Ljubljana, sobota 16. maja 1925 Poštnina pavšal Irana. Cena 2 Dih ca tzhafa ob 4. »firtral. ga Stane mesečno Din 25-—; sa ino? semstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo ■ Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. «6/1. — Telefon Stev. j*. Močna redakcija: od ig. ure naprej ▼ Knaflovi ul, št s/L — Telefon St 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 UpravnlStvo: LJubljana, Prešernova ulica St 54- — Telefon St. 36. Inseratnl oddelekt Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon £t 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica kt. I. — Celje, Aleksandrova cesta, Račun pri postnem ček. zavodu! Ljubljana St 11.841, - Praha čislo 78.180. Wicn Nr. 105.141. Ljubljana, 15. maja. «5!ovenec» se ie te dni zopet postavil na stališče zagovornika kulturnega napredka in čim večiega svobodnega uveljavljanja vseh individualnosti, ker je pred meseci prosvetni minister Pri-bičevič izdal okrožnico, da se morajo prosvetne ustanove rav-'- po načelu: «Brat je mio. ko.ie vere bio.» Ker naglasa omenjena okrožnica tudi, da je namen liudske izobrazbe. M-*-—'« vse zmote in vsako napačno umevanie dr-žavlianskih pravic in dolžnosti, da se tnora v prosvetnih organizacijah razvijati zavest o potrebi velike, ujedinje-ne domovine, ki sloni na neomejeni ljubezni svoiih sinov in da se mora vcepiti množicam vera. da je velika država edino dovoli močna, da zadosti sv» iim dolžnostim v krogu kulturnih držav. piše škofov list, da hoče PP režim na najbolj brezobziren način izpod-rezati korenine vsemu narodnemu in verskemu kulturnemu življenju Slovencev in našo deželo izpremeniti v enostavno kasarno ter na ta način utrditi v svobodni in demokratični Jugoslaviji režim, kakršnega t>ozna_ v kulturnem oziru samo še boljševiška Rusija. ' Ljudje, ki so bili od nekdaj in so tudi še danes naihuiši nasprotniki svobodne znanosti, ki so na grmadah sežigali slovensko lepo knjigo ter že od nekdaj zatirali vsak svobodni razmah slovenske kulture, so zadnji, ki bi se smeli pokazati kot zagovorniki kulturne svobode in individualnosti. Hinavščina. ki vodi klerikalno časo-pisie v gonii proti prosvetnemu ministrstvu. je videti še večia. če se pomisli na to. da zahteva io klerikalci le za svoje lastne »izobraževalne* organizacije popolno svobodo, da je pa ne prepoznavajo drugim neklerikalnim kulturnim organizacijam. Razen tega vrše z zlorabo vere še naihuiši moralni pritisk na množice z namenom, zabraniti iim čitanie neklerikabih listov in revij ter posečanje neklerikalnih prosvetnih prireditev. Po prižnicah in soovedmeah v cerkvi jn zunai nie ugania politikujoča katoliška duhovščina divjo gonio zoper vsa prosvetna prizadevanj?., ki ne spadajo v okvir klerikane stranke. Da se po-iača cerkveni teror nad zaslepljenim ljudstvom prirejajo po dežel? številne "* tom rekonstrukcije. Na čelu vlade bo slej« koprej ostal Švehla, ki uživa pri vseh stran« kah velik ugled. -3©- Zastoj v pogajanjih z Grčijo Beograd. 15. maja, p. Kakor doznava vaš dopisnik, so pogajanja o prijateljskem paktu z Grčijo zastala, ker naša vlada zahteva, da se prej rešijo važna vprašanja, ki so odprta med našo in grško državo, kakor n. or. vprašanje solunske cone in vprašanje orientske železnice. Nas protest v Sofiji Radi vpada bolgarske tolpe. Beograd. 15. maia. p. Povodom vpada bolgarskih banditov pri Negotinu. je ministrstvo za notranje stvari izvedlo preiskavo in dognalo, da so bili napadalci oblečeni v uniformo regularnih bolgarskih čet ter da je krivda na strani bolgarskih obmejnih oblasti. Zato bo naš poslanik v Sofiji gospod Rakič izročil energičen protest in zahteval zadoščenje. Pred ureditvijo francosko-ameriških dolgov Pariz. 15. maja s. Na današnjem ministrskem svetu sta dobila zunanji minister Bri-and fci finančni minister specijelne naloge radi ureditve vprašanja medzavezniških dolgov. Ta sklep ministrskega sveta je v rvez: 7 opetovanlmi razgovori ameriškega poslanika v Parizu Herricka, s katerim so Pamlevc. Briand in Caiilaux konferirali o možnosti ameriško-francoske konterence, ki naj b; upostavila kontakt med Francijo :n Ameriko glede vprašanja vojnih dolgov. Pogreb umorjenega Panice Dunaj. 15. maja. s. Iz dunajske splošne bolnice se je danes vršil pogreb umorjenega macedonskega voditelja Todora Panice. Na krsto sta bila položena dva venca, med njimi eden od društva macedonskih dijakov na Dunaju z napisom: ^-Velikemu maccdon-skemu revolucionarju Panici!* Truplo ie bilo po grško - pravoslavnem obredu blagoslovljeno ter prepeljano na centralno pokopališče. Hindenburg in Anglija London. 15. maia. a. Kljub dogovoru, da bodo velesile glede formelnih čestitk prezrle prihod Hindenburga na predsedniško mesto, poroča sedai diplomatski sotrudnik «Daily Telegrapha*. da je angleška vlada prejela oficijelno naznanilo o nstoličenju Hindenburga in da bo tndi odgovorila nanj ter izrekla tudi svoje običajne čestitke. Isti poročevalec javlja tudi. da so zadnje Hindenburgove izjave napravile v Londonu zelo ugoden vtis. Pripoveduje se namreč, da ie Hindenburg pred ustoličenjem trikrat prečita! weimarsko ustavo in se končno izjavil napram svojemu tajniku, češ, ta listava vendar ni tako slaba . . . Chamberlam odstopi? London, 15. maja. s. «Daily» News» prinašajo v nedoločeni obliki in na manj vidnem mestu poročilo, da je včeraj krožila govorica, da bo min:ster za zuaanjc zadeve Chambcrlain odstopil. List dostavlja, da bi bilo to, če bi se zgodilo, pripisati sam« zdravstvenem stanju Chatuber.-zi-r.a, ce oa političnim vzTokom, Pucelj obrača, Prepeluh obrne Glasilo slov. radičevcev izjavlja, da bo najnovejša »slovenska fronta republikanska in protisrbska. Naši čitatelji vedo. kako so na nas navalili g. Puceli in njegovi tovariši, ko smo komentirali njihovo najnovejšo akcijo kot opasen eksperiment z našega občenarodnega in naprednega pa tudi še posebej s slovenskega stališča. Da je bila naša sodba pravilna, to v polni meri potrjuje sam zaveznik g. Puclja. voditelj SSR g. Prepeluh. Medtem namreč skuša g. Pucelj v glasilu SKS ublažiti porazni vtis. ki ga je napravil sklep njegovega sodelovanja s slovenskimi radičevci. češ, da gre pri njegovi najnovejši metamorfozi samo za olajšanje izvedbe poštenega sporazuma med Srbi. Hrvati in Slovenci, naglaša slovensko glasilo radičevcev »Slov. republikanec* ponovno, da se morajo slovenski kmetie in delavci organizirati le v federativni republiki in da so radičevci priznali le dejanski obstoj sedanje dinastije, vidovdanske ustave in parlamenta v Beogradu, ne pa njihove upravičenosti, kakor priznavajo n. pr. tudi dež. kadar dežuje, kar pa vendar ne pomeni zahteve po stalnem deževju. •Slov. republikanec® poudarja, da nameravajo slovenski radičevci v zvezi s Hrvati doseči preureditev države v fe-derativno-republikanskem smislu, počasi od stopinje do stopinje in da se v tem pogledu razlikujejo samo v toliko od komunistov, ker ne maralo uporabljati revolucijonarnih metod. Slovenski radičevci naglašajo. da ne morejo in ne smejo ničesar popustiti od svojega ce- lotnega programa. Menimo, da je to dovoli jasno in točno povedano. Kako naj bo na tei podlagi, na katero se sedaj postavlja tudi Pucelj s svojo ožjo gardo v zvezi s Prepeluhovimi radičevci, mogoč, pošten in trajen sporazum med Hrvati in Slovenci na eni strani ter Srbi na drugi strani, ako ie znano, da Srbi in z njimi velik del Slovencev in Hrvatov principijelno odklanjajo reoublikanstvo in federativno ureditev države in da od principa državnega in narodnega edinstva ne bodo odnehali? «Slov. republikanec« piše o «novi slovenski fronti* republikancev in Puc-ljevih zapeljancev ter obenem nasrlaša. da ne opuščajo slovenski radičevci svojega dosedanjega načelnega stališ*", s čemer hoče g. Prepeluh nač povedati, da je moral z. Puceli odnehati od dosedanjih načel SKS. Ker ie jasno raz<*'d-no iz dosedanje pisave »Slov. republikanca«. da je ta nova slovenska fronta protisrbska. je logično, da g. Prepeluh postavlja tudi g. Puclja na protisrbsko stališče. To pa ie v direktnem nasprotju s trditvami g. Puclja v njegovem osebnem glasilu, da gre za »pošten sporazum* med Srbi, Hrvati in Slovenci. V ostalem nai še opozorimo, da si g. Prepeluh lasti zaslugo, da je spravil SKS pod radičevsko komando in da izrecno poudarja, da je čili g. Puclja in njegovih tovarišev isti kakor slovenskih radičevcev. Trocki - reaktiviran Podoba je, kakor da se nahaja Rusiia znova na preobratu. Tik pred zborovanjem kongresa sovjetske Unije so se znova izdatno razširile možnosti svobodnega. individualnega gospodarskega ndejstvovanfa, proglasila se svoboda trgovine in odprla prosta pot svobodnemu bankarstvu. Videti je. kakor da se pripravlia nova ekonomska politika, slična oni pred tremi leti. Naposled pa so moskovski voditelji poklicali nazaj v centralo Trockega, ki je veljal nedavno kot nainevarneiša oseba v komunistični stranki, mož. zoper katerega je oficiialna stranka otvorlla naisrdi-teišo časopisno in osebno polemiko ter prooagando. češ. da izdaja leninizem in ga vodi v buržuisko smer. Trocki se vrača v Moskvo in celo na eno vodilnih mest, ki mu ga odstopi Kamenjev, eden izmed treh glavnih njegovih nasprotnikov. Morda ie danes še prezgodaj, da bi se pravilno ocenil povratek Trockega v Moskvo. Mnogi ga komentirajo že sedaj, in sicer kot znak, da se pravoverna, ekstremistična bol deviška stru-ja odvrača od svoje ekskluzivne smeri ter se povrača na desno, kamor je težil ves zadnji čas Trocki. Sicer to ni povsem novo. zakai svoboda trgovine se ie v sovjetski Rusiii proglasila zdai že tretjič. Vendar povratek Trockega, ki je zmerno ali celo kompromisno politiko tako izrazito zapisal v svoj program, vendar ne more biti samo epizoda. Položaj sovjetske Rusije se zares tekom zadnjega leta ni izbob'šal. Gospodarsko se Rusija sedaj še ne more popraviti, ker ii manjka predvsem vnanje-ga posojila. Z Anglijo .ie nastopilo, oso-bito po krivdi glavnih nasprotnikov Trockega, to je znamenitega triumvira-ta Zinovjeva, Kamenjeva in Stalina, tako nesoglasje, da o posojilu snloh ne more biti govora. Pogajanja s Francijo tudi še niso dovedla do usoeha in kluib naklonjenosti sedanje francoske vlade nikakor še ni gotovo, če bodo. O Ameriki in nieni pomoči ne more biti govora, ker je sedai v Wash'ngtonu zooet parola: nikakega kompromisa z boliševiki Komisar za finance. Sokolnikov, je reke! letošnjo zimo. da ako se boljše-vikom ne posreči doseči vnaniega po-soiila do aprila, postane noložai kritičen. Notranje posojilo, ki ;e po sovjetskih virih zelo dobro uspelo. pa predstavlja vendarle samo majhno vsoto. Nasprotje med vasjo, med kmetom m boljše viško vlado se ni izboljšalo; zmanišanie komunističnega pritiska, ki so ga oficiialno proglasile sovjetske oblasti, ni moglo odstraniti nezauoama med kmetskimi volilci naoram sovje-tom. Vsi sovjetski teoretiki pa trdijo, da ie iskreno soglašanie kmeta s komunistično vlado temelj in — predpogoj pro-speriraniu sovjetskega sistema. In naoosled bolišev'ška vnanja politika. glede katere ie bila kritika Trockega najostr^iša in ki ga je lani naiboli pokopala. Čičerin lahko še v lepšjh eks-pozeiih očrta mednarodni politični položaj. tega Pa vendarle ne more trd'ti. da se ie svet približal smotrom boliše-viške politike, svetovni revoluciji. Kliub vsemu je faktično sovjetska Rusija danes še vedno izolirana, kar pa je še važnejše: delo tretje internacijo-nale. ki je vendar glavni up Moskve, se ne more hvaliti z uspehi. Atentati v Bolgariji, če res plod moskovske inici-iative. so orei neuspeh kot uspeh za komunizem, drugod pa uspehov nt Kdo more po izvolitvi Hindenburga se govoriti, da obstoja v Nemčiji komunistična opasnost. Komu listi morejo s skrajnimi terorističnimi akti vznemirjati jugovzhpdni kot Evrope, toda kljub temu lahko danes trdimo, da ie danes komunizem v Evropi premagana onas-nost in da se vrši sedai odločilna borba povsod med drugimi struiami. ki so vse zmerneiše od komunizma. To bo morala tretia internaciionala upoštevati prej ali slei. spremeniti svojo taktiko in kratkomalo sebi sami pravico do ob-stoia. Tega seveda od nie ne pričakujemo. toda nikakor s! ni mogoče po-vratka Trockega označiti drugače, kot da je — zaokret na tudi za tretv* internaciionalo. Sa? ii ie zadnjič Trocki z vso odločnostjo očital, da s svojim izzivalnem. s svojo nesriosobnostto sproti kvari vse uspehe, ki !ih pribori ru«*a diplomacija za sovjetsko državno korist. Trocki je energična in ambicijoz-na osebnost, on se hoče vedno ndej-stvovati v polni meri in z tisnphom: ni si mosjoče misliti, d* ne bi krifz^nl bolišev<šVe i• ■v«" skovalo samo 67 miliM.. 5., '/28, 9. Kot prihodnjo senza-ciio prinašamo: . . . . TAMARA Vsi ki so jo videli so nolni hvale, ker mlada in temperamentna LYA DE PUTTI nas v tem filmu s svojo imenitno igro naravnost očara. — Krasni naravni posnetki iz divne Bosne so občudovanja viedni. Vse to samo še danes in jutri. Oiga Knipper-Cehova r rvakinja moskovskega teatra Hudožestvenikov kot NORA v istoimeni lbsenovi drami. Kulturni pregled 45 pacijentov. Prošnje za sprejem v zdravilišče ie nasloviti na g. velikega župana ljubljanske oblasti, oddelek za soc. politiko, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Informacije pa se dobe tudi pri Udruženju vojnih invalidov v Ljubljani, posameznih podružnicah istega ter pri upraviteljstvu zavoda. Upamo, da bodo invalidi znali upoštevati nudeno iim pomoč v polni meri. Ick. Razstavo v vseh prostorih ima v nedeljo 17. maja 22-1 P. SUlagdič Oglejte si! _ Oglejte sil Poneverba na beograjski posti Lopov vrnil denar. Včerai smo poročali, da je na beograjski glavni pošti izginilo uradno denarno pismo v vrednosti 87.000 Din. katero je dostavila beograjski glavni pošti smederevska pošta. Takoj po odkritju poneverbe .ie bilo aretiranih sedem uradnikov in uradnic, vendar pa preiskava ni mogla dognati krivca. V aferi pa je nastopilo včeraj nepričakovano izredno presenečenje. Neznani lopov ali njegov sokrivec je namreč tele-fonično obvestil glavno pošto, kie se nahaia denar izginulega denarnega pisma. Ob pol 7. zjutraj je krepak moški glas iz telefonske številke 1125 (govorilnica na glavni pošti) vprašal poštnega uradnika Prvuloviča. ali je upravnik pošte v uradu. — cPovejte takoj unrav-niku,» je dodal nepoznani človek. ^*da se nahaja ono pismo v noštni skrinjici na zidu med delavnico Živana Todoro-viča in kavarno Zadužbino.* — «Toda za božjo voljo, o katerem pismu pa govorite ?» — «To vas čisto nič ne briga.* je nadalieval neznanec. povejte samo upravniku, on že ve. za katero pismo gre.» Po teh besedah je neznanec naglo zaprl telefon, še predno ga je mogel Prvulovič vprašati, kdo je in kako se piše. Poskušal ga je vnovič priklicati in ie zvonil, toda zaman. Ko ie prišel upravnik v urad. mu je Prvulovič takoj naznanil svoi razgovor z neznanim človekom. Pripomnil je. da je nepoznanec odločno vztrajal na tem, da se nahaja v skrinjici na zidu pri kavarni Zadužbine neko pismo, katero, to upravnik Hadžič že ve. Poštni upravnik Hadžič. ki je včeraj prišel v svrho preiskave zelo zgodaj v urad. v prvem trenutku ni mogel verjeti. da bi bilo to. kar mu je pripovedoval Prvulovič, resnica. Mislil je. da gre samo za kako šalo. Toda ob 8. donol-dne je neznanec z neke druge telefonske številke vnovič telefoniral in ponovil svojo izjavo glede izginulega denarnega pisma. Šele na to se ie poštni upravnik odločil, da odpre poštno skrinjico in se prepriča, ali se v resnici nahaja v njej denarno nismo, kakor ie naznanil neznanec. Odšel je skupno s kontrolorjem in enim slngo. odprl poštno skrinjico ter vzel s seboj vsa -'"srna. Ko je v pisarni pregledoval pošto, je med ostalimi pismi našel tri zavitke, povezane z belo nitjo. V teh zavitkih je bilo okoli 70.0«) Din brez vsakega naznanila. Sodišče je radi pomanjkanja dokazov že včeraj zvečer izpustilo vse aretirane osebe, vendar na se preiskava še vedno nadaljuje. Dosedaj sc še ni moglo ugotoviti, kdo je ukrade! denarno pošiljatev in tudi nikdo ne ve. kdo Olga Knipper-Cehova Slovita prvakinja moskovskega teatTa HndoicR^en^OT kot NORA ELITNI KINO Matica 18. v. bi bil ona oseba, ki se je javila tele-fonično in sporočila, kie se nahaja denar. Preiskava bo morala tudi dognati, ali je v afero zapletena samo ena oseba, ali pa je morda več krivcev, kar je vsekakor verjetnejše. Učiteljski tečaj za ročna dela Oblastni odbor Pomladk.i društva Rdeče« ga križa v Ljubljani priredi v velikih počit« nicam, in sicer od 13. julija do 14. avgusta učtejski tečaj za ročna dela Pomladka dru« štva Rdečega križa za 40 udeležnikov. Tečaj se bo vršil na tehnični srednji šoli v Ljubljani in bo obsegal: I. splošni tečaj, II. strokovni tečaj in III. teoretični tečaj. I. V splošnem tečaju se bo poučevalo: mo> deliranjc. Izrezovanje, lepljenje, zgibanje in druga dela iz papirja in lepenke. II. Stro« kovni tečaji bodo za: 1. kartonažo in knjigo, veštvo, 2. pletarstvo. 3. mizarstvo v zvezi s strugarstvom in rezbarstvom. Vsak udelež* nik si bo izbral eno izmed imenovanih strok. III. Teoretični del tečaja bo obsegal preda« vanja o metodiki in pomenu delovne šole, o higiieni, o Pomladku Rdečega križa i. dr. Udeležniki tečaja bodo stanovali v Akadem skem kolegiju. Kolodvorska ulica št. 12, proti odškodnini mesečnih 100 (sto) Din za vsakega. Hrano bodo imeli ali privatno ali v uradniški menzi na lastne stroške. Pouk bo brezplačen; le za nabavo materjfiia, ki je po* treben za delavnico, bo treba plačati 200 (dvesto) Din: zato pa ostanejo vsi izdelki last tistega, ki jih izdela. Prispevke za ma« terijal in za stanovanje je plačati najkasneje ob vstopu v tečaj. Učitelji (učiteljice), ki sc žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziro« ma prijave z navedbo stroke na oblastni od« bor Pomladka društva Rdečega križa v Ljubljani do 31. maja. V prošnji, oziroma prijavi je navesti tudi železniško postajo, odkoder se potuje, ker se bo ministrstvo za promet naprosilo za brezplačno voznino. Na pozneje došle prošnje, oziroma prijave se ne bo oziralo. O sprejemu se bodo dotičniki posebej obvestili. Zbero naj se dne 13. julija ob 8. dopoldne v delavnici ca tehniški sred* nji šoli v Ljubljani. Gledališki repertoarji. Ljubljanska drama Sobota, 16.: Zaprto Nedelja, 17.: Zaprto. Ljubljanska opera Sobota. 16.: ob pol 8.: Hudožestveniki: «Na dnu» Izv Nedelja, 17.: ob pol 8.: Hudožestveniki: «Ženitev» Izv. Pondeljek, 18.: Zaprto. Torek. 19.: ob pol 8.: Hudožestveniki: «Me« deja». Izv. Mariborsko gledališče Sobota, 16.: <*Hamlet». Premijera. Gostovanje Hudožestvenikov v Ljubljani se prične danes v soboto zvečer. Kot prva predstava se uprizori ruska slika v štirih dejanjjh »Na dnn«, katero je napisal Maksim Gorkij. V njej nastopajo vsi naj-boliši predstavniki te grupe pod vodstvom režiserja Masaiitinova. V nedeljo se uprizori velezabavna Gogoljeva komedija^v 3. dejanjih »Ženitev« ravnotako v režiji .Masaiitinova. Občinstvo opozarjamo, da je pre-cei obširna vsebina tiskana na gledaliških letakih, ki so v predprodaji pri gledališki blagajni m v veži opernega gledališča. Vstopnic je še dovolj na razpolago in so v predprodaji pri dnevni blagajni • v operi. Prodajajo se tudi posamezni ložni sedeži. Pri matineji Hudožestvenikov v Ljubljani v nedeljo dne 17. maja ob 11. nastopijo gg. Grejčeva, Krasnopoljska-ia, Križanov-skaja, Bakšejev, Komisarov, Masalitinov, Pavlov, Šarov, Tamirov, Vyrubov z izbranimi točkami svojega repertoarja. V pevskih točkah nastopi g. Sevastijanov, bivši član ruskih Imperatorskih gledališč. Pred-prodaja vstopnic pri blagajni kina Matica in v pisarni Hribar. Aleksadrova 8 (preje Pntnik). K vsebini Cesar Franckovesa oratorfla »Osmero blagrov«. V zadnji notici smo navedli vsebino Prologa, m. IV. in VIII. blag-ra V. blagor »Blagor usmiljenim, ker nsmi-Ijenje bodo dosegli' ima sledečo vsebino: Pripovedovalec tenor-sok) opisuje kako premaga zlo slabotnega človeka. Zlo pobije vse k tlom kakor viharna toča žito. Človek je proti njemu skoraj brez moči. Oglasi se zbor zemijanov, ki prosi Boga, da kaznuje vse sovražnike človeštva. Kristus pa pravi, da mora človek svojim bratom !e odpušča- Dopisi D. M. V POLJU. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi po daljšem odmoru v nedeljo dne 17. maja v tovarniški restavraciji ob 8. uri zvečer koncert s prav pestrim spo redom. Omenimo naj le točke: Aljaž: Domovini, Lajovic: Pastirčki, Adamič: Uspavanka. Krek: Pogovor z domom, Doktorič: Goriške trte in še nekaj drugih na novo na-študiranih pesmi. Da zamore naš sokoiski pevski zbor nastopiti s tem dokaj težkim programom, gre glavna zasluga neumornemu in požrtvovalnemu pevovodji učitelju g. E. Svari, ki žrtvuje ves svoj prosti čas pouku naš:h pevcev in pevk. Dolžnost nas vseh. ki ljubimo petje in ki vemo ceniti kulturno delovanje našega Sokola je. da se mu oddolžimo s tein, da posetimo koncert pol-noštevilno. VRHNIKA. Vrhniška gasilska župa le na občnem zboru dne 10. maja soglasno ime novala častnim članom župe starosto jugoslovenske gasilske zveze tov. Frana Bar-Ieta za neprecenljive zasluge v organizaciji gasilstva. LJUBNO NA GORENJSKEM. Vse prijatelje neprisiljene zabave vabi prostev. gasilno društvo v Ljubnem, Gorenjsko na svojo veselico, ki bo dne 24. maja. 1011 HRASTNIK. Pri nas je umrl v sredo popoldne v visoki starosti g. Vinko Šentjurc. oče ravnatelja meščanske šole v Slovenj-gradcu g. Ferd. Šentjurca ter tast uradnika celjske Posojilnice g. Jerina. Pokojnik je bil kremenit napreden značaj, kakršnih Šteie hrastnlška dolina le malo. Slovenski narod je č'ta1 ves čas dokler je izhajal, pozneje tudi «Jutro». Kot volilec je bil vselej na svojem mestu In še v bolezni ni izostal, razen pri zadnjih volitvah, ko se ni mogel več ganiti iz boln:ške postelje. Naj počiva v miru ta poštena slovenska korenina! Njegovemu spominu se klanjamo, sorodnikom pa izražamo svoje iskreno so-žalje. BREZNO NAD LAŠKEM. Dne 17. maja ob 16. uri se vrši tuka.i v Kozoletovl gostilni seja odbora Javne ljudske knjižnice. BREŽICE. »Vdovo Rošlinko», to novo in že povsod priljubljeno kmečko igro C. Go-Iarja priredi dramatični odsek tuk. Čitalnice danes v soboto ob S. uri zvečer v dvorani Narodnega doma v Brežicah. Po igri prosta zabava, pri kateri sodeluje Iz prijaznosti brežiški godberi klub. V nedeljo dne 17. maja popoldne se ponovi »Vdova Roš- ti. Kar zapoje zbor neboščanov. ki poživlja Zemljane k milosrčnosti. Nastopi angel odpuščanja. ki opozarja človeštvo na strašni sodni dan in ponovno poziva vse, da odpuščajo svojim sovražnikom. K sklepa V. bla-gra poje zbor mogočen slavospev vsem mi-losrčnikom. Oratorii ;.Les Boat!tudes< ;e eno najbolj popularnih zborovskih del francoske glasbene literature. V naši državi izvaja Glasbena Matica prva to znamenito delo in sicer na svojem koncertu v pondeljek. 18. maia ob 8. ur; zvečer v Uttionu. Premijera »Hamleta« na mariborskem odru. Danes, v soboto ob 20. uprizori mariborska drama v režiji ravnatelja Bratine Shakespearjevo veličastno in najpopularnejšo dramo ^Hamlet-. Naslovno vlogo igra g. Bratma, kralja g. ŠkerI, kraljico ga Buk-šekova. Polonija 2. Kovič, Ofelijo gdč. Kraljeva, Learta g. Zclezr.ik. Horacij g. Grom, prvega igralca g. Pirr.at prvega grobarja g. Rasberger. dragega grobarja . Janko. V drami je zaposleno vse osohje. Za predstave »Hamleta* veljajo povišane dramske cene. Glasbena Matica v Celja priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 11. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Celiu svoj VII. mladinski koncert s predavaniem- Te-na: komorna in vokalna glasba. Sodeluje godalni orkester Glasbene Matice, pomnožen s pihali in mešani abor drž. trgovske šole. Pat in Patachon nastopata od danes 16. maja dalje v smeha-polni burki „Prosim samo ljubeznivo" Izven sporeda Pathe Journal štev. 8. Najzanimivejši svetovni dogodki. LJUBLJANSKI DVOR 1 H © Teletu 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6., '-•8. in 9. — Ob nedeljah ob H 11., 5., H 5., 6., V: 8. in 9. uri. Poleg tega sta na sporedu tudi klarinet in flavta-solo s spremljevanjem klavirja. V nedeljo 17. t. m. pa se vrši kakor smo že Javili, predavanje g. ravn. K. Sancina o mu-zikalni disciplini. To predavanje se vrši v risalnici meščanske šole in je vstopnine prosto. Jubilej Valo Bratine. Ravnatelj mariborske drame g. Valo Bratina bo danes, v soboto, ob priliki premijere Hamleta v Narodnem gledališču slavil obenem 20 letnico svojega umetniškega delovanja. Rojen leta 1887. v Idriji. ;e po dovršitvi umetniških šol pričel svojo umetniško karijero pred 20. leti v Ljubljani. Nato ie mnogo študiral po večini odrih, leta 1908. pa je bil angažiran v Narodnem gledališču v Trstu. Med vojno je služil vojake v Albaniji, po prevratu pa z velikim uspehom delt je v Mariboru kot ravnatelj drame. Pomladanska razstava v Ljubljani V nedeljo, 17. t. m. ob U. otvori Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu svojo VI. umetnostno razstavo. Zastopani sta srbski slikar Petar Dobrovič, ki ie preteklo jesen dosegel tako močan uspeh v Pragi, z večjo kolekcijo si* in risb ter njegov brat arhitekt Nikola. s karakterističnimi stavtrnim! načrti. Po daljšem presledku razstavi z*npef kipar Lojze Dolinar vrsto svoiih del,, med katerimi zavzemajo portreti odlično mssto. I G. A. Kos je zbrai poleg najnoveSft del iinka» ob znižanih cenah. Naj n:hče od Bre-žičanov ter ožjih in širših okoličanov ne zamudi lepe prilike, da vidi igro, ki je vzeta zares iz našega kmetskega življenja. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Na dopis z dne 13. maia si usojam pribiti sledeča dejstva: Nobena jugoslovenska to- varna naše stroke ntma tako malenkostnega odstotka inozemskih delavcev, oziroma nameščencev kakor naša. Nemške narodnosti sta samo dve rodbini, ki so v naši službi že izza predvojnega časa; o importu tujcev torej ne more biti govora. Vsi tukajšnji narodni krogi morejo potrditi, da v narodnem oziru zoper tkalniškega vodjo še ni bilo nikdar nikake pritožbe. Nasprotno je isti vedno podpiral narodne prireditve. Da bi bil nastavljal ma mesta odpuščenih Slovencev svoje sonarodniake, je enostavna neresnica. Jasno je, da si tovarna ne more dati od nikogar predpisavati, koga nai sprejme v delo in koga ne. Ravno tako zamore odpovedati stanovanja, za koja strankam ni treba ničesar plačevati, ako ie to potrebno. — H. ŠMARTNO OB PAK1. Gasilno društvo Šmartno ofo Paki priredi na praznik Vne-bohoda, to je dne 21. maja žaloigro «Sin> v štirih dejanjih v prostorih g. Jos. Petri-ča v Rečici Začetek ob 3. uri popoldne. Vse prijatelje gasilstva najuljudnejše vabi k obilni udeležbi — odbor. LESKOVEC PRI PTUJU. Ta del ptujskega okraja je radičevski in klerikalen. Domačinov je bilo radi tega pri demokratski čitalnični prireditvi dne ti. maja razmeroma malo. Kljub temu so se napolnili prostori gostilne našega demokratskega kand:data g. Vmdiša, ki pa ima žal klerikalnega gostilničarja. Uprizorjene šaloigre so dosegle svoj namen. Umerjeni govor dr. T. Gosaka je napravil radi stvarnosti dober vtis. Pevski zbor iz Sv. Barbare je zadivil posetnike. Tambttrašk! zbor ie sviral prav pridno. Priznanje izrekamo g. Poiaku in njegovi soprogi, nadučiteljevi soprogi ter sploh vsem prirediteljem. Žetlmo pa. da se udejstvljo tud! druiri gospodje in dame. ki imajo za to zmožnost'. Ne dvomim, da se razumemo. Le ako posvetna Inteligenca deluje, se odvzame duhovniku vpliv, ki je to pot vsled odpovedi popoldanskih večernic zabranil kmetom pristop. K dobremu gmotnemu uspehu je mnogo pripomogla tudi gospodična Vaudova, k! je prodala mnogo blaga pri šaljivi pošti. Vsa prireditev Je uspela. 3rastniSkt pralni praSefc zastopa dvoje načel: dobro in poceni! Javna zahvala Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani, usoja si v imenu bednih vojnih žrtev izreči tem potom top« Io zahvalo vsem onim. ki so se odzvali naši prošnji in s svojo radodarnostjo pripomogli do doseženega uspeha cvetličnega dneva pri« rejenega v nedeljo v Ljubljani. Predvsem sc čutimo dolžne, iskreno se zahvaliti za po. žrtvovalno sodelovanje cenjenim damam vseh sodelujočih društev, ki so celo akcijo aranžirale in vodile ter marljivim gospodičs nam. ki so kljub slabemu vremenu vztrajale pri razprodaji cvetlic do konca. Zahvaljuje« mo sc končno železničarski godbi «Sloga». ki je na našo prošnjo priredila promenadnf koncert v rZvezdi*. — Naj si bodo vsi na« vedeni v svesti. da so storili dobro, človeko« Ijubno delo. za katero so jim nesrečne voj« ne žrtve srčno hvaležne. Obenem prosimo vse one, ki sc iz kakr« šnegakoli vzroka niso mogli oddolžiti voj. nim žrtvam in prispevati k cvetličnemu dne« vu, da to store naknadno in pošljejo cveo« tuelne prispevke imenovani podružnici. V Ljubljani, dne 11. maja 1925. ODEOR nekaj že razstavljenih portretov, da pokaže zanimiv razvoj svojega slikanja. Razstava, ki bo nudila vpogled v novejšo umetniško tvorbo srbsko in slovensko ter obsega vse ustvarjajoče paroge. zasluži vso pozornost našega občinstva. Javnost opozarjamo, naj je ne zamudi obiskati. Pevka Liza Popova ostavi Beograd. Dosedanjo članico beograjske opere Lizo Popovo je angažiralo zagrebško Nar. gledališče. Jugoslovenskl slikarji v Parizu. Ponovno smo že poročal! o razstavah naših Slikarjev na pariških razstavah. V salonu Neodvisnih je razstavi! in obrnil mnogo pozornosti na svoja dela Sava šumaaovič, katerega ie pariška kritika ocenila jako ugodno. Pravkar se i c zatvorila razstava grafik Slovenca Bož. .Takca. ki je dobi! radi privatna naročila. V Avenue Victor Hugo pa je razstavi! v prostorih galerije Vrhaud zagrebški slikar Miflvoj Urelac. Število njegovih del: olj. akvarelov, grafik ir: stvari v drug'1i tehnikah znaša 34. Med njimi so: Sv. Scbastijan, ?Femme assisec, avlo-TortTet, Ve!fka kompozicija. Tri gractic. Ljenin. Sv. Sebastijan je delo kubisUcnst* kova. v Ljenrnu pa skn^a umetnik .uoseS sfr'stH5n: vtis revolucijorarre psihologije. Uzelac je bil v pariških dnevnikih simpatično ocenjen u . 1 - ! Danes ob pol 6. uri popoldne Danes ob pol 6- url popoldne S. K. STURM, Graz (prvak Štajerske) : S. K. ILIR! Jutri v nedelio revanžna tekma ob vsakem vremenu! Domače vesti * Komisija za učiteljska imenovanja. Minister prosvete je izdal odlok, s katerim se postavljalo komisije, ki bodo stavile predloge za imenovanja po razpisu. Ta odlok velja za celo državo. Komisijo bodo tvorili: veliki župan kot predsednik, inšpektor ministrstva prosvete kot namestnik, oblastni nadzornik kot referent, en zastopnik osnovnošolskega učiteljstva in en zastopnik meščanskošolskega učiteljstva. Komisija bo iz vrst prosilcev izbrala 7, ozirale se pri tem na člen 62. uradniškega zakona. Minister prosvete imenuje, oziroma predlaga kralju za imenovanje enega iz dvopredloga. * Imenovanja v vojaški službi. Imenovani so: konjiški podpolkovnik Mflan Zaje za poveijfiika konjiškega oddelka Dravske divizije; administrativni major Oton Bh6m za administrativnega podpolkovnika; kape-tan 1. razreda Martič Marka« za administrativnega majorja; kapetan 2. razreda Srečko Kren za administrativnega kapetana 1 razreda; za administrativnega kapetana 3. razreda poročniki Janko Rodlč, Mihael Žerjav, Albert Grabner, Ludovik Marilnčič, Alojzij Hrašovec in Adolf Sušek; za administrativne poročnike podporočniki: Oskar Benkovič, Ivan Fabjančtč, Matej Beber, Štefan Kostelc, Josip Ilovar, Jurij Levov-nlk, Jakob Ceh in Franc Smrečnik. Za žan-darmerijske poročnike so imenovani podporočniki: Josip Tomšič, Josip Cebokll, Matej Jež, Ivan Lavrič, Fran Tič, Ivan Podob-n-3c, Matija Volt in Anton Oorenjak. V vojni mornarici je upokojeni kapetan korvete Emil Marjaševič zopet sprejet v aktivno službo. * Vrhovno sodišče za celo Jugoslavijo se do pričetka prihodnjega leta ustanovi v Zagrebu. Zanimivo je. da se Je odvetniška zbornica za Vojvodino izjavila proti 'emu projektu, oddelek novosadske kasacije pa je že prejel odredbo, da se z novim letom preseli v Zagreb, istotako tudi kasaciiski oddelek v Beogradu ter vrhovni sodišči v Sarajevu in Podgorici. * Odlikovanja. V žandarmeriji sta odlikovana z zlato medaljo za hrabrost redova Maksim Lesjak in Jakob MHak; s srebrno medaljo za zvesto službovanje: podnared-nik Josip Martin in Anton Godec, korporali Ferdo Dervošek, Alojzij Sonc, Ivan H6gler, Franc Kosmač in Mirko Cveti« ter žandar-ia Janez Jakovljevič in Peter Bošnjak. * Poštna vest. Z današnjim dnem se izloči občina Dobje s pomožno pošto Dobje in popisni okraj Presečno iz poštnega okoliša Planina pri Sevnici in se uvrsti v poštni okoliš Slivnica pri Celju. Pomožna pošta Dobje bo imela zvezo s pošto Slivnico pri Celjn vsak dan razen nedelj. ** Smrtna kosa. V četrtek oonočl Je umrla v Ljubliani po doigotrai ' Mezni gospa Meta pl. M o r a w e k, so; majorja g. Štefana pl. Moravveka. Po!. >ica ]e bila hčerka ljubljanskega odvetnika dr. Albina Suyerja. Pogreb se vrši danes ob po! 17. uri iz Resljeve ceste 15 v rodbinsko grobnico na pokopališče pri Sv Krištofu. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Udeležencem kongresa Jgsl.-čsl. Lige, ki se vrši v nedeljo 24. t. m. v Celju. Člani mariborske in ljubljanske Lige, Češkega kluba v Mariboru in Češke obci v Ljubljani imajo za potovanje po železnici v Celje polovično vožnjo, in sicer tako, da kupijo na domači postaji ceio karto, ki velja tudi za povratek. * Potni Usti za dijake v Inozemstvu. Minister za prosveto je izda! naredbo, po kateri se dijakom do 18 leta ne smejo izdati potni listi za inozemstvo brez ministrovega odobrenja. Za vse dijakom izdane potne liste je treba voditi natančen seznam. Evidenco imajo voditi podrejene šolske oblasti. * Prenapolnjenost IJubllanske bolnice. Z ozirom na pretečo prenapolnjenost splošne javne bolnice v Ljubljani, ki bi morala Imeti v posledico odklanjanje sprejemov, opozarjamo, da se naj v bolnico pošiljajo le nujni in zdravljenja v bolnici neobhodno potrebni bolniki. — Ravnateljstvo. * Nov most na Fužinah. Na Fužinah pri Ljubljani se gradi nov most, ki bo tekom letošnjega poletja tzročen prometu. Za enkrat je promet po novem mostu dovoljen za pešče. * Za »Jadransko straio. V Beogradu se že nekoliko dni mudi generalni tajnik »Jadranske straže« profesor Srlvije Alfirevič v svrho, da merodajne osebnosti zainteresira za akcijo tega prepotrebnega obrambnega društva. Gospod Alfirevič j« posetil ministrskega predsednika Pašiča, vojnega ministra Trifunoviča, admirala Pričo, Ljubo Jovanoviča ter bo tekom tedna konferiral še Z drugimi ministri in uglednimi politiki. — Predvčerajšnjim zvečer je bil Alfirevič sprejet na dvoru, kjer je obširno poročal kralju o dosedanjem delovanju »Jadranske straže« ter obenem razvijal nadaljni program te korporacije. Naglaša! je potrebo, da narodna skupščina dovoli primerne kredite za organizacijo našega vojnega bro-dovja. Kralj je izrazil svoje zadovoljstvo, da se »Jadranska straža« tako intenzivno zanima za razvoj našega pomorstva. Končno je krali izjavil, da meseca septembra obišče Primorje, Dalmacijo in Crnogoro. * Merodajnira oblastim. Pišejo nam: Most čez Savo pri Sv. Janezu v Bohinju js v tako slabem stanju, da se je okr. cestni odbor čutil dolžnega nahraniti avtomobilom fn vozovom prevoz čez most. Kakor se čuje, letos še ne nameravajo zgraditi novega mostu. Vasi Stara Fužina ln StudoT se brsta morali posluževati do železniške postaje oddaljene poti skozi Srednjo vas. Ne le, da bo pri tem trpel promet v znatni meri. nastane tudi vprašanje, kako se bosta vasi preskrbele s senom, drvami in lesom, ker imata onkraj Zlatoroga svoje deleže, rovte in gozdove. Zunanjost mostu ne nudi nlkake leep slike ža letovišče. kakoT Je Sv. Janez. Obstoja tudi nevarnost, da se v poletnem čssu nevede nasloni kak letoviščar na gnile držaje in najde pod mostom gotovo smrt. Isto se lahko pripeti tujemu Izvoščku. Gospoda velikega župana naprošamo, da odredi v najkrajšem času gradbo novega mostu da ne bo trpel promet In da se odvrne vsaka nesreča, ki bi bila drugače neizogibna. * Klerikalni župan Iti — uradna tajnost. Srezkemu poglavrriu dr. Parčnikn v Šmarju pri Jelšah so poslali poročntka-referenta za vojaške zadeve, ki je Hrvat In ne zna slovenski. Ker od g poglavarja ne more nihče zahtevati, da naj obavlja še prevode, se je dogodilo, da je bil županstvom odposlan dopis v srbohrvaščini, toda tako razumljiv tudi Slovencu, da Je mogel razburit! samo zagrizeno hudobijo. Po nedolžnem dogodku so planili vsi klerikalni časopisi s »Slovencem« na čelu, označlvši dr. Farčnika naravnost za izdajalca svojega rodu. Ali najlepše je, da jc spada! dotični dopis strogo med — reservate, tičoče se navodil za slučaj mobilizacije!!! Kdo Jamči, da ne zagleda kdaj širše Javnosti tudi spis, kl bo v to še veliko mar.j primeren, nego je bil slučajno ta? Al! je s takimi ljudmi zaupno poslovanje sp!oh še mogoče? * Izjave detektiva Massona proti Radlfin. Kakor znano, se Je v Zagrebu mudil angleški privatni detektiv Masson, ki le v Londonu nadzoroval Radičevo gibanje. BI! le včeraj vnov!Č zaslišan. Njegove i2jave, katerih pa preiskovalni sodnik ne izda. se nanašajo na Radideva pogajanja z madžarskim poslanikom v Londomi Szapary]em, madžarskim emisarjem Vukelh§userjem fn z eksponenti rusk:h bollševlkov v Londonu. Masson Je parkrat v Javnem lokalu prisostvoval pajdašenju Štefana Radiča z Vt>-keihauserjem, zato so njegove navedbe brez dvoma najkempetentnejše. V svrho podrobnejšega zaslišanja in konfrontacije z Radičem ostane Masson še nekaj dni v Zagrebu. * Športna razstava v L!nbl'ani. Novost letošnjega velesejma flrnnlišport-fz ovt letošniega liubl/anskega velesejma b» športna razstava, kl bo prirejena v najširšem Stilu. Da bo razstava čim najbolje uspela in v vsakem oziru dosegla svoj namen, se Je konstituiral ožji odl>or. ki bo vzel delo v svoje roke hi kateremu bodo stali ob strani vsi športni krogi Slovenije Odbor je konstituiran tako-le predsednik dr. Hubert Souvan, namestnik: Goreč Josip tajnik Lavoslav Stanič in Vlad'mir Vrančič, odborniki Ing. Prelovšek, dr. Blelweis. dr. Senekovič. Rado Hribar. Anton Pintar in Viktor Nag!as. namestnik dr. Košiša. * Avto Lesce-Bled. »Alp-avto«, prevozna družba Bled-Lesce, otvori redni promet v nedeljo 17. t. m. Cena 10 Din za osebo. * I. redni občni zbor »Kluba linbltellev brakov« se vrši dne 28. t. m. ob 20. zvečer pri »štruklju«, srednja, soba z običajnim dnevnim redom. — Baron Lazarlni H., predsednik. * Proti korpulencl (debelosti) učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus). Izredno lepa barva, izdatnost in dober aroma so lastnosti 7709-» množine vina na upanje ter ga takoj prodal, j Ker je izgubil pravdo tud! v zadnji fnštancl in bi moral nastopiti zaporno kazen Je z ostankom skupila pobegni! v Inozemstvo; pred begom pa še dal na svojo ženo prepisati svoje posestvo. Haloške vinogradnike Je na ta način ogoljufal za približno 500 tisoč dinarjev. Stoklasova žena, ki ie bila obdolžena soudeležbe pri goljufiji, je bila prošlo sredo aretirana hi izročena v zapore ptujskega sodišča. ♦ Najdena neznana utopljenka. Dne 12. t. m. dopoldne so potegnili iz Save v bližini kolodvora v Hrastniku truplo neznane ženske. U^oljenka je bila brez vsake obleke, samo na desni nogi je imela dve nogavici. vijoličaste in črne barve Ženska je bila 40 do 50 let stara, male Mbke postave m nekoliko grbasta. Identiteta še n! dognana. ♦ Naši v Ameriki. V Clevelandu ie koncem aprila umrl eden prvih slovenskih naseljencev v Ameriki Ivan Jadrič. rodom Iz Jadričev v metliškem okraju na Dolenjskem V Ameriko je prišel pred 37 leti. Znan Je bil daleč na ckoli zaradi svojega zdravega humorja. Zapušča sedem otrok. ♦ Pega vi legar se širi. V Vukovaru v Slavoniji so radi pegavega legarja zaprte vse šole In oba kinematografa ter prepovedane vse prireditve in zabave v zaprtih lokalih. V Nlšu se ie pojavil pegavl legar med bolgarskimi emigranti Uvedena je stroga kontrola. Emigranti, ki bi se bili morali preseliti v Milanovac, ostanejo do na-aaljne odredbe še v Nlšu. ♦ Tatvine v Tolstem vrhu. Dne 10. t. m. popoldne je bila posestnici Marij! Pogorevc v Tolstem vrhu ukradena moška srebrna ura hi nekaj malenkosti v skupni vrednosti 500 Din. Tatvino je zagrešil okrog 35 letni moški, ki se je potikal omenjenega dne v družbi še dveh moških v tamošnji okolici. Vsi trije so brezdvomno imeli namen, vlomili po noči v kako trgovino. Ker se jim to ni posrečilo, sta se dva priplazila v stanovanje čevljarja Ivana Sullgoja v Veliki Mi-slinji, kjer pa sta bila prepodena. Vsi trije so omenjenega dne dopoldne v okolici MI-slinje ponujal! kos blaga za moško obleKO in ga tudi spečali nekemu peka. Seveda bo tudi to blago skoro potovo izhajalo i kake tatvine v okorel. Lopovom sa je za en krat posrečilo odnesti pete h Ljubljane * Haloškl vinogradniki ogoljufani za 500 tisoč dinarjev. Iz Laskovca pri Ptuju prthaja senzacljonalna vest, da je znani vinski trgovec Vinko Stoklas ml. nakupil od halo-ških vinogradnikov na kredit velike množine vina, ga spravil v denar, potem pa pobegnil v inozemstvo. Stoklas si je takoj po vojni izposloval koncesijo za vinsko trgovino. Imel je lepe uspehe in v kratkem si Jc kupil večje posestvo in si uredil veliko vinsko klet. Pri sodarju Zorcu Je naročil ogromen vinski sod za petdeset hektolitrov Ker ga niso mogli spraviti v klet, ga j« neki drugi sodar razložU in v kleti zopet sestavil. Kaj se Je nadalje godilo s tem »o-dom ni znano; znano pa J«, da Je Stoklas tožil Zor ca za odškodnino, češ da mu ie steklo nad 30 hektolitrov vina. Stoklas Je tožbo izgubil ter bil zaradi goljufije obsojen na štiri mesece težke Ječe. Da si pridobi denarnih sredstev za drage reknrze, je nakupil pri haloškfh vinogradnikih velike u— Prihod Hndožestventkov v Ljubljano. Člani Hudožestvenega teatra se pripelieio v Ljubljano danes, v soboto popoldne ob 14. uri z osebnim vlakom iz Zagreba. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v torek dne 19. mala predavanje v okviru ljudske univerze. Predava g dr. Tone Jamar o socilalnl h:gi]enl tuberkuloze. Predavanje se bo vršilo v veliki dvorani univerze od 19. do 20. ure. u— Opereta v Šiški. Danes ob 8. nri zvečer se vrši v dvorani pri Valiavcu pod okr-ljem Narodne čitalnice efektna opereta «Zorin god» ln koncert vrlih Sentjakobča-nov. Po predstavi pester družabni večer. u— Repriza operete «Zorln god» se vrši nocoj na odru Narodne čitalnice pri Valiavcu v Spodnli Šiški hi lutri. v nedello zvečer v Sokolskem domn na Viču. Pričakovati Je zopetno veliko udeležbo, zato se vstop nlee za jutrišnjo predstavo na Viču dobe v predprodaji pri Zalazniku. — Opozarjamo sokolstvu naklonjeno občinstvo Stepanle vasi In okolice na proslavo Masarvkove 75letnice, ki io priredi Stepanskt Soko! v svoji telovadnici »pri Soržu« v soboto ob 20. zvečer. O Massry-ku predava J. Župančič. Udeležba za člane obvezna. Vstop prost — C'anl v krojih aH elvflu z znaki. 989/m u— Večerni tečaj v *o'podln|sVI šoli «Mladlke» se nadaljuje v torek dne 19. maja ob navadn' uri. n— NaJnove:še bluze Wrman-ke hi druge oblek c e prtpor<>ča Krlštoflč-Bučar. 162 u— Odletela je grlica proti Grabnu: prosi se za vrnitev proti nagradi. — ŠlbenHc. Križevn:ška 6. , 1018 u— Orluna Moste. V nedello dne 17. maja ob 10 nri občni zbor. katerega se udeleži br. Kranjec. Udeležba strogo obvezna! n— Vstopnice za mladinski pOpoldan Sokola I., ki se vrši v nedeljo dne 17. mala ob 3. uri popoldne v Unionn se dobe v predprodaji pri br. A. Turku v Prešernovi ulici. Prijatelji mladine, udeležite se potnoštevll- no! , n— Vojaška vest. Naš rojak, konJenKkl podpolkovnik Emil Za!c. sin med 4 let! umrlega finančnega svetnika Franca Žalca, Je prestavljen Iz Prištine v Ljubljano. Od pre-vrsta Je služboval v MacedonlH; na'prel v Debru ob albansk' meji, pozneje v Skopilu ia nazadnje v Prištini. o— pozor! Jutri zaključi svoio letošnjo sezono Dramatični odsek naprednega društva za kolliejski okraj z Osnglovo dramo: «Sln» (salon pr! «Levu»). Po igr" kupletl. Šaljiva pošta, amerikanska ženitev, p!es "m prosta zabava. Začetek ob 20. uri rvečer. n— Ogled steklarne r Zagorju priredi trrovsko društvo «Merkur» na praznik dne 21. maja vsakem vrem<*tu. Obvezne prijave do najkasneje 16. maja. Po ogledu ko-s'lo in prosta zabava s Sodelovanjem drn-štvenega orkestra in pevcev. 1016 u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Po uradnih podatkih se Je v času od S. do 14. maja rodilo v Ljubljani 26 otrek (15 moške-ga. 11 ženskega spola, umrlo pa jc 11 moških in 18 žensk, skupaj torej 29 oseb In sicer: 7 oseb za Jetiko, 5 za rakom, 4 za boleznijo na srcu, 3 za ostarelostjo, 1 za trebušnim legarjem, 1 za pljučnico, R oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih lih le 8 doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih le obolelo 6 oseb: 4 na ošpčah. 1 na legarju ln 1 na davicl. Opereta «ZORIN GOD» (šentjakobsko gledališče.) V soboto. t. m. v S^dni! Šiški. V nedel'0. 17 t. m. na Viča. n— Stanko Bazlaj v zagrebški bolnici. Bojazen, da je S'?nko BezlaJ iz Rožne llne pri Liub'!t»ni, kl Je koncem aprila prišel v Zagreb, da opravi lzp't na umetnostni akademiji. Izvrši! morebiti samomor, Je neutemeljena, ker se !e naknadno dognalo, da se pogrešani Bezla! nahaja v zagrebški bolnici. u— Pollcll ks prijave. Od četrtka na pe-tek so bil! prijavljeni polici!« sledeči slučaji: 2 tatv'nl, 1 pretep v gostilni, 1 telesna pnšk^ba. 1 prestopek razgrajanja, 1 poškodba tule lastnine 1 izgred. 38 prestopkov cestnega policijskega reda In 1 prestopek obrtnega reda. Aretaciji sta se izvršili 2 In sicer: 1 radi postopanja ln 1 radi prepovedanega povratka. u— Tatvine perila. Na policiji in posa meznim stražnikom se skoro dnevno prlto-žu'ejo po tatovih oškodovane stranke. Kljub mnogim tatvinam, kl pridejo v javnost, pa stranke same ostajajo po večini brezbrižne in obešalo perilo na dvorišča ter vrtove in je puščajo zunal preko noči. V noči na četrtek Je zmanlkalo zopet za 300 Din raznega nerila Heleni Cebular. stanujoči na Stransk' poti št. 13. Za tatom ni nikakega sledu in so tozadevne poizvedbo ostale brezuspešne. n— »Strahove* le prišel gledat. Pred stojn'ca ženske bolnice na Stari pot! 3 In druge sestre so že teden dni opažale, da hodi nepoklican tat na vrt in krade tamkaj rr'ado solato z gred. Ker obiski le niso hotel! poleniati. so se odločile sestre, da v nod drže stražo in končno doženejo. kdo bi bi! tak navdušen solatar. V četrtek po-noč! sta stali zopet dve sestri skriti za drevesi. Kar Je preskočHa zid ob Bohoričevi ulici moška postava, šel le preko vrta naravnost do dreves, opozorjen po belini, kl se je bliskalo v temi pa se nI sprsv'1 takoj nad solato. V noč' se Je pričel prijeten po-menek. tekom katerega Je neznani moški povedaJ. da Je pri 'n nalivne pri tvrdki Edvard Skouek ne tn vebrnlnt LfubHana. Mestni trg itaw. 8. Poplavil* točno In solidno. K7T-a a— Policija Je včeraj lska'a po Dravi tnin'0 neznanega moškega, katerega so prejšni' večer slišali vpiti Iz valov narasle Drave. UtopMenca niso našli. a- Iz obrtnega gibanja. Na oglu mestnega parka pred župansko palačo gradijo novo lično barako za trafikn. ki lo tam otvo ri upokojeni vlšll oficir e Turč. a— Iz pedagoškega tedna V četrtek zvečer Je predaval v Kazini prof. Favaj o reformi srednje šole. ki naj prinese poleg dosedanje enostranske vzgo|e uma tudi srčno vzgojo ln vzbudi v mlad:ni moralne sile. Po zgledu reformnega gibanja v osnovni In meščanski šoli bi se nal tudi v srednji šoli uvedel rokotvorni pouk. Sinoči pa je govori dr. Zgeč o reform! učltellske izobrazbe. Danes se pedagoški teden zaključi s pre davanjem raviratella Hirmeka o obrtno-na-dallevalnem šolstvu. a— Promenadni koncert vojaške godbe se vrši to nedello dopoldne v magdalen-skem predmestju na športnem igrišču poleg parka, torej ne kot običajno v mestnem h Olia e— Osebna vest Za pripravnika pri npravnem sodišču za Slovenijo v Celin Je imenovan dr. Juro štempihar. odvetniški kandidat v Celju. e- Cvetlični dan. Podružnici Ferijalnega Saveza na drž. realni ghnnazlli In na dri. trgovski šoli v Celju priredita v nedeljo dne 17 maja cvetlični dan. Podružnici nameravata osnovati v Celju brezplačno prenočišče za dijake, kl potulejo v počitnicah skoz! Celje. Ker se bo dobiček cvetličnega dneva porabil lzklluči.0 v ta namen, ie pričakovati častnega odziva s »tranl občinstva e— Porotno zasedanje. Drugo redno porotno zasedanie Pri okrožnem sodUču v Cellu prične v torek, dne 2. lunlia Porotniki so že Izžrebani. V tem zasedanju pride aa vrsto sekaj prav sanimlvih slučajev. Iz Primorja • NesreHno streljlvo. Pri nakladanju voj. nega streljiva v sovodenjskem okraju pri Gorici je bil ranjen 28!etni Ivan Cijan iz Rtandreža. 11 rok mu je padla bomba in se razpočila. Njegovo stanje je opazno. • Smrtna kosa. Na Proseku pri Trstu je premmul magistratni sluga Ivan Kapun, star 46 let. Pokojnik zapušča ženo in več otrok N. v m. p. v • H line preiskave v uredništvu «Isfarske RijeiU». V zadnjih dveh tednih je bilo izvr« šenih na domu oseb. ki so v zvezi z uredni štvom »Istarske Riječi® nič manj kakor se-, dem preiskav. Odkod veje ropet ta veter' • Itomba je eksplodirala v sredo zvečer na javnem prostoru v bližini trga Oberdan v trstu. Ker je bi! cestni promet ob času eks. plozije minimalen, ni bilo žrtev in tudi ne škode. Kako je prišla bomba na javno rlteo ni znano. Policija je uvedla preiskavo, da i'« sled! krivce. • NaduCiiell Fran Vodopivec umrl. V Rrft stovlci na Krasu je v torek umri upokojeni nadučitelj Fran Vod^nivec, katerega ie lani fašlstovska vlada odslovila iz službe P^koj, nik je bil eden izmed najsimp*tičnej5ih in najbolj tivarevanih šolnikov na spodnjem Krasu. V Brestovfci in Selu ie učite'jeval nad 4.5 let. Prebivalstvo ni Imelo v ni<-m le vzornega vzffoiitelja, amnak tudi velikeca prijatelja. Bil ie b1a«a d-ša, kremenlt roačaj »n je kot tak užival splošno spoštovan le in zaupanje. Med vojno so ga nrecnall z doma v Avber, odkoder se ie pred leti »opet vrnil na svoje staro mesto. Bodi mu ohranjen hva« ležen <=pomin! Težko prizad-ti družini naše sožalje. Gostilna Triesfe Via S. Lazzaro 20 e Via a Carducri N. 7 (poleg Caffe Roma ex C^Ife New Yorc) Izvrstia domača kuhinja — izbrana vina — kraški teran — lokal v centrumu mesta — shajališče trgovcev — odprto do 1. ponoči. Se priporočata lastni'-« 3834-1 Izjava Ker se trosijo različne neresnične klevctt o moji osebi, opozarjam vsakogar, da bom v bodoče v tem slučaju proti vsakemu pesto« i>al sodnim potom. Ivan Krasna narednik vodnik v pok. Izdajatelj In lastnik: * Konzorcij »Jutra* Odgovorni urednik: Fran Brozovii Tisk Narodni tiskarna v Ljubljani Stoletnica znamenitega darvinista Dne 4. maja je proslavila angleška javnost stoletnico rojstva enega največjih sinov znanosti, ki mu *~e mesto med naibolišimi darvinisti — Tomaža Henrika Huxleya. Učenjak se je rodil leta 1S25. v Ealingu pole"- Londona, umrl o: ie v Londonu leta 1892. Huxlei je bil goreč pristaš Danvinove teoriie o postanku človeka. S svojimi znanstvenimi raziskovanji in razpravami je zlasti obogatil anatomično vedo. Njegova specijaliteta so bili hrbteničarji. Zbudil ie ogromno senzacijo leta 1864. z delom «Evidence as to mans olace in nature». V tej knjigi je dokazal, da je anatomično sorodstvo med človekom in antropomorfično ooico mnogo večje kakor pri ostalih vrstah opic. Huxley ie tudi mnogo potoval. V letih 1846. do 50. je spremljal Stanleva na njegovem potovanju v Avstralijo; pet jet pozneje oa ie bil imenovan za profesorja biologije na londonski univerzi. S svoiim intenzivnim delom je zarezal globoko brazdo v duševno življenje angleškega naroda ki se ga je ob stoletnici rojstva spominial kakor zaslužijo to njegovi najboljši sinovi. V čolnu iz Bavarske v Egipt Lep športni uspeh je pred kratkim dosegel bavarski športnik Karel Schott iz Neuburga. ki je v zložljivem čolnu prevozil ogromno razdaljo v Kairo, to je približno 10.000 kilometrov. Čoln je dolg samo pet metrov in ima tudi jadra. Ima leseno ogrodje, okrog katerega je razpeto nepremočljivo platno. In v tei lupinci se je upal mož na odprto morje. V 35 dneh je dospel Schott iz Neuburga na Bavarskem PV3 Donavi do Črnega morja in šel potem ob obrežju do Carigrada. Vsi turški listi so prinašali njegovo sliko z obširnim popisom njegove športne sposobnosti. Prebivalstvo ga je povsod z vesel jem spre-lo in naravnost knežje pogostilo. Kjer se je pokazal Schott. je moral priti na črno kavo. da ne bo zamere. Tako je popil v enem samem dnevu nekoč več kot 100 skodelic pristne turške kave. Schott se je peljal s svoiim čolničkom vzdolž maloazijske obale rn Palestine do Egipta, kjer se je izkrcal v Aleksan. driji. Tu so ga imeli za Angleža in ga je fanatično prebivalstvo obmetavalo s kameniem. Drznega krmarja ie spremljal samo njegov zvesti pes «Lumpi». ki je delil z njim vse nevarnosti in vse prej kot udobnosti. Dostikrat se je pripetilo, da je «Lumpi» zavračal neljube goste od čolna. V Carigradu je svarila policiia športnika pred roparji v Anatoliji. Kako upravičeno je bilo svarilo, so mu dokazale ladje, ki jih je srečal na odprtem morju in so mu odsvetovale, da bi stopil na suho. s tem. da so mu mornarji od daleč kazali z nožem, kaj ga čaka. ako jih ne posluša. Vročina ie bila v Siriji in Palestini naravnost strašna. Pes se ie dostikrat zakopal v pesek pred žgočimi solnčnimi žarki. Izkrcanje ie bilo mnogokrat silno nevarno in često sploh nemogoče. | iVlnogokrat je moral Schott po več ur. da. tudi ves dan in vso moč čakati na • odprtem morju v viharju, da se je razburkano morje malo poleglo. V viharju bi se njegova Iupinica gotovo razbila, ako bi jo valovi treščili na skale. Čoln je prebil nad 10.000 kilometrov dolgo vožnio prav dobro. Parkrat se je moral športnik z vsemi silami boriti, da ne bi utonil v valovih, ker se mu je čolniček prevrnil. Hrabro se je boril zoper glad. žejo. vročino in mraz ponoči v vihar.iu. pa tudi proti malariji Egiptu so ga sprejeli z velikim navdušenem. Pristne angleške listre Chantung svilo, kakor razno angleško blago za dame in gospode najnovejšega uvoza po prav ugodni ceni prodaja Drago Schwab - Ljubljana J. Suchy: Šakal Lačen šakal se je priklatil v mesto. Ko so ga zagledali mestni psi, so se začeli zaletavati vanj. V svojem smrt« nem strahu je šakal naposled skočil v hišo barvarja, kjer se je skril v sodu, napolnjenem z indigo barvo. Psi, ki bo prežali nanj, so zbežali, čim se je po« javil iz kadi, ker je bil ves indigast. Šakal je imel sedaj prosto pot ter je zbežal v gozd. Indigo barva pa ga od« slej ni več zapustila, kakor ne opuste navad norci, ženske, raki in pijanci. Ko so živali v gozdu zagledale to njim povsem neznano žival, so vsepo* vprek zbegane beža'e. Šakal pa za nji* mi. Klical jim je: «Počakajte. kaj be« žite pred menoj? Ne bojte se! Brahma sam me je postavil za kralja nad vami.* Živali so ga obkrožile ter se mu po« klonile. Leva je imenoval za svojega ministrskega predsednika, tigra za voj« nega ministra, pantra za osebnega po* bočnika, slona za ministra notranjih zadev in opico za nosilko solnčnika nad svojo glavo, z onimi pa, ki so bili iste« Sa plemena, ni izpregovoril niti bese» dice. Vse šakale so pognali preko me« ie. Ko je tako vladal, so levi in ostala zver i a d lovili divjačino, jo polagali pred kralj a«šakala in on je vsem delil Obsodba grofice Kerninon V Parizu se je pravkar odigral epilog nenavadne zakonske tragedije, s katero se je bavilo radovedno francosko občinstvo že nad leto dni. L. 1890. je nastopila v neki alžirski kavarni plesalka Lulza Delvasova. V istem času ie služil v francoski koloni-jalni armadi Roger Leroux grof Kerninon. Seznanil se je z baletko, kl reu je tako uvajala, da se je blazno zaljubil vanjo. Razmerie ie traialo tri leta. Po treh letih je bil srrof odpuščen domov. Neplede na pustolovsko preteklost Lu-ize Delvasove. ii je ponudil roko. Plesalka ie sprejela ponudbo in je grofa poročila. Zakon le bil zelo nesrečen. Kerninon se je hote! po odsluženem voiaškem roku vrniti v roistni krai v Bretonii ter živeti na svojem velikem posestvu. Lu-izi n? nrifal ta nač'n življenia niti odda-leč. Hotelo se ii ie neorestano sijala, čestilcev. Orof je moral končno nooustiti in se vdati v usodo Par ie prebil naiveč časa na potovaniu. kier ie grofica neorestano sklepala nova poznanstva. Leta so tekla, grof in grofica, ki je bila nekaj let stareiša od svojega moža. sta se postarala. Kerninonu je bilo že šestdeset let ko ie snoznal mladenko Bernardino Nedelecovo. po ook'icu stroienisko. V n'em se ie vnela liube-zen do deklice. Lnira je vse to videla in s strahom ona^ala. kako se ii mož izmika. Njeno liubosumie je posta'o ne-nonisno. Nekesra iutra. ko sta sedela ori kavi srrof in dama. ie med zaitrVom počil stre! in Kerninon se je zcrudil na tla. Pn+pm se ie dvigni! in zbral v«e svoie moči. da bi šel no stopnicah. Zdravnikom. ki so sra obvezovali, ie prioovedo-val. da se ie rani! pri padcu. Tega mu ni verjel nihče, ker je imel na glavi prasko, ki je pričala, da je od revolver-ske krogle. Prišla je komisija, ki je zaslišala grofico in služinčad in prvotne vesti o nesrečnem slučaju padca, ki je prinesel grofu smrt, so se kmalu spremenile v domnevo o umoru. Končno je bila zaslišana strojepiska, ki je izpovedala. da ii je grof nekaj dni pred smrtjo zaupal, da kuje žena zoner njegovo življenje morilne naklepe. Uvedena ie bila stroga preiskava, gradiva ie bilo vedno več in končno se ie porotno sodišče v St. Brieuxu prepričalo, da gre za umor. Stara grofica je morala na zatožno klop. Zaviiala ie in taiila. a nedolžnosti ni mogla dokazati in je bila te dni obsojena na osem let ječe. Dunajski operni škandal Dogodek v dunajski državni operi, kjer je altistka Marija 01szewska med predstavo «WaIkure» opljuvala neko damo za kulisami ter pozneje izjavila, da je bil izpad namenjen pevki Mariji Jeritzi, postaja škandalna afera velikega obsega, s katero se bavi vse časopisje in javnost vseh slojev. Zdaj se prav za prav doznava. čemu je prišlo do nastopa ge. 01szewske. Dama je — kakor Marija Jeritza — članica opere «MetropoIitane» v New-Yorku. Nekoč pred letom dni je bila zadržana in ni mogla peti. Prosila je Jeritzo. naj vskoči zanjo ali pa naj preskrbi nadomestilo. Jeritza je prošnjo odbila in od tistega časa vlada med umetnicama smrtno sovraštvo. Dunajski listi objavljajo poročila, ki se ne striniajo popolnoma. Del časopisja brani Jeritzo. češ. da ona ni izzivala, kar bo najbrže tudi težko dokazati, ko ima na svoii strani dve pevki. Kittlovo in Jovanovičevo. ki zavisita od nienih simpatij. Te dve dami sta bili glavni priči škandala za odrom. — Tehnično osobje je sicer na strani 01szewske in pravi, da je Jeritza res motila pevko z razgovorom. Govorila je o neki bračni zgodbi. Poslušalki sta delali opazke in tako je nastal precejšen šum. ki ie res utegnil motiti 0!szewsko. katera je pela v drugem deian.ni opere dolgo in napor-no partijo. Ker ni slišala šepetalke. je parkrat prosila za mir. Jeritza in njeni tovarišici se niso ozirale na nieno prošnjo. Zato se je dala zavesti in ie v hi^ni razburjenosti pljunila za kuliso. po S'-oji vladarski dolžnosti. Ko je tako prešel čas ter je nekoč v seji državnega sveta slišal iz daljave se bližajoče lajanje šakalov, iz katere« ga je spoznal glas svoje bivš" druži« ce, se mu je od veselja počela ježiti dlaka. Vstal je ter z vreščavim glasom začel tuliti. Ko so pa levi in ostale ži« vali slišali to tuljenje, so se pomemb« no pogledali, od sramu povesili glave ter sklenili: «Ta zanikarni šakal nas je vse vodil za nos! Ubijmo ga!* šakal je sicer hotel zbežati, toda levi in ostala zverjad so ga razkosali na drobne kose. Konrad Kiimmel: Veliki moment Senior in strelni mojster kluba «Pum« ponia* sta hodila že nekai dni z globo« ko povešenimi glavami. Težak problem je bilo rešiti. DruILvo se je nameravalo fotografirati; naravno: velika skupin« ska slika. Ampak nastalo je vprašanje kje? in kako? Načrt da bi se fotografirali v gozdu ali pa pred univerzo, je bil že davno zavržen. In sedaj sta morala se» nior in mojster rešiti to fenomenalno vprašanje. Zato sta bila tako zamišlje« na. Ravnatelj Schalk. ki je dirigiral «Wa!kuro». je opazil vznemirjenje na odru in se je bal javnega škandala. Gledalci v prvih vrstah so dobro videli. kako se je odigrala stvar. Začeli so vstajati. Le hladnokrvnosti prizadetih za odrom gre hvala, da se ni predstava prekinila sredi scene. Zato oa je bilo za kulisami tem živahneje ko je padel zastor. Pevka Kittlova se je vrgla na altlstko Olszevvsko in lo je hotela pobiti na tla. nakar ie umetnica pojasnila. da n! hotela onljuvati nie. amoak Jeritzo. Ta je seveda šinila ookoncu in jela obkladati svoio nasprotnico s pridevki. ki niso baš običajni v olikani družbi. Izrazov «svinja» je kar mrgolelo. Vodstvo gledališča je sestavilo o stvari poseben zaoisnik. katerega je predložilo v odobritev dunajskemu prosvetnemu ministru. Obenem je naznanilo 01szewski. da je odpuščena z do-tičnim dnem. Ker je 01szewska še isti večer odpotovala v London, je pojasnila stvar samo svoiemu pravnemu zastopniku. Ta je protestiral zoper odpustitev altistke. češ da je vodstvo opere napravilo ta korak ne da b! prej zaslišalo njegovo klijentinio. Stvar s tem še ni rešena. Ko Je bilo objavljeno, da je 01szewska odpuščena, je odpovedal svoj anzažman na gledališču baritonist dr. Schipper. k? ie pel obenem z 0!szewsko in je zaročenec umetnice. Dunaiska onera torei Izsrobi poleg odlične altistke še izvrstnega ba-ritonista. Če bo zadeva s tem končana, oa ni mogoče reči. Največja opasnost šele preti. V London, kjer sedal gostuje 01szewska. odootuje te dni na gostovanje tudi Marija Jeritza. Kako se bosta pevki gledali pri srečanju, si lahko mislimo. Ni izključeno, da pride do novega javnega škandala, nad katerim se ne bo zgražala samo dunaiska javnost, ampak tudi celokupna družba angleške prestolice. X Smrf slavnega zdravnika. V Rimu je umrl pred par dnevi profesor primerjevalne anatomije in fiziologije na rimski univerzi, senator dr. Gianbattista Grassi, za arteri« osklerozo v starosti 71 let. Njegovo glavno polje je bilo proučavanje učinkov raznih žuželk in parazitov. Dr. Grassi je zadobii svetovno slavo, ker se mu je posrečilo do« gnati, da povzroča neka vrsta komarjev, imenovana anofeles, malarijo in jo prenaša. Ustvaril je tudi novi sistem zdravljenja malarije, ki ima njegovo ime. X Direktna železniška zveza Sofij&Bun gas. V torek je bil otvorjen prvi del direkt« ne železniške proge med glavnim mestom Bolgarske, Sofijo- m pristaniščem Burgasom ob Črnem morju, in sicer do Stolnika. Pri otvoritvi st» bila navzoča minister za jav« na dela Stončev in prometni minister Ma« djarov, ki sta naglašala važnost nove želez« niče, ki bo veliko bolje vezala morje z glav« nim mestom. X Avstrijski dohodki iz vizumov. Čeprav so merodajna mesta v Avstriji za to, da se odpravijo omejitve, ki ovirajo promet med avstrijsko republiko in sosednjim! država« mi, v prvi vrsti potni Usti m vizumi, imajo vseeno finančne pomisleke proti temu na« črtu. Avstrija ima namreč iz pristojbin na potne liste in vizume na leto okrog šest mi« liiinov šilingov dohodkov, to je nekaj nad 50 milijonov dinarjev. Ako bi ta dohodek odpadel, bi bilo treba iskati drugod nado« mestila. Dohodki iz teh pristojbin so naj« manj dvakrat tako veliki kakor izdatki av« atrijskega ministrstva za zunanje posle. X Zlta popolnoma zdrava. Kakor poroča« jo listi fe Bilbaoa, so vesti nekaterih ino« zemskih listov, ki vedo povedati, da je biv» ša avstrijska cesarica Žita resno zbolela, ne resnične. Lequeitijski župan je poslal bi!« baoekemu guvernerju sporočilo, da je Žita popolnoma zdrava. X Neslišna pištola. Na slavnostnem ban« ketu v Gravesendu pri Brooklynu v Zedi« njenih državah so se prerili trije moški sko« zi množico gostov in ustrelili udeleženca banketa Ginsberg«, ki je dobi! tri krogle v glavo, ne da bi kdo s'iša! strele. Dmg ude« leženec banketa. Jacobson, ki je hitel za morilci, je ravnotako dobil par kroge! v glavo in prsi Tudi v tem slučaju ni bilo čuti strelov. S tem se je pojavila neslišna pišto« la prvikrat v kroniki ameriških zločincev. V Ameriki so namreč že iznašli orožje, s Da, ko bi jim nasprotno društvo »Sumponia* ne vkradlo njih ideje! To se je da!o slikati ob vznožju spomenika nekega umrlega predsednika. To idejo sta imela že dolgo senior in mojster v mislih. A sedaj — sedaj je bilo treba najti kaj drugega. •Veš kaj?* je mislil mojster, mi po« stavimo vse člane na ognjegasno lestev, vsakega višje in tebe seniorja na vrau — to bi bilo nekaj aoortnega!* «Seveda, da bi nas »sumponl* ime« noveli ognjegasce!* Strelni mojster pa je dejal: »Videl bodeš. da je na moji ideji vendar ne« kai: le tedaj bodemo imponirali če se damo fotografirati od spodaj navzgor.* •Dobro,* je odgovoril senior, na mostu bi bik) lepo mesto, lepo ozadje, in fotograf bi nas lahko fotografiral iz čolna.* •Potem se bodo videle naše glave kakor jabolk- na deski v kleti. — Most je previsoki* je odgovoril strelni moj* ster. •Hm, hml* ie mislil senior m poteg« nil globoko iz svoje pipe. nato pa je pristavil: »Mogoče je pa kje kak nižji most?* «Jo že imam. idejo*, je izjavil ponos« n^ mojster. «Tam ob notoku' Preko te« gm potoka drži brv. Na to brv se po« stavimo. Tako imamo krasno ozadje katerim se da popolnoma neslišno streljati, izum pa je strogo tajen.- čudno je, kako so prišli zločinci do take pištole. X Zaklad v starem časopisu. Nekaj nenavadnega so doživeli v Lavalu na Fran« coskem uradniki poljedelskega sindikata. Iz luknje, ki so jo napravile v tapeti miši, se je začelo nenadoma usipati zlato. Ko so stvar pregledali, so ugotovili, da je v steni odprtina in v njej v starem časopisu z dne 13. oktobra 1870, zlat denar v vrednosti 4'10 frankov. X Hindenburgovi dolarji. Nemška vlada je da!a kovati novce po 3 marke, ki se bodo hnenovali dolarji. Na novcih bo portret predsednika Hindenburga. X Zanimiva dralba. Te dni se je vršila na razstavi knjig v Milanu dražba redkih in zato dragocenih knjig. Pri tem je bila pro dana prva izdaja Dantejeve «Divine Come« die* (folijo) za 350.000 lir. Delo ostane v Italiji, ravno tako tudi druge redkosti, ka« kor dragocen rokopis »tDivine Comedie* ia kodeks «Vulgate». Gojmir Anton Kos (K pomladanski razstavi v Ljubljani.) Sicer v kolizejskem labirintu res ni minotavra. zato pa človek brez skrbi fahko tudi pol ure išče Kosov atelje. Pa je včasih tudi dobro, če so slikarske delavnice tako poskrite. posebno radi obiskov. Ti obiskanca le nadlegujejo z nenasitno radovednostjo, za kar se mu navadno oddolžijo samo z par drobti-nami nesmiselnih pohval. Ni prav nič čudno, če se zato marsikdo takih obiskov obrani, četudi ne vedno na najprimernejši način. Na vratih: »Sem odsoten.« Ampak je pomota, če raztresena glava pozabi ključ v notranji plat! vrat. Drugi ima pa nujno de!o. model, ravnokar odhaja ali pa sprejema stranke le v stanovaniu. oprostite! Da ima mir pred obiski, se Je tretji preselil z vso ropotijo na podstrešje, kjer dela kakor Rembrandt ... Tako ta. tako oni. Gojmir A. Kos (rojen 1. 1896. v Gorici, kjer dokonča gimnazijo. se z izbruhom vojne z Italijo preseli na Dunaj, da se posveti slikarstvu. katero mu ie že v otroških letih bilo najljubši posel. Po dovršenih študijah pride v Ljubljano, kjer sprejme za par let profesuro na realki. V ta čas spada petmesečno bivanie v Berlinu in večkratni obiski v Benetkah. Razstavil je že v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu ter se udejstvuje tudi na polju umetne obrti in dekoracije prostora). Kos torej pride obiskovalcu naproti, z nasmehom m vljudno gesto vabeč v svoj tempeli. No ko sem stopil v nicrov atelje. sem se tudi sam zasmejal. Zunaj je lilo izpod neba, tu je pa sijalo solnce. Prijetna soba z velikim oknom proti planinam. kot se slikarju spodobi. Po stenah slike, ob stenah tudi. Vse je solnč-no. živo. veselo: pokrajina, portret, kompozicija. Stvari so že zbrane za njegovo bližnjo kolektivno razstavo. Velika platna, zgol študije po naravi in pa komponirane. med katere spadajo tudi njegovi portreti. Vse s korajžnim. širokim zamahom, dostojno, Času in življenju odgovarjajoče. V pokrajini ga zanima predvsem detajl. Drevo v nenavadni razsvetljavi, kot čistobarven objekt. Zadnji solnčni žarki osvetliuiejo ozadje, spodai pa stoji drevo v vsi svoji arhitektonski gradnik same široke barvne ploskve, harmonične in dekorativne. Veselje ima z vodo. Tolmunček v Sori ali Kokri, spreminjajoče, nemiren in živ kot je sam. Akoravno ie v barvah precei trmoglav tmorda baš radi tega) in mu pokrajina ni le suženjsko posnemanje narave, je voda njegovih podob tako mokra, so tolmunčki tako globoki in prozorni. V kompoziciji doseže z širokimi barvnimi ploskvami več slikovitosti, kot pa z izumetničeno živo barvno pisanostjo. Saj slikovitost ne leži v sami pisanosti barv. temveč le v harmoničnem podajanju barvnih kontrastov. In to Kos dobro razume. Zato njegove slike tako močno učinkujejo. Z dimenzijami gre že precej na široko in je tudi prav. če je človek tako srečen, da mu ni potreba trgati svojih moči na toliko neznatnih koscev. Moral se bo pa upreti v stene, ker mo postaja prostor pretesen. Ker sem bil dovolj nadležen, sem v!, del tudi drugo sobo nasproti ateljeju. Amoak sem samo glavo skozi vrata pomolil. ker bi bilo sicer nerodno, če H koga pohodil. Okvirji, študije, skice, podobe. vse kar na kune in vmes marsikaj zanimivega. Pa kdo tudi lahko strpi brez vsakega nereda? Se mi zdi. da mora biti ta bacil že kar v krvi. Kdor samo o prihodnosti govori, je znamenje, da sedaj nič ne dela. In Kos ne govori o njej. Spoznal pa sem. da Goričan pač ne more najti v našem življenju onega pol južnega značaja, v naši pokrajini ne tistega objema narave« v katerem se ie od mladosti tako srečnega počutil. Kadar vsega tega ne bo pogrešal, bo še več veselja . . . V nedeljo se otvori v Jakopičevem paviljonu njeeova kolektivna razstava v družbi L. Doiinarja in slikarja Petra Dobrovi6a. ki prenese svojo kolektivno razstavo iz Prage. Š' od!ar. V slikarjevem ateljeju — gozd. — Dva naša člana naj takoj pripravita vse potrebno.* In tako se je zgodilo. Dan je bi' določen in «Pumponia» se je polnoštevilno zbrala in celo društ« veri oes .lektor je bil navzoč. Končno se je posrečilo vso «Pumoo« nio* spraviti na brv. V sredini je stal senior z mo."-trom, okrog starejši čla« ni, odborniki, nato pa je stalo v ma» lem po'krogu ostalo članstvo. Na kon« cu ie bil ^-uštveni s'uga s Hektoriem. Parkrat se je debeli senior sumljivo oz ' na desko pod seboj ter pripomnil: •Mislim, da bode stvar držala!* •Prosim — sedaj mir, gospodje!* je komandiral mojster fotograf m pogle« dal skozi okence v aparatu. Čez nekaj časa je dejal: «Bolj proti sredini pro« sim. da bode slik« živahnejša!* •Poidite s psom bo!j na sredo!* je komandiral senior in sluga je pograbil psa ter ga zavlekel na sredino. •Ena — dve —.» Tedaj pa se je naenkrat iztrgal Hek« tor ter oddirjal na bližnji travnik in od tam motril svoje začudene gospo« darje na brvi ter fotografa. Sluga je hotel za psom. •Pustite ga. saj ga itak ne ujamete!* •Torej miri Ena — dve — tri!* Na besedo «tri» pa se je naenkrat prelomila brv in vsa «Pumponia» je bi« Ia pod vodo, kakor bi jo bil pometel s zemeljske oble. Brez besed je obstal fotograf, nato pa je mirno pospravil svoj aparat, ter hi*'I na pomoč. Toda bilo je odveč, kajti potok ni bil globok. Prvi je prišel na površino debeli senior. • Mesec in solnce,* je klel, med tem ko se je skušal oprostiti objema tujih rok in nog. «Kdo pa tudi pride na ta« ko vražjo idejo, spraviti plemenito •Pumponio* na brv!* Končno so se zbrali vsi mokri sreč« no na bregu. •Ampak sedaj pa na častno besedo — tiho vsi!* je povzel senior. »Sicer nam bode «Sumponia» dejala celo, da smo potapljači I* Tako je končalo to fenomenalno sil* kanje «Pumponie». Toda popolnoma skriti tega doiiv» ljaja niso mogli. Kajti slike so kazale ravno oni moment, ko je bil* vsa «Pum ponia* v vodi. In videti je bilo samo kup brcajočih nog in otepavajočih rok. Eden pa je bil vendar dobro zadet. Ta pa je bil pametni društveni pes Hek tor. ki je sedel lepo na strani ter zado* voljno motril ves dogodek. Bil je za* dovoljen, da je odnesel svojo plemeni« to kožo. To je bil naj pomembne ši zgodovin* ski dogodek v zgodovinž aTumponie^ Gospodarski kongres v Sarajevu Sarajevo, 14. maia 1925. Že 12? t m. je dospela večina udeležencev kongresa v Sarajevo, kjer je bila svečano sprejeta od tamošnjih strokovnih tovarišev. Na kongresu je zastopan Zagreb s 14, Beograd s 12. a. Ljubljana s 4 delegati. Razen teh je vec-ie šfevilo delegatov iz ostalih mest države. Za predsednika kongresa je bil izvolien predsednik sarajevske zbornice Nikola Berkovič. v predsedstvo pa Vladimir Arko iz Zagreba. Ivan Knez iz Liubliane. Milan Stojanovič iz Beograda, S. D. Alexander iz Zagreb* in Kosta Jankovič iz Velikega Bečkereka. V sredo popoldne so bili izvoljeni posamezni odseki konference, in sicer: 1) odsek za prisilno poravnavo, kateremu predseduje Kosta Milosavljevič iz Novega Sada. a referira dr. Julij Mo-gan iz Zagreba; ... , , 2) odsek za gospodarski svet3 predsednik S. D. Alexander iz Zagreba, referent Svetislav Marodič iz Beograda. 3) odsek za prometna vprašanja, predsednik Kosta Jankovič iz Velikega Bečkereka. referenta dr. Cvetko Gre-gorič iz Beograda in Ivan Mohonc iz Ljubljane; . . 4) od«ek za pravilnik kongresa zbornic predsednik Ivan Knez i; Ljubljane, referent dr. Vojislav Besarovič iz Sa- 1*3.1 ^ V 3. * 5) odsek za mednarodno zbornico, predsednik S. D. Alexander iz Zagreba, referent dr. Adolf Čuvaj iz Zagreba: 6) odsek za obrtne kredite, predsednik in referent Milan Stojanovič iz Beo- ^ Odsek za mednarodno zbornico je imel že v sredo zvečer sestanek in je sprejel sklep, da je potrebno zbrati cm več članov za mednarodno zbornico ter obenem zaprositi finančnega ministra, da dovoli subvencijo za plačanje članskih prispevkov, češ. da gospodarske korporacije niso zmožne nositi te razmeroma visoke stroške. Ostali odseki so začeli razoravlmti danes dopoldne ter so nekateri ze te kom dopoldneva zaključili svoje delo. Tako je končal delo odsek za revizijo prisilne poravnave. Seia tega odseka je bila zelo živahna in se je večina prisotnih izjavila za ponovno uvedbo pris-lne poravnave, v katerem smislu je stilizi-rana tudi resolucija, ki bo predložena plenumu na odobrenje. Dopoldne je konča! svoie delo tudi odsek za obrtne kredite. „ , .,___ Popoldne je bila svečana otvoritev kongresa. Prvo sejo je otvoril Predsednik sarajevske zbornice Nikola Berkovič s pozdravnim nagovorom na zboro-valce in z željo, da bi konferenca us-. nešno zaključila svo.ie delo. V imenu ministra trgovine in industrije je pozdravil zborovalce načelnik ministrstva dr. Milan Lazarevič. V imenu mesta Saraie-va je govoril komisar mestne občine Hadži Omerovič in izrazil zadovolinost, da ie bilo Sarajevo določeno kot mesto, kier naj se vrši ta važna konferenca. Okrog 4. popoldne so prešli udeleženci v veliko dvorano sarajevske zbornic-' kjer ie plenum sklenil, da odseki podaljšajo svoje delo in da jutri popoldne predložijo svoje sklepe plenu-mu Popoldne so še ostali odseki zaključili' delo. Zanimiva ie bila zlasti se'a odseka, ki ie imel razpravljati o vpra-šaniu trošarine na žganje. V temvora-šaniu. ki zanima predvsem precanske kraie, se ie sklenilo, da se sestavi resolucija. v kateri se bo zahtevalo popolno izenačenje vseh zakonov o trošarini na žganie, a do uveliavlienia taksnega zakona da se orovede pavšalni sistem v prečanskih krajih. Lesno tržišče v Trstu Vloga tržaškega lesnega tržišča kot posrednika za dobavljanje lesa Italiji je po vojni prav občutno padla in tudi m irgledov, da bi se znova dvignila. Jugoslovenski in avstrijski lesni izvozniki stremijo za tem. da odjemalcu^ direktno poslužiio. Občuti pa se močno tudi konkurenca Reke. kar je prav- lahko razumliivo. ako se uvažuje. da ima Ke-ka napram Trstu olajšave v 50 odstotnem znižaniu železniških tovornin na progi Postoina-Reka. Ugodna je za Reko v gotovih ozirih tudi neposredna bližina Sušaka. Tržaški gospodarski krogi pričakujejo zboljšanja v tem pogledu iz rezultata italijansko-iugoslovenske konference v F;renzi Upa se namreč, da se bo končno po vzsledn že obstoječih jadranskih tarif uvedla direktna italuan-sko-iugoslovenska tarifa, od katere si tržaška lesna trgovina obeta ugodnosti glede na posredni promet za Italno kakor za inozemstvo. Lesna kupčija v Trstu je v zadnjem času vobče mlačna. Jugoslovenski, predvsem slovenski les v tem omenjenem kupčijskem obsegu zopet prihcno uspešno konkurira z avstrijskim, predvsem koroškim lesom, ker pogodujejo naše cene. dasi je naš les povprečno nekoliko slabše kakovosti kakor koroški. Nekatere lesne vrste notirajo v prometu z Jugoslavijo, franko vagon Postojna, za kubični meter: trami. uso Trst. Š—8 do 13—15 cm. 160 lir: morali. 56—56 do 118—118 mm, monte. 2o0 lir; deske. 20—60 mm. cd 16 cm naprej, monte 230 lir; bukove tavolete 430 lir; bukovi testoni 240 lir; hrastovi bordo-nali 30—50 (io 50—50 cm 700 lir. Znižana tarifa za dovoz hlodov Na zahtevo ministrstva šum in rudnikov je prometno ministrstvo z naredbo z dne 11. maja 1925. MCS br. 10.S73 odobrilo de-klasfikacijo okroglega lesa ln hlodov tudi grobo obsekanem stanju, ki so daljši od in pol do vključno 7 m, pri pošiljatvah najmanj 10 ton od razreda B na razred C, o čemer smo že na kratko poročali. Ta de-klasifikacija je stopila včeraj dne 15. maja 1925. v veljavo, in sicer pod naslednjimi pogoji: 1.) Odpošiljatelj mora navesti v tovornem listu, da je les namenjen za domače žage v svrho žaganja in predelave. V to svrho je treba navesti tudi ime žage. 2.) Od opremne pa do namembne postaje se mora pošiljatev oddati in prevoziti brez prekinjenja in sc reek^ped cije takih pošiljatev ne dovoljujejo. Žagam, pri katerih se ugotovi zloraba, se bo ta tarifna ugodnost odvzela. S tem je storjen prvi korak za ureditev tarif -a les ln izpolniena davna želja naše šum '..j industrije, ki je bla zaradi visoke tarife za prevoz hlodov v zelo težkem položaju. Zahteva je bila stavljena že v januarju v resolucijah ankete o krizi šumske industrije in pomeni za ona podjetja, kier so žage znatno oddaljene cd gozdov, veliko ugodnost. Treba je samo še. da se čimprej uveljavi tarifa, v kateri je predvidena za obmejne postaje znižana prevoznina za izvoz lesa. r SHS Stanje 8. maja 1925. Aktiva (v milijonih Din; v oklepaji spremembe napram 39. aorilu): kovinska podloga 446.3 (+ 4.0); posojila 1248.5 (— 15.0); račun za odkup kronskih novčanic 11863; račun začasne razmene 367.9: državni dok 2966.3; vrednost državnih domen. zaMenih za izda;anie novčanic 213S.3: saldo raznih računov 533 8 (— 21 7\ Skupno 8887.7. Pasiva: vplačani de! glavnice 27.7; rezervni fond 6.2; novčanice v obtoku 5,730 8 (+ 59.7); državni račun začasne razmene 367.9; razne obveznosti 543.1 f— 49.0); terjatve države za založene domene 2138.3; nadavek za naku"ovanie zlatn glavnico in fonde 73.3. Skupno 8RS7.7. Tržna coročHa Nov°:adska blagovna borza (15. maja.) Oves: baški, 1 vagon 320. Turščica: baška, 3 vagoni 295; baška, ladja Tisa, 10 vagonov 205; baška, za 5. junij, Donava, 30 vagonov 214; sremska, maj, 10 vagonov 200. Moka: baza «0>, 1 vagon 670. Tendenca nestanovitna. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. maja.) Zaradi ponovne oslabitve na ameriških borzah je poteklo današnje tržišče v zelo nrrnem razpoloženju. Zaključkov je bilo izredno malo Notirajo vključno bia-govnoprometni davek brez carine v šilingih za 100 kg: pšenica: domača 53 — 54, madžarska s Potlsja 56 — 57: ječmen: domači 42 — 45; t u r š č i c a: 29.75—30.75; oves: 44 — 45. Dunajski živinski sejstn (14. maja.) Goveda: Dogon 723 komadov; od tega iz Jugoslavije 48. Napram pondeljku so cene padle za 10 grošev in tudi več pri kg. Velik del živine ie ostal neraznrndan. Sviti j e: Dogon 2065. Cene debelim svinjam nelzpremenjene, mesn'm svinjam pa so nazadovale za 10 grošev pri ki. Notirajo za kg žive teže po kakovosti: debele svinje 2 do 2.15 in mesne svinje 1.75 — 2.20 šilinga. letu 1924. so bili naslednji: poštni dohodki 241,811.805 Din; dohodki od brzojava 61,115.447.33 Din; dohodki od telefona 99 milijonov 540.071 Din skupno torej 402 milijona 467.323.33 Din. . = Konferenca mlinske zveze, ki je bila napovedana za S. t. m. v Beogradu, je preložena na 20. t. m. Mlini žele predvsem carinsko zaščito 80—90 par pri kg moke. Baje je ta carinska zaščita že predvidena v novi carinski tarifi. To bi pomenilo ponovno podraženje že itak dragega najvažnejšega' prehranjevalnega sredstva — moke. v interesu konzumentov, ki komaj zmagujejo današnjo draginjo, bi bilo da se ne dovoli uvedba carine na moko, pač pa naj bi se kritičnemu stanju mlinov pomagalo s tarifnimi olajšavami. = Več2 dovozi žitaric na tržišča v Banatu. Kakor poročajo iz Vršca, so začeli kmet-tic dovažati večje količine zna in turšči-ce na tržišča, ker jim cene pogodujejo. Ku-puie se največ za domačo potrebo, a posamezni zaključki so bili tudi za Rumunijo. Pšenica se ponuja po 430-450, a proJaja.a se je po 425—440 Din. Turščica se je ponujala po 195, a trgovala po 187.5 do 190 dinarjev. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ljubiii spreiema do 2. maja t. 1. ponudbe g'-de dobave 100 komadov grabelj (sistem ,Adler) do 25. maja t. 1. pa glede dobave 300 kg viiakov za spojnice. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. maia t. 1. ponudbe glede dobave 1o00 komadov hrastovih pragov. — Dne 10. junija t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri odelenju za mornarico v Ze rrunu glede dobavp 10.000 kg mila za pranje; pri direkciji državnih žcleznic v Siri tiči glede dobave mrežic za plinsko raz-svetliavo; pri dirckciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave papirnatih trakov, modre gaiice in saimiaka. - Predmetni oglasi so v pisami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo- = Insolvence v Češkoslovaški. V aprilu je bilo v Češkoslovaški otvorjenih 170 poravnalnih postopanj. V 165 primerih so znašala aktiva 14.6 milijona In pasiva 63.6 milijona Kč. Obenem je bilo razglašenih 45 konkurzov. V 30 primerih so znašala aktiva 2.3 in pasiva 6.8 milijona Kč. = Položaj na slaiikornetn trgu. Tudi v tem tednu so prometovala svetovna sladkorna tržišča pod vplivom poročil s Kube. Cene so na vseh važnejših tržiščih popustile Kampanja na Kubi se približuje zaključku Več sladkornih tvornic ie že ustavilo obra+e Po zadnjih poročilih je kubanska produkcija dosegla doslej 4.39 milijonoa ton dočim ie v prošlem letu v enakem času bilo proizvedeno samo 3.77 milijona ton. york 61.6—61.7, Pariz 322—323, Praga 1S2.65—183, Sofija 45—45.5, Švica 1195— 1196. CURIH. Beograd 8.40, Newyork 516.70, London 25.085, Pariz 27, Milan 21-16, Praga 15.30, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.45, Sofija 3.775, Dunaj 72.80. TRST. Obligacije Julijske Krajine 77.75 Zlvnostenska 276. Assicurazioni Generali 12.850, Riunionc Adriatita A 4400. Riunionc Adriatica B 4350, Cosulich 342, Dalmatia 261, L bera 539, L!oyd 5600, Oceania 170, Tripkovič 733, Dalmatia Cement 600. Split Cement 441, Krka 460; devize: Beograd 39 50 — 39.75, Dunaj 340 — 347, Praga 72.10 do 72.50, Newyork 34 40 — 24.405, Curih 472 _ 474; valute: dinarji 39.30 — 39.65, 20 zlatih frankov 94.50 — 96.50. DUNAJ. Beograd 11.495 - 11.535, Berlin 168.78 — 169.38. Budimpešta 99.50 - 99.90. Bukarešta 3.32 — 3 34, London 34.44—3154, Milan 29.015 — 29.135, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 37 — 37 16, Praga 21.02 do 21.10, Varšava 136.10 — 136.60, Sofija 5.1325 do 5.1725, Curh 137.28 - 137.78; dinarji 11 46 - 11-52. lire 29 - 29.20. PRAGA. Beograd 54.75, Dunaj 476.375, Rim 138.50. London 163.85, Newyork 33.75, Curih 654.25. BERLIN. Beograd 680, Dunaj 59.055, Milan 17.175, Praga 12.432, Pariz 21.88, New-york 4195, Curih 81.19. LONDON. (Ob 1120). Beograd 298, Italija 11S.6, Ncwyork 485.37 in pol, Švica 25.05. . _ Newyork. (Ob 18. po našem ob 24.) Beograd 1.62, London 4.85 in pol, Švica 19.35 ln pol. Sokol Vič. Vaja orkestralnega odseka se vrši danes ob 8. uri zvečer v Sok. domu. Vsi, ki so se priglasili in se hočejo še priglasiti, naj se te vaje udeleže. Telovadna prireditev celj-fcega Sokcla. V četrtek dne 21. maja se vrši v Celju žup-na izbirna tekma za tekmo JSS v Beogradu. Ob tej priliki priredi Sokolsko društvo v Celju telovadni nastop, ki sc prične ob 15. uri. Med drugim nastop jo člani in članice s tekmovalnimi vajami ter ženska ia moška deca s skupnimi prostimi vajami v zastavicami in krogi v državnih barvah. Sokol Šport Borze 17. maja. LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kunčijske zaključke.) Vrednote: 7-cdst. posojilo 62 - 63, Vojna škoda 175 do 0, Celjska posoii'nica 200 - 205, Ljubljanska kreditna 225 - 260, Merkantilna — Redni in sezonski krediti Narodne banke. Glavni odbor Narodne banke je v torek obavšl revizijo starih in podelitev novih kreditov o čemer se bo še tekom t. m. donesel končen sklep. S postoono restrlnk-cijo kreditov nekaterim zavodom in podjetjem se je dobila večja svota razpoložljive gotovine v svrho novih kreditov, ki :.e bodo podelili starejšim in novejšim prosilcem na podlagi gospodarske važnosti. Po načelu nacionalnega prvenstva se bodo uvaževall tudi nacionalni momenti v lastništvu podjetja, ako Imajo ta vse druge potrebne pogoje. Ker je prvi Narodni banki ostalo še mnogo neizrabljenega sezonskega kredita, sc bo ta ostar.ek dal v prvi vrsti serioznim in oprezno delujočim izvoznim tvrdkam deloma direktno deloma potom bank. = Voznlna na rezan les se namerava znižati. Kakor poročajo, je vprašanje zni-žania voznine za rezan les ugodno rešeno v novi klasifikaciji blaga, ki bo stopila v veljavo čez tri al! štiri mesece. = Zvišanle tarife za inozemski premog odgedeno. Zvišanje tarife za inozemski premog potom premestitve tega premoga iz izjemne tarife T. v razred C. ki naj bi stopilo v veljavo 15. t. m., je cdgodeno do 15. juniia t. !. = Komisiia za sestavo zakonskega osnutka o obrtnih kred'tih pri ministrstvu za trgovino in Industrijo je začela poslovati. Med drugim je za člana te komisije imenovan tudi g. Ivan Mohorič. pomočnik ministra za šume in rudnike. = Izvoz slovenskega hmelja v Franc.io. V prvem četrtletju t. 1. se je po podatkih francoskega konzulata v Ljubljani izvozi,o Iz Slovenije v Francijo za 8.5 milijona Din raznega blaga. Od tega je bilo za 6.9 milijona Din hmelja. To je ta ta čas, ko so navadno zaloge hmelja že majhne, in glede na Francijo kamor se obiajno od nas_ ne izvažajo večje količine hmelja, precejšnja svota. ki tem bolj preseneča, ker je hmeij-ska kupčija v Savinjski dolini izredno mrtva. = Poštni dohodki v letu 1924. Dohodki od poštnih, brzojavnih in telefonskih taks v ljanska kreditna _ 110 — 125. Praštediona 810 — 820, Kred tni zavod 190 — 200, Strojne 0 — 134, Trbovlje 378 _ 385, Vevče 110-0. Stavbna 265 do 280. — Blago: les: trami, monte, fco treja, 4 vagoni (375); hrastovi frizi, 4 — 9. 25 — 60 cm, 1. in II., fco meja, L vagon (1450); deske, 25 mm, monte, fco meja 0 do 590; bukova drva. suha, 1 m dolžine, fco meja 25 — 0; poljski pridelki: pšenica: Rosafc, rinfusa, pariteta Ljubljana fr-490, avstralska, rinfusa, par. Ljubljana 0 — 485, Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana 0 — 500; otrobi pšenični drobni, par. Ljubljana 0 — 190; turščica. promptna. par. Liubljana, 2 vagona (232.50); rž, Canada, VVestern 2, dobava junii, fco Ljubjana 0 do 460; krompir: beli. fco dolenjska postaja 0 — 125 rumeni, fco štajerska postaja 0 — 115, rdečkasti, fco štaj. post. 0 — 135. ZAGREB. V efektih tendenca neizpre-mer.jena. Promet je bil napram včeraj ne-ko'iko mani?i. V večji meri se je povpraševalo le po Vojni škodi. — Tendenca v devizah neizpremeniena. -Zaključni tečaji napram včerajšnjim ne pokazujejo večjih sprememb. Deviza na Italijo je bila nekoliko slabša, dočim je London neznatno porasel. Blaga je bilo precej na tržišču, a tudi Narodna banka je pokrivala povpraševanje v posameznih čekih. Povpraševanje precejšnje, promet srednji. Notirale so d e-vize: Amsterdam 2455-2485, Dur.aj S64.5 -876.5. Berlin 1464.5-1479.5. Italija izplačilo 251.5-254.5, ček 251.25-354.23, London izplačilo 298.5-301.5, Newyork ček 61 27-62.07, Pariz 3195-324.5, Praga 182.15—184.55, ček 182.05-184.46. Švica 1192-1202, ček 1191-1201; valute: dolarji 60.55-61.35, šilingi 870-882, Kč 179.8 —{82 2 fr. fr. 316—321; efekti: bančni: Trgo 15-16, Eskomptna 106—106.5, Kredit na Zagreb 105—110. Hipo 61—62. Jugo 9/ —99, Ltubljanska kred:tna 244—24S, Obrtna 64—66, Praštediona 805—815. Etno 86- 92 5 Slavenska 69-70, Srpska 130—132 Narodna 3230-0; industrijski: Eksploatacija 36-42. Dubrovačka 660—700, Šečerar.a 600— 610, Isis 62—70. Narodna šumska 12.5-20, Nihag 48—50, Gntmann 415-425. Slaveks 175-180. Slavonija 55-56, Trbovlje 385-0 Union 425-450, Vevče 110-0, Danica 68-73: državni posojilo 0—63, agrarne 29.25—0, Vojna škoda per kasa 179—180.5, obračun 179.5—181. BEOGRAD. Tendenca za devize neizpre-menjena, le za posamezne čvrstejša. Zaključki so se izvrševali na bazi paritete m pozneje pod pariteto. Blaga ie bilo v izobilju. Razen mlajših količin v devizah na Newyork, London in D*naj je bilo vse povpraševanje pokrito s strani privatnih bank. Promet je bil minimalen. Notirale so de-vize: Amsterdam 2490-2492.5. Dunaj 870-871 Berlin 1469-1471. Bruselj 312-313.5. Budimpešta 0. 0867-0.0869. Bukarešta 2S.89-29.20, Italija 2525-252.75, New- Oclborova seja ČOS Češko Sokolstvo ima dvakrat na leto odborovo seio svoje zveze, in sicer spomladi in v ieseni. Odborove seje imaio isti značai kakor pri nas glavna skupščina. Letošnia pomladanska od-borova se'a COS se ie vršila prvikrat v novem Tyrševem domu. torej pod lastno streho sokolske centrale kar se ie seveda posebno poudarjalo. Tik pred otvoritvijo seje je prinesel odposlanec lep šopek cvetia s trobarvnim traseom. na katerem je bil nams: «Zborovanju prve odborove se;e COS v Tyrsevem domu Pozdrav od Renate Tyrševe». Ta pozornost Tyrševe vdove je navdušila vse zborcvalce. čemer so dali duška z viharnim ploskanjem. Na dnevnem redu so bile razne razprave polee poročil posameznih lunk-cijonariev. Določeno .ie bilo. koliko članov mora biti naročenih na posamezne sokolske liste. Šolnina od posetnikov oredniaške šole se ne sme pobirati. Letošnji vzdrževalni stroški za pred-niaško šolo so zagotovljeni v proračunu. za prihodnje leto bo pa o tem sklepala prihodnja odbonova seia v jeseni. Spreiet ie bil slavnostni kroi za na-raščamlce. In sicer tak - le: rdeče krilo. bela bluza, črni čevlji in črne nogavice. na glavi rdeč trak z barvasto vezenino Tudi slavnostni kroj za članice je bil spreiet. ki je bele barve, sivi čevlji črne nogavice, olivno zelen plašč s kapuco, na glavi bela ruta z rdečim! okraski. Po da!Jši debati ie bil odobren proglas predsednika COS v zadevi klerikalnih napadov z dostavkom. da se vsemu članstvu priporoča, da izjavo dobro premisli in naj se točno po njej ^Poročilo za računskem zaključku je bilo vzeto na znanie. Z dnbrim gospodarstvom in zaradi največje stedljivo-stj izkazuie računski zakliuček prebitek Račun o Tvrševem domu je podal br. Stepanek. Da bo popolnoma izdelan bo trebn še približno poldrugi mi-liion kron. Posojila, ki so iih dala druT štva in posamezniki, znašajo cn milijon 2C0.000 Kč. Glede vzdržavania doma ie bilo sklenjeno, da bo za potrebne izdatke poskrbelo Sokolstvo samo, nikdar Pa se ne sme da;afi pnostorov v naiem za nlese ali podobno, ker smatra Sokolstvo dom za svoje svetišče. Za VIII. vsesokolski zlet - Pragi se določi izredni prispevek, ki znaša za vsakega člana po 10 Kč. plačlihnh v dveh obrokih. Odbor je zavzel stališče, da se vnovič osnuj? Slovanska Sokol-cka Zveza, način pa orioušča predsedstvu. Ob otvoritvi Tyrševega doma se bodo zbrali zastopniki slovanski so-kolskih organizacij, ki bodo razpravljali o ustanovitvi nove Zveze. Kaz-nravUalo se ie nadalje o potovanju v Strasbourg in Piriz. o medzletmh tel; mah iugoslovensk-ga Sokolstva v Beogradu. kamor pošlje COS svoje zastopnika o z1etu-«vW-^ -- -o zletu ameriškega Sokolstva v Cln- C2Zadiv'ikrat so se izvršile letos volitve predsedstva po sedamem načinu, da ie bilo vobeno celo predsedstvo, od slej bo namreč vsako leto na novo vo-lienih ena tretiina članov predsedseva. Izvoljeni so bili: starosta dr. Sche -ner. njegovi namestniki: dr Heller. Stepanek in Mašek. načelnik dr. Vanr ček. načelnica Ma'a. prosvetar Hiller. člani: Bilek. dr. Bukovsky. Dvofak dr. Fleischm.nn. Olga I^čihova.FonFor-mandl. Hrbač. dr. Klima. dr. Kfovak Kudela. Liska. dr. Mal;čky. Novak. Petni Provaznlkova. Schwarz. Truhlar Tšklft. dr. Urban in dr. Ueigner Kola-"na COS za sokolske zasluge ie bila Priznana bratu Hermanu bivšemu dolgoletnemu članu oredsedstva COS, in br Maličkemu. članu predsedstva COS. _____ Okrožni zlet v Jarenlni. ki ga priredi mariborsko sokolško okrožje v nedeljo dne 17. maia, sc vrši ob vsakem *Temenu. — Načelstvo. Soarta : So. C. National (Monte-video) 1 : 0 (0 : 0) O tej, v Pragi in ostali Evropi z vso na. petostjo pričakovani tekmi poročajo še na* stopne podrobnosti: Tekmi jc prisostvovalo 30.000 gledalcev. Gostje športno niso zado= voljili. Le prvih deset minut so Uruguavci predvedli lepo igro. Bili so tehnično izred. ni, taktično pa slabši. V svojem moštvu ima. jo nekaj izbornih igračev, vendar pa ne do. segajo, kar se tiče prodorne sile in taktike vodilnih nogometnih moštev Srednje Ev. rope. Kakor poroča «Sport»Taoblatt», so nogo. metni strokovnjaki izjavili, da se moštvo Sp. C. National niti od daleč ne more pri. merjati z uruguavsko reprezentanco na olim pijadi. Pomisliti je treba, da je proti Sparti nastopilo le šest igračev uroguavske olimpi;. ske reprezentance. Sparta je, čeprav ni bila v najboljši formi, zmagala docela zasluženo. Izid 3 : 0 za Sparto bi bolj odgovarjal raz. merju sil in potekli igre. Pri Sparti je b"a dobra zlasti obramba. Gol za Sparto je v 10. minuti zabil Hajnv, ki je bil sicer najslabši igrač v napadu. Tekmo je brezhibno vodil sodnik Cejnar. Razmerje kotov 8 : 2 za Sparto. Službene objave LNP (Iz p. o. dne 13. V. 1925.) Prvenstvena tekma Slovan : Lask se vrši 17. V., ob 9. nastopita rezervi, ob pol 11. prvi moštvi na igrišču Ilirije. Tekma bo odločilna za prehod iz II. razreda v I razred. Službujoči odbornik g. dr. Kropivnik. . V nedeljo se vršijo zadnje prvenstvene tekme I. razreda in to Jadran : Celje v Ce. lju in Maribor : Rapid v Mariboru. S temi tekmami bo zaključena prvenstvena sezona I. razreda in prieno se tekme za podsavezni pokal. Čitajo se s pravom nastopa kc-t sledi na. slednji igrači: S. K. Slavija: Mihelič. Vi. denšek Josip 15. V., Gašperšič Mirko. Trat. nik Josip 20. V.; I. S. S. K. Maribor: Tar. kuš Konrad, Vokač Ivan, Kavčič Tone, Brj. men Maks vsi 20. V. Prošnji igrača Janša Albina se ugodi in lahko takoj nastopa za Lask v prvenstvenih tekmah. Tajnik 1!. Groški Sfurm : Ilirija. Danes ob 17.30 in jutri v nedeljo ob 15. odigra Ilirija dve važni mednarodni tekmi z graškim prva. kom Sturmom. v katerem zadene na kvalita. tivno prvorazreden tim. ki se nahaja letos v posebno dobri formi in beleži vseskozi ugodne rezultate proti najboljšim dunajskim klubom. Proti Iliriji nastopi Sturm s popo!< nim I. moštvom, v katerem je večina igračev nastopala v reprezentativnih tekmah Gradci in Štrjerske. Današnja postava moštev se predvidoma glasi sledeče: Sturm: Gurt!--Dol. ler, Ferk.Slcaza. Greiner, Bradasevi&Wald. hauser, Dellingcr, Oroszv, Sinkovič, Gcrth. Ilirija: Miklavčič»Pogačar, Beltram.Milan. Zupančič II., Lado.Zupančie L. Poduje, Oman, Doberlet, Pevalek ali Dekleva. Ki" merirani tribunski sedeži se dobe v pred--prodaji pri tvrdki J. Goreč, ostale karte se izdajajo le pri dnevnih blagajnah. Primorje rez. : Slavija. Jutri, v nedeljo, ob 10. dopoldne odigrata navedena kluba prijateljsko trening tekmo, ki se vrši na igri« šču Primorja. Izbirni miting LLAP za Firenzo. Danes in jutri se vrši na igrišču S. K. Primorja iz. birni Iahkoatletski miting LLAP za meddr= žavno lahkoatletsko tekmovanje v Firenzi (Italija), pri katerem startajo državne repre* zentance Češkoslovaške. Madžarske, Avstri« je, Jugoslavije, Francije in Italije. Ker tek. mujejo na mitingu najboljši atleti Slovenije. (Perpar, Dcržaj, Valtrič, Orchek in drvgO obeta prireditev nuditi lep šport in užitek Začetek: v soboto ob 16., v nedeljo ob 16.30. Sov svetovni Iahkoatletski rekord Na mitingu Akademskega športnega kluba v Varšavi je gdč. Kanopacka vrgla disk 31.01 metra. Izven konkurence pa je dosegla 31.23, kar znači nov svetovni rekord Seveda gre tukaj za disk, ki je težak le poldrugi kilo« gram. Največja nemška nogometna kluba sta I F. C. Niirnberg in Sp. V. Fiirth. Prvi klub ima 2800 članov, drugi pa 3000. I. F. C. Nurn berg ima šest moštev, sestavljenih iz odra. slih, in 12 mladinskih moštev. Kolesarska dirka v Posavju. Krški športni klub. kolesarska sekciia. priredi na binkoštno nedeljo. 31. t. m. ob 2. pcp. ko. lesarsko dirko na progi KrškcwSevmca.Kr. ško s startom m ciljem v Krškem. Dirka ie dostopna vsem članom KSK ter vsem srna* terjem vozačem Posavja od Zidanega mo. sta do Dobovc odnosno Kostanjevice Pr.> javnina: 20 Din za osebo do 28. t. m. Pn< jave na startu 35 Din. Pojasnila daje taj. nik g. Rihard Engelsberger, Krško, proti v pismu vposlanih 5 Din. Kolesarska sekc';a S. K. Primorje. Jutri, dne 16. t. m. ob 19. se vrši v Narodni ka= varni sestanek vseh kolesariev. Točnost. — Načelnik. Kolesarski podsavez za Slovenijo. (Sluz. beno). Prijave za otvoritvene kolesarske dir. k-e ljubljanskega podsaveza se sprejemajo do 16. t m. ob 20. v restavraciji -Novi svet. pri g. F. Ogrinu. Istočasno se vabijo vsi dir« kači in nedirkači. funkcijonarji in reditelji, da se udeležijo sestanka, ki se vrši ob gon navedenem času. Vsa kolesarska društva se opozarjajo, da pošljejo po 5 rediteljev M« cer kazen 50 Din, — Vodja. r Novi stanovanjski zakon Bil je včeraj v Narodni skupščini sprejet ter stopi danes ▼ veljavo. Beograd, 15. maia. Narodna skupščina ie danes po skrajšanem postopku odobrila oredlog zakonodajnega odbora glede novega sta-tsovamskega zakona Takoi po glasovanju v Narodni skupščini je minister dr. Grisogono predložil kralju zakon v pod pis. Sankcionirani zakon bo jutri razglašen v »Službenih Novinah» ter stopi takoj v veljavo. Glavne določbe zakona, kakor je bil danes sprejet v parlamentu, so sledeče: Omejitve glede svobodnega razpolaganja s stanovanji v starih zgradbah ostanejo v veljavi do 1. novembra 1926. (čl. 1). Izvzeti so od teh omejitev (51.2.) 1.) Lokali in poslovni prostori. 2.) Državne in samoupravne zgradbe v kolikor imajo služiti za uradne potrebe ali za stanovanja državnih in samoupravnih uslužbencev. 3.) Zgradbe verskih astanov, ki so potrebne za opravljanje verskega kulta priznanih ver in za prebivanje njih uslužbencev. 4.) Zgradbe, ki se smatrajo za umetniško-zgodovinske spomenike, ki vsebujejo in čuvajo take stvari, v kolikor se ne uporabljajo že za stanovanja. 5.) Zgradbe občekoristnifc ustanov, ki ne delajo za dobiček, v kolikor so jim stvarno potrebne za lastno uporabo. 6.) Za družinske zgradbe, v kolikor niso že zasedene z osebami naštetimi v čl. 12 tega zakona. 7.) Zgradbe invalidov in vdov, kojih možje so poginili aH umrli vsled vojne, odnosno sinov m hčera, kojih očetje so poginili ali imrli vsled vojne in ki nimajo druge imovine ali dohodkov razen invalidske podpore ali pokojnine. 8.) Nove zgradbe kakor tndi nova nadstropja na stari hiši. 9.) Eno stanovanje v hiši malega lastnika, k| ima poleg lastnikovega stanovanja največ še dve stanovanji, ako nima lastnik mimo te hiše nobene druge imovine. Pokoj-cir.a in plača se v smislu tega predpisa ne smatrata kot imovina. Glede novih zgradb so se sprejele določbe dosedanjega zakona. Pretvarjanje stanovanjskih prostorov v poslovne (čl. 4.)^ je zabranjeno, izvzemši primere, da lastnik z odobrenjem prvostopnega stanovanjskega sodišča preuredi del svojega stanovanja v lastni hiši v poslovne prostore. Oseba, ki bi storila to brez odobrenja je dolžna postaviti stanovanje v prejšnji stan in se poleg tega kaznuje v denarju od 5000—50.000 Dm. Ako ne postavi stanovanja v odrejenem roko v prejšnji stan, bo iz- vršilo to oblastvo na njene stroške bi se bo še kaznovala z 20.000 Din. Dvojno stanovanje (čl. 5.) v Istem kraju je zabranjeno. V kolikor spada le eno teh stanovanj pod odredbo tega zakona, se bo postopalo z njim kakor s praznim stanovanjem. Ne more bit; najemnik v starih zgradbah s pravicami čl. 12 tega zakona oseba, ki ima v istem kraju stanovanja hišo bodisi na svoje ime, bodisi na ime žene aH dece, ki stanujejo skupno ž njim. Zamenjava (čl. 7.) stanovanj je dovoljena samo, ako soglašajo lastniki dotičnih hiš. Podnajem (čl. 8.) Zabranjuje se podnajem celega stanovanja ali delov stanovanja. Dopuščen je podnajem samo ene sobe najemnikom, ki stanujejo stalno v kraju stanovanja. To oddajanje r podnajem more pa Izvršiti najemnik samo s pristankom hišnega lastnika. Pri tej priliki se nstanovl koliko bo plačeval na'emn'k mesečno lastnika na račun te podnajemnine. Ako se lastnik ln podnajemnik v tem ne strinjata, določi dotični znesek stan. sodišče nrve stopnje. Ta znesek more biti 20% -30% podnajemnine. Podnajemnik, ki ravna proti temu. se kaznuje z izselitvijo. Izselitev najemnika na karkršnikoii osnovi ima za posledico izselitev podnajemnika, kar vel'a tudi za osebe navedene v čl 12 tega zakona. Nepremičnost (čl. 9.) v starih zgradbah uživajo samo najemniki naSteti v čl. 12. tega zakona. Ti so: 1.) Aktivni državni uradniki, častniki, pod-častnrki, uslužbenci, služttelji njih vdove ln rodbine, izvzemši uradnike ali častnike, ki so zdravniki, ali inženjerji, kakor tudi zobozdravniki, živin ozdravniki ali arhitekti, ako imajo pravico do svobodne prakse tn jo tudi izvršujejo. 2.) Upokojenci ln upokojenke, vdove upokojencev tn njih rodbine, izvzemši upokojence, ki so odvetniki ali izvzemši upokojence: zdravnike, zobozdravnike fn arhitekte, ako izvršujejo prakso. 3.) Duševni delavci, kakor književnik! !n umetniki (slikarji, pesniki, slumct, novinarji itd.) 4.) Svečeniki vseh stopenj priznanih ve-roizoovedani in n':b vd^ve in rodbine. а.) Vojni invalidi ln njih rodbine. б.) Vojne vdove in rodbine poginulih, pomrlih ali onesposobljenih v vojni, ki so v slabem ekonomskem položaju. 7.) Vsi oni, obrtniki, ki ne delajo na svoje ime in nimajo svoje delavnice, ampak delajo pri drugih in živ6 od mesečne plače ali dnevnice, kakor tudi oni obrtniki la mali trgovci, ki delajo sami aO s enim pomočnikom, istotako njih vdova In rodbine. 8.) Uradniki, pomočniki, nameščenci uslužbenci aH služitelji privatnih trgovskih ali delniških, industrijskih m dragih podjeti. ki delajo za plačo in ne presega njih plača 3000 Din mesečno, izvzemši one, kojih podjetja imajo zgrajene hiše za nameščanje svojih pisarn tn stanovanja za te osebe, ne gledi na to, aH izdajajo U podjetja prostore za nameščen je svojih uslužbencev aH £h oddajajo v najem. 9.) Fizični delavci in delavke vseh poslov ln podjetij in njih vdove m rodbine. 10.) Uradniki ln uslužbenci vseh zadrttž-blnskih in dobrodelnih ustanov. 11.) Uradniki, uslužbenci in služitelji samoupravnih oblasti. Odpoved (čl. 10.) je dopustna: a) Ako je potrebno stanovanje lastniku aH njegovim oženjenim sinovom aH omo-ženim hčeram. b) Ako je potrebno rušenje stare zgradbe, da se postavi nova, ki mora imeti 50% prostorov več za stanovanje nego stara zgradba. c) Ako je lastnika z ozirom na število tn porast članov njegove rodbhte potrebno razširjenje stanovanja, ki ga že Ima v svoji hiši. d) Ako najemnik ne plača dolžne najemnine za dva meseca. e) Ako izrablja najemnik najemni predmet zoper njegov namen aH ako ga namenoma kvari ali ga kvari iz ponovne velike nemarnosti pri uporabi ali na očivldno škodo lastnikov. f) Ako najemnik aH njegovi sostanovalci ali podnajemnik žive v stanovanju na nemoralen aH pohujšljiv način, ali dopuščajo da to delajo drugi ali s svojim obnašanjem v stanovanju aH v hiši otežkočajo stanovanje lastniku ali drugim najemnikom v isti zgradbi. g) Ako najemnik ali njegovi odrasli otroci žaljo na 5ast aH poškodujejo na telesu lastnika aH njegove otroke, če nI lastnik sam dal povod za to. V primerih pod a) b) c) je rok za izselitev mesec dni, pod d) e) f) in g) 15 dni računajoč od dne, ko je postala odločba o umestnosti odpovedi izvršna. • V slučajih a) b) c) se ne more izvršiti Izselitev najemnika, dokler se mu ne dodeli drugo stanovanje, ali najdalje za 6 mesecev od dneva, ko je odločba postala izvršna. Ako je kupljena hiša po t. novembru 1918 se rok za izselitev po točki a) in c) najemnikov Iz 51. 12 odreja na 3 mesece, računajoč od dneva priobčitve odločbe stan. sodišča I. stopnje. Odpoved stanovanj po točkah a) hi c) se izvrši prvenstveno ekonomsko močnejšemu najemniku, v prlme"u da Ima lastnik več stanovanj oddanih ✓ najem v Isti aH drugI hiši. Od 20. decembra do 20. januarja so prisilne Izselitve ne morejo izvršiti. Najemnina. (Čl. U.) Višina najemnine se določa s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom. Dopuščene so izjeme v slučajih, ki jih predvideva čl. 12. tega zakona. V teh slučajih je os.iovna cena ona. ki se je plačevala meseca julija 1914 ali bi se plačala v tem času. V krajih, kjer se je pred vojno plačala najemnina v kronah, se računa osnovna cena v Istem znesku v dinarjih. V slučaja nesporazuma odreja najemnino stanovanjsko sodišče I stopnje za osebe, naštete v členu 12. tega zakona (glej zgoraj pod 1—12). Ce gre za stanovanje z največ 4 sobami, se osnovna cena pomnoži s 6, če pa je več sob se pomnoži z 9. Ako Imajo v čl. 12. navedene osebe poleg plače z dokladami, pokojnine, invalidnine, dnevnice ln druge stalne dohodke, se pomnoži osnovna cena tako-le: pri teh letnih dohodkih preko 40.000 Din z 9. preko 60.000 Din pa z 12. Ce pa ima stanovanje več nego 4 sobe. se pomnoži v obeh slučaiih s 15. V slučaju spora, ali spada izvestna oseba v vrsto, navedeno v čl. 12., odloča stanovanjsko sodišče I. stopnje. Dodeljevanje Pravico do dodelitve stanovala imajo samo osebe, naštete v členu 12. tega zakona. Z izprazmenimi stanovanji razpolaga stan. sodišče I. stopnje ln jih dodeljuje v sledečem redu: a) Osebam, navedenim v čl. 12» ki se seliio po čl. 10. točka a) b) c). b) Aktivnim, državnim in samoupravnim uradnikom in uslužbencem, ki so brez stanovanja. c) Ostalim osebam, navedenim v členu 12.. ki so brez stanovama. d) Osebam, navedenim v čl. 12., ki sta-nujeio v povsem nehigijenskih stanovanjih. e) Osebam, navedenim v čl. 12., ki stanujejo v novih zgradbah. Stanovanjsko sodišče I. stonnie pa ni vezano na ta red in se ga ima držati Ie. ako so sicer podani enaki pogoji. Pri dodelitvi stanovanj se je ozirati na one rodbine, ki ima»o na tuberkulozi aH na drugih težkih kužnih boleznih bolne člane in je zanje, mimo osta-111 dodeliti še eno posebno sobo. Pred dodelitvijo ie zaslišati lastnika o izberi naiemnika. O umestnost' te Izbere pa odloča stanovanisko sod:šče I. stopnie. Izvzeta od dodelHve (čl. 22) sn sta-novanla v kora'iš*ih in zdrav'1'ščih. na-meniena za bolnike in posetnike vobče kakor tudi stanovan?n in sobe v hotelih, stanovania v zgradbah industrijskih, trgovskih, prometnih podietij. kakor tudi splošno koristnih zadmsr. namenjena za prebivanie njih nameščencev; nadalje stanovanja v zgradbah na ekono- mijah. namenjena za uslužbence in delavce in dosedanja stanovanja hišni* kov. Denarni zavodi, zavarovalne družbe, trgovska. Industrijska hi podobna podjetja Imajo zgraditi stanovanja za svoje uradnike in nameščence v roku. k! ga odredi stanovanjsko sod'šče I. stop. nje In k| ne sme biti daljši od enega leta. Ustrojstvo stanovanjskih sodišč Zakon pozna stanovanj, sodišča !. stopnje in višja stanovanjska sodišča. Stanovanjska sodišča I. stopnje se ustanove: a) v mestih: Beograd. Zagreb, Ljubljana, Skoplje. Niš. Podgorica, Dubrovnik. Split, Sibenik. Karlovac, Osi-jek, Maribor. Novi Sad, Subotlca, Sarajevo. To sodišče sestavljajo predsednik in dva sodnika, ki so diplomirani pravniki: b )v ostalih kranh pri okrožnih, oziroma srezkih oblastih. Pristojnost prvostopnih stan. sodišč se razteza na cel teritorij in nodročie mesta. v katerem ima srezki poglavar svoj sedež. Predsednike in sodnike Imenuje minister za sociialno politiko. Višie stanovanjsko sodišče je: v Beogradu za Srbijo in Vojvodino, v Zagreba za. Hrvatsko. Slavonijo. Srem in Slovenijo. v Sarajevu za Bosno, Herce"">viiw» Cr.io goro in Dalmacijo. Prehodne odredbe Prizna se moč in važnost odločbi ministrskega sveta št. 1471 z dne 18. decembra 1924. kakor vsem odlokom m poslom stan. oblastev. zasnovanim na tej odločbi Nimajo vehave in se ne bodo izvrševale vse odločbe ln sodbe rednih sodišč, ki so izdane v nasprotju z označeno odločbo min. sveta, in sicer v časti od 1. ianuarja 1925 do 15. maia 1925. Vse dosedanie nedovr-šene zadeve, za katere so po tem zakonu pristoina stanovanjska «od'šča, se imaio Izročiti pristopim stanovanjskim sod'ščem. Nedovršene zadeve o višini naiemni.ie je rešiti po predorih starega stanovanjskega zakona. Rok za izsel^ev vseh najemnikov lokalov in poslovnih prostorov, ki so no členil 2. te-ra zakona Izvzeti od ome-1'ev jr'ede nwem'čnosti. kakor tudi vseh najemnikov, ki n?so zaščiteni po členu 12. tega zak^^*. s« o^lago do dne 1. novembra 1925. Za to dobo od 1. maja do 1. novembra 19?5 imaio urediti navedeni najemniki višino naiemmoe sporazumno z najemodaialcem. Ako ne nride do snorazuma. ima snore o višini najemnine za to dobo reševati razsodišče. ki se ustanovi začasno pri stan. sodišču I. stonnie. Zakon stopi v veliavo. čim ga krali podpiše. obv^mo moč pa dobi z razglasitvijo v »Službenih Novinah*. Is 1 M i-1 'j, , y f ^^j-iii Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In 6odalne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —. Zenitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanjši znesek Din 10-—t Damske slamnike kakoi tndi preoblikovanje itarih no zadnji novosti — pi Alojzijo 8kl«bai. Domžale. M2 Slike za 1eg'timaclje Izdeluje najhitreje fotograf BogonHlBSER Ljnh-ljana. Valvasorjev trg. 169 Jdflbe) Služkinjo rrMno ln pošteno, ti ma «ohro kuhati. išče rodbina S odraslih oseh. Plača ln o>Srha dobra. Pismene po-tradb* ra opravo .Jntra. KKi »Služkinja 8». ar— Sobarica prMna ln poltena, d o b i dohro j 1 n J b o pri mali rodbini v Ljubljani. Starej-5». ki znajo tndi nekaj ši-vati ln so ve?8e ročnih del imajo prednost. Plača 500 Din mesečno. Oskrba dobra Osehno se je predstaviti v Aškerčevi nliei 15. or— Več dobrih slikarskih pomočnikov Mnrtinc, na Poljanski Cesti 20. 10993 Privatnik 11 5 e prvovrstnega, izočenega kočijaža ileslnženega kava'erista. — Treznost, poštenost. pridno**. In do«toino vedenje preripo-oj. Plača sijaina. Sa.ton sinite 1. jon. 1925. Kaslov pove nor. »Jotra. ^ 10789 Odlična frizerka H je vešča finega občeva-> s strankami t«r se popolnoma razume na negovanje obraza, U« is kože. do^i pod zelo modnimi po-ffojl prvovrstno mesto. — Ponndbe nro-im na npravo 'Jntra. pod Šifro .8. 5382». Nastop službe sajkesneje 23. t. m. 11195 Gospodična aH vdova brez otrok, stara •fl-50 let. se iSče za vod-''■vo mnihnega hotela ca Me4o j« stalno. — Prednost imajo dobre kuharice. zmožne slovenščine in nemščine v besedi m pi-'avi. Predpogoji: poStenost in vlju 'eo»t ter nekai kav-riie. Naslov pove oprava Jutra., 11151 Agilen družabnik vešč, s potrebnim kapita lom. za trgovino katerekoli stroke, »e išče. Lokal » opremo ue nahaja v naj-prometnejši ulici v Ljubljani. Ponndbe z natančnimi podatki na npr. .Jutra, pod . 10886 Trgovski pomočnik 18 let star, meiane stroko, isti premeniti mesto v kako večjo, dobro idoio tr. govino. Nastopi po dogovora. Ponudbe na podrui-nico .Jntra. v Mariboru pod »Soliden in zanesljiv«. 10616 Dekle staro 19 let, poitenfh star-Sev, bi se ra^o tznčtlo v trgovini. Ponudbe pod šifro »Marliiva 5373» na upravo »Jutra«. 11177 Lesni strokovni ok s primerno šolsko izobrazbo. dolgoletno prakso in dobrimi spričevali, želi takojšnje službe kot žago-vodja, prejemalee, manipn-lant ali exi>lo.iter; gre tudi v Bosno. Cenjene ponudbe na opravo »Jut»-a» pod Šifro .Lesna industrija«. 11177 Zakonski par brez otrok, išče mes»o hiSoilcvkoriača. — Ponudbe na npravo .Jutra« pod Si'ro »Strojnik 5380». 1H84 Vrtnice visokodebelne, priznano topih vrst. kakor tudi vrtnice - plezalke in vrtnice-žalojke, nndl cenj. občinstvu Anton T o r a n t. trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrolev trg S. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljona pri fran-čtSk«n«k*n> mo-to. 10699 Prodam: SODE od vina in »ran; (od 150 do 700 litrov' VREČE lz Jot« za žito oglj«; VO/lfEK, 4ko!esnl, ročni; STROJ za i r e s I s rezati; VENTILATOR za kovača is STROJ za koruzo trati (Srotati). — Pod značko »Različno* na upr. »Jatra». 10840 Banjo žganja I za sedeti, »e proda. — itrov); I Naslov pore opr. »Jutra« ito in Po ugodni ceni prodam novo spalnico, jedilnico in kuhinjsko opravo ter 2 velika o!-?"d»la. Naslov pove opr. »Jutra*. 11010 Crepe de Ch'ne (S'90 cml, črn, močan, se ro -aho n-odni ceni nroda. Naslov pove trpr. »Jatra*. 11196 Dve mošM kolesi se prodasta. Naslov pove uprava »Jntra». 11197 2 mornarski obleki ("volneni) za dečke od 9 do 12 let, se ogodno proda. Ogleda se v trgovini ?ibert na Kongresnem' trgu. 11194 Stensko nro mizo, 8 "tole. zofo (garnitura), omaro in slike, so proda. Naslov pove uprava »Jutra« 11157 Črn klavir (Koec rtflflgeT) v dobrem stanju, zelo ogodno na-prodaj Naslov pove uprava «Jutr?». 11175 Spalna oprava lepa, skoraj nova, za dve o»eM, se proda Med hmelj-niki It 2. 111B4 Moško kolo za 1100 Din, daljnogled za 150 Din ter fotografični aparat 9 v 13 »Novar Ana. stigmat« s potrebščinami ta 1200 Din, proda Rožanec v Ljubljani. Sv. Petra eesta 8/n (komisija). 11186 11185 Tri palme (Flcherpalme\ s« ceno prodaje. Naslov pove spran »Jntra«. 1114S Moško kolo »DOrkop*, se ngodno proda Naslov pove opr. »Jutra*. 11101 Krasna preproga 4.25 v 3 25, se ceno proda v KonjuSnl ulici St. Irt. 10795 Kupimo dobro ohranjeno pisanrško opravo in pisalni stroj. Ponudbe z opisom in navedbo cene na upr. »Jutra* pod Šifro »Agekc». 11075 Zdravilna zelišča trPlikovo lnbje. spodlesko-vo-u?lvčevo seme, antika, cvetje Itd., k u p n J e Ed PiSler, Vrhnika. Zahtevajte cenik t navodili brezplačno. 11108 Posestvo srednjevelil.o, v ravnini te blizu mesta, se vzame v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru pod »Skrbnost«. 11117 Pisalni stroj dohro ohranjen, se kupi. Ponudb« z na-edbo znamke In cene na »pnbiicltas«, oglasni zavod v Liubliani. Selenbargova allca St. 7(11. 11127 Trgovina raznega blaga, se globoke pod Ia«tno ceno proda ali odda. Naslov pove uprava »Jutra«. 11112 imvvmm Skladišče s pisarno veliko in sobo. v bližini ii?enskega kolodvora, se takoj o d d * proti mesečni najemnini 750 Din. Naslov v upravi »Jutra«. 11152 Krasna h'ša • hlevom. 5 oralov dobre zemlje, električna razsvet-Ijava. vodna moč Jako pripravna za Izrabo vodo« sile, kamnolom, se proda. Posestvo se nahaja ob okr. cesti ViUsje-Vojnlk. Potisnila daje Davorin Kračun. Zreč«. 1024S V Slovenski Bistrici e« proda krasna Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. — Naslov pove aprava »Jntra«. 10942 Sobo moderna vila t najlepšem stavbnem pt» Podstrešna soba čedna, lepo opremljena i Z posteljama, se odda. — Naslov pore opr »Jutra*. 11136 t e »tropo separiranlm vho-' dom. v sredini meta, Kčetn 1. junij. Ponudbe z o»- Prazne stel'enlce «Odol» k s p a J • drogerija Anton Kane. sinova. Židovska ul h t :ts «Ford» avto malo 'sblien. se kupi. — Ponudbe na npravo »Jntra* pod mačko »Ford. 5&vi.. 11135 Motorno kolo dobro ohranjeno, »e kopi. Ponndbe na »Zora*, družba t o. z. v Ljubljani, Kr»!'a Petra trg X. 10975 Dvojne lestvice fBockleiter), visoke do S bi pol metra, kapi K o 11 d. Celovška 50. 11176 Več vagonov apna potrebujem. — Ponndbe na naaiov: J. Jerinič, Zemnu. Kralja Aleksandra br 17. 11190 njo, obstoječa lz kuhinje, rPng ni »PuMicitns*. 4 prostornih sob, kopalni- pglarni zavod v LJubliani tr in obokanih kleti in drs- pod šifro »Soba*. 11193 gib pro-torov, s gospodar-___■ sklm poslopjem, pred vilo vrt za cvetlice, ca vilo v*-Hk vrt za zelenjavo, velita zelo rodovitna oliva. skupni povriHiisld Zamenjava stanovanja Maribor — Ljubljana Stanovanje Mariboru, sredi mesta. meri 1 orala. — V vilo Je ____ vneliana električna rarvvet- 0b.1oj*č^ iz 8 sob. kopa'n« I Java. Pojasnila daje Ignac ,„he, potelsk« sobe. knhi-Tkave, uradnik v Slo v en- nje w. C., dalje balkon, ski Bistrici. 10448 ro-Vvod. plin, dvojni elek- __triiai tok, snažno, vzhodna ! in tapadna stran — se za-Stavbno parcelo ; menja rs stanovanje 8—* ^e "do^ko^ iŽmeniavmT" na °poMni £ Jetje, s savsko vodno silo. ^MUnT v manjSem in prometnem d«J S»v. 70 v Ljobljan^ mestu na Gorenjskem, se po zre Itd i e*ni p - o d a. — po ~ sob z Istimi ngodnor-tmi v 'onudhe na npravo »Jutra, pod Šifro »U. M. K.* 10961 11158 Soba se odda 1—t gospodoma atl fo«podU'nama. Naslov pove Hiša s pek. obrtjo "P«« »Jutra* lius tik farse eertve, edina t | —————— veliki občini, se poceni ta- . koj proda. Ogleda se lahko 1 Gospodična dnevno. Naslov povs spr. iBe prazno sobo Ponudbe .Jutra*. VXM na npr. »Jutra* pod Slfro _ i »B. JS.. "I« Prodam hišo ... __. ■ gospodarskim posiopi«^' Stanovanje » kleti, vrt, sadonossik Is 2—4 sob s kopalnico m njiva. Na hifi je gostil- prltlklinarai. ifčem za me- niika koneesija. Hita. ki ne islii v novi hISi -je v trgu, Je pripravna tsdi za trgovino In mesarijo. — Pojasnila daje Fran K ©Tepec, Koojieo. 11149 Ljšbljani. — Po motnosti solnčna lega. Ponudbe pod »Pve »obi 5292» na npravo «J«t»»». 11054 Sobica s posebnim vbodom ter e hrano, se takoj o d d a v Gosposki olici Itev. 10(1. 11124 Opremljena soba lepa in velik*, v sredini mesta, se odda samo solidnemu gosoodn. Naslov pove uprava »Jutra*. 11166 Katera gospodična bi bila [tripravljena t dopisovanjem razvedriti dva osamljena mladeniča. Prednost imajo gospodične, ki ljubi io planine. — Cenjen« ponndbo e sliko na npravo *te) roman LUCIFER katerega akozinskos napeta vsebina, prepletena e fantastičnimi sapisitljaji od začetka dn ken.-f. ki prinašajo cavdaSenomo čltateljn s intereeantnim razmotri. vanjem vsak kip presenečenja, ki mu le sledi to-očaranj« Is konsternaoija tn zopet presenečenje tako. da so čilatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, j* izSel in se dobiva pri upravi »Jetra« V LJubljani. Vsi ki so ga čitaB in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, tali zabavati Vas ne more nobena knjiga! ... 85 Din ... 45 Dia VEMKI ZEMLJEVID SLOVENIJE Merilo : 1 : 130.000 za urade, šole, pisarne in javne lokale, z najnovejšo politično razdelitvijo Slovenije v okrožja in z najnovejšo državno mejo je pravkar izšel Nenalepljen zemljevid, sestavljen iz Sest listov stane .... 120 Din nalepljen na močnejši papir s platnen'mi pregibi .... 240 Din nalepljen na platno s palicami 360 Din Zemljevid se naroča v knjigarni tiskovne zadruge V UUBUANI, Prešernova ul. 54 nasproti glavne pošte ii ion 23 irpioo ni i LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (| Mm ObrwtewnJe »log, nakup In prodale vsakovrstni vrednostnih papirjev, dealz In valut, borzna naro-tHa, predujmi Hi krediti vsake vrste, eskomrt H Inkaso menit ter nakazila v tu- In Inozemstva, safe-deposlts Itd. Itd. Brzotarte: Kredit Uubllana Teleton 40, 457, 548, SOS la 806 HI Dr. Fr. Zbašnfk: 'f Motivi iz vojnih časov VH. POSLEDNJE URE. (Dalie.) Takrat oa oni tam pri sosedni mizi—; oštir ie bil baš odšel iz sobe —: »Kaj praviš? ... Kako praviš? ... _ Neumnost neumnost? ... Potem si ti bob pameten, kot so vsi vladarji na svetu! Potem ie tudi nas presvitli cesar neumen, ki ie vojsko napovedal! Hohotio, tako se ne govoril... Se poslusati se ne sme kaj takega in moia dolžnost je, da te naznanim... Ce bi tega ne storil, bi zaslužil še jaz kazen!... _ Mislil je. da se norčuje. A ko ie oni vstal in "se obrnil proti vratom, ga je nekaj zaskrbelo. ' , »Čakaj, greva skup!« je zakhcal za njim. »Jaz s teboj ne!« . In odšel ie: on pa je obsedel m m mogel vstati. Noge so mu bile postale težke, kot bi se mu svinec prelival po žilah namesto krvi. . »Pa vsai ne bo tak!« se je tolažil. «Kai sem mu storil, da bi mi hote! delati sitnosti?... Da bi moglo nastati iz tega kai hujšega, si ni mogel predstavljati ... Eh. samo pošalil se je malo!... Malo strahu mu je hotel nanraviti... Seveda, nekateri ljudje so taki. da so samo takrat srečni, kadar komu kaj hudega store!... In posebno naklonjen mu ta človek nikoli ni bil! — Razen tega — ali mu ni pravila nekoč 2ena da se ie potegoval zanio in da bi io bil on rad vzel?... Ustrašil se ie ob tej misli. Bil je že popolnoma pozabil na to a zdai se je spomnil in zaskrbelo ga je: kaj ko bi zaradi tega kuhal na tihem kako jezo do njega?... Potrt se je Odpravil proti domu. »Fa da sem se moral dati zavesti! Ce bi bil doma ostal, bi vsega tega ne bilo!... In da sem se moral baš s tem človekom sniti!...» t Spal ni vso noč. Izmučen se je dvignil zjutraj iz postelje in žena se je čudila. da je tako prepaden. Hotela je vedeti. kaj mu je, a ni ji hotel ničesar povedati. ^ ,. . «Si slabo spal nemara? Tudi jaz sem imela slabo noč. Sanjala sem o orjaški kači. Ovila se ti je okoli noge in sikala proti tvoji glavi. Kača pomeni sovražnika! Le pazi!» . Niemu je zadrhtela hrbtenica, a pota-iil se je in rekel: »Sanje ne pomenijo ničesar!« «Kaj vemo? Lahko mi ni pri srcu po teh sanjah!« Tako mi je. kakor fr bilo nekaj nevidnega stopilo v našo hiso... Kakor bi mi bila smrt dihr.ila v obraz « Zasmeia! se je, da Bi zabrisal učinek, ki so ga napravile nanj te njene besede »Ne bodi, ne bodi!... Od kod ta strah,J ... Nisem mislil, da si tako babjever-na!« Delal se ie pogumnega, a glas se mu je tresel. Da bi se ne izdal, je odhitel !z sobe. Ženine besede so mu neprijetno zvenele po uš~su. »Tako mi ie. kakor bi bilo nekai nevidnega stopilo v našo hišo... kakor bi h;la smrt dihnila v obraz!« ie prem!5l:a1 nri sebi. »Kai sem pravzaprav stori? Ce sem tiste besede izreke!, kaj na tem? Ves svet m's1i tako!« Tolažil se je. a potolažiti s? nt m^eL Prišlo mu je na misel: Kai ko bi stnml k onemu in ga poprosil, dn molči? Toda s tem bi -—i priznal, da se čuti krivega in če mu ie res sovražen, bi tem laelie pas'ioDil proti n'emu! — Pretekla sta dv dneva, re da b? se bilo kaj Pripetilo. Pomiril se ie že nekoliko in skoro očital si je, da ie bil ta*o boiazljiv Čudno se mu ie zdelo samo to." da onega ves ta čas nikjer videl nI. A ko ie šel dnu mznrve ro opravkih cez vas, ga je srečal. Bil je praznično oblečen in očividno se je vračal od nekod. Pozdravil ga ie. a odgovora ni dobil od njega. Gleda! je v tla. kakor bi se bal, poeledati mu v obraz. »Pa menda vsaj ni že kaj storil?« mu je šinilo v glavo in zopet mu je leglo nekai težkega na prsa. Bogve. kai si je še izmislil, kaj je še povedal! Plašno se ie ozrl okolu sebe in zdelo mu je. kakor bi ga vsi liud;e nekam čudno pogledovali in se ga izogibali... Vsak je hitel mimo njega, nihče mu ni privoščil besede . . «Nekaj se je zgodilo, nekaj strašnega se je zgodilo!« mu je dopovedovalo srce. «Nekaj, kar bo usodno za te!» Stresel se ie, pozabil na onravke in se vrnil domov. Kakor bi mu zunaj domače hiše pretila nevarnost, si ni upal več iz sobe. Žena ga ie boječe pogledovala, a tudi njemu so često obtičale skrivoma oči na tiii. Kakor bi se hote! nagledati me in vsega, kar ga ie obdajalo v domači koči, se ie oziral koprneče nanjo, oziral na otroke, na slike, ki so visele oo stenah. na pohištvo — na vse. kar ie bilo v sobi. se je oziral z nekim domotoz-jem. kakor bi se mu bilo kmalu ločiti od vsega tega za večno... Prišel ie poldan in žena je postavila kosiio na mizo. Priiel ie iz navade za žlico, a iesti ni mogel! «Bolan si!» je trdila žena. «K zdravniku moraš!» On pa ie ugovarjal. da mu ni nič. Popoldan ob. kakih štirih sta prikorakala dva orožnika čez vas. Bila sta še precei daleč, ko iih ie žena zagledala. «Kam neki gresta?« «Patru1irata r,ač!» ie on oolasnievaV. a beseda mu ie šla le s težavo iz ust. «Saj ni prvič, da ju vidimo!» je še pristavil, kakor bi sam sebi hotel delati oogum. Orožnika sta se spotoma ustavljala in pri liudeh nekaj oooraševala. Čez nekaj časa zakliče sinček: «Nekdo ie na našo hišo pokazal!* On se je zgrudil na klop. žena pa je bolestno jeknila: «Moi Bog. kaj to pomeni?« On ie hotel še nekaj izpregovoriti. ali predno se mu je posrečilo, dobiti pravo besedo, sta bila že orožnika v sobi. «A!i ste vi ta in ta?» »Seveda sem! Čemu vorašanie? Vsak človek ve. da sem to jaz... Kai bi radi od mene?...» »Nič drugega, kot da greste z nama! V imenu postave .. In uklenila sta ga ter mu velela, da nai se odpravi. Žena in otroci so se spustili v iok. On jih ie tolažil, da ni ničesar zakrivil, da naj bodo le mirni, ker se kmalu vrne... Toda vrnil se ni... Vstal je. hitro premeril parkrat tesne prostore svoie ječe in se zooet naslonil. Da. ko bi žene. ko bi otrok ne bilo. koliko lažja bi bila smrt! Več ni videl po tistem svojih dragih in nikoli več iih ne bo! In tudi oni niega ne! Prepozno bodo zvedeli, prekratek rok so mu dali, da bi mo^li biti še o pravem času obveščeni. Zvedeli bodo. ko bo že zasut, ko bo zanj že vse minilo... Ne pridejo se poslovit... ne bodo mu segli v roko. V nekem pogledu bolie tako!... Težko bi bilo slovo in huiša bi bila zani ločitev od niih kot sama smrt... In tudi oni bodo morda tako mani trpeli.. Če bi prišli in doznali. da ni nob-neza upania več. da ie ni rešitve, da ni izhoda. o, kako bi jim vztrenetala duša. kaka bol bi se polastila njih srca!... Nekaj minut bi iih pustili pri niem. potem na bi jili odpravili z odurnimi besedami. Kakor izgublieni bi se potem opotekali po mestu in čakali na strašni pogreb... Od daleč bi ga morda še enkrat uzrli, zastraženega od bajonetov, morda bi se ceio niih pogledi še enkrat ujeli z njegovimi, potem pa bi se začel pomikati proti groznemu cilju žalostni izprevod .. Oni bi se strahoma plazili od zad in ihteli bi in jokali, on pa bi se niti ozreti ne smel nazaj... Strašna hoja na hal-varijo!... . .. Naposled bi slišali strel — ali bi se ne zsrrudili še oni smrtno zadeti na tla? Bolje, bolje tako!... Bolje, da jih ni! Pretrpeli bi smrtne muke še oni... In vendar, kako rad bi jih še enkrat pritisnil na svoie ljubeče srce! Kako rad bi se zazrl še enkrat otročix"i v nedolžne oči. še enkrat naslonil ženi na grudi svoio trudno glavo!... Kako rad bi jim še rekel ljubo besedo, poučil jih in opomnil... Zena. še mlada, lepa -ali se ne bo dala sčasoma premotiti i Ah bo njena liubezen do otrok dovolj močna. da jih očuva pred kruto roko r."ima r1 Samo to bi jo hotel prositi, da misli na otroke, da ne pozabi nikdar, kaj j.m je dolžna!... Ko bi imel zagotovilo, da 'se to ne zgodi, koliko laglje bi mu b;lo pri srcu!... Saj je pametna, saj mu je bila vedno zvesta in vdana — ali vse je mogoče na svetu! Čas zabriše sledove. zabriše spomine... Srce se ohladi in izpremeni... In drug bo morda gospodaril na niegovem domu. drug rezal otrokom kruh. drug delil z ženo zakonsko posteljo... Zastokal je v grozni bolečini, ki irm jo je občutilo ob tej misli srce... Zakaj ie moralo priti to nanj? Da mora umreti — niso to mar posledice golega slučaja? Če bi ne bil za-hrepenel tisti večer po kaplji vina. ko bi ne bil naletel tistikrat na podlega ovaduha v gostilniški sobi in bi mu ne bile prišle kar same od sebe na jezik tiste nesrečne besede... A kakor bi se bilo zaklelo vse zoper njega! Kakor bi bila višja moč odločila tako: tu notri ie nastavljena nast za te. sem moraš, da se ujameš! Pravzaprav niti ničesar mislil ni pri tistih besedah! Izgovoril jih je brez vsakega namena. A sodniki mu I niso verjeli. (Dalje jutri.) liti i ii is nakitu! Crep de chine D 68,85 „ IaD138 surova svila met. D 65 chantung met. D 95 Velika izbira v crep ge-irgette in marocain. Najnovejši vzorci v svili za prome-nadne obleke^ Modni nakit za šivilje in modistke! Cene najnižje. 204-aIl lini _____ikovecnd. H.So5SHtd tn H mu««—■■■■■■■■■■■■■■■■■ Prevzem gostilne Cenienemu občinstvu vljudno naznanjam-da prevzamem in otvorim line 18. maja 13-J5 • II Y U Telefon St OSO Kajpopolnsiši ST0EIVE8 Šivalni stroji pS a šivilje, krojače n ^jvljarje ter za »sak dom. P eden si nabavite stroj, oglejte ti to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga LJubljana Šelstburgov« ulica 6,1. Brezplačen pouk. 15-letna garancija „ 15- a! "TetnfoD St r«o" ——— po platnene najmodernejše damske čevlje Din 100 1 par v Bazar za čevlje Krekov trg 10, I. nadstropje V zalogi čevlji vseh vrst po priznano izjemnih cenah Razpošiljamo tudi proti povzetju. Zahvala. Vsem cenj. gostom, ki so posečali tekom oetnajstletnega najinega najema gostilno Pred Igriščem St. 2, se tem potom za naklonjenost najprisrčneje zahvaljujeva. .. Alojzij In Hlinka Rus, bivša najemn ka gostilne Pred Igriščem 2. Za botre in birmance! Najcenejša otibtila more Vam nuditi edinole nafe .levjim trsovina na Erj-.T. I čpri cesti Itev. 2 (nasproti dramskega cledaliSča;. — Največja izbira vseh vrt; olilek. krasni vzorci pralnih oMek. 60'i''ca pos'rfs- l ha ir. n a j n i t J e cene. -Konfekcijska tovarna Fran Derenda 4 Cie. 2734-a v Ljubljani, Kolodvorska ul. 27 Točila bodem prvovrstna pristna štajerska in dalmatinska vina ter postrezala z dobro domačo in srbsko, kuhinjo jfražnilči in čevabčiči). f*- "^F Vsako soboto mladi prašički na ražnju. IM "5® Za cenjeni obisk se prijazno priporoča Na prostovoljni javni dražbi se proda dne 17. maia 1925 ob 3. uri ropoldne v M stnem logu, Cesta dveh cezijev, čez 6 oralov velik travnik io lepa nova šuna. . Izklicni cena je Din 100 000 -; vadija je vlomiti D-n 10.000-— v gotovini ali hranilnih knjižicah Diažbeni pogoii so vpogled pri podpisanem sodnem konrsTju ali pri lastniku, Ljubljana, Opekarska cesta št 34. ANTON GALLE 2754.3 notar kot sodni komisar. Predno si oskrbite 2691-8 - birmanska darila si blagovolite ogledati zlatnine, srebrnine in ur tr^ke R,ud. Seme Ljubljana, \Volfova ulica 3 jled preuredit« se po ceni proda kompletna naprava za Električno luč obstoječo Iz bencinovega motorja 3 H9, 1 generatorja (Dynamo1 1 HP in 1 deske stiskalnice z volt-amnerom in posebnimi stikali tn varovali. Even nelno se proda vsako posebej. Istotam se kupi dobe; Edinost, Trieste; Goriška Straža, Gorica; La Vedeita d'i:a!ia, Fiume STROKOVNI L I S T I i II Legno, Milano; L' Ind istria, Milano; La Ma-glierla, Milano; L' Indu-trie della Carta, M lano; U Bol'ettino della Cotoniera, Milano itd. itd. Proračuni po originalnih tarifnih cenah po navedbi oglasnega teksta in dimenzij dobavi a italijansko zastopstvo 1 sta JUTRO Pubblicita G. Cehovin, Trieste, VialeXXSettembre 65 i ■BHHSB&SBSBBCHBa Zahvala. Za vse dokaze toplega sočutja ob izgubi našega nepozabnega očeta in starega očeta, gospoda Jakoba Toni kakor tudi za spremstvo pri pogrebu, častiti duhovščini in vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo bol, iskrena zahvala. Zalujo&i ostali. Tražimo jednu parnu lokomobilu 50 HP normaln h, polovnu polustabilnu 1 parni stroj 150 HP polovnu za prearejanu paru 12 Atm sa kon-densaci|om, moderne konstrukcije. Opise sa oznakom fabrlkata i cijena slati: Beograd, Poštanski fah 215. 2755-» Kdor oglašuje, ta napreduje! Kateri si ž@fi| stalni rastoči zaslužek? Zahtevajte pojasnilo in priložite pismu znamke za Din 3, nak