel. Izvedba imperialne varstvcno-carinske politike se more izvršiti šele po vojni.
Mir brez zmage za entento nemogoč. Iz Priitorije v južni Afriki se brzojavno poroča: Prvi minister južnoafriške unije, Botha, izjavlja v oklicu na prebivalstvo unije: Imamo jasen dokaz, da bi bil mir brez zmage t.so-depoln in da bi imel za posledico samo novo, še straš-nejšo vojno.
— Nov vojaški zakon v Ameriki. Obe zbornici ameriškega parlamenta sta sprejeli vojaško predlogo, ki razširja dolžnost vojaškega službovanja od 18. do 45. leta. Vojni tajnik je izračunil, da bo po tem zakonu obvezano k vojaškem uslužbovanju nadaljuj,h 3.398.000 mož.
Dopisi.
Pomemben sklep tržaških italijanskih socialistov.
T r s t, 5. avgusta. 1
V	nedeljo se je vršilo v tržaškem »Delavskem domu« splošno zborovanje italijanskih socialistov. Predmet razprav na tem zborovanju so bile praške slavnosti. Šlo \ je za to, ali odobrava stranka ali ne stališče sod.uga Pittonija, ki je odklon i vabilo čeških socialistov. Raz- j
Stev. 179.
N A P R E J.
Stran 3.
prave med soclriirL 'so bile precej burne in nervozne, vendarle v vseli ozirih stvarne. V glavnem so se udeležili razprav sodruga Pueeherin sodružica Kladnik za udeležbo, sodrugi Catalan,1 Passigli, Tuntar in Giaeomiui proti udeležbi, t. j., ti so odobravali stališče, ki ga je zavzel sodrug Pittoni. Končno je bila sprejeta z večino proti 9 glasom tale od političnega odbora predlagana resolucija, ki jo tukaj ponovno objavljamo:
»Strankino zborovanje odobrava, da je sodrug Fit-toni odklonU vabilo, po katerem naj bi se bil udeležil praških slavnosti v imenu stranke, iti sicer odobrava iz vzrokov, ki jih jo sodrug Pittoni jasno obrazložil v »Lavora--0ru« od 29. maja 1918.«
Nadalje so se izjavili zborovalci soglasno za samoodločbo narodov in proti inkorporaciji Italijanov iz teh Pokrajin v bodočo Jugoslavijo. Kar se tiče konkretne rešitve narodnega vprašanja v teh pokrajinah, bodo razpravljali italijanski sodrugi na bodočem strankinem zborovanju.
Sklep glode na praške slavnosti ni seveda tako ozkega pomena, kakor bi se lahko zdelo na prvi pogled. Gre Pač le za vprašanje, ali so sodrugi za sodelovanje v gotovih, zlasti narodnih, stvareh z drugimi nesocialističnimi strankami ali so proti takemu sodelovanju. Izrekli so se torej proti vsakršnemu sodelovanju in za samostojni nastop stranke. S tern sklepom so ostali principielno in praktično na stališču, ki so ga negovali dosedaj. Zelo nas pa veseli tudi, da bodo italijanski sodrugi na prihodnjem zborovanju razpravljali o konkretnih predlogih glede rešitve narodnega problema v teh pokrajinah. Ker prevladuje med italijanskimi sodrugi mnenje, da morajo stopiti z nami v dogovor (kakor je izrekel tozadevno željo naš Vseslovenski delavski dan) glede teh pokrajin, bo dobro, če prepustimo italijanskim sodrugom, da si pojasnijo to stvar v prvi vrsti v svoji sredi in se bomo, v to svrho, vzdržali vsakršne pisave, ki bi utegnila prejudicirati nji-‘i°ve sklepe. Govorili bomo torej tem raje potem, ko bomo na jasnem o njihovih sklepih. (Op. ured.: Nimamo dvorna, da bodo italijanski sodrugi o narodnem sainood-ločevanju sklepali stvarno in dobrohotno, a kljub temu smatramo, da je primerno razpravljanje o tem vprašanju, ker je še vse premalo jasno, in ga meščanske stranke izrabljajo v svoje namene. Cim več se razpravlja o stvari, tem bolj se okrepi spoznanje in lažji je potem sporazum na podlagi objektivnih razlogov.)
Za razširitev »Napreja«. Piše nam kovinar: Poročilo uprave »Napreja«, da ne sme naš socialno demokratični dnevmk nič več med sodruge-vojake, naj bo opomin vsemu delavstvu. Kar ne smejo drugi, to moramo mi. So-^rugi-delavci! Pojdimo na delo, da pridobimo »Napreju« kar največ naročnikov. Naš Lst nima državnih ali kakih • drugih podpor; živeti mora ob tem, kar mu dajo naročniki. Tudi za tiskovni sklad se malo bolj poorigajmo. Dajmo vsak, kolikor moremo. — I. N,
iz Bohinja. O naši mizer.ji pride malokedaj kaj na '■lan. Delavci pri kopanju bauksita so uboge pare. Tvrdka, ki ji je na čelu g. dr. Tschinkel, plača po 4 do 5 K
dan, dasi bi 12- 13 kron bila komaj dovolj primerna Plača. Seve: delavci so oproščeni vojaške službe. Pod-ietnik to izkorišča. — Gozdarski delavci so enako veliki reveži. Aprovizacija je pod ničlo. Kdor doma kaj ne pridela, je siromak, da je joj. Tudi železničarjem ni veliko ooljše, ali saj nekaj dobijo, dočim smo drugi prav zelo Pritisnjeni ob zid. — Da bi že končala ta nesrečna vojna!
Delavsko gibanje.
izredna doklada za vso v vojni industriji vposlene delavce v lrstu. Kakor poroča »Lavoratore« so se vršila Pogajanja med tržaškim namestnikom, zastopnikom socialnega ministrstva, zastopniki delodajalcev in delavcev, katerih uspeh je bil, da je ministrstvo dovolilo vsem de-lavcem vojne industrije v Trstu izredno dvetedensko doklado, in sicer: Delavci, ki zaslužijo nad 100 kron na te-de». dobe 14 kron, tisti, ki zaslužijo manj kot 100 kroti, tlobe io kron in mladi delavci in vse delavke 10 kron Vsak teden. 1’oleg lega dobe tisti, ki imajo družino še (’ kron na teden za vsakega člana družine. Ta izredna dvatedenska podpora se bo izplačala 9. in 10. t. m.
Stavku v Miljah končana. Kakor smo poročali, so ar-senalski delavci v Miljah stopili v stavko, ker niso dobivali niti tiste malenkosti od aprovizacije, ki jo dobe tr-T ’ l- t0rek.So bila posvetovanja pri namestništvu v rstu, kjer se je ugodilo vsem delavskim zahtevam. Včc-'aj so delavci šli na delo. — Kakor se vidi, je stavka še ^ijboiiše siedslvo tudi ob vojnem času.
Dnevne vesti.
Se no zadostuje! Na fronti je »Naprej« prepove-
to vemo sedaj oiicielno. To pa še ni zadosti, sedaj 'ani list vračajo tudi iz Pulja in iz zasedene Srbije. Ce o šlo tako dalje, kmalu »Napreja« ne bomo smeli Citati 't’ v Ljubljani. Ali smo postali res tako nevarni? No, ? ‘mli smo, šli bomo vse eno svojo pot naprej in če nas ’0(io še tako strašili. Naprain tem šikanam kličemo na nm°č samo eno in to je jugoslovansko zavedno delav-stv°. da nas podpira in »Naprej« razširja, ker je to naše '•ajboljše orožje.
—	Člani »Društva zasebnih uradnikov in uradnic«, ki b.vajo v Ljubljani in še niso prejeli in izpolnili popisnih
pol glede aprovizacijskih kart in razsvetljave ,naj se zglasijo v društveni pisarni pri »Zlatorogu« od (i. do 8. ure zvečer, da dobe dotične pole. Kdor pa je polo že dobil in je še ni vrnil, naj to takoj stori. Društvu je na tem, da čimpreje ugotovi, v koliki meri je zasebno uradništvo upoštevano pri mestni aprovizaciji, zato se vsakemu članu nujno nasvetuje, da polo takoj, natančno in verodostojno izpolni.
— Dr. Lampe pogorel. Včerajšnji občni zbor »Kato-liškga tiskovnega društva« se je vršil ob mnogobrojni udeležbi. Dr. Lampe je poizkušal vreči ves stari odbor in spraviti svoje ljudi vanj. Zmagala pa je kompromisna lista s prelatom Kalanom s skoro dvotretjinsko večino.
— Vrnitev orožja. C. kr policijsko ravnateljstvo v Ljubljani bo v tak n enega meseca svojčas njemu oddano orožje zanesljivim osebam vrnlil-o, če se pismeno 'in utemeljevamo zato prosi. Tozadevne prošnje morajo biti koilkotva-ne s kolekom 2 kron 'in morajo vsebovati tudi številko potrdila o oddanem orožju. Po vložit-
vi	prošenj se bodo stranke 'plisroemim potom pozvale, kdaj je orožje prevzeti.
— Okrajno učiteljsko aprovizacijo osnuje vse učiteljstvo kranjskega okraja v pondeljek, dne 12. avgusta t. 1.
— Smrt v ladjedelnici. V tržaški ladjedelnici je padel kovinarski delavec Anton Gercego osem metrov globoko in se ubil.
— Umor. Dne 3. t. m. je neki ribič v občini Poberž potegnil iz Drave okoli dva meseca starega dečka. Otrok je imel zvezani roki in brez dvorna gre tu za umor.
— Roparski umor na Dunaju. Pred poroto na Dunaju se vrši razprava proti Karlu Frankeju in Emu Davidu, ki ; sta dne 23. maja t. 1. umorila uslužbenko F.arl pri dru- ; žini bančnega ravnatelja barona Vivante. Franke je obtožen, da je usmrtil Julijo Earl s tem, da jo je udaril, dušil in ji prerezal vrat. Emo Davit je obdolžen, da ga jc nagovarjal k zločinu in mu pomagal. Hotela sta se polastiti ročne torbe z dragocenim nakitom in okoli 50.000 K gotovine družine Vivante. Nadalje sta obtožena, da sta oškodovala neki zavarovalni zavod za 1704:44 K, m Da' vit, da je ukradel baronu uro za 1860 K, ktero je Franke skril. Dvorana je polna občinstva
— Na Dunaju zgrade (turško cerkev) mošejo, za katero je daroval cesar 30.000 kron.
— Pet milijonov kron je podedoval nepričakovano bu-dimpeštanski župan dr. Body.
— Trinajstletna žena. V Velikem Bečkereku na Ogr-ksem sc jc te dni poročila Ana Virag z nekim infanteri-stom, ki sc je vrnil s ironte.
— 40 madžarskih otrok je ušlo iz Opatije, kjer so se nahajali na letovišču. Policija jih je izsledila in spravila nazaj v Opatijo. Na vprašanje, zakaj so ušli, so odgovorili, da niso zadovoljni s prehrano. Uradno pa poročajo, da je hrana v letovišču naravnost vzorna in da se otrokom v nobenem oziru ne godi slabo.
— Zakaj ne pride ničesar iz Ukrajine? Dobro poučena »Reiciienb. Zeitung« piše naslednje: V Ukrajini je še mnogo in obilo žita; ne le novih, temveč tudi starih zalog. Kmetje imajo bogate zaloge vseh poljskih pridelkov, vendar so ženo nezaupni in nočejo ničesar prodati. V mnogo slučajih je moralo vojaštvo pri rekvizicijah nastopiti s silo. Ce pa so že naše upravne oblasti spravile skupaj nekaj žita, tedaj so se pokazale zopet druge težkoče; namreč prevozne težkoče. 2e na postaje v največ slučajih ni bilo mogoče 0?) spraviti nabranega žita, vsled pomanjkanja vreč (kar zjokal bi se nad našo upravo! Op. ured.) Ker je vsega tega nedostajalo, so kmetje zmetali kratko in malo pokupljeno in zrekvirirano žito iz svojih žitnic na prosto in tako je bilo pripuščeno dežju in drugim vremenskim neprilikam. Nikdo se ni več brigal za dragoceno blago. Le solnce in dež sta črpala iz njega bogato redilno moč in tako jc vsled svoje izvrstne, nad vse vestne uprave zgubila Avstrija velik del žita, ki jo jc veljal precej lepih milijončkov. Nemci so ravnali drugače. Kmetom so dajali v zameno za žito druge izdelke, in že vsled tega so jim bili kmetje bolj naklonjeni in so jim šli bolj na roko kot pa nam, ki smo jim ponujali in vsiljevali le papir. Seveda so mislili tudi na vozove in vreče: opremljeni ž njimi so šli kupovat. Tudi za novo žetev so se Nemci temeljito pripravili, dočim so storili Avstrijci malo ali pa nič. Omenimo še, da so obdelana polja nemške uprave lepo in vzorno, polja avstrijske uprave pa so zanemarjena in žetev slaba.
— Velika eksplozija se jc pripetila v Syrakuzah v državi Novi Jork. 150 oseb je izgubilo pri tem življenje, veliko število delavcev pa je bilo ranjenih. Škode ie nad milijon dolarjev.
Iz stranke.
Na Štajersko. Dne 25. avgusta se vrši v Celju konferenca sodrugov iz Spodnje Štajerske. Prostor in začetek zborovanja se bo še naznanilo. Priglase za konferenco je vposlati na sodruga J. Pet e jan a, Ljubljana, Uprava »Napreja«.
Na Gordijsko. Konferenca sodrugov na Gorenjskem sc bo vršla v nedeljo, dne I. septembra na Jesenicah. Dnevni red:	1. Poročilo obstoječih krajevnih političnih
organizacij; 2. strankin tisk; 3. gospodarske organizacije.
Deželna konferenca v CelovJii sc vrši v septmbru.
Zadnje vesti.
Nov skupni finančni minister.
Dunaj, 7. avgusta. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo bivši ministrski predsednik dr. von Korber v najkrajšem času imenovan za skupnega finančnega ministra.
Blagovnico za srednji stan.
D u naj, 7. avgusta. Med trgovinskim in finančni n ministrstvom se vrše posvetovanja glede ustanovitve blagovnic (skladišč in prodajalne oblačilnega blaga) za državne uradnike in srednji stan. Projekt se v kratkem izvrši. Blagovnice se ustanove ne le na Dunaju, ampak v vseh večjih mestih Avstrije. Sredstva za podjetje so že zagotovljena.
Umor v hotelu Bristol.
Dunj, 7. avgusta. Dunajsko porotno sodišče je končalo obravnavo proti morilcu Julije Earl v dunajskem hotelu Bristol, Frankeju in proti Davitu, ki je ta umor naročil. Porotniki so potrdili krivdo umora, goljufije in tatvine obeh obtožencev, nakar je izreklo sodišče obsodbo. Morilec Franke je obsojen na 15 let težke ječe, poostrene s postnim dnevom vsako četrtletje, Davita pa je obsodilo sodišče v zmislu zakona na smrt. Zagovornik Davita je prijavil ničnostno pritožbo.
Hrvati za svoje pravice.
Budimpešta, 7. avgusta. Na današnji seji ogrske poslanske zbornice je v imenu hrvatske delegacije govoril poslanec baron R a j a č i č. Opozarjal je, da je bil on še za časa ministrskega predsednika grofa Tisze izgovorjen proti hrvatskim poslancem sum, da so se oni udeleževali veleizdajske gonje. Tozadevno je bil imenovan neki Pašičev spis, na katerem so baje Hrvatje podpisani. Hrvatski ban je v saboru poudaril, da je spis ponarejen. Hrvati so zvesti in se ne udeležujejo veleizdaj. Kar pa se tiče opazk ministrskega predsednika NVekerle-ja v poslanski zbornici o državnih razmerah Ogrske in Hrvatske, je pač njegova izjava v nasprotju s hrvatskimi pravicami. Govornik protestira tudi proti izvajanjem poslanca Barte in pravi, da se bodo Hrvati vedno borili za svoje stare pravice in da sc bodo trudili še za nove. Ministrski predsednik \V e k e r 1 e izjavlja, da je osebna zadeva barona Rajačiea končana, ker mu temeljita preiskava ni mogla ničesar obtežilnega dokazati. Kar se pa tiče drugih izjav Rajačičevih glede ogrsko-hrvatskega Ozmerja, pač niso sposobne, da bi utrdile sporazum in zgodovinske zveze med Ogrsko in Hrvatsko. Poročevalec B a r t a izjavlja, da ne more biti -hrvatskega domobranstva (honveda), ampak samo »kr. ogrski honved«. Opombe Rajačičeve morejo razmerje med Ogrsko in Hrvatsko samo motiti, kakor tudi stremljenje raznih hrvatskih poslancev, ki se trudijo sejati nesporazum. Posl. H u s z a r pravi, da je svoje dni umor v Sarajevu dokazal, da »Narodna obrana« v Belemgradu ni čisto nedolžna. O tem društvu pa so Hrvatje izjavljali, da je neškodljivo mladinsko in športno društvo, dočim so dejstva pokazala, da je zelo nevarno. Mnogo Hrvatov je bilo pri njem udeleženih. Nasprotnih dokazov hrvatski poslanci niso nikoli doprinesli. Potem se je nadaljevala debata o vojaškem oskrbovalnem zakonu. Prihodnja seja jutri.
Maksimalne cene za hotelske sobe.
Budimpešta, 7. avgusta. Uradni list objavlja na-redbo, s katero se določajo maksimalne cene za sobe v hotelih.
Ilelfferich poklican v Berlin.
Berlin, 7. avgusta. Diplomatični zastopnik nemške vlade v Moskvi, državni minister dr. von Helfferich, je poklican v Berlin, da ustmeno poroča o položaju v Rusiji. Helfferich je včeraj odpotoval iz Moskve.
Landsdovvnovi prijatelji na delu.
B e r 1 i n , 7. avgusta. Povodom Landsdo\vnovega pisma so sklicali prijatelji lorda shod, na katerem je bilo to pismo javno prebrano. Predsednik shoda lord Beau-champ je izjavil, da je padlo, glasom omenjenega pisma, doslej v vojni nič manj kot dva milijona mož, m šestina teh žrtev odpade na Anglijo. Novih stroškov je zahtevala vojna šest milijard funtov, od Anglije same eno milijardo. Lo mir, ki ga bodo pripravila pogajanja, more biti zadovoljiv, nasprotno pa ne more približati človeštvo miru nobena sila, ne krvoprclitje, ne bankrot in ne izčrpanje. Govorilo je še več govornikov. Izjavili so, da je bila že večkrat dana prilika, da bf^e stavili predlogi za mirovno konferenco, toda, kako naj se doseže kaka enotnost, ako se preprečijo vsa pogajanja že v kali. Dejalo se je od strani politikov, da z Nemčijo ni mogoče pričeti nobene akcije. Eno vprašanje pa je odločevalno za odkritosrčno pripravljenost pričeti mirovna pogajanja, to je vprašanje zveze narodov; narode, ki pridejo pri mirovnih pogajanjih v poštev, je treba vprašati, so-li pripravljeni na tej podlagi skleniti mir. Priznam, je dejal neki govornik, ('a stoji Anglija danes na istem stališču, na kateiein ie stala spočetka vojne, toda kdo naj premeri vse nedogledne učinke in posledice novega nezir;lseinega nadaljevanja vojne. Kadar je ponudil kdo pameten mirovni predlog, ga je Anglija vedno odbila kot neodkritosrčnega. Glavno je, da obstoja narod pri svoji neovrgljivi pravici in da čim-
Stran 4.
N A P R H J.
Slev. i79.
prej spozna vse pravična mirovne ponudbe in pogoje. Dejalo se je dalje, da je edina pot do iniru, ako je Nemčija uničena. Toda Anglija ima zgled na Irski in lahko spozna, kako nemogoče je, uničiti obstoi celo tako majhnega naroda, kakor je Irska, ki stoji vendar pred durmi Anglije.
Bratianu pod obtžobo.
13 u k a r e š t, 7. avgusta. Poslanska zbornica je pričela danes razpravo o obtožbi proti petero ministrom Bratianovega kabineta. Obtožbo proti ministrskemu predsedniku Bratianu je zbornica soglasno odobrila. Obtoženi ministri so pismeno izjavili, da ne priznavajo zakonitosti današnjega parlamenta.
Skrb za nerešene pokrajine.
Luga no, 7. avgusta. Za pretresanje in posvetovanje raznih vprašanj po vojni je ustanovljenih 27 komisij, med drugimi posebna komisija pod imenom »Problemi speziali per le provinzie irredenti«. Člani te komisije so poleg drugih naslednji bivši avstrijski poslanci: Candussi, Mazzorana, Pitacco, Stefenelli in Zanella, nadalje več občinskih funkcionarjev ter tajnik društva »Lega nazionale«, Tambosi. Članica te komisije je tudi gospa Battisti, vdova poslanca dr. Baltistija, ki je bil zaradi veleizdaje ustreljen.
Dnevni red francoskega strankinega kongresa.
G e n c v e, 7. avgusta. »Humanite« priobča dnevni r.-.l socialističnega letnega kongresa, ki se bo vršil od 6. do 1(). oktobra. Dnevni red bo obsegal poročila vseh komisij, soglasno izjavo o pomenu pojma »narodna obramba«, sestavo minimalnega mirovnega programa, zahtevo po mednarodni konferenci, strankine želje na polju poli-tičnih reform in gospodarske restavracije, boj proti fisku in slednjič notranje strankine zadeve. Na konferenci se bo glasovalo tudi za znani sklep Longucta, ki poživlja socialistične poslance, da gredo v boju za potne liste v svr-ho mednarodne konference celo tako daleč, da odklonijo vojne kredite.
Ameriški socialisti proti vojni.
Bern, 7. avgusta. Kongres ameriške socialistične stranke v Novem Jorku, katerega se je udeležilo tristo delegatov, je sklenil, da postavi za jesenske volitve v senat kolikor mogoče veliko število lastnih kandidatov in je izrekel upanje, da bo žela socialistična stranka v posameznih volilnih okrajih gotovo lepih uspehov. Morris Ilillquit in drugi delegati svare evropske socialiste pred »socialistično komisijo« iz Zedinjenih držav, ki se nahaja sedaj v Parzu. Ta komisija je komisija ameriške vlade in ne ameriških socialistov. Vseh sedem agentov te komisije ni nikdar imelo nikakih stikov z delavskim gibanjem.
Za tiskovni sklad »Napreja« so darovali: Balantič F. nabral v Lokah pri Zagorju 7 K 52 vin., D. J. 10 K, 2k-: črnile 12 K 50 vin.. Avgust Pavlin 21 K, železničarji skupine II. v Ljubljani nabrali 18 K. — Skupaj 69 K 2 vin. V sem darovalcem lepa hvala!
Apr
Za strankin sklad je poslal sodrng V o š a 11 k iz L e š kot saldo starega društva »Vzajemnost« 20 K 21 vin.
rovizacija.
Čebula za L okraj. Stranke I. okraja prejmejo čebulo na nova zelena nakazila za krompir v potek, dne 9. t. m. v telovadnici 1. deške šole na Ledini (Komenskega ulica). Določen je tale red: Od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do' 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 4ol do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 1 K, vse druge stranke po 2 K.
Čebula za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo čebulo na nova zelena nakazila za krompir v soboto, dne 10. t. m. v telovadnici I. deške šole na Ledini (Komenskega ulica). Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. štev. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. štev. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije plačajo kilogram po 1 K, vse druge stranke po 2 K.
Čebula za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 9. t. m. popoldne v telovadnici I. deške šole na Ledini (Komenskega ulica). Določen je tale red: od pol 4. do pol 5. štev. 1 do 200, od pol 5. do pol 6. štev. 201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 1 K, vse druge stranke po 2 K.
g i omarica -ie utonila sedaj pri kopanju, pri Naid-\voirni v Galiciji. Od začetlka vojne je bila na fromti in bila odlikovana za 'hrabrost.
* Vojni kruh pred 2500 leti. Naša preskrba s kruhom ima svoj vzor v času, ki skoro natančneo leži za nami 2500 let, namreč v času obleganja Jeruzalema .O tem se pripoveduje: »Tedaj vzemi s seboj pšenice, ječmena, fižola, leče in deni vse v sod, pa napravi si kruh iz njega, tedaj da tvoja jed, katero naj bi vsak dan jedel, tehtala dvajset vrečic po teži«. Potemtakem mešan kruh, ali kakor danes pravimo, vojni kruh v najboljši obliki! Tudi »racije« so ravnotako uvedli kakor dandanes in teža dnevne porcije se ujema čudno tudi z našo sedanjo preskrbo kruha skoro popolnoma. Težka vrečica je tehtala 16.8 gramov, kar znaša dnevno 535 gramov. Lažja vrečica je tehtala nasprotno 8.4 gramov, kar bi danes zneslo 168 gramov kruha dnevno.
* Koliko ljudi umre na svetu? »Newyorški Sun« poizkuša določiti povprečno dnevno število smrtnih slučajev na vsem svetu. Po njegovem mnenju umre vsako leto 43,800.000 ljudi. Dnevno povprečno število znaša 120.00(1 ljudi. V primeri s tem se morejo imenovati izgube na bojiščih še vedno razmeroma majhne. Na vsakega v boju usmrčenega vojaka pride 32 civilnih oseb, ki umro vsled bolezni, starosti ali nesreče. Izgube, po vojni provzro-četie, predstavljajo dosedaj le deseti del prebivalstva celega sveta in poleg tega bi jih bilo umrlo med temi padlimi skoro gotovo tudi brez vojne tekom zadnjih štirih let.
* Veliko pomanjkanje kruha vlada, po poro čitu »Peifit Painisieine«, v Parizu. Pekarijami ne dajejo več dolločeme množine molke. Večina pekarij je zaprla v nedeljo popoldne svoje trgovine. V gioisitifaah dajejo gostom ile omejenih racijah (piri imais pa niič!) Slabo preskrbljen je zvmačajo na veliko pomanjkanje transportnih s/redistev; trajalo bo de še nekaj dn!i. Srečni Parižani. Se de sedati bodo outnilii, da ni dosti kruha... Mi ipa čutimo to žic tri leta ...
* Dohodki am^rikanskih miljonarjev. Največje dohodke vojnih bogatašev pri nas, ne moremo na nilkaik inaičiin primerjati z dohodki nekaterih ameriških bogatašev. Rekord je dosegel Rockefeller, ki ima, računamo po našem denarju, več ko eno milijardo (tisoč umiljjonioiv) letnih dohodkov. Razume se pa, da ima on kio-t mnogi ljudje, velikanske dohodke iz dajatev za armado. A tudi davki, kii jih plačujejo ti bogataši od svojega dobička, niso majhni. Pariški »Joiurnad« prinaša v svojem nev/ijiotrškem! poročilu višino davkov nekaterih največjidi .amerikam sikih milijonarjev. Na čedu višem stoji petrolejski kiroh Rockefeller, ki ima le od. petroleja 301 mftfcnev dolarjev dohodkov im cd tega mioma plačati 196 milj. diod. davka. Boteim slede: li. C. Fr tok z dohodki 56 milj. dol. in davki 35 milj. delto Game« glc 150 miili. dohodkov :iii 33 mrli j. davka. Aster z dohodki 18 milj. dol. in s 11 milj. davka. Pav-'ki so žeto ‘ViisoM. Toda) trobci ti c pTipioimiiiiJ, ■ j '■ se plača lažje od 2 imfflj. dol. dohodkov 1 mm. dol. davka kot pa 10 dol. davka od 2000 drl. J -hrčkov.
* Kuga na Khajskero. Iz Kitajske prihajajo grozne vesti o razsajanju kuge v tamošnjih krajih. V 10 dneh da je umrlo za kugo nad 20.000 ljudi, a bolnih da je nad sto tisoč.
izdajatelj tn odgovorni urednik 1 o s i p V’ e r e I a n. isk .Dčitefiske tiskarne« v Uunliam
za celo leto za pol leta za četrt leta za en mesec
Našim naročnikom.
Naročnina za »Naprej« je od prvega avgusta 1.1..
K 42 -K 21 —
K 10 50 K 350
Posamezna številka stane 20 vinarjev.
Vsi naročniki, ki imajo naprej plačano naročnino, morajo doplačati primanjkljaj, sicer se jim bo list pošiljal le toliko časa, dokler poteči vplačana zvišana naročnina. Obenem obveščamo vse, da se mora naročnina vedno naprej plačevati.	Upravništvo.
Nadomestilo mila
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse dos!ej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj, t. j. 5 kilogr. K 12, 1 za oj za 10 kg 23 K. Preproda|alei dobe popust pri naročbi ccleg < zah > a z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, I zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno nulo v ra/n h barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Roza b.rve, I zavoj 24 kosov K 8. Razpošilia po povzetju. Pri večjem naročilu naj sc pošl c polovica zneska na mej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. — Izvozno podjetje
M. Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3 III. tel 23-27.
SllSUjG najzanesljiveje sredstvo proti temu je
PARATOL
I • v •
Lnai
domače mazilo,
Ne maže. je brez duha, torej tudi Cez dan uporabno. Velik lončok K 5; rodbinski lonček U 9. PARflTOL-PRAŠEK varuje ohčutljvo kožo. Škatlja stane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paralo! delavnice lekarnarja U!mer,
BUDAPEŠTA VII—II., ROZSA UTCA 21.
ziilre čudovito naglo
STENICE
V/orčtta steklenica 4 K, velika steklen ca 16 K, br zg.dnica 2 i<. Dobiva se povsod Glavna razpošiljal n ira : Lekarna ,$•*”> upanju- (Apoihetce zur Hoffnur.g): Pecs 46, Og sko.
i
na tionti in v z
prodaja založba „Napreja“ knjige in brošure 30"/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub.
Razno.
* Legionarka utonila pri kopanju. Iz Lvova poročajo: Zofija Haifečkova, ukrajinska lp-
Okrajna bolniška blagajna
— v Ljubljani.	:
Pisarna S Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob 1 nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje.
Zdravniki gg- =
Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1. opoldne.
Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska cesta 18.
Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške pomoči se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne,' da dobe nakaznico za zdravnika- brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpolni zdravnik mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v’ nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniscina se izplačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se zaradi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov.	NaČelstVO.