f Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. (L ^ Naroda List slovenskih delavcev v c>4.merikL d- The Krst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. — >— \J «*ter»4 w Seeoad-Olaea Matter. September 21. 1903, at the Port Office at New York. N. Y„ under Act of Oontree. of March S. 187«. t........*-- NO. 270. — ŠTEV. 270. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 17, 1905. — V PETEK, 17. LISTOPADA, 1905. LETNIK -XIL — VOL. XII. --1--r------------------- -— Proč od Cube! Washingtonske novosti. Isla de Pinos. Prekopov kompromis. PREBIVALCI OTOKA ISLA DE PINOS SO SE NAVELIČALI CUBANSKEGA GO-SPODSTVA. Tamkaj bivajoči državljani Zjedinjenih držav so sklenili, da se otok pridruži Z j edin j enim državam. IZNENADENJE V HA V ANI. Ta d v vr iUaj z ili dr ki ni: Washington, I(i. nov. Tukajšnji ba.11 ski poslanik, seiior (^uesada, naznanil je državnemu oddelku, da je prejel poročilo, v sled kterega je prebivalstvo malega cubanskega otoka Lila de Calebra skkinilo pridružiti se Zjedinjenim državam. več i bivši prebivalci Zje-av trdijo, da imajo se-*t šestin otoka v njihovej Lomačini nimajo na otoku ie posesti, dočim so zenitu last Američanov, last ib rodbin, pravico pod-rfbingtonskej vladi. Že par mesecev je bilo znano, da tamkaj živeči Američani i niso zadj-voljui s Cubansko kontrolo, toda pri vladi ni nihče pričakoval, da bodo ke-daj tako radikalno nastopili in se sidi-cot naši državljani, šil na imenovanem u jjud-ki shod, pri kterem so iz-i delegacijo, ktera pride v krat-v Washing« on in protestira proti it vi Isle Je Pinos s Cubo. sdaj >o pa tamošnji prebivalci novili svojo teritorij alno vlado in •volili administracijske uradnike. vana, Cuba, Id. nov. Cubanska a ie i« dobila poročila o usta-tvi u'ikii vlade na otoku Pinos ter de i za sedaj ie ne razpravlja. iMiiška poročila javljajo, da so i vale j otoka lsla de Pinos naznanili * v njo m .»dvisnost od Cube in issta »Ktvili vla«i«> 1«> vaoru teritorij Zjedi-jenih držav. Na otoku se je že vršilo terit m ijuluih konvencij iu so si izvolili že \se uradnike, izimši onih, let ere m»ra imenovati predsednik, kakor tioloča zvezina Ustava. Otok so razdelili v pet okrajev. vali na pravici Te dni se je Bi »O vlnd lun i v za p rob NAJVEČJA TENEMENTNA HIŠA. Gradi je Astor; v njej bode prostora za 120 rodbin. Pseudo Američan William Wal doti' Abtor v Londonu, kteri je nekdaj stanoval v New Vorku, bode v kratkem di kazal, da se po njegovih hišah še pretaka ameriška kri in da ga ameriška podjetnost še ni ostavila Zgradil bode namreč največjo in najboljšo tenementno hišo, ktera bode sebno mesto samo zase. Hiša se bode razprostirala od Broadwaya do West End Ave. med 78 in 79 ulico, tor bode pokrivala 20 stavbie. Tozadevne načrte so včeraj vročili uradu za t«,»»ernentne hiše. Kova hiša bode veljala $3,000.000, dočim velja zemljišče 1 Mi milijona dolarjev. Hiša bode visoka 11 nadstropij. Deset nadstropij je določenih za apartmente oziroma za stanovanja, < d 3 do 14 sob. V gorenjem nadstropju bodo pa stanovali sluge. Na vsakem nadstropju stanovali- bode 11 rodbin. Nesreča na morju. I'h] rešilo. P 16, nov. Norve-se je potopil, angleški parnik je piul od tukaj ■w. Mi-žtvo se je Padec vspenjače. V Iudianapolisu, Ind., vtrgala se je oi-obna vspenjaea v sodnej palači in padla 30 čevljev globoko. Pri tem je bilo 5 < sob ranjenih. John Manu je zlomilo obe nogi in bode najbrže umrl. . Preprečeno linčanje. V Rushsylvaniji, O., hotelo je prebivalstvo linčati zamorca Henry Jen-kinst, kterega so zaprli, ker je neko 17 letno deklieo posilil. Jetnika so na skrivaj odpeljali v Bellefontaine, kjer mu pa tudi pureti linčanje. DO SEDAJ ŠE VEDNO NI DOLOČENO, KAKE VRSTE BODE PANAMSKI PREKOP. Poročilo šefa obrežnega topništva o obrežnih utrdbah. — Novi poslanik za rep. Ecuador. VOJNI TAJNIK TAFT SE JE VRNIL Washington, 16. nov. Odsek posvetujoči]* inžesnerjev painaimske komisije t^e je včeraj ves dan posvetoval in posvetovanje o načinu, po kterem naj ->e zgradi prekop, še vedno ni končano. O vsebini posvetovanja ni mnogo znanega, vsekako bodo pa zborovale i izdali več poročil, od Merili bodo nt-ktera priporočala prekop na višini morske gladine, zopet druga pa prekop z dvigalnimi bazeni, kteri pa naj ne bode višji, nogo 60 čevljev nad morsko gladino ali pa še manj. V kolikor je dosedaj znano, je večina in-/enerjev za to, da se prekop zgradi na višini morske gladine. Častniki, kteri so vojnega tajnika Taita spremljali v Panamo in pre. iskali, ktere točke ob bodočem prekopu bi bilo umestno utrditi, še niso vročili vladi tozadevnih poročil in bodo najbrže čafkiali, da vidijo, kake vrste prekop bode komisija gradila, * * * Šef topništva, general S. M. Mills, oiaznanja v svojem letnem poročilu, da ipotrebuje za vse obrežne trdnjave 1754 častnikov in 41,838 vojakov, dočim ima sedaj na razpolago le 525 častnikov in 13.744 mož. — Nadalje ■predlaga, da obrežno topništvo loči d navadnega 'topništva; nabavo podmorskih min; povečanje plače artiie-listotu; pomnixsitev poljskega topništva in še mnogo drugih* raznih s t vari j. * * * Našim poslanikom za republiko Ecuador je imenovan Joseph W. L. Lee, bivši generalni konzul v Panami. Lee odpotuje v Ecuador dne 1. decembra, in sicer preko Paname, v Guayaquil s painikom in od tam na muli preko gorovja Andes v glavno mesto Quito. * * * Vojni tajnik Taft, kteri se je srečno vrnil iz svojega kišpokcijslkega potovanja v Panami, je bil danes zopet v svojem uradu, toda dolgo ne ostane tiu;kaj. V soboto odpotuje namreč v »St. Ijouis in potem v Kansas City. Taft je navdušen za panamski prekop in vsakomur pripoveduje, kako lepo napredujejo dela pri prekopu. "Ou jednega oceana do druzega so na širini jedne milje zgijola vsa drevesa ter grmovje in na njih (mestu »o nastale rnične hišice. V Panami je vodovod dodelan, Ikanalizacija se do-vršuje, ulice se tlakujejo, delavci so zdravi in zadovoljni, ramena mrzlica je zginola, šest parnih lopat je neprespano na delu pri Culebri — in tekom prihodnjih 12 mesecev bode šlo delo izpod rok, da bode veselje." Tako se glasi Taftova sodba o panamskem prekopu. * * » Kitajski poslanik Sir Chentung Liang (Jheag poročal je danes državnemu tajniku Kootu o umoru petih ameriških misijonarjev v Lienchowu na Kitajskem. Poslanik izjavlja, da ta umor ni posledica protiaimeriškega bojkota, niti sovražtva do ptujeev, temveč povsem osobnega zn: čaja. Kitajci so zgradili kraj misijonske hiše paviljon za ljudsko slavnost. Misijonarji so zahtevali ,da se paviljon odstrani. Predno so pa zamogli Kitajci to storiti, prišel je ndk misijonar na slavnostni prostor in hotel zapleniti nek krasen možnar. Radi tega so ogorčeni domačini napadli misijonarje in jih pobili. PERIJSKI POŽAR. V South Dakoti je vničil mnogo farm. Bonesteeel, S. D., 17. nov. Prerije krog Aberdeena, S. D. so v plamenu, kteri je že mnogo milj najlepše prerije vničil. Mnogo farm je razdejanih in vse polno živine je poginolo. Otroka farmerja Brittinga se pogrešata in' sta hrezdvomno zgorela. La mano nera. Pet žitev Italijanov. ČLANI TAJNE ORGANIZACIJE ITALIJANSKIH BRIGAN-TOV SO ZAŽGALI TENEMENTNO HIŠO Mnogo ljudi je bilo v smrtne j nevarnosti in so se le s skrajnim, naporom rešili. DEPUTY DUANE RANJEN. Tajna organizacija italijanskih lopovov, znana pod imenom ''La mano nera", ima zopet jeden zločin več na vesti. Italijani so zažgali tenementno hišo št. 221 iztočna 73. uliea v New Yorku, ktera je visoka šest nadstropij. Ogenj so zapazili včeraj zjutraj v prvem nadstropju imenovane hiše, in sicer v groceriji Italijana Simeone Fullarino. Pet ljmdi se je zadušilo v dimu in ognju, dočim je bilo več osob ranjenih, med temi tudi deputy Du-ane. Hiša je popolnoma zgorela, toda ostali stanovmiki so se rešili. Hišo je imel v najemu Antonio Lo-piessi, Ibteri je stamoval v drugem nadstropju. Pred požarom, oziroma tekom zadnjih dni je dobil štiri grozilna pisma od orgainizacije "La mano nera". O tem je sporočil policiji. Lopovi so najpreje od njega zahtevali $1000, potem pa $2000. On je prepričan, da so hišo zažgali ljudje, kteri so mu poslali ome«njetna pisma in tega mnenja je tudi policija. Požar se je izredno hitro razširjal ix> vspeujači proti gor en jim nadstrop jem, tako da mnogo stanovnikov ni zamoglo beežati. Vse je bežalo le v nočnih oblekah na rešilne Jestve, ktere so bile hipoma polne kričečih ljudi, med k te rimi je nastala panika, kajti vsakdo je gledal ediuole na svojo rešitev. Prerokovanje za leto 1906. V Londonu je neki "prorok" Zad-kiel obedodamil aknanaii pod naslovom ''Glas zvezd", v kterem prordkoije dogodljaje za prihodnje leto. V januarju — trdi Zadkiel — se bode revolucij on a i-u i duh razvil v ru-skej \oj.^ki in mornarici. Februarja, pride do velikih političnih agitacij v Angliji. Marca bode politični položaj na Ruskem zelo napet. Aprila 'bosta nemški cesar in ruski car prestala velilko 'krizo. Maja se bode porodilo veliko versko gibanje v Belgiji, Angliji in Zjedinjenih di-žavah. Junija bode .nesloga uničila Avstrijo, dinastija pa izgubi jed nega svojega člana. Julija bode zbolel nemški cesar Viljem. Avgusta se bode nekaj važnega zg.j-dilo v Evropi. Septembra nastanejo nemiri in u-pori v Turčiji, španskega kralja bode pa zadela zla osoda. Oktobra se dogode strašne železniške nesreče. Novembra bodo Nemčija, Avstro-Ogrrfva in Rusija -zapletene v vojno. Decembra se zgodi važna prememba v Ameriki. JAPONCI V ZJED. DRŽAVAH. Japonska vlada poslala je v Zjed. države več izvedencev, da bodo poučevali, kako je ravnati z mesom v klavnicah, ker želi, da bi tamošnje prebivalstvo pričelo jesti tudi meso mesto riža, kteri je na Japonskem glavna hrana. Pri nas je pa ravno nasprotno, kajti naše ljudstvo je preveč mesa, in sicer vee nego ga truplo želi in potrebuje. To pa provzroči dispepsijc, krvne bolezni, nervoznost in druge nepri-like. Resnica je da imamo Trinerjevo grenko vino, ktero hitro pomaga tem boleznim, toda kljub temu želimo, da bi naši državljani jedli manj mesa zlasti pa oni, kteri pri delu ne rabijo fizičnih moči in ki ne delajo na prostem. Trinerjevo ameriško grenko vino uredi in okrepi želodec, da zamore bolj delovati. Ono nam daje dober tek zdravo spanje,, dobro prebavljanje, jake živce in mišice, čisto in bogato kri ter popolno zdravje. V lekarnah JOS TRINER, 799 Bo. Ashland i Razne novosti iz inozemstva. i MORNARIČNA DEMONSTRACIJA PROTI TURČIJI POD VODSTVOM AVSTRIJSKEGA ADMIRALA JEDINA. Konec štrajka v francoskih ladjedelnicah. — Avstrija na bode posredovala v ruske j Poljske j. SRBIJA ODŠLAVLJA URADNIKE. Dunaj, 16. nov. Admiral iJedina bode vodil skupno demonstracijo evropskih vlasti proti Turčiji. Dunaj, 17. nov. Pod admiral Jed in a bode poveljeval skupno floto, ktera bode odplula na turško vodovje. Avstrija odpošlje križarki St. Georg in Szigetvar, k ten odplurjeti jutri iz Pu-lja. Brodovje velevlasti se snide v tza-livu Bezika. Italija odpošlje križarko Giuseppe Garibaldi in iorpedolovko Ostro. Paris, 17. nov. Štrajk arzenalafkih delavcev je končan. V Toulorm so pričeli v vseh oddelkih z delom. Duinaj, 17. nov. Vest, da je Avstrija obljubila pomagati Rusiji v slučaja revolucije na Poljskem, se uradoma dementiuje. Ako dobe Poljaki na Ruskem avtonomijo, jim jo mora tudi Avstrija dati, kajti Ikar dovoli Rusija, mora dovoliti tudi Avstrija. ^elgrad, Srbija, 17. nov. Ministra Avakuanovič in Genzič sta odstopila. To je prvi ikorak odslovitve vseh onih, kteri so bili v zvezi z umorom zadnjega Obrenoviča. Dunaj, 17. nov. Cesar Fran Josip je v Scfooenibruinu priredil banket v pečast španskemu kralju . Alfonzu. Med gosli "je bil tudi bolgarski knez Ferdinand, Zvečer je Alfonz o odpotoval v Monakovo. Christiania, Norveška, 17. nov. — Storthing (zlx>rnica) določil je s 100 proti 11 glasovom bodočemu kralju $200,000 letne plače. V soboto bodo Norvežani oficijelno naznanili švedskemu kralju .da so si danskega prin-ea K aro 1 a odbrali za norveškega kralja. Kitajsko naseljevanje. American Federation of Labor se ni izrekla le proti naseljevanju Kitajcev, temveč priti vsakem naseljevanju po geslu: Mi smo tukaj, a oni kteri niso tukaj naj ne hodijo sem. Slovenske novice. Iz Chisholma, Minn., se nam javlja, da je v rudniku doletela nesreča rojaka Fran Kt.ci in Alojzij Prebila pri streljanju. Nad njima se je utrgala skala in padla na smodnik, kteri se je razstrelil. Prebil je težko ranjen na obeh rokah in desnejnogi, dočim je Koci dobil lajše poškodbe. Rojak Anti ti Peletič in njegova soproga, sta bila dne 14 t. m. zjutraj veselo iznenadena, ko sta ob 5 uri vgledala svoje prvo dete. Bilo mu življenje dolgo. Marija in tat. I V neki španski cedkvi je neki tat oropal Maji j in k k) dragih kamnov in prstaJK>v. Zasačili so ga ter spravili pred sodišče. Zagovornik, zinani vodja španskih socijalistov, je hotel svojega klienta rešiti z izvijačo. S ponižnimi besedami strogo vernega (katoličana je vprašal najprej sodnike, ali so kri-stijani, in ko so mu pritrdili, začel je dokazovati, da njegov klijent ni tat, temuč zelo pobožen, a reven človek. V najhujši stiski se je zat-dkel v cerkev k materi božji a otroško gan ljivo prošnjo. In Mati božja se ga je usmilila, kip je oživel, nagnil k proš-nilkn ter mu izročil drago kamenje in prstane. Predsednik je nato mirno odgovoril: "Radi verjamemo, da more Marija revežu podariti svoje dragocenosti, ako to (hoče storiti. Toda zdi se nam nemogoče, da. bi v taikem slučaju Marija dovolila, da bi njenega varovamea prijeli in zaprli. Ker pa je to Marija pripustila, moramo biti na svojo žalost uverjeni, da ji je obtoženi dragocenosti ukradel." Nato je t ah! obsodil zaradi cerkvene tatvine v 10-letno ječo. KRASEN STENSKI KOLEDAR dobi vsakdo ZASTONJ, ako naznani Autonomijo za rusko Poljsko. RUSKO DELAVSTVO JEDNOGLA-SNO ZAHTEVA OD VLADE, DA IZPOLNI POLJSHE ZAHTEVE. Štrajkarsko gibanje ni splošno in na deželi se delavci niso odzvali pozivu. PSEUDO - CAR. svoj naslov: SLOVFNSKO-HRVAT-SKO ZDBAVIŠCE, Dr. J. E. Thomp- Chieago* EL «m, 334 W. 29th St., New Ycaka " --'"'.iff1' .. : >.., ' ft . » - Petrograd, 17. nov. Včeraj popolu-dne vršil se je tukaj velikanski ljudski shod prijateljev Poljakov in delavcev. Shod se je vršil v novem gledišču ob kanalu Mt.jka. Poslopje je bilo do zadnjega prostora polno in kljub snežuemu viharju vršilo se je tudi pred glediščem zborovanje ljudi, kteri niso mtgli več v gledišče. Člani poljske delegacije so govorili, zelo zmirno in izjavili, da ne žele ločitve Poljske od Rusije, ker bi neodvisna Poljska lahko postala žrtev Nemčije. Poljaki zahtevajo le autonomijo, do ktere so opravičeni in prosijo pomoči vseh onih, kteri so zvesti principu samouprave. Pri shodu je bila sprejeta resolucija, s ktero se poživlja vlada naj prekliče izjemno stanje na Poljskem in podeli Poljskej autonomijo. Moška, 17. nov. Tukajšnji delavci nečejo štrajkati v prid osvoboditve Poljske. Vendar pa štrajka 45.000 delavcev, kteri pa niso v direktnej zvezi 7. petrogradskim delavstvom. Peti'ograd, 17. nov. Včerajšnji dan je minoi mirno. Povsodi je bilo videti kozaške pati'ulje. Do demonstracij ni nikjer prišlo. Moskovski kolodvor je zapit in promet z Moskvo .počiva. Mesto je v temi. Tudi v glediščih ni več predstav, lekarne so zaprte. Pet rog rad, 17. nov. Blizo Penze pojavil se je nek pseudo - car, kri g kterega se je zbralo že 50.000 pristašev. To seuzacijonelno poročilo prišlo je danes iz Simbirska. Penza je sredi velikanske pokrajine zapadno ud Volge. Ako se pretendentu posreči z vstajo pričeti, imela bode vlada opraviti z veliko kmetsko vstajo. Petri grad, 10. nov. Iz notranjih pokrajin ni nikacih poročil, tako, da se ne ve kak vspeh je imel poziv na splošen političen štrajk. Vodje štrajka so baje nejedini in nekteri izjavljajo, da je štrajk prezgoden in da btde delavstvu škodoval, ako bi bil izgubljen. Radikalci skušajo revolucionarno gibanje na vsak način vzdrževati, ker le na ta način, bode njih propaganda vspela tudi med vojsko in mornarico. Oni hočejo na vsak način prisiliti vlado, da spremeni svoje stališče napram Poljskej. V vladinih kn gih izjavljajo, da zahteva položaj na Poljskem zelo veščega gubernatorja. Kakor hitro je v Petrogradu izšel poziv na štrajk prenehalo je 100.000 delavcev z delom. Najpreje so pričeli štrajkati na varšavskej in baltiškej železnici in pitem v tovarnah onkraj Neve ter izven moskovskih vrat, kakor tudi v nevskej admiralitetnej in baltiškej ladjedelnici, v vseh livarnah, tkalnicah in predilnicah ob obeh bregovih Neve. Kmalo na to je hodilo na tisoče delavcev z rudeeimi zastavami po mestnih ulicah, kteri so prisilili še one delavce, ki so ostali na delu, da se jim pridružijo. Pri Sangalijevej tovarni prišlo je do boja med 'štrajkarji in neštraj-karji. Štirje delavci so bili vsmrteni in desefc je ranjenih. Elektrarne so zaprte in v mestu vlada zopet tema. Danes pricno štrajkati vslužbenci ulične železnice in izvoščeki. Tukajšnji odbor je pozval delavstvo vse Rusije na štrajk. Pred vsem je poziv naslovljen železničarjem, tako, da se promet popolnoma vstavi Na ta način vlada ne bode mogla pošiljati vojaštva na Poljsko. Še le potem, ko se stori autokrat-stvu konec, bodo delavci zahtevali osemurno dnevno delo. Položaj je bolj resen, nege je bil kedaj popreje in dvomljivo je, bode li zamogla vlada sedanjo krizo končati po svojej volji. Nemčija zbira vojaštvo na poljskej meji in tudi nemške ter angleške vojne ladije so pripravljene, da pri-iejo v slučaja potrebe na Nevo. Lisbona Portugal, 16. nov. Ameriška križarka Minneapolis, odphila je od tukaj v Kronftad. Petrograd, 16. nov. Car in carinja odpotujeta danes z svojimi otroci v Carskoje selo. Petrograd, 16. nov. Te dni bode car izdal ukaz, s kterim bode razdelil vse carske domene, Iktere obsezajo treti-njo evropske Rusije, kmetom, kteri niso posestniki. Vsak tak kmet dobi po 15 oral velilko zemljišče, in sicer ne kot darilo, temveč pod ugodnimi kup niimi pogoji. Kmetje postanejo sedaj popolnoma jedrnati drugim carjevim podanikom. Iz Vladivostoika se poroča, da je tamošnji upor vojakov in mornarjev ■zatrt in da vlada zopet red. Rezervisti in odsluženi vojaki odpotujejo sedaj domov; 2000 jih je že odpotovalo. Iz Grodekova dospelo je v Vladivostok 1000 kozakov, kteri pomagajo pri vzdrževanji* redu. Mornaric ni klub, dekliški ginazij in ves kitajski del mesta je zgorel. Pri uporu je »bilo 300 izgrednikov, po večini mornarji in topničarji, usmrteuih. PetrogTad, 16. nov. Splošni položaj danes ni več tako nevaren, kajti generalni štrajik se je izjalovil in bode v par dnevih končan. S po-zivom na štrajk, kterega je izdal tukajšnji odbor štrajka rje v, se niso zadovoljili delavci na deželi in med vodji ni več jedinstva. Sedaj je dognano, da je bila odredba glede političnega štrajka prezgodna, kajti delavstvo mi bilo pripravljeno na splošni štrajk. Radi tega mazivi j aj o vodje sedanji štrajlk le demonstracijo. Dasiravno so petrograd-ski organ izo van i delavci pričeli ? št raj kom, storili so to le z nejevoljo, ■to temboj, ker vlada sedaj zima, v kterej vsakdo skrbi za svojo rodbino. V tovarni gumijastih izdelkov so delavci pretepli d epu taci j o, ktera je prišla, da jih pozove tia štrajlk. Danes ni izšel v Kaiser Wilheim der Grosse iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Georjric iz Liverpoola, Noorda-m iz Rotterdama. Odplnli bodo: Philadelphia 18. nov. v Southampton. Caifl'pania 18. nov. v Liverpool. Zeeland 18. nov. v Antverperu Koenigin Louise 18. nov. v Genovo. Caledonia 18. nov. v Glasgow. ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil* _ parobrodni riket zase ali ta, koga druzega, obrni se na Frank sakserja, 109 Greenwich Street v New Yorktu m mam MS "GLAS NARODA" slovenskih dvlavcev r Ameriki. Trajna revolta. -dnik: Editor VT w . . .. ZMAGOSLAV VALTAVEC. a R'u^kein 80 pričeli a gene- ^ rahlim štrajkom (kot političnim ugita- A 1 " eijatkim sredstvom. Nasproton&iri takih lic: FRANK SAKSER, ?09 Greenwich Street, New Yorl: City »»a leto velja list za Ameriko . 44 pol 1-ta.......... Ea Evropo, za vse i«*»o ..... " pol leta . . " " četrt leta .... V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. jenov. In vse to do 19. grudna! Da, east in slava možem, tki vsaj žele lepo, dobro, (koristno in potrebno. A ves program je ideal za daljšo dobo let. In ideal ostane vsaj za vi-težkega. barona Fejervaryja ves državni socijalizem, teorije ciste demo's red s t« v so dosedaj vedno zatrjevali, ^racije. da političen generalni štrajk ni prak- , Vsa koalicija, tudi gr«i' Štefan Ti-$3 00 'ker v današnjih okoliščinah L .večino .liberalne stranke so se 1.50 »i mogoče izvesti. To je bilo tudi ne- vzdignili proti vladi, ki stoji kot osa-4 50 koliko utemeljeno, kajti s t^.dm širaj- mela skala sredi političnega vrtinca. • kom pred vsem v Italiji niso ničesar yiada je general brez armade. Da si dosegli. Sedaj je pa baš rusko delav- 1 stvari anmado, hoče vlada iz tal dost vo dokazalo vse nasprotno. Baš de- biti političnih novincev, razbiti stare lavstvo one dežele, v kterej so bili kadre in pod novo zastavo zbirati pi^eje štrajki kar najstrožje zaibranje-. ubežnike in reservist*. To je tudi je-ni in kje-r se je delavstvo še le v no- 1 akia logična posledica, vprašanje je 4 H, ' vej sem času orgaeizovalo. In ta orga- i a!i valovi niyvih volitev vržejo i vmes ->t the People ) r aizavija se je iaborno obnesla! Njene vladno ladijo zanesljivo večino ali ued cvc.*i day, except Sundays and niti s« morali oiganizatorji podaljšati v najbolj oddaljene kraje neizmernega curst va. Avtoknatstvo je 'kapituliralo pred ! generalnim štrajkom in dovolilo pre- 2.50 1.75 *GJ~AS NAKODA" izhaja vsaki dan iz-vzeiuši nedelj praznikov. j ni in kjer se je delavstvo še le v n<> Subscription year./ JO. Advert."semeni en agreement. ruica. Dopisc;n in pošiljatvam na' »V ZjT'- . "Gfu-S MRroda" ■09 G»eenwic.i Street, New York City. V*lt>fon t 3798 Cortlana. Dowie pred večnostjo. Za oglase ao de»et vrstic se pla£a 3L i bivalstvn svobodo osobe, svobodo go- ce&tov. I vora in tiska, v ustanovitev Ijudske- JJopist bie/. podpira in o^obnosti se _ . t ■ i i i i ■ v ne natisnejo. zastopstva m v vse drugo. In Lsljub Denar naj se blagovoli pošiljati po teanu dežela še ne miruje in ječi v bo- Mon-y Oraer. | leč in ah, ktere so predznaki bodočega Pri spremembi kraja naročnikov življenja. Vse do daljnega Vladi vo-ifosimo, da se naui tudi prc;-;r.ie bivqh, . . . , , J ° _ sče na-inani, da hitreje najaernq J3£»1qv-»taka dospel je duh upora. Generalne- naWake mu štrajku sledi gospodstvo množice in to nadomesti izopet splošni štrajk. To je toraj trajna revolta. Tudi sedanji generalni štrajk z veseljem j »ozdravi jamo, kajti Rusi štraj-kajo — ne v svoj prid, temveč v prid rodnih jim 'bratov PoljaJiov, kterim petnognadska vlada kljub manifestom Še aii podelila o-ne svobode, ktero so izgubili za časa Jagelov. Ako zadobi ruska Poljska svoje pravice, znači to, da se približa zopet za korak svoje j neodvisnosti in zopet nej združitvi vseh poljskih pokrajin. Ne vemo še, kake praktične jMisle-dice 1 k m! e imelo sedanje t rajno revo-lucijonarjio gibanje 3ia Ruskem, kajti do ustanovitve republike še ne more priti po sedanjem zgodovinskem razvoj it. Vseknfco je pa prišla Rugija do psi-hologienega trenotka, — in kje je oni državnik, kteri ga zapopade ?! Dosedaj je prišla vsaka reforma in vsaka koncesija vedno za jedem dan prepozno, kakor nekdaj v Franciji v dobi '' trajne revolte" pred padcem cesarstva. Iz El Paso, Texas, kjer je nameraval dobro zna-ui pro rok, sv. Elija Dowie, ustanoviti novo mesto Z ion, prihaja poročilo, da čudnemu svetniku klenkajo zadnje ure; da je, ker vidi bližajpei >l mu konec, pozval ki sebi svoje aposto&e, nadzornike in dijak o-aie, kteri ga in a če spremljajo kot kralja. Vse jc pozval k sebi in jih prisili!, da so položili udanostno prisego svet-oiikovauiu sinu in dediču, še ne po-ljubljenemu Gladstone Dowieju. In sedaj bode imenovani mladenič glavar nove eeiU\e, kakor hitro odide nje ustanovitelj k svoj itn očetom. lsfcot&ko, kakor je oilo eiutuo življenje imenovanega svetnika, kteri je celo pri nas \ Ameriki tvoril izjemo, bode tudi njegova smrt, kadar se ]>o-javi, čudna. Mali starčki bele preroške brade, kljub starosti, bistrih oči, čistega glasu in dobre vesti, zavzema sredi republike mesto avtokraličnega vladarja in uiti zvezLna, niti državna \la>da nista Ikedaj mislili na to, da bi njegovemu vladanju storili konec. — Baš nasprotno, obe vladi sta skušali pridobiti naklonjenost moža, kteri je neomejeno razpolagal z aia tisoče in tisoče glasov, bolj, nego kterikoli političnih bosov. Dowie je dospel pred kakimi 14 leti v Chicago, lutein ko je kot ix)toji>č projx>vodnik pre{»oto\al \so Avstralije in Anglijo, ne da bi Ikje mogel najti srečo in uspeh. Dve leti kasneje je prisilil časopisje, da se nanj oziralo tako, da ga je kritikovalo in peovalo. Te vrste reklaima je bila *anj i zborna, kajti vršila se je {>o Barn urno vero receptu: ' * Raje vsaki dan psovan, nego tri dni zamolčan.'' Na ta način je re-•mI problem natančno po rimskem .vzoru in spremenil vero v podjetje, Iktero nosi obilo denarnih dobičkov. Vse polno d'ruizih pro roko v, mesij, Kristusov in sličnih ljudi je že pred njim skušalo pričeti verski business. Na zaipadu je vse polno takih občin, ktere so se zbrali krog takih svetni-Ikov in ktere Lrajajo tndi j>o smrti apostola. Dowie je pričel s svojim poklicani v neposrednej bližini taeega svetnika, kteri je svoje ideje dobil pri Brigban Youngu, ustanovitelju mormonske cerkve. Toda vse te vere — izirnši mormonske — so bile le jedno-dnevne muiie. Ni jedna ni dosegla one moči, kakor Dowiejeva, ni jedna ni nabrala bogastva in ni jednej se niso pridruževali vernlii iz vsega sveta. Toda nihče ni raztwnel trgovine boljše od Dowieja. I>n ie je bil tudi pri nas v New Yorku in videli srno, kako on posluje. Takrat smo se mu vsi brez izjeme norčevali, toda kljub temu, da smo domnevali, da bode Dowie pri nas doživel flasco, nastala je v New Yorku velika nWina Dowie je ve vere. J edino, kar jc Dowie slabo storil, je to, da je izročil vodstvo svojemu fcimi, « Taiterim ajtostoli niso zadovoljni in tako bode po njegovej smrti, sedaj tako lepo raztnotajoča se nova vera razpadla. In potem dobimo zopet novega proRjka, kajti norcev je še mnogo na svetu. ItaJjacske utrdbe na meji Že dolgo /•asa dela na iialjanski meji južno od Innichena, 100 vojakov iz Turinat Ti gradijo italjansko utrdbo Colle Piccolo, fort, ki bo j »oseb ne velike važno «ti. Colle Piccolo leži med Laggio in V i go in tvori podaljšek gore Tudajo. Dviga »e nad tremi dolinami, nad Pieve del Cadore, nad Auroneo, Co-Bjelico in Maurio. Na zunaj ne kaže zidanje p žirije nič nenavadnega*, ker vsa dela vrše v notrajnosti gore. Vsako približanje je najostrožje za-branjeno. Tudi zidalo, da je ljudem nemogoče zapopasti" in sp« znati posebnosti trdnjave, ker se oddelki deli, v cev vedno menjajo z enega dr' „ trdnjave na drugega. Dne 20. nov. vojaki vrnejo v sv< jo gamizijo nazaj in Be bo delo nadaljevalo Šele ob polovic! bodožesa majnika. V treh le tih bo fort Fejervaryjev program. Baron Fejerrvary je razpečatil svojo sibilinsko knjigo ter razočaral radovedno javnost Najbujnejša domišli-ja si ne ustvari lepše bodočnosti, fata morgana ne naslika divnejse pokrajine, kakor stari general baron Fejer-vary. Uresničiti želi stari rek ponosnih Arpadovcev: *4 Extra Hungariam non est vita, etsi est vita, non est ita. *' Baron Fejervary hoče vsem dati vse. iS polnimi rokami siplje darove med viteški narod. Vsi, ki znajo brati m pisat i in so 24krat praznovali svoj rojstveni dan, bodo pognani na volišče, da volijo madjarske poslance. "Sedanji volilni red — pravi Fejervaryjev program — izključuje najširše sloje čistega madjarsLva." Ali ni škoda za "ogrski narod", ako se na leto izseli do 300,000 osob? Vsi ti ostanejo doma ,da se množe ter uživajo bogate darove nove dobe. Dvoletna vojaška služba, brezplačen pout v ljudmi šoli, nov^e tovarne, kmetijski zavodi, razdelitev velepose-stev med male kmete, pospeševanje raznih malih obrtov, nove železnice, nove vodne ceste, zavarovanje delavcev za starost, slučaj nezgode in onemoglosti, pokojnina za zasebne uradnike, brezplačni zdravniki, pritaneji za vse zaslužne državljane, nov trgovinski zakon, progresivni davki, neodvisni uradniki, višje uradniške in duhovniške plače; še mnogo drugih lej*ih, koristnih in potrebnih reči je baron Fejervary razstavil v zlatih loncih na vladni mizi, ki se kar šibi pod težo darov. in kdo se drzne dvomiti o dobri in resni volji ogrskega ininisterskega predsednikaf Mi ne. Prepričani smo, da gos]hrI Fejervary vse to izvrši, ako ostane na krmilu vsaj 30 let, dobi zanesljivo večino v zbornici in čudodelne ministre, ki morejo iz kamnov delati kruh, iz češmine vinske trte, iz osata banaško pšenico, iz močvirij mastne travnike, iz Slovakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Rumu nov, Ru-sinov in Nemcev pristne Madjare. Prav nič se ne čudimo, ker še do danes baron Fejervary ni našel finančnega ministra, ki hi kalkor bajeslavni Kurens iz bukovega, listja delal zveneče cekine. Gotovo so cenjeni imožje iz d-ruzega pe&tanskega okraja obmolknili ter na stežaj odpirali usta, ko je baron Fejervary odložil debeli zvezek prorožke knjige. In vendar ne moremo tanditi, da bistro oko zapazi na vladni mizi, kar še ni bilo nikjer in nidcolL Mnogo, morda vse, najdemo uživotvorjeno, v raznih evropskih deželah. Toda to vse združeno v enem programu, ki naj se izvrši v štirih, petih letih — je ironija. V prvi vrsti je treba v to mla-deniSke žilavosti, titanske moči, nadčloveške volje, izrednega duha, pa trdne vera, ki prestavlja gore. V drn-gej vrati potrebuje vlada nekaj let da prouči razna vprašanja in sestavi načrte zakonov. Tretjič potrebuje zn-nesljive v ečine, četrtič nemških mili na lijo zanesljivo večino ali od-Jieso s krova ixtgumnega in drznega ikrmilarja. Avstrijce pa je naravnost razočaral nov program. Kaj je vzrok triletne ogrske krize? Madjarski šovinizem, ošabnost madjarske aristolkrac i j e, ki zahteva samostojno Ogrsko z madjar-sko armado. Baron lejervary in njegova desna roka, ministei Kris toffy, pa s svojim programom še prekašata Kossutha in njegove aristokratske zaveznike. Ljudska šola se podržavi, to je pomadjari. Strokovnih, srednjih in višjih šol itak nimajo Nemadjari Koalicija zahteva SO do 90 poveljnih madjarskih besed v armadi. Baron Fejervary pa si misli: Tudi priprost vojak si kakor papagaj priuči nekaj besed — in če so kitajske. Zakaj bi se vojak ne moral učiti madjarskega jezika? Toraj madjarščina bodi obvezni jezik tudi za ne madjarske polke. Tako se zadene žebelj na glavo, Ui naj zabije krsto nemadjarskim narodom. Banon Fejervary ponuja tudi splošno volilno pravico, a neče priznati enake, ker takoj dostavi, da mora strogo varovati "državne in -narodne koristi" madjarske države. Dalje baron Fejervacy milostno dovoli skupno carinsko ozemlje z Avstrijo še do leta 1917. Toraj 12 let naj še Avstrija svoje carinske dohodke meče v madžarsko vrečo, da si utrdi svojo industrijo in potem zapre mejo avstrijskim izdelkom. Kdor je pričakoval, da tiaron Fejervary razbije koalicijo in .pokliče ns, volišče vse ogrske narodnosti proti anarhiji madjarslkih grofov in baronov, ta se je jrrozno varal. — Baron Fejervarv je Madjarom odprl oči, da morejo več doseči, nego le madjarski poveljmi jezik. Ako so dunajski krogi upali še mirnim potoni rešiti obliko dnali/jma, jim je baron Fejervary to upanje korenito .pokvaril. Največja mesta na Jugoslovanskem. V Jugoslaviji je osem velikih mest z nad 50.000 prebivalci: Carigrad, Trst, Drinopolj, Solun, Soli j a, Bel-grad, Zagreb in Subotiea. Vsi so razen Sofije na periferiji slovanskega Juga, a prvi štirje, ki so največji, in ravno tako zadnji, so prav na Okrajni meji. Ta centrifugalna težnja je obraz zgodovine južnih Slovanov. Od teli oismih. mest jih ima pet tujinski značaj (Carigrad, Trst, Drinopolj, Solun in Suboticc). Vsa ta mesta štejejo 1^2 milijona prebivatcev, od katerih je samo V2 Jugoslovanov, nekaj nad 20 odstot. Ta milijon in pol meščanov tuje krvi ali drugega jezika ima v svojih rokah več oblasti, moči in »bogastva, nego vseh 14 milijonov Jugoslovanov poljedelskega naroda. Pomanjkanje narodnega meščanstva in velikih središč pojasnjuje najbolj politično in gospodarsko odvisnost slovanskega Juga v današnjih socialnih razmerah. Gospodarstvo v prekomorskih naselbinah. dobro ilustrira naslednja tragikomična dogodba v Irancot&etm listu *' Figaro". Pred nekako 50 leti je vzbudilo naslednje lopovstvo, ki se pripisuje enemu največjih evropskih kolonistov največjo pozornost. V nekem oddaljenem kraju, (ki ga je hotela dotična dežela civilizirati, je guverner vodji vojaškega oddelka naznanil, da pride v kratkem 12 črncev, katere naj takoj ustreli, da bo to drugim v eEoeempel. Določeni dan zjutraj je eastniic ravno igral karte z več tovariši, ko vstopi sergeant v šotor in naznani: "Gospod poročnik, 12 zamorcev je prišlo." — Dobro, dobro, že vem, za kaj se gre; takoj jih postrelite." — In 12 Čern-cev je bilo ustreljenih. Uro pozneje — častnik je še vedno igral —» vstopi zopet sergeant s poročilom: "Gospod poročnik-, izopet je došLo 12 črncev." Kaj t Kaj hočejo? — "Ne vem, roke imajo uklenjene." — "Vraga, vklenjene* Kaj pomenit" — Poročniku poetaae vroče, zažene karte proč, da pogled* došlece. To so bili namreč jetniki, ki so imeli biti ustreljeni. A prvi T Sveta nebesa! To so bili glavarji, ki so hoteli dokazati svojo vdanost in prinesli bogate darove Teh niso mogli več priklicati v življenje. Častnik za hip ni vedel kaj storiti, potem pa je 12 jetnikov namesto prvih milostno odpustil ter jim dal darove na pot, ki so jih prinesli glavarji. _ Oitajie Slovenci! Vsakemu bolniku pomoč! Zdravim vse notranje in zunanje bolezni, kakor tudi želodčne in srčne bolezni, revmatizem, astmo, .kašelj, izpadanje las, raka, vse krvne in kožne holezni in vse bolezni na očeh, v ušesih, v nosu, v grlu, sploh v vratu, v kosteh, v nogah, v prsih, na maternici itd. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima-p najnovejše električne stroje. Tudi iiaam svoj laboratorij za pripravljanje zdravil. VSE TAJNE SPOLNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI, nasledke samoskrumbe, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, nezmožnost spolnega občevanja, splošno slabenje telesa in hrbtenjače, slabost živcev, triper, sifilis, kilo ali bruh, zlato žilo itd. ozdravim v najkrajšem času. Kdor se hoče oženiti, naj pride k meni ali mi naj piše, prihranil si bode mnogo bridkih ur in bods srečen ter meni hvaležen. Moj svet je zastonj. V slučaju, da je bolezen neozdravljiva, povem to vsakemu takoj, da si prihrani denar. Ordinacijske ure so ob delavnikih od 9. dopoludne do 8. zvečet, ob nedeljah pa odS. zj trt raj do 4. popoln dne. Priredite osobno ali »lišite. Govori se slovenski. 140 East 22nJ St., Dr. LEONARD LANDES, New York, N. Y. Slovensko katoliško Q= dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro do movino po Ffc. Sakserju, 109 Green tfich St, New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne. Prva ženitna ponudba v ruskem časopisju. Dosedaj je ruska cenzura brezobzirno črtala vsako ženitno ponudbo, ki jo je okušal prinesti kteri časopis kot inserat. Ustava je prinesla tudi v tem pogledu rešitev. Prvo ženitno ponudbo je prinesel sedaj časopis '' Peterburskija Vjedomosti" z izrecnim privoljenjem cenzure, kar je zbudilo naravnost senzacijo. Važno za iste, kteri nameravajo ▼ fcratfcsm pctovafc v staro demo via u Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 18. novembra ob 10:3C dop. iz New York a v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje 21. novembra ob 11. uri dap iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik POTSDAM odpluje 22. novembra ob 10. uri dop iz New Yoitka v Rotterdam. Francoski brzoparniik LA TOURINE odpluje 23. novembra ob 10. uri dop iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje 25. novembra ob 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Nemški brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 28. novembra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Veliki poštni parnik NOOEDAM odpluje 29. novembra ob 10. url dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje 30. novembra ob 10. uri dop. iz New Yoifeja v Havre. Poštni parnik SOUTHWARK odpluje 2. decembra otb 10. uri dop. iz New York a v Antwerpen. Nemški parnik na dva vijaka FRIEDRICH DER GBOSSE odpluje 5. decembra ob 10. uri dop. iz New Yorka v remen. Poštni parnik STATENDAM odpluje 6. decembra ob 10. turi dop. iz New Yon&a v Rotterdam. Francoski poštni pafrnik LA GASOOGNE odpluje 7. decembra ob 10. uri dop. iz New Yortka v Harvre. Kdor n—nsni svoj prihod, 90 klari Issnid In kdaj dospt ▼ X«v York, pričakuj« ga uaŠ ralužbe&M na p»* »taji, dovede k nun v psssrro in spremi sa parnik biesplačno. Ak* pa dope te v New York, ne da bi nam Val prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po iter. S7W Oortlan'dt ia .takoj po obvestilu poAje-mo nsšega vsluirjeaea po Vas. L* na ts naCin m je mo>oo rojakom, kteri možni anglelkepra jezika, •»ogniti «d«ruho. » sleparjev v New VcJkje lMtk* as na^sdm parnik« orodajsno po lati eeni, kaker ▼ ffla^ afli pisarnah perobrodnih Kje je MATEVŽ MEK1NA? Doma je iz Rakeka na Kranjskem; pr<ivtml|l, ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ŽALAH. mL, Box 547, Forest City K Podpredsednik: JCZN TELE AN, Box 3 Moon Run, L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest Citv, Pa. E. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Foresr. City. F«. Blagajnik: MARTIN MUH1ČJ, Box 537, Forest City. Pa NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 2o, Forest City, Pa kNTON PIRNAT. Box BI. T> iry«a. pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas W FRANK SUNK. F. O, Lrzern«. Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z AL AR. Box 28. ^orest City, P» T C y SKODLAR, P. O., Forest City, Pi • ANTON BORŠTNIK. P O., Forest City, Pa Dopisi naj se pnfcaJjajo I- tajniku: tvan Telban, P. O B«* UTV Oity, Pa Dm?Hrv«r>o glasilo je "PLAS NARODA" RABI telefon kadar donpeš na kako postajo v New York in ne ves kak priti k FRANK SAKSER-JTT Pokliii Številko 3795 CortlandU in irrvori slovensko. ZAHVALA. Podpisani se tem potom v svojem, kakor tudi v imenu mojih hčerk iskreno zahvaljujem vsim prijateljem, sorodnikom in znancem, kteri so bili ob priliki žalosti v mojej hiši, ko mi je obolela nepozabljiva in nenadomestljiva soproga, tako pogostoma v obisku in vsikdar s tolažilnimi besedami in sočutnimi izrazi; kakor tudi, ko je dne 30. avgusta 1005 po daljen-bolestnem trpljenju izdihnila in se preselila v boljše življenje, da ste se tako mnogoštevilno udeležili sprevoda. Bodi vam še jedenkrat moja najsrčnejša in najiskrenejša zalivala! Pokojnica HANI BERLIČ, roj. BENKOVIČ, je bila doma iz Škofje Loke na Kranjskem. Lalifca ji p tuj a žemljica! Bruceton, Pa., 1. nov. 1905. Alojzij Berlič. (10-16—11) denarje najceneje ku pi5 pri F. SAKSERJV "X) (ireenwich ROJAKI SLOVENCL POZOR! VABILO —: k :— PRVEJ VELIKEJ VESELICI, ktero priredi Slov. Nar. Podp. Družtvo Adrija št. 3 S. N. P. J. s prijaz-|nim sodelovanjem Slov. Delavske^ Pevskega Dm/.tva "Bled" v soboto večer dne 13. novembra t. 1. v Hrvatske j dvorani na 7. cesti * Cambria City. Pa. V s p o r e d: 1. B lesko jezero, juožki zbor ;h> Kam. Mašek. 2. Lipa, možki zbor, po Dav. Jenko. 3. Mladini, možki »bor, jx> A. Ilaj-drih. 4. Jadransko morje, možki zbor, po A. Hajdrih. Ker je to prva veselica ,pri kterej nastopi no\-ous t an ov 1 j et 1 o pevsko drn žtwx) ''Bled", vabimo najvljudneje vse cenj. rojake in rojakinje, kakor tudi vsa sosedna bratska družtva, d« nas z mnogobrojnim obiskom počasi Vstopnina za gospode 25c., dame proste. Za dobro zabavo, godbo, pijačo, prigrizek in postrežbo skrbel bode (14-17—11) ODBOR. Odprto pismo na Slovence! tJl&S Dragi rojak! Slo veci in dal<>c na okrog poznani zdravnik doktor LEONARD LANDE S izdal je odprto pi-^mo da ^e razširi med Slovence po celi Ameriki. Isti se nadja. da bode vsaik Slovenec pazlji vo prečital to pismo, ker bode našel v njem razjasnenje, katero bode marsikateremu na korist in katero bode dalo navodilo vsem onim, ki trpe na raznih kroničnih boleznih, in si žele zdr«i»ja. katero so izgubili v tej prostrani in t uji deželi, kjer so zrak, voda, hrana in podnebje drugačna, \afcor na slovensk i zemlji. Uzrok kroničnih bolezni je večkrat samoizrabijevanje, kateremu se uda večina ljudi v mladosti in to ravno za časa, kader se telo razvija in kadar bi moral človek najbolj paiziti, da svoje telesne moči čim bolj utrdi in zdravje obdrži. Vsafe tak mladenič kopa same mu sebi grob in greši zoper Boga in zoper naravni zakon in če se tak mladenič pravočasno ne ozdravi, bode prej ali slej kaznovan, ker bode prerano umrl ali pa bvxle ostal samo senca človeka, katerega se -vsaika bolezer takoj prime in postane kronična, a potem se težko ozdrav.i Ni namen tega odprtega pisma opi sati tudi druge bolezni, katerim so naši ljudje podvrženi v tej aemlji zaradi drugačnega podnebja, zraka, vode hrane, kakor tudi zsjradi prenapornega dels. Doktor LEONARD LANDES se more ponašati, da je imel pri zdrav 1 j en ju vseh raznovrstnih bolezni vsled dolgoletne izkušnje največje in najlepše uspehe, ker je vedno paizfl na bolnikovo opravilo in na način njego vega življenja. Mnogi zdravniki greše ravno zoper to, da zdravijo na isti način delavca, 'kateri dela v rudnikih pod zemljo, kakor poljedelca, kateri dela v svežem, ssdJravem zraku. Prvi dela neprestano v vlažnem in zadušlji vem zraku, drugi vživa toploto solnca in 6 vež dober zraik; is tot ako dela jeden v gostilnici, drugi v prodajalnici, jede n v tovarni, drugi v gozdu. Naravno je torej, da se mora vsak od teh ljudi drugače zdraviti, ker vsak človek ima svoje raznovrstno opravilo, na katero mora vsak zdravnik paziti, ki hoče bolnika gotovo ozdraviti. Pravi vzrok tega pisma je ta, da se bolnim Slovencem raztolmači in poda navodilo, da se morajo popolnoma ozdraviti, ker mnogi imajo v resnici bolezen, katera jim provzročuje mnogo muk in trpljenja, zaradi katere izgubijo delo in potrosijo mnogo denar ja, a katero bi mogli ozdraviti v par dneh, ako bi vedeli kje in kako, ker dandanes j« zdravniška znanost na taki višini, da se mora reči, da ni bole zni, katera bi se ne mogla ozdraviti Vsejedno bode kdo vprašali: Zakaj pa trpi toliiko ljudi t Zato, ker ali ne vejo za dobrega zdravnika ali ker s« ne morejo ž njim sporazumeti in opisat i svoje stanje ali ker padejo v roke zdravnikom, kateri nimajo dosti izkušnje, IkJar je navadno v majhnih mestih kjer ni specijalistov, kateri imajo v velikem mestu obširno prakso in zdravijo na tisoče ljudi v naj r aznovret ne j i h boleznih. Doktor LEONARD LANDES storil je s tem pismom dobroto Slovencem v Ameriki in je tndi pripravljen posla ti knjigo, v kateri so opisane razne bolezni vsakemu Slovencu, kateri mu pošlje samo nekoliko poštnih znamk, katere 00 potrebne sa poštnino. Ako kateri bolnik vpraša doktorja Leonard a Landes za svet, ni treba da pošlje jeden cent k} isti mu bode vsejedno in rad svetoval o njegovi bolezni, ne da bi se moral dati od njega zdraviti Doktor LEONARD LANDES požilj a vam tukaj svoj naslov, ker ako bole haite za kako kronično boleznijo morete prej ali dej pisati, a čim prej to storite, tim bolje bo za vas, ker boste prej zdravi, ker on je jeden prvih, de ne jedini zdravnik, kateri vam more s gotovostjo povedati ali ee morete ozdraviti in kateri vam da v slučaju bolezni brezplačno svet in navodilo. Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, betw. 3d Ave. & Lexington Ave., New York, N. Y. Ordinacijske ure so rgaki dan od 9. zjutraj do 8. zvečer, ob nedeljah pa od 9. zjutraj do S. popoladno. jSs^a-i Jngoslorasta »nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,, teedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, 1103 Cherry Alley. Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine. Pa. POROTNI ODBOR: JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . . 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet. Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in drupe listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in mbenem drugem. Denarnj pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOl'ZE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zaati pniliki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiijatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega idbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani rjorajo biti natančni podatki vsake pritožba, g Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". t«/ S vCdLyvc zadnji eas dovažati rafiniran ptrolej na Angleško. Angleški parnik "Kura" nakreal je 4000 ton petroleja, da ga popelje v Lt ndon. Ta izvoz je vsekakor v zvezi z velikimi nemiri, ki so se pred kratkim vršili v južnoruskih petrolejskih okrajih. Ustrelil se je v Gorici 52 let stari Miha Pregelj iz Renč. Vol zabodel moža. V Podsabdinu je posestnik Ivan Tereie, oče več o-trok, vpregal vola. Ta mu likratu nastavi rog in ga zasadi z vso mečjo v trebuh ter mu ga strašno razpara. STAJERSKE NOVICE. Zmrznil je 69 letni preužitkar Matija Plavčak iz Sv. Florjana pri Rogatcu. Mož se je pijače tako nasrkal, a je v snegu obtičal in zmrznil. Na stara leta tat. 72 letni Urh Novak v Spodnjem Dupleku na Štajerskem je že šest let Kradel bližnjim sosedi m po njvah žito in druge poljske pridelke. V to ga je zapeljala njegova 60 letna žena, ki je imela kokoši doma, a nič živeža za nje. Novaka so naposled vendarle ujeli in sodišče ga je obsi ilo na 2, njegovo ženo pa na 3 mesece ječe. KOROŠKE NOVICE. Poiskušen ropar. umor. Pri stavbi železnice v St. K n per tu na Koroškem je IS let stari delavec Peter Pacsolo zahteval od delavca Franca Repuije-ka, naj mu posodi denar, zato bo pa on namest«. njega stal na straži. Rep-nijek mu je dejal, da nima drobiža. Nato je Repnijek šel spat. Ko je spal priplazil se je k njemu Paseolo ter Repnijeka s sekiro po glavi udaril, Ripnijek je težko ranjen skočil po k< nei. I »asi je napadalec žadjal Ru-pnijeku še par ran z nožem, posrečilo se je Rtipjiijeku zbežati. Paseolo je nato Ilupnijeku oropal 350 kron in pobegnil. Repnijek leži sedaj v bolni ci, a ni skor Ženitveni običaj na Laponskem. Na Laponskem smatrajo ljudje za hudodelstvo, če se oženi kdo s kako deklico proti njeni ali njenih staršev volji. Ako se hoče kak mc ški oženiti, povabi obe družini na tekmo v teku. Dekle ima pravico tretjino pota, ki ga je treba preteči, pustiti za seboj, tako, da jo je nemogi če doiti, če ona noče tega. Ako dospe ona preje do cilja nego njen snubač, je to jasen dokaz, da ga ne mara. Odbiti snubec se ne sme niki li več poganjati za to dekle. Ako pa ljubi dekle svojega ljubimca, teče sicer začetkoma, a se kmalu upeha, da jo snubae doteče in popelje k njenim staršem, ki so zadovoljni z možitvijo. V Szatmaru je bil dne 1. nov. krvav spopad na cesti med vojaki. Desetnik 5 pehotnega polka Russt je ustavil na cesti nekega huzarja, ki ga ni pozdravil. Huzar se je spričkal z desetnikom in bila bi se najbrže step-la, da bi ne bil posredoval neki orožnik, ki je vzel huzarju sabljo in zaupanja da bi okreval. hteval> na<' mu izro& orožJe tnii de-selnik. Nato sta se .^tepla fuožnik in podčastnik. Orožnik je odsekal v bo- __.. j. , v , , J1« desetniku desno roko in tja več- Sprememtev madjarske sole v hr- . . . . .. vatsko. Šolski svet občine Budakovec krat T Desetnika so Popeljali je sklenil, da naj se doslej tamkaj ob. j »zavednega v bolnišnico, orožnika stoječa madjarska šola preustroji v j111 huzaCrJa Pa J* odvedel neki častnik hrvatsko-. Ta sklep je tudi Že odobrila |na_vojaško poveljništvo. j l AVSTRIJSKO OfiUSTVfi I* v NEW YORKU s \ 31-33 Brca«!**" ml* 3 v \ b '—^— 3 ^ Daje nasvete na intot ^ macije posreduje Drez- it plačno službe tet dcu v j ^ potreonib a 9 atra do y -ic« pope adn«. < «emfc>~ -iedf > » & piazn. Ko> 'V.igEČisgTsgnsiTB P]£ gggEgg a; fiu" [ag ^ gg g^ggng^eTgg^ g-^i^ gsgt^B^gg-^triA.jg^L -qunacTt'r^iyRu V NI GL0T KATERI DI Dr. E. C. Collins O o 9 ker je ta slavni profecsor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo ..Zdravje", s katero i Zatorai! Knjiga: ZDRAVJE. je dokazal, da ni človeško bede, trpljenja ali bolezni, katere bi 011 popolnoma in temeljito ne poznal. Tfcojaliri Slovenci, mi Yam priporočamo, da se, ako ste ne- P! P S ri» S r £ 1 fJJ nuiviuj ■ močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ki r m p Vam on eaini garantira, da Vas v najkrajšem *asu popolnoma ozdravi, bodi si katere R , ees&^ssi^rowRa^. • • - ..........H "I koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : 1 Tajne spolne bolezni mosk in ženske. Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, tizvaa 111 kronane belega toka in bolezni bolezni želodca. notranjih ženskib organov. Ozdravijo : liasija^ siabine in jetike. Ozdravljen: živine bolezni, pokvarjene krvi p in Izpadanja las HRVATSKE NOVICE. Alojzia Slama, Clarkson, Nebr. Janez Zabnkovec, Box 86 Butle, Mont. John Krn ar, Box 14 Connorville, O. .na rozpola^o Se na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pro- hrvatska vlada. Zagrebški nadškof za židovsko se-nagogo. A' hrvatskih listih čitamo, da nameravajo Židje staroverei zgraditi v Zagrebu pri krvavem mostu svojo j sinagi go. Prostor zato so kupili od j madjaronskega poslanca N. pl. To-1 Mašiea. Te dni se je posebna židovska j deputatija < glasila pri nadškofu dr. j Posiloviču, ki je milostivo sprejel, ji I izrazil svojo naklonjenost in ji daroval za zgradbo sinage ge znatno svoto denarja. Tudi Škofa dr Krapec in Gu-gler sta dovolila Židom znatno gmotno podpore. Znamenje časa! katoliški duhovniki darujejo za zgradbo židovskih sinagog, za narodne svrhe pa ne žrtvujejo niti beliča. BALKANSKE NOVICE. Kreta pomirjena. Carigrad, 2. nov. Voditelji krečanskega gibanja Beni-felos, Manos in Funis so naznanili vrhovnim konzulom štirih varstvenih 1 rožje, ako se dovoli splošno pomilo-šeenje tudi orožnikom, ki so se pri-fniihii list sam zadosti jasno go v uri za t o raj pišite ali pridite na SLO- I družili tudi vstašem. Pomiloščenje se gotovo dovoli. Proračun Srbije za leto 1906. Bel- & / 'fM. čo. Drag kozel. V Marijinih varili je kozel hotelirja "Repoštevu" pobodel I^-usa Wanklerja na cesti, da ,si je Winkler zlomil nogo. Tt-žil je hotelirja za odškodnino, in sodišče mu je priznalo 5000 kron za bolečine in 1506 krm za zdravljenje. S sodnim stroškom vred velja kozel lastnika 31.000 kron. Sluga milijonar. Neka vdova v Bru sij u je zapustila svojemu slugi devet milijonov frankov. Samoumoru v zaporu. V zaporu v Dziedieu na Češkem se je obesil 34 let stari tat Frane Koleš. Marko Lepetieh, Olga, La. Poleg teh imamo štora, ne meramo tu priobčiti. i Rni^ki J Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, p I nujam i pišite po knjigo zdravfe ter pismu priložite nekoliko znamk za post- pJ lete natanko opisano [2 bodeto ložje natanko || j^j opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. 1 V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, kolfko ste stari in vse In glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov; * Dr. E. C. COLLINS 1 Tjj i iviuiii ■ t w ■» «m. t j* n i juoiiiLi. |»iiiuiiu' jic-k p nino, n ikar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi na jel p Araso bolezen in nje uzroke ir. kadar Vam je vse natanko znano, b i MEDICAL INSTITUTE, S40 West 34th Street,. NEW YORK, N. Y. p Potem sinete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. R* Zavod Dr. E. Collins-a je o t voljen od 10 ure dopohlne do 5. popoldne. VENSKO HRVATSKO ZDRAVIŠČE in dobili bodete hitro in gotovo po- p< č za mat denar, ker mi trošimo denar samo za dobra zdravila. DR. J. E. THOMPSON. 33-4 VV. 29th St. NEW YORK. UR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Dogodki v Sori. Ogorčenost ljudstva narašča proti nezakonitemu postopanju. Orožniki so patrolirali dva dni po vasi, Kaplanija je bila zastra- , žena kakor kakšna trdnjava. Dne 31. V Ameriko. Dne J. nov. se je od- > . . , . , , . , , _ . okt. so kaplanovi masi asistirali <.- peljulo z južnega kolodvora v Lju- ... ..... T . ^ ... rožniki z nasajenimi bajoneti. Lju- bljani v Ameriko blovencev, 17 j. „„ , , dje so nekoliko odnehali od 31. ckt. Hrvatov in 16 Ogrov. lia „ . . ... , , na 1. nov. ker je bil dan spomina vseh V Ameriko jo je hotel popihati, ranjkih. Kaplanova maša, katere se pred no je se nosil vojaško suknjo, je udeležilo le nekaj tereijalk, je bila Fran Juvaneič, rojen 1. februarja tiha, maša župnika Bereeta pa se je 1887 v Zburah pri Smarjeti. Neki a- vršila s slovesnim pritrkavanjem, . r-gent ga je poučil da naj se proti ob- gljanjem in petjem. Kaplanu so od-lasf vam izgovarja, da gre obiskat svo fH>vedali celo ministranti, da jih je jega atriea v ileb. Ker je pa obče mora| dobiti skrivši iz sosednje žu-znano, da kmetski fantini tako dalj- pni je Rateče. Dne 1. nov. so bili orož-nih t biskov ne delajo radi, se je na niki še vedno v Spri. Javno niso hodi-kolodvorii službujočemu nadstražniku ]j jM> eesti, pač pa stražili cerkev in Večerinu ta ♦'obisk" zdel tako sum- kaplanijo. Ljudstvo noče iti več j>.d Ijiv, da je fanta prijel in ta mu je orožniške bajonete, pač pa je še vedno slednjič priznal, da hoee iti iz Ileba tiste duha kakor preje in kaplanu se ■r Ameriko, toda j okusiti bode moral ni nadejati nič dobrega. To zatrjujejo ljudje, katerih število ni menda samo sto, temveč 90% župnije, ki šteje 1500 preje nčet Smrtna kosa. Umrl je v Predelu na koroški meji znani gostilničar Ferdinand Vala«. V Medani je umrl posestnik Josip Perhn star 76 let. V Predgradu, starotrške župnije, je umrl Jurij Strk, oče veletržke rodov: ne na Vinici. Bil je vseskozi zna čajen mož, kakoršni so redki dandanes. Zmrznjenega so nahli v snegu četrt ure daleč t d Starega trga pri Poljanah kroSnjarja Petra Panjana iz Oo-r«nee št. 43. Mož je bil doma iz luko-vdoh ke župnije in je šel domov iz Cr-namljn. Bržkone se je zgrudil v sneg od prenap« me poti in je ondi obležal. Snesr je napravil veliko Ekode tndi po Poljanski dolini na drevju, posebno mlomlienr. je sadno drevje. / Vsled deževia j«* bila sk<,ro vsa o-koliea pri DracratuSu pod vodo Se p,re padlim »negt m. Po«r«rel je vinski hram Suteja, po-»esiniVa v Dolenjih Radenekih. prebivalcev. Vlada mora zahtevati od škofijstva, da takoj odstrani kaplana B™j' a, sicer se bodo f»odile še stvari, ki bodo še < dločilnejšega pomena, kakor dogodki z bajoneti. Na starost postala nepoštena. Aretirali so v Ljubljani bivšo kuharic« Marijo I/eveevo rojeno leta 1.840. v Ustju pri Litiji, ker je poneverila raz znim svojim prijateljicam hranilnične knjižice. Povoden j na Dolenjskem. Od P< ni- kve do Velike Loke je pokrajina podobna jezeru. Temeniea je izstopila. PRIMORSKE NOVICE Žrtev tržaške burje. Koncem okto-i.ra je burja v Trstu vrgla letnega posestnika Martina Sedmaka Čez neki zid, da si je prizadel težke telesne poškodbe, na katerih je nato v bolnici vkljnb takojšnji operaciji umrl. Ubo-gi moS je zapustil devet c trok. Izvoz petroleja na Angleško. Pe-troiejska raf inerija v Trstu je začela grad. Proračun izdatkov Srbije za leto 3006 je proračunjeu na 01,025.000 frankov, dohodki so nekaj večji. Letos je iznašal pruračun stroške, v 8S,04G.000 frankov. Ta proračun bodo v skupščini težko odobrili, ker skupščina večina želi mauji proračun za 1. 1006. kaki r je bil letos. Eolgarski prestolni govor. V Bul-gariji vlada velika nevolja, ker ni prišlo v prostolnem govoru na vrsto Mecedonskt. vprašanje. Ministerski krogi skušajo miriti s tem, da obljubljajo mesto samih besed resne korake. Pravijo, da ravno to, ker ni bilo t.menjeno makedonsko vprašanje je znak. da bo Bolgarija energično nastopila proti Turčiji. RAZNOTEROSTI. OPOMIN. Rojaki, varujte se sledečih ptičkov: MIHAEL BURNIK, staT okoli 40 let, po pokliou čevljar, srednje velikosti, suhega oibraza in velikih črnih brk. Doma iz Žirov, okraj Logatec. — Drugi je FRAN HREŠČAK, po domače Lenilkov, dama iz Unca pri Rakeku Star je okoli 20 let; bolj velike in vitke postave brez brk. — Tretji je FRAN MARINŠEK, doma iz Dolenjk skega, srednje velikosti, bolj suhega obraza, brez bitk; staa* 29—30 let ter j rad razgraja. — Ako zgoraj navede ni 1 ne poj domovini po slovanskih Na 60 berolinskih prebivalcev pride To naj bode za nreiirmf in imtm IrJ Kje je moja sestra CECILIJA ULEf 1'red 2 tedni je prišla semkaj v Ameriko, pa ine vem, kje se je -ustavila. Za aijen naslov prosi cenjene rojake: Frank Ule, P. O. Box 117, Dunlo, Pa. (17-18—11) Iščeta se URBANTJA SOLDAT in LEOPOLD ROŽIČ. Dne 12. nov. sta šla iz Toleda, Ohio, v Cleveland, Ohio, ,11a aieko veselico in se ni še nihče povrnil domov. Rojatke prosi za njih naslove: T. M., Box 317, Toledo, Ohio. Kje so moji prijatelji IVAN ŽUST, FRAN JEREB in MIHA BURNIK? Meni dolgujejo na hrani že skoraj 2 leti iz Thomas, W. Va.,»in še denar sem jim posodil. Sedaj se ne 'zmenijo -nič svoje dolžnosti. Do-ma so vsi Lz Idrijske okolice. Ako ne poravnajo svojega dolga do meseca decembra, priobčim jih s sliko. Rojaki, potzor pred njimi! Kdor pa ve za njih naslove, naj mi blagovoli naznaniti: Frank Dermota, P. O. Box 627, Collinsville, 111. (18-22—11) POZOR! Ktjakom 61«rančem i* bratom Mr* ratom m priporočam najtopltj« tu naznanjam, d* prodajam raznovrstma ^xrobroaLa« Ifctk«, iitn, -r xlpoiiljaBb Aeaarja v VfaM. Postraiba aoMnm la p«glih in na pol otrpne!ih lastavic na tleh. V Lucernu se je društvo za varstvo živali zavzelo za uboge ptičke ter poslalo onemogle v posebnih zabt jekih po brzo-vlaku v Italijo, kjer so jih vlakovodje izpustili Sultanov harem. Za harem turškega sultana je proračunjeno na leto 70 milijon« v kron. Približno sto "žen skih" zapusti vsako leto harem, ker se omože, a vsaka dobi pri poroki 150.000 kron dote. A vendar je že vedno v haremu po 300 sultanic. Vsak turški uradnik si prizadeva, da spravi svojo hčer v harem, kjer ima deset slug, kočijo s štirimi konji ter upanje, da se končno a sultanovo doto omoži. prvikrat in vzgled onim, ki so ravno taki možje. Tudi ti pridejo v kratkem na dan. ANDREJ SUDER, P. O. Box 108, Thomas, W. Va. (17, 20, 22, 24, 27 — 11) KNJ1Q6 družbe sv. Mohoria za leto 1906 so fledele: 1. Koledar za lato 1906. 2. Slovanska večernice, 57. snop. 3. Zgodbo sv. pisna. 4. Slovenski fantje v Bosni. II. 5. Gospodarski nauki. I. 6. Dušna paša, molitvenik, spisal pok. ameriški škof F. Baraga. Vse te kujige »o dobiti dokler zaloga ne poide za $1.30 s poštnino vrad pri Upravništvu "Glas Naroda". KRASEN STENSKI KOLEDAR dobi vsakdo ZASTONJ, ako naznani svoj naslov: SLOVENSKO-HRVAT-SKO ZDRAVIŠČE, Dr. J. E. Thompson, 334 W. 29 th St., New Yosts ZB BOŽIČ in NOVO LETO pošiljajo Slovenci _________kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj® ceneje in najHitreje preskrbi FRANK SAKSERj, 109 GREENWICH ST., ^ new york, n. y. 1752 st. clairj st. cleveland, o. CUNARD LINE PARNiKl PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IH HEW TORKOM, flENUI IMAJO JJkXO OBSEŽEN POKBIT FBOSTOR Hj IltOTU ZA ftBTANJ H POTNISOT TRETJEGA BAZBEBa Mom PAMONIA CARPATHIA odpluje iz New Yorka dne 21. novembra, odpluje iz New Yoilk& rainu, Ohio, naznanjam, da bodimo ustanovili tukaj novo postajo dru-ž.tva sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa., Kdor izmed rojakov želi pristopiti k tej postaji, ima sedaj lepo priliko; posebno naj bi pa veljalo to naznanilo za one rojake, ki niso še pri nobenem podpornem družtvu. Pomen koristi podpormeg-a družtva je gjotovo znan že vsakemu delaveu tu v Ameriki. Kdor želi pristopiti, naj se blagovoli zglasiti do 20. novembra t. 1. pri podpisanemu. Toraj, rojaki, ne zamudite lepe prilike ! J. GREGORIČ, f)04, lOtii Avenue, South Lorain, O. Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via The Grea* Wabash železnice« V o to n za turiste ali ialetnik« vsak 'orek, ietrtek i» soboto i ixbormuv vlakom "contucemtal limited", iien oetavi Boston, Uui., ob L on po podu dne in je r svejd istega in« (.v^pcludne " E.itterdam Juuotiou * "Continental Limited" is New Yorka. VosoTi a koHotainl •trmrjajfrčisn ve stoli prosti. VhTAVI ib v niagara falls. Krasni korofortai vlaki v Detreit-ChicHgo, St. Louie, K ansae City ii. Omaiii. Direktna sresa s Taxaaom, Mexico, Colorado, Los Angeles, Baa Francisco, Portland, Taeoma in vsemi toftkam* onstran ere^njega peln-daevnika. Informacije fltde voisjik o&krb!jei VIL Tihi teden je tu, in iva že kaže rumene tvoje matice. Pod bregom je vku belo od sumega cvetočega taloga, vmes pa migiajo modrne jetrmkove glavice. 'I akrat je bilo, ko se je stara babica resnično za vselej umeknila s Iva-čonovine, in trajalo ni di.lgo, da je mati Barba zasedla nje mesto na peri, odkoder je bistrih oči motrila vse česarkoli se je lotila mlada nova gt--ik°l ..." << spoamja. Neokretna ni bila Jerica, temveč urna in pridna, ampak včasih je vendarle obrnila kakšno skledo drugače, nego je bila Barba vajena, ali pa sok po materinem mnenju ni bil taki. za-beljen, kakor ga je belila prav ona. In tedaj je padla tuintam ostra beseda, tudi Nežka ni bila posebno odkritosrčna ali prijazna svakinja, in dekla ki je še ostala pri novi gospodinji je prlpdala vendarle bolj na staro. Tomažu Kačonu je preužitkarstvo prav po podi: izgovt rjene^a ima toliko, da se mu ni bati stradanja, in ker hrani še skrito mošnjo dolarjev in ima precej na dol^u pri ljudeh, mu tudi ni *reba skrbeti, da bi pa min da dva kedaj osomo ogovarjala ali gledala po strani. Pravega gospodarja tudi do sedaj ni slekel, in kakor prej hodi za rano po hlevih, kakor prej ukazuje — ali da rečemo pravo — svetuje, kaj je treba storiti danes, česar se lotiti jutri. Dobrohotni nasveti do njega besede, toda vendarle vsem — ukazi. Vsi domačini tudi spoznavajo, da je tako prav; zakaj Janezi va beseda še nima veljave na Kačonovini. On hodi in dela kakor zadnja leta, raz-govarja se tudi najrajši le s hlapcema in s pastirji in najljubše spava tudi na svojem starem ležišču v hlevu ter pušča mlado svojo ženo sam«, v kamri iz katere sta se umeknila oče in inati. A ženo sploh ni ljubeznjiv, pa tudi osoren ne ali sirov; največ jo pušča v nemar kot bi je M bilo, Zato pa tudi ne opazi, da ima ohfi premnogokrat v jutru, ko polaga poleno v peč in pripravlja zajuterk, zabuhle, objokane oči in da se trudi izpirati z mrzli, vodo sledove solza, ki jih je potoeila po noči I Jerica je toliko znala o Janezovem razmerju z Lukčevo Lenko, kolikor se j<* tedaj govorilo in klepetalo o tej pravdi. Uverjena je bila, ko se je mo žila, da je vse v redu, in da je bil Janez sin bogatega kmeta, le žrtev sebične, lehkomiselne dekline, sicer pa popolnoma ned. Ižen in da se je le poštenim potem izmotal iz umetno nastavljene zanjke. Tudi ji v prvih tednih, prvih mesecih nje zakona navzlic čudnemu in žaljivemu vedenju Janezovemu ni prišlo na misel, da bi sodila drugače <. onem njemu natve-zenem razmerju nego to, da on ni kriv. Žalilo jo je, da ni hotel stalno deliti ž njo njiju kamre; zakaj čutila je, da so ji domačini in družina le posmehu jejo, toda bila je preponosna. da bi mu to kdaj očitala. V tihem tednu je bilo, ko je Jerica že zarano užigala ogenj v peči za o-gnjiščem. Kar prikriči dekla, ki je spala pri babici v postranski sobi, da starka umira. "Kje je Janez?" vzklikne mlada žena, a še pristavi: ''Počakaj, pokličem ga, zbudi mater in očeta!" Dekla odhiti v nadstropje, Jerica pa steče v hlev; toda Janezova p< -stelja je prazna. Ko stopi bliže, vidi, da nocoj še legel ni. "Janez, Janez!" zakliče na ves glas, meneč, da je morda na vrhu v senu. Odgovora ni, samo hlapca se zbudita. Žena steče nazaj v hišo in razburjena niti'ne premišlja, kje je sedaj nje taci. Trda noč še krije zemljo, le gosto-M'vci, ki so bližajo zapadu, kažejo, da ni več dolgo do jutra. Pri babici, ki se več ne zaveda, nego že spi prve trenutke večnega spanja, stojita T rnaž in Barba, dekla pa jo če v veži. -'Z;i pali so — zaspali!" deje Tomaž. 'Kako dobro, da so se se oni teden izpovedali!' pristavi Barba. 'Kar hitre je bilo!' se oglasi dekla nekaj težko so sopli, potem pa sem odhitela iz hiše —' "Kje je Janez?" vpraša stari "Xiga!" odgovori mlada žena mrzle, li Polf>ži "a svoje pe- n;tr: *»?ikne z ofrii, Fed.tj pnN-re Nežka, pokhkne po-' ''Ali. sem U na Poti?" čmerno ]os babietu-n Ien§r-a in zajoče ua ves in malomarno, kakor bi govoril tja-gU*. 1 j gor v zrak. "Prinesi yvW-o! In blagoslovljeno ' Tomaž x>olegne velifa vkraj pod ko-vodo!" za pove Tomaž "Bornin Je bukov grm, s katerega jameta ta-rrrn odbili iz hišr, /„traj vsd ti ima koj hlastno smukati sveže zelenje; on onrs v svojf»M varslTJ. |pi», golorok kakor Ma?ji boter v resju Ko vzravnajo starko v p tel j i, ji stf pa, svoj brinjev bieevmk v tla u-d •> molek v roke, io pokr«i}\e in 1 pirajoŽ, proti ogovorjencu. Tam po-s( a vi jo blagoslovljeno voščeno sveeo trka na kurnik in pravi dobrovoljno, ii NAZNANILO. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 10 J. S. K. J. v Joiiinstowuu, Pa., opo-/~irja vse cenjene člane, spadajoče k temu druži vu, da naj do pošljejo imena (rojstno leto) svojih soprog. Kad al je so prošeni vsi člani, 'bivajoči izven Johnstowna, da mi naznanijo 'najkasneje do 30. novembra t. 1., za koliko želijo biti zavarovani pri Jednoti, ali za $500, ali pa za $1000 Vsi eventuelni dopisi naj se pošiljajo na I. tajnika: JOSEPH INTIHATt, 510 I \nver St., Johnstown, Pa. 17-20—11) POZOB SLOVENCI IN HRYATL Podp.sani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: SAIL O ON. Na razpuiag:? imam tudi lepo keg tjišča Tožim vedno sveže in dobro Seip pi*o, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Proda jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse preikomorske črte po izvirnih cenah Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnen, kurzu. V zvezf sem z banko Prank Sakser v New Yorkn. Svoji k svojimi Z velespoštovanjem JOSIP KOMPARE. 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HL v Pittsburgu, Pa. in okolici Rojakom naznanjam, daj. za tamošnji okiaj moj j 1 edini pooblaščeni zastopnik za vser posle • 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. * * Uradne ure: vsak dan od AT. do A3, ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. Rojakom ga toplo pri[K»ročam. Frank Sakser. jjftnuTJIllii lajali-||ir i^^tffl-artgluiirtBntlr Za božično darilo. Slika predstavlja uro 1 zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost l(i'*f in j? Jamčena za 20 let« Kolesovie je najboljšega amerikan-skega izdelka E^GIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo $13. OO Ta cena je samo do Božiča. Priporoča se v obilo naročbo. Spoštovanjem M. Pogorele, 606 Masonic Temple, Chicago, III. a OPOHBAj Udaakc v»eb ne|nr« je dDbitiu i ^ »gornji ceni manj' tlctfgajpc^čihjsize LitlivcčJ< « /2,000 -e ,ooo -,000 2S30Q Slavna apnciia j? BROADWAr NEW v0RR naprti oO cerrtkiti on i0. ur* coponMfer m rtftii ii ^oni Mortot fNe* *ons. •LA TOUR kfNE •LA LORRAINE La Grascog'ne •LA SAVOIE *LA TOtHAINE 23. nov. 1905 *LA T0UKA1XE 28. dee. 1905. 30. okt. 1905. *LA LORRAINE 4. jan. 1906. 7. dec. 1905 Gaseogne 11. jan. 1906. 14. dec. 1905 *LA SAVOIE IS. jan. 1906. 21. dw, 1905 La Brotagne 25. jan. 1906. P&rmlka c wsawjoTau lmigu po 4t» rlj&ka. M. . K ozmiriski, generalni agent za zap?ulv Dearborn I". prati ka za 1. I) J 5 1) c. k > n 11 r ZrASTOINJ t Da -se naši obCeznani "Jersey efektrični pasoy?^ tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje 1 a pri onih strankuh, kjer so bili dosedaj nepoznani, sme pripravljeni na želj j vsrikoiruir jedr.cga za* 4»torsj doposlati. To je pomenljiva penauta od naše re-elne tvake. jZa pas ni.uelVv ničesar pošiljati, ker to darilo Kedar zgubljate vašo telesno moč, p'i ste utrujeni, obupljivi, 53'abotni, nervozni, ako se prenaglo starattj ako »rpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbiu, če ne morete prebavati. im^te spriden želodec, ter ste se £e nai eličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" sleH-rič-nega pasa" £ dravljeni. > JJouro veno, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepriča!.;, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem Se večje priznanje, ko /as bode ozdravel. Občna prlznanj«- VaS eleku čni pas je torej vse ukinil, kar ate ml obljubili, in še ve£, pas me je i/nova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Br ven Ave., Chicago, IlL Jaz sem uporabljal vaš električni pas ra neko celo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sena sedaj zopet popolnoma rdrav. Ivan Gulič, 645 152nd St^ N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo I Izrežite to ter nam dopošljii« vaSe ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode dožel čisto zastonj. PiSitc: * • Jersey Specialty Con 135 Cedar St., New York, > , Ako pijes žganje, kupi ga pri nas in bodes tako =SjHpostrežen kakor drugod.^fe= tp»mfca..- Od web ®»rečil ali poSiljatev dajemo mi 5»!o prebitka za Družbo «». Cirila in Metoda v Ljubljani. Cene pravega žganja, RYE "WISKY NEVERS1NK DESTILL. 4 leta star 1 gal. VEKMON ali GIBSON. 4 leta star 1 gal. IMPOETIRANI JAMAICA RUM........ 4 leta stari gal. SADJEVEC............ 3 leta star 1 gal. SLIVOVKA ŽGANA kot doma..................1 |al. IMPORT. B^TNJEVEC (Holland Gin).. Za vse se garantira o pristnosti. V zalogi vse vrste žganja od gal. naprej Piši po cenik. Vzorce na zahtevo brezplačno. Pošilja se najmanj 1 gal. Za Pennsylvania naročila čez $ 10 prosto na dom postavljeno. Drži se gesla: "Svoji k svojim I" Ne podpiraj tujca, ako si pri nas tudi tako dobro postrežen. Jas. W. Wertx & Go. 33S> Penn Str. Reading, Ra. AUSTRB-AIERICAN LINE Regularni potni p>orrilk.l "OERTYw odpluje ?. decemlra "GEORGIA" od pij« je C. dmmbra "PRANCESCA" odpluje 16. decembra. odpluje 30 decembra.. N vozijo med New Yorkom, Trstom In Reko. W*T- --r NajpnpravDejfia iu oajcenej^a parobrcHiua črta v $ Ljubljano m sploh ua Slovensko. Železnica velja do Ljub- | ljane Je «0 centov. Potniki dospo isti dan na parnik, T ko od doma pre Nižje podpisan* pripono Sam potujočim Slovencem m Hrvatom svoj......... SALOON »vi-iu* urccuwitn ----, ^ NEW YORK e * ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in iropor^irana vina, fine likerje ter prodajam i vrstne smodke...... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. "ofcujočl Slovenci in Hrvatje dob6.............. stanovanje in hrano proti nizki C6ni. P ostre £ba solidna.............. r =3 O C= 3 Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROQE 197-109 Greenwich Street, New York. • —"II HJCW ■' " V " v " "V" V " KVn II >1 I n I A NAROCUJTE fiE HA "OLAB NARODA", NAJVEČJI m NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3. EA POL LETA $1.56 ZA TBI ME8EOB76 CENTOV. — 4 GLAS NARODA" DONA&A VEDNO PEVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE: DO BEE LI8TKB IN flKBBI TUDI ZA CR4TEK OAS. VMl^f " i ^ n A1 i n^V li t) Slika predstavlja uro za go-(potle z rlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost IG", m je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka ^ Elgiri nil Sprln^fltsld na IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo m stane sedaj samo $15.00. ^a obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, 73 B. Madison St, • Chicago, 111*