Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljii: Za eelo ieto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na loto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. ee se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ll,6. uri popoludne. 2 7 Ljubljani, v petek 10. decembra 1886. Letnik XIV. Kdo je kriv? (Konec.) Morda bo tii kdo ugovarjal, da je kolikor toliko merodajna tudi smer lista, v kteri je namreč ta pisan in da posebno liberalni listi bolje ugajajo. To ni res! Velika skupina narodova navadno nima nikakega lastnega političnega mnenja, ker ne misli toliko, da bi se do lastnega političnega prepričanja vspela. Časnik, ki ga bere, dela mu politično mnenje, ta ga tudi vzgoja. Kdor ima toraj list v rokab, za tem je navadno tudi narod. To se vč, da je prvi pogoj, da mora list tako pisan biti, da je narodu všeč in pa svojemu načelu zvest. Prinašati mora najnovejše in kar se da v zanimivi obliki. Nekoliko šaljivih dovtipov tii pa tam vmes vpletenih, ima v suhi politiki prav tak vspeh, kakor sol v jedilih. Poleg tega pa še nekaj zanimivih novic iz raznih krajev in list je lahko, kakoršnega si ljudstvo želi. Ravno poslednjih (novic namreč) pa še najbolj pogrešamo pri konservativnih listih. Po svetu se dandanes prav veliko žalostnega in tudi marsikaj veselega zgodi, in vsak tak dogodek ima navadno dosti gledalcev, a tudi navadno nobenega sporočevalca, ki bi ga „v cajtenge" dai. Liberalni listi so Vam v tem oziru dobro podkovani. Ondi denarja nikdar ne manjka, zato imajo pa tudi iz raznih krajev vse polno zanimivih novic iu če bi list sam tega ne zmogel, priskočijo mu bogataši lastne stranke na pomoč in ga založijo. Kadar grč liberalcem za to, da bi poleg obilnih že sedaj obstoječih liberalnih listov, ustanovili kak nov list, imajo kar čez noč 200.000 do 300.000 goldinarjev skupaj. Naj pri konservativcih to kdo poskusi! Židje in framasoni imajo za to velemoč ves drugačen razum, kar se lahko vsak dan vidi iz vspehov, iz ogromnega števila njihovih listov, s kterimi svet poplavljajo. Njim ni nobena žrtva prevelika, ako je treba časnik, ki je glasilo njihove stranke, podpreti in pomnoževati ga. Sodelavno osobje je izvrstno plačano in novice jim doletavajo, kakor čebele v panj. Liberalci dobro vedo, da vse, kar se dandanes d;i doseči, se doseže še najpreje in najizvestneje po časnikarskem potu. časnikov se vse boji, veliko in malo, ministri, železnični in borzni baroni, kakor tudi navadni branjevci. Cem. več gre kakega lista med narod, tem bolj razširja se njegova stranka, tem večja je njegova moč, ktera še po številu naročnikov narašča. To vse je liberalcem dobro znano, mi si pa oči zatiskamo, da bi le ne spregledali. Liberalni listi že niti več ne prikrivajo, da je vse njihovo delovanje na spodkopovanje veljave altarja in prestola obrnjeno; konservativci vse to vidijo, in namesto da bi kaj vspešnega nasproti storili, se pa okoli obrnejo in pravijo: „delajte, kar hočete, resuica je vendar resnica !" Liberalni list Vam ne bo nikdar zgrešil prilike, samo če se mu ponudi, da kako gorko založi temu ali onemu dekanu, župniku ali kaplanu; naša stranka se pa dostikrat niti toliko ne potrudi, da bi tako razžaljivo pisačenje zavrnila na mestu, ki je za take reči določeno, temveč se d& rajši nadalje grditi ravnaje se po zapovedi: „Ce te tvoj sovražnik vdari na levo lice, pomoli mu tudi še desno", kar pa tukaj ni na svojem mestu. Tukaj liberalni listi ne nameravajo javno razpostaviti jedne osebe, temveč na ta način grdijo ves stan in to je, kar se ne sme trpeti. Toraj: Ne zatiskajmo si oči pred današnjo dobo in njenimi zahtevami. Ce bi bila katoliška stranka silila na ustanovitev lastnega konservativnega dnevnika, kakor hitro so nemški liberalni in židovski časniki jeli strupeni liberalizem razširjati po naših pokrajinah, s kterim so nam najprvo okužili in popačili nemško inteligenco našo, potem pa z njeno pomočjo domačega pridelka precej zdaten del naroda našega, bi bila verska spridenost med našim narodom vendar zdatno manjša, kakor je sedaj. Cerkev ima glavno nalogo iz rojenih stvari z božjo podobo ljudi in kristijane izgojevati. V državi, kakor je Avstrija, se mora ta poklic tudi ohraniti, kar ji izvestno ne bo teško. Ce so liberalci cerkvi ta poklic šiloma iztrgali, nič ne de, cerkev je „ecclesia militans" in ona si ga bo znala zopet priboriti. Popustiti ga nikakor ne sme, ker ga ne more, kajti nauk božji, ki ga ona uči, je večen, podpora sv. Duha ji je tudi na večne čase obljubljena, toraj ji ne ostaja druzega, kakor z novo močjo prijeti se zatiranja liberalizma, kar se ji bo vsaj v zrnu na/oda pri vstrajnem naporu gotovo posrečilo. Bog pomozi! Dostavek vredništva. Veseli nas, da pisatelj tako naravnost pripoznd žalostno ter res nevredno stanje katoliško-konservativnega časnikarstva. Res nam katoličanom to ni na hvalo, ampak v veliko grajo. Naj bi se to spoznanje čedalje bolj širilo med občinstvom! Bilo bi potem tudi gotovo povod vsestranskega zboljšanja, ker brez dvoma in ugovora je dandanes časnikarstvo velemoč, ktere velikansk vpliv malokdo prav ceni, nikdo pa vsega ne pregleda in ne pozn&. Toliko sploh. Naj nam pa g. dopisnik ne zameri, da nekaj opazek zraven dostavimo. Najpred dopisovalec pravi, da so katoliško-konservativni listi „prepohlevni, preponižni in preprizanesljivi" in „teh lastnost politični listi ne smejo poznati proti liberalnim listom", ampak se morajo „z enakim orožjem nasproti postaviti ponosnim, zapovedlji-vim in predrznim framasonskim listom." — Tu nismo popolno dopisnikovih misel. Pohlev-nost in prizanesljivost je še malokdo obžaloval, saj ste to lastnosti pravega kristjana. Se ve, da s tem ne mislimo tiste hlapčevske ponižnosti, zarad ktere si nekteri ne upa tudi ne resnice povedati — pravi kristjan ne pozna le ponižnosti, ampak močno-dušnost, srčnost; a da bi katoliški pisatelj „nasproti liberalcem in framasonom se enakega orožja posluževal", kterega se ti proti katoličanom, tega pa nikakor ne pripoznamo in ne potrdimo. Kdo se ni že stokrat jezil zarad predrznosti in nesramnosti liberalnih časnikarjev; mar li naj bode krščanski pisatelj enako surov in nesramen v svojem postopanji? Nikakor ne — „est modus in rebus" — te lastnosti prepuščamo prav radi liberalnim listom. „Pojdimo stopinjo naprej", pravi dopisnik, ter dokazuje, da „dandanašnji bralci ne porajtajo za zlato", toraj tudi „ne prašajo po jedrnatih in duhovitih člankih — to jim je prepusto, predolgočasno; dandanes je doba fraz LISTEK. Notranja delavnost Katarine II. Po Solovjevu in drugih spisal J. Steklasa. 1. Občni značaj in najbolj vplivni ljudje. Precej pri nastopu Katarine II. na prestol se je pokazala silna1 notranja delavnost vlade, kakoršne ni bilo od časa Petra Velikega. Peter in Katarina sta imela eden cilj: preobraziti Rusijo po obrazcu zapadnih evropskih držav: ali razlika v delavnosti le-tih dveh najznamenitejih vladarjev XVIII. veka se je razločevala v tem, da je Peter mnogo stvari, ktere je videl na zapadu Evrope, pa jih smatral za bolje, kakor one v Rusiji, po svojem mnenju uvajal v ruski državi; nekaj teh novotarij je bilo lahko uvedenih, druge pa le z velikim trudom, neke pa celo niso bile mogoče, kajti tla zanje niso bile vgodne. Katarino II. pa so vodila pri njeni pre-obrazovateljni delavnosti poglavitna načela, zadob-ljena v njenem času po evropskih naukih, pri čem je vedno pozvedala, kar je mogoče za Rusijo, po njenih posebnih uslovjih. Na Petra jo prišlo prvo delo: on ni zadel pri tem le na protivščino samo v navadah, ampak tudi v nazorih Rusov o njegovem delu. Ali prošlo je pol veka, starih navad se je kaj mnogo pozabilo, nazori, posebno v višjih krogih občinstva, so se spremenili vsled vpliva naukov in zapadne literature; nravi so se ublažile in vsled tega je bilo vladi laglje izvajati osnove, kakor za Petra iu njegovih prvih naslednikov, ko je občinstvo bilo še tako malo pripravljeno za sprejetje novega, ter se silno držalo starih navad. Najbolj vplivni možje za carstvovanja Katarine II. so bili: na po-četku carevanja bratje Orlovi, knez Gregor Grigor-jevič in grot Aleksej Grigorjevič Cesmenskij. Iz-vanjske poslove je opravljal grof Nikita Iv. Panin; ali razun izvanjskih zadev se ui nobeno važno notranje vprašanje rešilo brez Panina; on je bil tudi odgojitelj naslednika careviča, velikega kueza Pavla Petroviča. Panin se je držal severne zveze, in zua-čenje njegovo je začelo slabeti od onega časa, ko je carica spoznala za potrebno, spremeniti politiko ter se približati Avstriji zarad turških zadev. V tem času rastla je važnost Gregorja Aleksandroviča Po-temkina Tavričeskega, ki se je zanimal posebno z oduošaji na jugu. Proti koncu carevanja pa je bil najbolj vpliven mož knez Zubov, a z notranjimi zadevami pa sta se bavila Bezborodko in Markov. — Izmed general-prokurorov je bil za vladanja Katarine II. najbolj važen knez Vjazemsky; izmed duhovnih oseb — Moskovski metropolit Platon. 2. Nalog za sestavo novega uloženija (zakonika). Videli smo že, da niso mogli niti za Petra, niti pozneje sestaviti novega uloženija. Katarina II. je po svojih lastnih besedah v prvih treh letih svojega carstvovanja opazila, da veliko zapreko pri sodbi in preiskavi, toraj tudi v pravosodstvu, čini nedostatek postav v mnogih slučajih, v drugih pa preveliko število njih, izdanih v različnih dobah, tudi nepopolno razlikovanje med nespremenljivimi in časovitimi zakoni, pred vsem pa, ker so čez dolgo časa in gosto spremembe nazori, po kterih so poprejšnji državljanski zakoni sestavljeni bili, zdaj mnogim popolnoma neizvestui postali ; pri tem pa so strastna tolmačenja mnogokrat zatemnjevala pravi razum mnogih zakonov; razun tega pa je še po-muoževala te težkoče razlika tedanjih časov in običajev, popolnoma različnih od sedanjih. Da bi Sflf--^ in površnosti." „Zidovstvo in liberalstvo je razumelo svoj čas ter na tej podlagi ustanovljalo časnike in vse se je trgalo in pulilo zanje, ker bili so — pikantni". Mar li naj bo to graja katoliškim listov ia v spodbudo liberalnim? To menda vsaj ni. bila misel dopisnikova. Žalibog, da v ozir čitateljev je v tebi stavkih mnogo resnice, naj bi je tako ne bilo. A to vendar ne zadeva katoliško-političnih listov. Ne»; naj svet v svoji vnemarnosti in slepoti res ne porajta in ne išče jedrnatih in duhovitih člankov, naj svet res tudi ljubi le pikantne fraze in površnost, katoliški resen list ne more in ne sme teh obdelovati, in onih zanemarjati; ne more in ne sme svoje bralce zabavati z zmišljenimi, pikatnimi novicami po izgledu „Barbare Ubrik" in drugih neštevilnih. Spominjamo se tu nekega reka nesrečnega učenjaka Dollinger-ja: „Non timide, non temere, sed omuia virtute et consilio" (ne plašno, ne nepremišljeno, ampak z močjo in premiskekom). Da, takega želimo si krščanskega časnikarja in tak mora tudi biti, naj potem svet išče, kar hoče, naj se v svoji slepoti puli in trga za liberalne, pikantne liste, kolikor se hoče. Pisatelj zopet trdi, „da ni res, da bi smer lista bila merodajna, da bi liberalni listi bili bolj všeč, ker skupina narodova nima lastnega prepričanja, narod si še le list sam vzgoja." •— Je pač spet tu nekoliko resnice vmes, a vse ne. Da bi smer kakega lista ne mikalo, da bi občinstvu liberalni listi bolj ne ugajali, kakor konservativni, mu pač ne moremo verjeti. Saj se vsaki lahko od tega sam prepriča. Zakaj neki na sto konservativnih listov pride vsaj tisoč liberalnih, nravno-vnemarnih listov ? Mar li zarad lepše pisave, zarad novejših Dovic, zarad šaljivih dovtipov itd.? Da, vse to na čitatelja mnogo vpliva, kdo bi tajil! Da mnogo mnogo vpliva, a glavna reč vendar ni. Zraven liberalnih listov z lepo pisavo so skoraj vselej ostali katoliški konsersativni listi z enakoj znabiti še lepšo pisavo; bolj osoleni in mikavni, a ti so zaspali, liberalni pa se obdržali. Od kod to? Glavni vzrok te prikazni je popačena narava človeška vsled ktere je človeku spolsko, meseno, oholo, sploh kar strasti podpihuje, vselej bolj všeč, kakor do-hovno, resno in nravno. Mar li naj krščanski pi-sntelj-časnikar zarad take mesene dopadljivosti, zarad številnejših posvetnih naročnikov resnost iu nravnost popusti, ter poprime se, da bi list povzdignil, da bi število naročnikov pomnožil, zvijač, fraz, pikantnih novic liberalnih listov? Nikakor in nikdar ne! Kar konečno pisatelj pripoveduje „o požrtvovalnosti brezvernih liberalcev", s ktero „bogataši priskočijo na pomoč listom svoje stranke"; s ktero kar „čez noč spravijo 200.000 do 300.000 gold. vkup, kadar se jim potrebno zdi kak nov list vstanoviti", s ktero „časnikarsko sodelovalno osobje izvrstno plačujejo" itd., je pač res, naj bi tako ne bilo; ali bolj prav, naj bi tudi na naši strani tako bilo. Da, da; naj bi bila tudi pri nas taka požrtvovalnost za dobro reč, kakor je na uni strani za slabo; naj bi naši bogataši in premožni tudi tu spoznali svojo dolžnost (kaj še — saj si še lista ne naročijo!), kmalo bi bilo boljše. Ali: „Otroci sveta so ravno ■umnejši v svojem delu, kakor pa otroci luči," in „svet je hudoben, zato ne pride k luči, da niso svar-jene njegova dela" — ta dvojni izrek nam vse po-ja^ttuje — tu je vsa skrivnost. ta nedostatek odstranil, pripravljala je Katarina od drugega leta svojega carstvovanja načrt ali rokodelstvo za sestavo novega uloženija. V decembru 1. 1766 je bilo objavljeno s carskim pismom o nameri carice, sestaviti v sledečem letu v Moskvi komisijo za sestavo te osnove. Poslance v to komisijo pošiljati je bilo zapovedano iz senata, sinoda, vseh zborov in kancelarij po enega; iz vsakega ujezda, kjer je dvorjanstvo, po enega; izmed prebivalcev vsacega mesta po enega; od enodvorov v vsaki pro-vinciji po enega; od vojakov pešakov in raznih služeb dosluženih in drugih, ki narodno vojsko sačinjavajo, od vsake provincije po enega poslanca ; od gosudarstvenih kmetov iz vsake pokrajine po enega; od nekočevajočih narodov, pa bili oni ktere-koli veroizpovesti, krščeni ali nekrščeni, od vsacega naroda iz vsake pokrajine po enega; opredelenje broja poslancev od kozaške vojske je bilo prepuščeno njenim višjim zapovednikom. Vsak poslanec je dobil od svojih volilcev polnomoč in nalog o potrebah in zahtevah občinstva, kar je predložilo pet izbranih volilcev. 30. julija 1. 1767 je bila ta komisija odprta. Politični pregled. V Ljubljani, 10. decembra. Sfotranje dežele. „Politik" prinaša zaupni pogovor nekoga s predsednikom avstrijske delegacije sledeče vsebine: »Predsednik državnega zbora , dr. Smolka, vprašan, kako je zadovoljen z letošnjimi delegacijami, je odgovoril: Prav dobro! Ljudje so sicer moj nastopni govor nekoliko napačno razumeli, kar pa nič ne de, kajti zopet in zopet sem zatrjeval, da si želimo miru, vsi kolikor nas je, da smo pa pri vsem tem prav trdne volje za naše vitalne interese in za veljavo naše države na zunaj na vsak način in če bi drugače ue šlo, tudi z orožjem v roki poganjati se. Res je bila to grožnja, toda ne v napadovalnem smislu. Takoj sem videl, kako jih je moj govor poparil na vse strani in vendar vam rečem, da to, kar sem govoril, lahko vsakdo podpiše, kdor Avstriji le količkaj dobro želi. Da je moj govor delegate tako osupnil, je vzrok to, ker so bili do letos vajeni vsako leto v nastopnem govoru slišati: ,Jaz ne rečem o zunanjem položaju ne t a k o in n e ta k o , da se mi ne bo pozneje očitalo, da sem tako ali tako govoril'. Oziraje se na Kaulbarsove grozovitosti, ki jih je po Bolgariji vganjal, se pač nikakor nisem mogel navaditi uloge ptiča noja, da bi ne hotel videti nevarnosti, ktere državo obdajajo. Sumničili so me, da smo se s Tiszo in Kalnokyjem sporazumeli, toda povem Vam, da nisem z nikomur niti besedice o tem zinil in celo domd s svojimi rojaki se nisem o tem nič raz-govarjal, kar je bilo popolnoma prav; kajti prej ko ne bi me bili pregovorili, da naj ne govorim tako. Dunajski pisači so me sicer grdo zdelali; vtihnili pa so takoj, kakor hitro so zvedeli, da so se moje besede na merodajnih mestih odobravale in to mi je na tolažbo. Da, še celo trdi se, da so bile moje besede v delegacijah jako umestne, kajti kakor sem kasneje zvedel, se je po mojem in Tiszovem govoru v Berolin in Petrograd brzojavilo: ,Tako je v Avstriji splošno mnenje. Ce je Evropi na ohranenji miru ležeče, naj ne žene stvari do skrajne meje. Avstrijsko javno mnenje mora nam merodajno biti.' Resnica je dalje, da je dva dni po teh nagovorih ,Nordd. Allg. Ztg.' prvokrat priznala, da se je napravil v nemški politiki prevrat, v Rusom neprijaznem smislu. Res je dalje tudi, da se je splošnji položaj ua to takoj zdatno zboljšal, kar so merodajni krogi tudi priznali." Doktor Smolka je resnico govoril. Kaulbars jo je iz Bolgarije pobrisal, dobro vedoč, da bi ne bilo varno ondi kozlov še dalje preobračati, če noče evropejskega miru v nevarnost postavljati. Rusija sama postala je že bolj pripust-ljiva, ker vidi, da smo Avstrijci dobre, miroljubive duše; če nas pa vjezi ali kedar nam gre za nohti, tedaj se znamo pa tudi postaviti. Za leto 1886/87 določeni, oziroma prelimi-nirani davki znašajo v Avstriji 520 milijonov, na Ogerskem pa 328-3 milijonov. K tem pridejo pa še davki, ki se bodo nabrali po Bosni iu Hercegovini, v okroglem številu devet milijonov. Oe bi se ta davek razdelil med prebivalstvo tako, da bi ga moral vsak nekaj plačati po enakih delih, bi ga plačal v Avstriji vsak prebivalec 26 gold., na Ogerskem in Hrvaškem pa po 20-5 gold. Sploh davki povprečno nekako 25% narodno - gospodarskega dohodka po-bero. Po tem takem bi bili dohodki na leto vredni v Avstriji 2080 milijonov, na Ogerskem 1313-2 milijona in v Bosni 36 milijonov goldinarjev. Dohodek, oziroma zaslužek posamične družine, obstoječe iz štirih oseb, računi se v Avstriji povprečno na 416 goldinarjev na leto, na Ogerskem na 328 gold. in v Bosni 110-7 gold. To po 4% naloženo, dalo bi narodnega premoženja v vseh treh delih države 85-7 milijard, ki večinoma obstoji v ljudeh, t. j. v človekovi vrednosti kot delalni kapital, ki je povprečno preračunjen po 1300 gold. na osebo. Iz Bosne in Hercegovine javila se je svoje dni ruskim listom novica o neki velikanski zaroti proti Avstriji. Sedaj se tista novica tudi v „Varšav-skem Dnevniku" pogreva. Zarota se je osnovala, da se otrese ptujega (avstrijskega) nasilstva in se je razprostrla po obeh deželah. Vstanovila se je tajna narodna vlada, ki je svoje krtovo delovanje menda tudi že pričela ter neprestano skrbi za priprave na tisti dan, kedar bo Turek ali pa Rus prišel, se pred Avstrijo postavil s sabljo v roki in rekel: „Avstrija, poberi se venkaj iz zasedenih dežela." Mnogo sinov iz Bosne in Hercegovine, ki so člani ondašnjih najboljših rodovin, so vdeleženci te zarote. Avstrijska vlada je zaroti na sledu. Kakor je novica osupljiva, si vendar ne upamo trditi, da bi bila kar popolnoma neresnična. Kdor pozna pravoslavno zagrizenost na Balkanu in ta je povsod enaka, naj si bode na Bolgarskem, na Srbskem ali pa v Bosni, ta bo sam priznal, da ta za „švabe" (Avstrijce) prav nič ne mara. Liže in sladka se jim le tako dolgo, dokler jih potrebuje, več pa ne. In prav to ljudstvo z avstrijsko vlado od takrat ni bilo nič več zadovoljno, odkar je pripoznala vsem veram enake pravice. Jezilo pa ljudstva ni to, da so Turki imeli z njim vred enak« pravice, temveč to, da so jih katoliki dobili, ki so z njim ene krvi, in tega pravoslavni Avstriji še sedaj ne tnorejo1 pozabiti. Morda bi o tej zaroti kaj več ve odloži, kedar se mu ljubi, ne da bi se mu bilo bati izgube svojih pravic v bolgarskih zadevah, ki se bodo vsak čas spravile v redni tir. Glede nasve-tovanega zjedinjenja Bolgarije z Rumelijo, po Kal-nokyjevem nasvetu, pravi Giers, da se bodo morale velesile ravnati po sklepu Carigrajskega zapisnika in tisti zapisnik določuje, da se mora pred vsem drugim izvršiti volitev bolgarskega kneza. Z načrtom nove vojaške postave peči se v nemškem državnem zboru posebna komisija in je imela dne 6. decembra prvo sejo. Načelnik ji je baron Frankenstein, član središča. Preden so se začele stvarne razprave, nastali so razgovori o vladnem načrtu in pa o tem, kako bi se zaupne objave vladnih komisarjev najbolje obvarovale nevarnosti, da se ne bodo brž obesile na veliki zvon. Ta pomislek je za to imeniten, ker ima vsak državni poslanec pravico priti poslušat komisijske razprave in ker se je socialdemokrat Grillenberger predvčerajšnjem izjavil, da se bodo njegovi tovariši te pravice vsi poslužili, da bodo kaj novega zvedeli, kar jim bo potem pri ljudstvu prav hodilo. Da je taka izjava vse druge poslance v hudo nevoljo spravila, si je pač lahko misliti. Grillenberger je sicer kasneje svoje nepremišljene besede tako popravljal, da bo tudi njegova stranka o zaupnih objavah znala molčati, kakor vse druge stranke; vendar pa ni mogel slabega vtisa nič več zbrisati, ki ga je napravil. To je napotilo voditelja centruma, Windhorsta, da je nasvetoval kot neogibno potrebno, da se vselej že naprej določi, kaj se sme objaviti, kaj ne. To je tudi neogibno potrebno. Na Nemškem, kakor tudi drugod, vlada marsikaj vč in kar komisiji le s pogojem tajnosti zaupa, kajti ni vse za vse. Mislite si, kako bi morala vlada skromna postati glede takih objav, če bi morala pri zaupnih sejah vsako besedo na tehtnico devati, ali je za javnost ali ne, preden bi jo izgovorila. Kakor in kolikor se po dvadnevnem razgovoru dii soditi, glasovali bodo za nespremenjen vojni predlog le konservativci, kterih je 75, nemška državna stranka, ki ima 28 mož in narodno-liberalci 50 glav; vsega skupaj 153 glasov. Upiralo se jim bo pa osem Welfov iz centra, 25 socijal-demokratov, 16 Poljakov, 6 demokratov in 18 divjakov, med kterimi je 1 Danec in 15 Lorencev; skupaj 73 poslancev. Od teh pa 6 mož socijal-demokratov še odpade, ker so pod ključem, toraj bi vsa opozicija ne štela več, kakor 67 glav. Nesloga med francoskimi republikanci je čedalje večja in se pred soboto skoraj ni nadjati sostave ministerstva. Clemenceau seje sicer že oglasil, da jim takoj sostavi nov kabinet, kakor hitro se bo znalo, kdo da naj bo v njem ministerski predsednik. To je pa ravno tako, kakor če bi rekel, jaz sam hočem biti načelnik kabinetu, če hočete, da ga vam sostavim. Tako si menda to reč tudi „Republique Pran9aise" razlaga, ker pravi, da je postopanje Cle-menceau-vo škandalozno - nesramno in bo njega in vsakega druzega pobijala, kdor bi se udal Clemen-ceau-jevemu vplivu. Drugi mož, ki bi Francozom rad novo ministerstvo sostavil, je pa neki Floquet; ta se pa posebno po tem odlikuje, da za Ruse ne mara, če tudi so mu rusi tii pa tam jako priljubljeni, posebno kedar ima kaj prida mačka. Ruski poslanec Mohrenheim in Floquet sta si bila do sedaj kakor pes in mačka. Nekteri listi jeli so zarad tega Floqueta pridušati, da naj se ne sili v sostavo kabineta, če neče, da bo Rus takoj Pariz zapustil. Stvar je pa taka-Ie: Nekako 19 let bo že, kar je bil Floquet tako nepreviden, da je ranjega ruskega cara Aleksandra II. razžalil. Car Aleksander II. prišel je 1. junija 1867 v Pariz na razstavo. Ogledoval si je justično palačo, pri kterem opravilu zadeue na kopico mladih advokatov. Eden izmed teh, bilje ravno Floquet, dvigne klobuk in pravi: „Vive laPologne! Monsieurl" (Živela Poljska, gospod!) Ta „Monsieur" je cara siluo razžalil, ker bi se mu bil na vsak način spodobil naslov „Sire" ali pa »Veličanstvo". Eojen je bil Floquet dne 5. oktobra 1828 v malem mestecu tik španjske meje blizo morja. Pravoslovne študije dovršil je v Parizu. Po svojem mišljenji je Floquet hud radikalec, skoraj da že komunist. Odkar imajo v Parizu krizo, je Angležem greben zopet nekoliko zrastel in se posebno proti Franciji obrača. „Observer" piše: smo prav podučeni, je na5a (angleška) vlada Francozom vljudno pa odločno dala razumeti, da se sedaj nimamo časa pečati z vprašanjem, kedaj da nam bo možno našo vojno iz Egipta poklicati. Prav tako moramo odločno odklanjati, da bi kakoršen-koli nasvet zarad internacionalizacije Sueškega kanala premišljevali, če bi bil ta navskriž z našimi koristmi, ki nam jih daje prosta pot preko kanala v Indijo. Mislimo, da se ne varamo, če verujemo, da se za francoski nasvet nobena velesila ni zmenila, s kterim so Francozje zahtevali, da bi bilo dobro, če bi se aam v Egiptu roke zvezale. Zarad tega morala se je na Francoskem misel opustiti, da bi nas prisilili iz Egipta umakniti se, ker jim vendar ne more na tem toliko ležeče biti, da bi zarad Egipta z nami vojsko pričenjali. V angleških diplomatičnih krogih mislijo, da sedanja ministerska kriza na Francoskem ne bode politike po Evropi spremenila, ker je Francija v bolgarskem vprašanji zmirom prav varno in zdržljivo postopala. Po tem, kar je Moltke govoril v državnem zboru, je upanje na mirno sporazumljenje postalo veče. Pričakovati je, da bode sobranje vendar volilo kneza Mingrelskega. Poslanstvo, ki je sedaj na potovanji, se bode vendar prepričalo, da je nemogoče drugače rešiti bolgarsko vprašanje. Odločujoče velevlasti bodo gotovo jamčile bolgarskim odposlancem, da deželi tudi pod vlado Dadiana ostanejo pravice in svobodščine izgovorjene v Berolinskem miru. Da je knez osebno malo sposoben za vladanje, o tem so menda vsi prepričani, a za sedaj skoraj ni mogoče drugače pomagati si, to bode zvedla tudi deputacija. Da bi se Aleksander kedaj povrnil, potem, ko je prostovoljno Bolgarijo zapustil, o tem skoro ni mogoče misliti. Bržkone bode visoka „Porta" formelno nagovorila sobranje, naj voli Mingrelca. V Evropi je ni velevlasti, da bi ga ne priznala, ako bode voljen. Izvirni dopisi. Iz Kamniškega okraja, 5. decembra. Deželni odbor je pred nekterimi dnevi poprašal občine: koliko litrov se žganja popije, potoči, in koliko špirita prodd? Ali se kaj kutia puuča in drugih špiritovih pijač? Jaz po svojem mnenji (kakor tudi mnogi •drugi), bi nasvetoval: naj se samo špirit tako trdo obdači, da bode drag, kakor je drugo pošteno domače žganje, n. pr. slivovec in brinovec, ali sploh sadno žganje. To bode proti požrešnosti najboljša meja. Pa to se ume, da se mora po vsi državi vpeljati. Podraženje špirita bode sadjerejskim kmetom zd&tua, pomoč, ker bodo sadje laglje in dražje prodali, ali pa v žganje pokuhali; vsaj bi ubogi kmet malo laglje dihal, saj že tako nobene reči ne more pošteno v denar spraviti, da bi plačal velike davke in skrbel za druge gospodarske potrebščine. Podraženje špirita bila bi kakor za državo, tako za kmeta velika pomoč. Sadje se je letos za izvoz res dobro prodajalo, ali se bode tudi v bodoča leta, ali ne? je drugo vprašanje. Poglejmo na les, hmel, živino. Ni dolgo, kar se je vse to dobro prodajalo. Kako pa je danes? Hmel se, ker ga nočejo gospodarji prevredno prodajati, živini pokuha, les pa v skladiščih trohui nekterim lesnim obrtnikom in kup-com. Za živino ni kaj zdatne kupčije. Toraj državni in deželni poslanci in vlada lahko kmeta na ta način dobro podprejo. Nekaj naj bi pa tudi deželni zbori storili za naše male žganje-kuharje. Ako hoče po zimi kak kmetovalec kaj malega dobrega brinovica nakuhati, plača že tako od kuhe pri c. kr. davkariji, potem pa, ko žganja nakuha, ga mora pa zopet dacati za deželno priklado. če potem tako žganje krčmar kupi, ter toči, mora pa še krčmar priklado plačati. Toraj najboljša domača žgana pijača se najbolj podražuje. Vsled tega podraževanja dobiva pa pogubni špirit zmirom več tal. Pa tudi nepoštene kuharje bi podraženje špirita po prstih krenilo. Nekteri namreč špirit med sadno žganje vlivajo, ali tudi skupaj kuhajo, da se potem jako malo loči od pravega žganja. Tako imajo kuharji lep dobiček, ker je špirit za polovico ceneji, kakor domače žganje, pivci pa teško in vrtoglavo glavo. Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 30. novembra t. 1. redno sejo pod predsedstvom gosp. zborničnega predsednika Josipa Kušarja in v navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. vladnega svetovalca gosp. Josipa Dralke ter naslednjih gospodov zbornikov: Ivana Baumgartnerja, Oroslava Dolenca, Ivana Nepom. Horaka, (podpredsednik), Alojzija Jenka, Antona KI ein a, Maksa Kren-nerja, Karola Luckmanna, Mihaela P a kiča, Ivana Perdana, Josipa Ribiča in Franca Ksav. Souvana. Gospod zbornični predsednik konstatuje sklepčnost zbornice, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika današnje seje gg. Janeza Nep. Horaka in Karola Luckmanna. Gospod predsednik potem naznani, da je dobil od gospoda c. kr. deželnega predsednika barona Winklerja naslednji dve pisanji: a) „Nj. c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je vsled visokega ukaza nj. ekscelence g. ministerskega predsednika in vodje c. kr. ministerstva na notranje zadeve z dne 16. oktobra, št. 4452, za čestitanje, ktero je Vaše blagorodje povodom Najvišjega imendana izrazilo v imenu trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko, izvolilo izreči Najvišjo zahvalo. O tem" itd. b) „Nj. ekscelenca g. najvišji dvornik Nj. Veličanstva cesarice mi je iz Godolla brzojavno poročil, da je Nj. Veličanstvo za čestitanje, ktero je Vaše blagorodje povodom Najvišjega imendana v imenu Ljubljanske trgovinske in obrtne zbornice izrazilo, blagovolilo izreči premilostno in blagovoljno zahvalo. Jemljem si čast" etc. Zborniki vzemo to naznanilo stoječi v znanje. Na dalje naznanja gosp. predsednik, da je g. c. kr. deželni predsednik dne 7. novembra t. 1., štev. 3789, zbornici naznanil, da je nj. ekscelenca gosp. trgovinski minister z visokim odlokom z dne 3. nov. t. 1., štev. 39.157, imenoval c. kr. vladnega svetnika Josipa Dralko vladnim zastopnikom pri zbornici. Gospod predsednik pozdravi v imenu zbornice gospoda vladnega zastopnika ter ga prosi, naj izvoli interese, ktere zastopa zbornica, pospeševati in zbornico v njenem delovanji na višjem mestu podpirati. Gospod vladni zastopnik zahvaljuje se za pozdrav ter zagotavlja. da si šteje v svojo dolžnost, podpirati zbornico pri reševanji njenih nalog, ter da hoče interese industrije in obrta, trgovine in prometa vselej po svojih močeh pospeševati. Zbornica vzame to z dobro-klici v znanje. (Dalje prih.) Domače novice. (Umrl je) gosp. August Dimitz, c. kr. finančni nadsvetovalec in finančni ravnatelj za Kranjsko, v Ljubljani danes zjutraj ob uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 60. letu svoje starosti. Pogreb bo 11. t. m. popoludne ob 4. uri iz Cesarja Josipa trga št. 1. k sv. Krištofu. Ranjki je znan kot zgodovinar, (C. kr. pošta) v Ljubljani sprejemala bo od 16. pa do 31. t. m. vsakovrstne pošiljatve za vožno pošto le do 6. zvečer. Vzrok temu so obilneje pošiljatve, s kterimi ljudje v božični dobi drug druzega razveseljujejo. Ker se pa te pošiljatve navadno še le proti večeru na pošti kopičiti Jzačno in bi jih v poslednjem trenutku c. kr. poštno osobje več zmagovati ne moglo, da bi šle še z mešancem naprej, se je čas vročevanja za 1 uro prikrajšal. (Na včeranji somenj) prignalo se je 753 komadov živine, pa tudi ljudi ni bilo veliko, ker je bila slaba cesta in še slabše vreme. (Naše preparantinjc in — Ljubljanska nemščina.) človek, kedar imaš čas, stopi na cesto, kedar gredo preparantinje iz šole, pa vtegneš tudi slišati, kar je meni onega dne, preden je začel sneg iti, burja na ušesa prinesla. Na Dunajski cesti sem bil, menim, da smo se vračali od nekega pogreba. Kar začujem pred sabo ljubeznjivo žgolenje dveh takih blagih duš: „Ah, is dizes lajbaher britof ših." — „A naju, ih finde es gauz hibš." — „Bejž no, bejž!" „Ših iz es, glih zo komt es mir for, wie ajne gmajna, bezonders ta nov." — Take-le se slišijo iz nježnih ust naših krasotic. Kdo sti te dve bili? Skoro bi vganil, kajti brzo potem ste govorili o profesorjih, kterim nobena nemška in slovenska naloga v šoli ni všeč. Baje da ste bili bodoči učiteljici. Tako prav! Vsaj takih nam manjka! Kako bo tako revše našo deeo podučevalo v kterem koli jeziku, ko še sama nobenega ne ume. Drugi pot naletim na tri, ki so jo tudi „tajč", prav tisti žlahtni Ljubljanski „tajč" rezale, ki mu na celem svetu ne najdeš primere: „Bos iz inen, das si zo šleht aufklekt sint?" — „E bos!" — „Naj pomislijo! — Den gancen abend hob ih gearbajtet und hajt hob ih in handarbajt nur genugend krikt." — „Gens, gens, man mus zih dariber niht so cornen; se je meni že tudi pri-godilo." — Bravo Stuvver! „Cornen", pa še „zih" zraven, da se bolje podi. Da bi se le same mogle slišati, gotovo bi v prihodnje raje v lepi domači besedi kramljale, če jo znajo kaj bolje, kakor to nemščino. Kaj pomaga nauk v šoli — pa kaj bi vodo v Savo nosil! —o— (Podružnico) društva sv. Cirala in Metoda ustanovili so v Šmarju pri Jelšah v nedeljo 28. novembra. Dne 8. decembra ustanovili so pa tako v Litiji na Kranjskem. (Banka „Slavija") sklenila je v mesecih julij, avgust iu september t. 1. 23.726 novih zavarovanj za 27,304.966 gld. 47 kr. kapitala ter je zato prejela 488.143 gld. 66 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 179.081 gld. 79 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,902.063 gld. 60 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 359.298 gld., na zemljišča posojenih pa 654.850 gld. 32 kr. Gasilni brizgalnici dobili ste dve občini. — Od 1. januvarija do 30. septembra t. 1. bilo je sklenjenih 53.777 novih zavarovanj za 56,019.289 gld. 80 kr., ter se je vplačalo zavarovalnine in pristojbin 1,242.557 gld. 37 kr., izplačalo pa za škode 378.111 gld. 72 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin štejejo do konca septembra 1886 že 1415 članov, ki so skupno zavarovali 129.729 gld. 87 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 490.670 gld. 81 kr. vlog. — Zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem septembra t. 1. imel je že 68.209 gld. 58 kr. premoženja.*) (Pritlične hiše) se v Celji na podlagi sklepa mestnega zastopa ne smejo več staviti. Vsak kdor želi staviti, mora obljubiti, da postavi hišo z nadstropjem. (Državnozborskemu mandatu) in podpredsed-ništvu v Tržaški trgovinski zbornici odpovedal se je poslanec Vučetich; pravijo, da mu je petrolej vse veselje pokazil. Vučetich je namreč v petro-lejskem vprašanji zavzemal stališče, ki Tržačanom ni bilo všeč. (Obsojeni anarhisti.) Pred izjemno sodnijo v Ce-lovci stali so 7. t. m. trije anarhisti. Vsi trije so bili obsojeni zarad veleizdaje. Prvi, Gopfhard je dobil deset let hude ječe, ker so ga obsodili tudi zarad hudodelstva kalenja javnega miru. Druga dva, Egger in Iviefer dobila sta po tri leta hude ječe. Post ua mesec po enkrat se je pa vsem naložil. (Viceadmiral baron Sterneck) ogledal si bo te dni Pulj, Reko in Trst, kake da so po teh krajih pomorske utvrdbine in pa c. k. mornarica sploh. (Hudo uro) imeli so 4. decembra na Reki. Celo noč je gromelo, bliskalo se in treskalo. Pomorsko osobje je bilo vse kviško, ker so se bali, da bi ne treščilo v kako ladijo s petroljem napolnjeno. Če bi se bila pa nesreča že res primerila: da bi bili tako gorečo ladijo takoj osamili. Telegrami. Dunaj, 9. dec. Za ravnatelja v poštno-hranilnem uradu namesto vpokojenega o kr. dvornega sovetnika B u r u t z k e g a imenovan je c. kr. sekcijski sovetnik v ministerstvu notranjih zadev Fran Waeek vitez Orliški. Dunaj, 10. dee. Bolgarska deputacija je bila včeraj ob B. uri popoludne v ministerstvu zunanjih zadev pri avdijenoi, ki ni imela oficijelnega značaja. Bolgari so ministru Kalnokyju živo slikali žalostni položaj v domači deželi in so rekli, da narod iz celega srca želi, da bi bilo krize skoraj konec. Minister jih jo prav prijazno sprejel in je rekel, da tudi on na vso moč želi tako v interesu Bolgarsko samo, kakor tudi splošnjega miru, da bi bila sedanja kriza kmalo pri kraji. *) Drugič prosimo 7.a take notice tisti dan, kakor jih dobivajo drugi listi, sicer bi sc ne mogli na nje ozirati. Vredn. Narodno gospodarstvo. Statistični podatki. Spisal M. B renče. I. Est senatori neeessarium, nosse rempublicam Cioero. V naslednjih sestavkih namenili smo se časti-tim čitateljem podajati najzanimljivejše podatke iz statistike raznih držav in raznih narodov; ozirali se bodemo na razne stroke, skušali naslikati živo podobo v številkah, v koliko jedna država po svojih izdelkih in pridelkih nadkriljuje drugo, kako se pri raznih narodih razvija trgovina in obrtnija, kako posamične države z ustauovljenjem novih učilnic za razne stroke skrbijo za napredek svojih podanikov, pojasnjevati gibanje narodov ter skušali tudi podati jasen pregled o gospodarstvu sploh v raznih državah. Pri vsem tem pa nam bode kot glavna naloga, da pokažemo merodajnim krogom nedostatke in ovire, ktere zadržujejo naš razvoj ter po skromnih svojih močeh skušamo iz primerjanja življenja v drugih državah pokazati pota in sredstva, kako bi bilo možno odpomoči propadanju našega kmetijstva, kako bi se mogla v naši domovini uvesti in povzdigniti obrtnija, ktera bi dajala gladnemu narodu novega zaslužka. V svojih razpravah prizadevali si bodemo, kolikor možno zanimljivo pretresavati predmet, dobro vedoči, da si po dokončanem obilem dnevnem delu nikdo ne beli rad glave s preobilnimi številkami. V naslednjih spisih posluževali se bodemo najbolj zanesljivih nepristranskih virov, ktera izdavajo ministerstva ali pa si izbrali objektivne opazovalce. Kako važne so statistične razprave, nam menda ni treba omenjati, kajti vsakemu je pač znano, da nam je le iz takih možno prav spoznavati razvoj države, izprevideti ovire ter jih odpraviti. Predno pa preidemo k predmetu samemu, dovoljeno naj nam bode, nekoliko spregovoriti o besedi »statistika" in o njenem pomenu. Besede ne bodemo slovenili, ker bi pač za-njo našli teško primeren izraz, sicer pa bi bil tak purizem pretiran.1) Jeden najveljavnejših francoskih Statistikov, Peuchet, izvajal je besedo »statistika" ob jednem od italijanske besede „statera", kar pomenja »tehtnica" ; ali od latinske »status" v pomenu »stan", »stanje"; ali od nemške besede »Stadt" (mesto); prvo izvajanje je utemeljeval s tem, da statistika primerja med seboj moči držav ob raznih časih; drugo, ker statistik kaže istinito stanje, položaj države; tretje pa, ker so prvi, kteri so rabili ime »statistika", hotli s tem zaznamenovati moči in bogastvo mest. Mož je se ve da predaleč zašel. Temu nasproti pa so nemški statistiki izvajali besedo od latinskega »status", le nekteri sezali so še po drugih izvajanjih ter časih zabredli v veliko zmešnjavo, ker so hotli v besedi statistika najti dva popolnoma nasprotna si pomena. Preobširno bi bilo natančneje omenjati prepir, kteri se je vnel med učenjaki zaradi te besede in kako so se nekteri z živo besedo poganjali za to, naj bi se »statistiki" rajši imenovali »statisti", kajti ti so zopet besedo »statistika" izvajali od »statista", to je oni, kteri je izvežban v praktični državni umetnosti. In tako je učenjak Achenvval 2) posebno povdarjal, da se je od besede »statista" napravil latinski pridevek »statisticus" in vednost »statistica», to je »obsežek vse vednosti", ktera je praktičnemu državniku, kakor sploh vsem stanovom", kteri se imajo brigati za današnji veliki svet, posebno pa onim, kteri kot pravniški učenjaki in državniki svojemu gospodu in deželi hote služiti, zelo koristna in v mnogih slučajih potrebna. Popolnoma različen od tega etimologično-zgo-dovinskega pomena je pomen, kterega ima beseda v navadni in znanstveni rabi. Riimelin pravi o pomenu besede »statistika" v navadni rabi: »Statistično se d& dokazati, da se dandanes sploh pod statistiko umeje vspeh, posledek kake štetve." Znanstveno rabo besede »statistika" pa G. F. Knapp3) tako-le pojasnjuje: »Statistika stoji danes poleg astronomije, geodezije in drugih hčeri mernih znanostij . . . ., kajti ona je strogo opazovalno znanstvo postala v službi družbinskih znanstev, ktera ne obstane pri že iz drugih znanstev poznatih podatkih, da jih »opisuje" in »slika", marveč po poti zaključevanja dalje koraka od znanih stvari k neznanim ter tako spravlja na dan ali popolnoma nove spoznave ali skuša vsaj po drugih potih dobljene splošne resnice točno določiti, jih imeti v prigledu ter jih dokazati." ') M. Cigale jo v svoji »Terminologiji" med oklepi prevaja z »državopis", kar pa ne ugaja popolnoma pravemu pomenu, zatoraj jo najbolje obdržati besedo »statistika". Pis. ') Aehenvval, »Staatsverfassung", Halle, 1781. 6 Aufl. ") Jahrbiicher f N. O. u. St." Leipzig 1872. Umrli m«: 5. dec. Reza Marinka, hišnega posestnika žena, 80 let, Cesta v mestni log št. 6, ostarelost. 6. dec. Jože Sterle, hišni posestnik, 4!) let, Žabjak št. 4, Pleuro Pneumonia. C v B Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 9. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 720-87 716-66 714-98 + 1-6 4- 3-6 + 3-8 sl. svzh. sl. jzap. sl. jzap. oblačno dež 25-40 dež Tujci. 8. decembra. Pri Maliču: Filipp in Skodler, tovarnarja, z Dunaja. — Fiirst, Bukenmayer, Falk in Gliiek, trgovci, z Dunaja. — Heule, trgovee, iz Linea. — Teod. Sehmideberger, potovalec, iz Maribora. — Pollak, tovarnar, iz Tržiča. — baron Zois, dež. posl., iz Bleda — Dr V. Pfeiffer, dež. posl., iz Ljubljane. — Vilj. Blau, tovarnar, iz Trsta. Pri Slonu: Kari Friedge, potovalec, iz Hanausa. — baron Taaufferer, zasebnik, z Dunaja. — Handofsky, Waldeš, Dubsky, Muller, in Toepfer, trgovci, z Dunaja. — J. Schwarz, trgovec, iz Varašdina. — Janez Debelak, bnkvovez, s soprogo, iz Idrije. — Simon Rieger, ravnatelj, iz Tržiča. — Lambert Raitharek in Lambert Mally, trgovca, iz Tržiča. — baron Schivegl, dež. posl., iz Bleda. — Janez Mallner, krčmar, iz Bleda. — Ana Kaudolini, soproga okrajnega sodnika, iz Kranja, i — Karol Blaseg, voj. uradnik, iz Trsta. — Kozulich in Mont-j rella, zasebnika, iz Reke. : Pri Tavčarji: Profesor Šuklje, dež. posl., z Dunaja. — Gust. Kari, trgovee, iz Celja. — Anton Miiller, posestnik, iz Domžal. Pri Bavarskem dvoru: Behar in Kantiro, zasebnika, iz Trsta. — Frogolini, Springelo in De Mattia, trgovci, iz Udine. Pri Južnem kolodvoru: Frane Bizelj, potovalec, iz Monaka. — V. Sehvvarz, urar, z Dunaja. — Janez Spruzina, puškar, iz Viškova. — Janez Jerebin, posestnik, iz Litije. — Ignacij Zore, posestnik, iz Št. Martina. — Janez Šinkovec, uradnik, iz Hrastnika. Pri Virantu: Ernst Faber, gozdar in dež. posl., iz Kočevja. — And. Dietrieh, trgovec, iz Vipave. — Hinko Kavčič, dež. posl., iz Razdertega. — Dr. Sterbenc, dež. posl., iz Leskovca. — Matija Lavrenčič, dež posl., iz Verhpolja. — Luka Ulakar, trgovec, iz Lukovice. — Jožef Košak, zasebnik, iz Podgabra. Pri Avstrijskem caru: Hudovernik, posestnik, iz Radovljice. Vremensko sporočilo. nad normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 10. decembra Papirna r9nta 5% po J 00 gl. (s 16% davka) 83 gl. 65 kr. Sreberna „ 5% ., 100 ., (s 16 % davka) 84 „ 45 „ 1% avstr. zlata renta, davka prosta 114 „ 35 „ Papirna renta, ciavka prosta . 100 „ 90 „ Akcije avstr.-ogerske banke . . 385 „ — „ Kreditne akeije .... 298 „ 40 „ London.......126 „ 30 „ Srebro . ......- „ - „ Francoski napoleond......9 „ 97'/a „ Ces. cekini.......5 „ 96 „ Nemške marke . . 61 » 92^ „ Štev. 19.874. Služba mestnega stražmeštra. Po sklepu mestnega odbora je zopet popolniti izpraznjeno službo tukajšnjega mestnega stražmeštra, za ktero je ustanovljena letna plača 500 gld. in pravica do službene obleke. Neobhodno potrebno je za to službo izkustvo v javnem varnostnem službovanji. Prošnja z dokazili v tem svojstvu in o dozdanjem poslovanji sploh, o starosti, e fizični sposobnosti in o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu vložiti je do 24. decembra letos pri podpisanem magistratu in sieer onim, ki so v javni službi, potem predstoječe gospodske. Mestni magistrat Ljubljanski 2. dan decembra 1886. (3) Naznanilo in prošnja prijateljem »Brenceljnovim'*. Naročnikom »Brenceljnovim" bo znano, da je ta šaljivi list moral letos v svojem XVIII. letu ob-tičati že po svoji prvi številki in to največ zavoljo nesreče, ki je že začetkom lanskega leta zadela moje oči in zoper ktero po zdravnikovem spoznanji in zagotovilu ni bilo druzega zdravila, kakor »mir in le mir po prenapetji oslabelim očem". Zato sem moral pustiti branje in pisanje, ter ogibati se belega mesta, ter iskati zelenih in senčnih krajev, kterih je — hvala Bogu! — po naših slovenskih deželah v tolikem izobilji. Pomagalo je, akoravno le polagoma, kajti z da-ljega peš-potovanja po široki Sloveniji vrnil sem se pred kratkem z očmi toliko boljšimi, da mi branje in pisanje ne dela več posebnih težav in si upam nadaljevati »Brenceljna" tem bolj, ker mi je mnogo njegovih prijateljev obljubilo podpore s svojimi dov-tipnimi in muhastimi peresi, sam pa sem potovaje tudi nabral raznovrstnega primernega blaga polne torbe. K temu sklepu me je nagnilo tudi še veliko število prijateljev živečih mi križem svetil, ki pogrešajo privajanega jim humorističnega lista in jih je zato volja dati mu še posebne gmotne (denarne) podpore. Pričetku nadaljevanja »Brenceljna" najugodneji čas se mi zdi bližajoče se novo leto 1887; do tje mi bo mogoče izvršiti vse za to potrebne priprave, ter razmotati tudi opravniško (administracijsko), za časa moje očesne bolezni zamotano štreno, da bo vse v redu, kakor je že kedaj bilo; odslej vzamem v roko vse jaz sam. Na posebno, če tudi od več strani drage volje mi obljubljeno denarno podporo bi ozira ne jemal, ako bi v tem za-me res prenesrečnem dolgem času ne bil denarno tako opešal, da brez take podpore skoraj ne morem lotiti se dela; potrebujem je vsaj za začetek, da se morem krepkeje ua noge postaviti. Zato se obračam s tem do vseh »Brencelj-novih" prijateljev z nujno prošnjo, naj bi blagovoljno oglasili se, bodi si z naznanilom namenjene podpore, bodi si, da pošljejo to podporo vsaj do Božiča t. 1. Dosedanje naročnike pa prosim, naj ostanejo ne le sami zvesti »Brenceljnu", ampak pridobe mu novih; kesali se ne bodo. Naročnina, ki bo znašala, kakor do zdaj po 3 gold. na leto (po 1 gold. 50 kr. na pol leta), pa naj se pošlje do novega leta 1887 meni. Ze morda vplačana naročnina se bo vštela naprej, ter to vsakemu, kdor želi, naznanilo; če jo pa kdo drage volje podari, tem bolje in hvala mu lepa! Prva številka XIX. letnika izide brž po novem letu 1887, potem bo izhajal list redno po dvakrat na mesec s podobami, kakor do zdaj. Z veselo nado do boljšega vsem prijateljem »Brenceljnovim" vesele praznike in veselo novo leto! V Ljubljani, meseca decembra 1887. Jakob Alešovec, vrednik in založnik »Brenceljna". I>os-4tiie zveze. Odliotl iz Ljubljane. V Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi. V Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/,7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob V»5 popoludne poloti, ob 3 pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek sredo, petek in soboto ob 5 popoludne poleti, ob 2 pozimi. Na Ig ob V-/' popoludne poleti, ob 3 pozimi. Priliod y Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne. Ž i* e 1> ri nj e že o božiču! K INCSEM SREČKE i 1 gw. 11 ■£ Glavni dobitek v gotovini gld. 5®.0®# gld. 10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20fi 0» denarnih dobitkov. Kinosem-srečke dobivajo so v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapešta, Waltziiergasse 6.