pnHHHIH
O«.
a
- - ■ ■ _ \ The bast medium to reach the be s t customers.
| Izhaja dvakrat = na teden.
H Velja za celo gi | leto $3.00
= Published semy g weekly.
Subscription - 8
o	m,	=
$3.00
yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
SpiHHHmnanniHH»ipmiHiiimi» ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. 1
"EDINOST**
g 1849 W. 23. St.
Telephone: Canal 98.
□
I Chicago, 111. g
I ZA RESNICO [ IN PRAVICO.
ŠTEV. (No.) xx.
CHICAGO, ILL., TOREK, 8. FEBRUARJA, 1921.
LETO (VOL.) VIL
Published and distributed under permit (No. 3*0) authorized by the Act of October 6» iqi7, on file at the Pomt Office of Chicago. I1L —' By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General.
ANGLIJA SI JE ZOPET ENO IZMISLILA.
Prisiliti hoče Irce, da bi izdajali svoje lastne rojake.
Novo izumljena strojna puška.
Queenstown, Irsko, 8. febr.—Po
nedeljski službi božji v tukajšni ka-tedralki in drugih cerkvah so angleške čete ustavile vse moške, ki so bili pri maši ter jih gnale seboj v vojašnice, ki se nahajajo zunaj mesta ; tam so morali povedati svoje ime in svoj naslov.
Nato so jih "razdelili v oddelke po šest in šest mož in vsak oddelek-zaznamovali s posebno številko in s posebnim datumom. Obenem pa so jim povedali, da bodo odslej oni odgovorni za vse morebitne napadč' iz zasede. Dotični oddelek, ki ima šte-, vilko dneva, ko bi se izvršil kak tak| napad, mora angleški oblasti javiti,I kdo jej bil med napadalci. Ako tegaj ne bo storil, bo sam kaznovan, ka-; kor bi bil on sam napadal. «Ko so ljudem to spustili na nrosto.
Prisiljena straža. -Dublin, 8. febr.—Kakor poročajo ———————
iz grofije Cork, namerava -vojaški nezaposlene delavce guverner general Strickland prisiliti1 sprejet.
moško prebivalstvo po raznih me- 27. februarja se bo vršilo zboro-stih v stražarsko službo.	I vanje, ki se bo na njem odločilo, ali
General je izdal pred nekaj tedni; se naj res poseže po takih skrajnih oklic, ki v njem zahteva, naj se ja- sredstvih. Tristo tovaren je napro-vijo prostovoljci za javno stražo, ki šenih, naj pošljejo na dotični sesta-naj bi zabranili in preprečili, da ne nek vsaka po tri zastopnike, bodo kdaj policija ali vladne čete	r"
napadene iz zasede. Ker se ha ta oklic niti eden ni prijavil, je gene
POLITIČNO STANJE V JUGO SLAYIJI.
Izvirno poročilo za Edinost.
PAŠIČ IN NJEGOVA VLADA.
I.
'"Delo" vlade med božičnimi počitnicami.
Novo ministerstvo, sestavljeno iz demokratske in radikalne stranke, si jajno "dela". Od dneva, ko je bila| konstituanta sklicana pa do danes so se v ministerskih sejah odigrale velevažne stvari, ki imajo "velikanki" pomen za naš notranji in zunanji položaj. Stavka rudarjev Trboveljske premogokopne družbe je napravila državi milijonsko škodo, kabinet se je pa v Belgradu posvetoval, kdo bo naslednik prestola, za slučaj, da bi
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
KATOLIŠKA CERKEV IN MLADINA.
N-a Nemškem se je združilo večje število znamenitih bogoslovcev in vzgojiteljev, ki hočejo spisati zgodovino o delu katoliške cerkve za vzgojo mladine v zadnjih 400 letih.
KATOLIČANI V AVSTRALIJL
V Avstraliji je približno milijon
katoličanov. Cerkvena uprava je razdeljena na 24 škofij, med temi je 7 nadškofij in dva apostolska vika-riata. Katoliških cerkva je nad 2000, duhovnikov pa samo 1500. Tudi tu
imajo katoličanje svoje šolstvo. V njih 1600 učilnic hodi skoraj 173.000 šol-.rjev. V zadnjem času se je za-regent Aleksander ne j čelo katoličanstvo še živahneje širiti.
NOVA
ODKRITJA PISMO.
IN SV.
Častniki vojnega ordinačnega oddelka Združenih držav navzoči pri preizkušnji novo izumljene strojnice, ki je napravljena tako, da se zamo-povedali, so jih zopet, re sama pomikati po hribu navzgor, nedaleč od mesta Hoboken, N. J
Načrt za to strojnico je izdelal Walter Christy. Nova iznajdba ima veliko prednosti pred dosedanjimi strojnicami.
Predlog je bil ZVEZA MED JUGOSLAVIJO,
ITALIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
imel otrok, ministri so debatirali, ali bi smelo v tem slučaju preiti presto-ionasledstvo tudi na žensko črto dinastije Karagjorgjevičev, ali ne. In- i dustrija propada. Največje tovarne I ^fP^ko poročilo o egip-v Sloveniji se nahajajo v najtežjih tovsklh dcbelin 111 suhih kravah i* razmerah, vsled1' katerih bodo pri-morane odpustiti stotine svojiK delavcev ali pa ustaviti obrat, če vlada ne bo uredila izvoza in uvoza, če ne bo popolnoma izpremenila
na
rai Strickland izdal novo odredbo, po kateri bodo vse moško prebivalstvo po raznih mestih zbrali skupaj, potem pa si bodo oblasti svobodno izbirale med njimi osebe, ki jih rabijo za svoje namene.
• Pri včerajšni seji federacije je bilo zastopanih 84 tovaren, ki jim pripada 35.000 delavcev. Od teh jih je po sporočilih odposlancev 'io.ooo brez dela.
KATOLIŠKI SLOVENCI — DRŽAVLJANI!
V Washingtonu sta dva poslanca, Kardinal Logue ostro napada vlado Smith in Towner, pred zbornico v svojem postnem listu.	I prišla na dan s predlogom, ki bi imel
Irski primas, kardinal Logue,
svojem postnem listu, ki so ga preteklo nedeljo brali po vseh cerkvah, ostro prijemlje angleško vlado zaradi njenih krivic. 'Očita ji, da je v veliko slučajih vrgla iz postelje može, ki se niso niti najmanj pregrešili proti postavi, ter jih ustrelila pred očmi njihovih domačih. Nadalje so oblasti že večkrat postrelile irske u-jetnike pod pretvezo, da so hoteli u-bežati iz ječe, dočim so v resnici tako zastraženi, da je vsak poizkus bega popolnoma nemogoč.
"Še celo vera ni več sveta oblastem", pravi nadalje v omenjenem listu. "Po zakristijah in cerkvah so se vršile preiskave in velikokrat so čete na najgrši način oskrunjale cer-veno obleko in cerkveno posodo.— Kolikokrat so čete obkolile cerkVe "ledtem ko so bili ljudje pri službi oožji, in so jih potem ko so prišli iz cerkve zgrabile in preiskale. Seveda niso tiašle pri njih druzega kakor rožne vence in molitvenike, kajti Ir-c^ ne hodijo oboroženi v cerkev, kakor bi šli na roparski pohod".
KRAJŠI DELAVSKI ČAS.
Pri včerajšni seji chicaške zveze delavcev (Chicago Federation of Labor) je bilo predlagano, naj bi splošno vpeljali krajši delavski čas, ako se delavske razmere ne bodo na drug način izboljšale, to pa zato, da bodo tudi vsi tisti, ki so sedaj še brez dela, prišli do zaslužka in do kruha. Vse delo naj bi se enakomerno razdelilo med zaposlene in
diplomat-
Rim, 8. febr.—Iz vi
ski h krogov fH+rf^^cfTjtT, vard Beneš, češkoslovaški zunanji minister, pravkar podpisal vojaško pogodbo z Italijo, ki se tiče skupnega sodelovanja v balkanskem vprašanju. Pravijo, da obstoja že resnična aliansa med Rimom in Prago, ter da se ji bo tudi Jugoslavija pridružila.
NEMCI V KLEŠČAH.
Paris, 8. febr.—Francija grozi Nemčiji, da jo bo popolnoma razkosala, ako ne bo takoj sprejela naložene kazni.
"Jaz se niti za las ne umaknem iz
razpad našega narodnega gospodarstva zamišljene carinske politike, če j ne bo določila pametnih železniških tarifov, če ne bo sama več uvažala I industrijskih izdelkov, ki ?,c dobe do- j tetr iz tujih držav in podpirala z na- ! ročili domačo industrijo in obrt. To- i da kaj mar gg. ministrom za vsa ; taka in podobna narodno socialna
časa očaka Jakoba in njegovega sina, egiptovskega Jožefa, je zgodovinsko dejstvo, za kar so v Egiptu mvnokar našli nepobitne dokaze.
Arheolog, profesor Brugsch je izsledil tozadevne staroegiptovske hieroglife. Že prej so bili odkrili drugi arheologi v puščavnem pesku dobro ohranjena poslopja žitnih zakladnic iz Jožefove dobe; sedaj pa je razkril prof. Brugsch poročilo o sedmih dobrih in ravno toliko slabih letinah v Egiptu.
Rodovitnost zemlje je odvisna v
vprašanja, oni izdajo krepke odred- J^f/1*" °d zadostne P0PIav* reke be proti komunistom in s tem je socialno vprašanje naše države rešeno. :y Belgradu sedaj nimajo časa
silno slabe posledice za vse naše katoliške zavode, v prvi vrsti seveda
za katoliške šole, ako bi postal za- 'svoie&a stališča", je rekel dar.esi kon. Poslužiti se hočejo zadnjih dni sedanje Wilsonove vlade ter nekako v kalnem loviti in z zvijačo do-
Vla-
seči, da bi bil predlog sprejet, da hoče imeti nekak monopol vse vzgoje in hoče tudi posameznim državam vzeti moč in pravice, ki jih imajo v tem oziru. Vsa stvar izgle-
da na prvi pogled zelo nedolžno, to- naložili zavezniki.
francoski ministerski predsednik! ™C.Zne PokraJine, koliko okrožij naj Briand. "Nemčija je kriva in Nem-: bl imela na centralize«	^
V kamen vklesana sveta pisava Egipčanov, kar pomeni beseda hieroglif, na starodavnih spominikih priča, da je bila tista leta okoli 1700 pred Krist. huda lakota v Egiptu. Sv. pismo poroča, da je Jožef prišel v Egipt kot suženj okoli 1 1729. Po naključju božje previdnosti je prišel
rešitev parlamentarnim faraonov dvor' P°ftal ta™kfi klubom. Kabinet si beli glavo kak-C" ™ f^aona, njegov podkralj,
šno veliko,, n«j zavzamejo posa- *	\\ TTT
J 1 11 skrba dežele, kakor bi dandanes rekli.—
misHti na izboljšanje gospodarskih j razmer, na energično preureditev no-politične postavodaje, ampak razpravljajo ali naj določbo o pokrajinskih samoupravah rešijo ministri sami, ali naj se to vprašanje prepusti v
či j a mora plačati".
Francozi se pripravljajo, da bodo kar.enostavno zasedli nekaj nemškega ozemlja in si na ta način zasigu-rali odškodnino, ako se bo Nemčija še nadalje branila plačati, kar so ji
da bila bi strašanski udarec za nas, iko bi se kaj takega res izvršilo. Zato je treba, da vsi katoliki nemu-loma obvestimo svoje kongresnike n senatorje v Washington, da ne smejo glasovati za predlog, ako hočejo ohraniti naše zaupanje. Takoj naj vsakdo piše svojemu kongresni-ku in senatorju svojega distrikta tozadevno pismo. Morda tako le:
Hon. Sir:—I, the undersigned, living (povejte svoj natančni naslov) and being a citizen and voter consider the Smith-Towner Bill detri-. mental to education of our children and therefore think that it must be opposed by every citizen. Therefore, I urge that you oppose the Bill so that it will never pass the House and become a law.
Thanking you in advance for the favor I . beg to remain
Very truly yours,
(Podpis.) Toda to morate storiti takoj, še ta teden ali vsaj p^red 15. februarjem. Stvar je silno važna, takoj naredite! •Tajniki društev naj pišejo tako pismo v imenu svojega društva!
Nemški časopisi opozarjajo ljudstvo, naj se nikar ne zanaša na morebitno moralno pomoč od strani Združenih držav, temveč naj zida le na svojo lastno moč.
mela na centralizmu zgrajena država in koliko naj bi bilo največje in najmanjše število prebivalcev posameznih okrožij. Pretresajo "vele-važno in temeljno "podlago naše države, naj H bo poleg državnega zbora tudi zgornja zbornica ali ne ter sestavljajo komisijo, ki ima pregledati vse ukaze imenovanje in napre dovanje uradnikov v dobi zadnjih dveh let. Ko država takorekoč na vseh koncih in krajih gori, pa vliva Pribičevič na svojo roko in preko CDalie na A <strnni ^
Sv. pismo pravi, da je bil 1. 1708 konec rodovitnih let. V tej sedemletni dobi je Jožef pokupil vse odvisno žito in ga spravil v shrambe za poznejša "suha" leta.
Prejeli smo knjige
DRUŽBE SV. MOHORJA
za leto
1921.
% *
Kdor jih želi prejeti, naj se takoj zglasi, dokler jih je še kaj v zalogi.
CENA $?.20.
INDIJANKA—SVETNICA.
Že papeža Leona XIII. je več indijanskih rodov prosilo, naj proglasi za blaženo Katarino Tekawithas, "lilijo Mohawksov". Msgr. Ket-cham, ravnatelj katoliške indijanske pisarne v Washingtonu sedaj iznova prosi kongregacijo obredov, naj to stori. Omenjena Indijanka I je bila rojena v Auriesville, N. Y. Ker je postala kristjana, je morala ' pretrpeti veliko preganjanja od strani svojih poganskih rojakov. Umrla je 1. 1680 in je pokopana nedaleč od Montreala v današnji katoliški naselbini Irokezov. K njenemu preprostemu grobu romajo vsako leto cele trume njenih«rudečih bratov.
NAJCENEJE IN NAJHITREJE
—	pošiljamo denar v Jugoslavijo.
—	po cenah istega dne,
—	ko nam denar prinesete.
Vsa
pisma naslavljajte na:
EDINOST, 1849 W. aand St., Chicago, I1L

...., •
.. - —••	JI-
YL SLOVENSKIH NASELBIN.
vo šolo za otroke in svoj Narodni dp m. Koliko je to vredno posebno za mlajše! — Nadalje čitam, da pride v Chicago veliko ljudi iz starega kraja. Zelo rad bi kaj več zvedel, kako je zdaj z delom v Chicago. V velikem mestu je več priložnosti priti do zaslužka,, česar pa tukaj ni. S spoštovanjem
Vaš vdani naročnik
Anton Urich.
ker imamo prav toplo zimo brez snega in vedno lepo vreme. Take zime še ne pomnimo. Ker je tako lepo vreme, zamoremo vedno delati in nam ne preostaja veliko časa za knjige in časopise. Takih zim si želimo še veliko. Pozdrav vsem naročnikom E-dinosti.	F. D.
i' I
Iz pota. — Saj bi Vam bil že prej kaj pisal, cenjeni g. urednik, pa sem kot potnik vedno zaposljen. Pa tudi, ko bi bilQ vse drugo v redu, nekaj pa le vedno ostane, kar drži človeka nazaj in to je "presneti pred-pustni čas". To pa velja seveda le za gotovo vrsto ljudi, saj sami veste za katero^5
Ko sem .se pred nekoliko dnevi Holton, Mich. — Iz naših farm pomudil pri neki hiši s svojim "bu- ne vidim nobenega pordtila po na-sihessom", se spustim v pogovor z šili listih. No, saj se kaj posebne-le bolj priletno materjo; kmalu sem 'ga pri nas tudi ne prigodi. Letos spoznal, da ni ravno ena izmed zad-Je prav prijetno tukaj, njih med predpustnimi diplomati-njami. Čim bolj sem ji ubogi siromak ponijjal svojo robo, tem bolj je premetena mamica izrabila vsak trenutek in vsako besedo zavila tako, da je vsak stavek meril na eno: moja hči je tudi taka, moja hči je prav take narave kot Vi, moja hči bi bila iravno za Vas., Tako sva, vidite, predragi g. urednik, igrala vsak svojo diplomatično ulogo. In povedati Vam moram, g. urednik, da me je skušnjava že cukala in mi šepetala na uho: "Janez, ne bodi gluh, zravnaj se pokonci, deni si "feder-puš" za klobuk in ozri se malo po dekletih!" Vse svoje sile sem moral napeti, da sem se še pravočasno rešil iz te zagate ter se zopet podal ven na samoto, v tuji svet, kjer zopet nosim okoli ljudi svojo robo po ribniškem vzorcu.
No, pa da ne boste morda mislili o meni, kako sem 1 'stingy", ker si ne izberem nobene, Vam moram povedati, zakaj tega ne storim. Stvar je taka: Sedaj je pohištvo še zelo drago, in ko bi se res primerilo, da bi kako boljšo polovico dobil k sebi, bi bil na izgubi. Pohištvo bo po veliki noči polovico ceneje, kakor je sedaj.
la tista sila, ki je Janeza držala nazaj, da še ni poskočil v zakonski **kurnik'\ Takoj prve dni v pustu sem skoraj cele noči prečul in sem naprej in naprej s svičnikom računal. kaj naj storim, pa konečno sem prišel do zaključka, da je za enkrat najbolje, ako še malo počakam. Je že res, da bi krožnike, vilice in žlice, pa tudi kakšno "šeflo" lahko v kakem "Tensent Store" dobil, toda informiral sem se, da v takih prodajalnah nimajo postelj.^Zato sem trdno sklenil, da počakam še par mescev, dokler se pohištvo malo ne poceni, če se pa ne bo. naj po "štormani sami "kipajo" vse pohištvo, jaz jim ga že ne plačam tako drago.
Če se pa v kratkem zgodi, da se bo pohištvo pocenilo, potem bodite zagotovljeni, g. urednik, da Vas prav gotovo povabim na svojo svatbo. Dobro pa bi bilo, če si že sedaj kupite nove čevlje, kajti tedaj bomo plesali tako dolgo, da bo vsakdo ene podplate obrabil.
Več Vam sporočim prihodnjič, do tedaj pa ostajam Vaš vdani
Janez izpod Klanca.
Reitz, Pa. — Slovenci, ki živimo v tej zapuščeni naselbini, smo zelo oddaljeni od slovenskih župnij in cerkva, kjer bi iskalo utehe za naša srca. V edino tolažbo nam je priljubljeni list Ave Marija, ki ga vedno z največjo napetostjo pričakujemo, ko ga pa dobimo, ga z največjim veseljem prečitamo od prve do zadnje strani. Najbližje imamo do slovaške cerkve, v katero tudi po navadi zahajamo. Poročati Vam moram o veliki nesreči, ki nas je za-« dela ravno na sveto noč. Po najsvetejšem opravilu, ko so se ljudje že razšli, so sveče pri jaslicah še vedno gorele. Od njih so se vnele jaslice in slediič je nastal požar, da je morala priti požarna hramba. — Toda bilo je že prepozno. Cerkev je pogorela čisto do- tal.
Vse čitatelje Edinosti najlepše Vidite, g. urednik, to je bi-i pozdravljam ter "želim obilo naročnikov vsem Vašim listom.
Angela Satkovič.
sa-; Tega-
Gilbert, Minn. — Cenjeno uredništvo: — Pošiljam Vam $5.00 kot božični dar. Res je že malo kasno, pa naj velja vseeno za božično darilce. —
V tem novem letu Vam želim obilo božjega blagoslova, da bi vsi trije Vaši listi lepo uspevali in napredovali. Pozdravljam vse naročnike in naročnice Vaših listov!
Katarina Ravnikar.
Gilbert, Minn. — Spoštovani g. urednik: — V Vaših listih čitamo, kako napredujejo slovenski rojaki v Chicagi in to posebno v verskem o-ziru. Kolika razlika je med sedanjimi razmerami v Chicagi in med takratnimi, ko sem še jaz bival tamkaj. V tistem času še ni bilo ne duha ne sluha o kakem verskem napredku, dokler ni prišel v Chicago slovenski duhovnik Ivan Plevnik.— Spočetka je imel velike težave in zapreke, ali mož je bil močan in je z božjo pomoqjo vse prenesel. Od takrat se je začela fara lepo razvijati, tako da imajo Slovenci ne samo svojo katoliško cerkev, temveč
l>odo dobili v
kratkem tudi
A
Chicago, 111. — Nismo slabo prerokovali. ko smo pravili, da se na letošnjo pustno nedeljo nihče ne bo boljše zabftval, kakor tisti, ki bo prišel gledat Repošteva. To je bila prva prireditev društva sv. Jurija v tem letu. Občinstvo se je v resnici zabavalo kakor že dolgo ne J Za svojo osebo lahko rečem, da sem se pri tej priliki nasmejal za 14 dni naprej. Mr. Franku Banich, društvenemu predsedniku se je od mega veselja kar topilo srce. pa ni bila kriva samo igra, temveč v prvi vrsti to, ker je videl, da je dvorana nabito polna občinstva.
Repošteva je igral zelo posrdčeno Mr. Jack Muha. Kretnje, glas, kostum in šminka, vse je bilo izredno dobro zadeto. Mr. Muha se zna izvrstno vživeti v. svojo ulogo. Zdi se nam. da odslej ne bo imel več miru pred našimi društvi. Povsod ga bodo hoteli imeti.
Popolnoma zadovoljivo so rešili svoje naloge sledeči: Mr. Anton Banich kot sodnik, — Mr. Leo Mlati ich kot sodnijski pisar, — Mr. John Korenchan, krčmar pri "Volku", — Mr. Joe Baškovec, njegov natakar,— Mr. George Husič, knjigoveški pomočnik, — Mr. Albin Zakrajšek, slikar in Mr. Frank Bicek, urarski pomočnik. Zadnji je pokazal, da ima že precej rutine v igranju.
Največ smeha je povzročil Mr J John Gradishar. ki pa to pot ni bil Gradishar, temveč Šoln, občinski' sluga. Vsaka besedica, ki jo je iz-j ustil, da, vsaka njegova kretnja je izzvala po dvorani nov smeh. Nekateri ljudje imajo že po naravi poseben dar za igranje; med te ljudi spada tudi Mr. Gradishar.
Nadalje povem prav skrivaj, da sem ta večer še prav posebno občudoval spretnost — suflerja. Pri glavni skušnji igralci še niso znali svojih ulog — upam, da mi ne bodo zamerili, ker sem jih izdal — vendar jim je na odru tako gladko šlo, kakor da bi bili Repošteva že pol leta predstavljali. Ko je Mr. Ča-gran, ki je moral biti za režiserja in za šepetalca, po igri prilezel iz svojega skrivališča, je kar curkoma teklo
Ivo.
no- od njega, tako se je potil .



V!
tt tt
t + 1*
1* + +
+ + + + + + + + + +
X X + +
+ 4. + +
4*3» +
+ +
4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*3-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4* 4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4** 4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-
HURA, CHICAŠKI SLOVENCI!
Sedaj je pa VAŠ ČAS tukaj, da se pokažete, koliko imate narodne zavesti in koliko imate ljubezni do svojih otročičev.
Od 6. do 27. februarja L L se
BODE TO POKAZALO.
CHICAŠKI SLOVENCI!
Slovesno pritrkavanje preteklo soboto večer, katero so preskrbeli naši dobri farani, pred vsemi Mr. Anton Kremesec and Mr. John Kosmach, je naznanjalo celi okolici, kjer stoji naša slovenska cerkev v Chicago, da se je začel važni čas za našo naselbino in za celo okolico, čas, ko nameravamo zbrati potrebno svoto, da začnemo zidati prepotreben slovenski Narodni dom in slovensko Šolo. Začeli smo takozvani 4'Drive", ko bomo vse poskusili, da v najkrajšem času zberemo toliko, cla si omogočimo začetek zidanja. Sto tisoč je naš namen, da bomo skupaj spravili. Malo veliko je. Vendar to je veliko samo za kake naselbine. Za naselbine, kakor je Chisaska, kdo more reci, da je to preveč? Vsaka družina naj da samo sto dolarjev, pa bomo imeli sto tisoč. Sto dolarjev pa dati za tako velik namen, kdo more reči, da je preveč? Saj bode župnija itak morala dati. Če hočemo sedaj zbrati, hočemo si s tem samo breme olajšati, da bomo raje dali za začetek nekoliko več, kakor pa da bi si "zamortgagevali" svoje žulje za desetletja in desetletja naprej. da bi potem ne bilo drugega kakor "daj", pa "daj", pa "daj", pa še enkrat 'daj". Mi ne radi slišimo v derkvi večni "daj", naši duhovniki pa še neraji govore o tem večnem "daj".
Šolo moramo dobiti in sicer takoj. Toliko otrok ne moremo pustiti brez šole in naša sramota je. če bi jih pustili. Blizo tristo hodi samo v šolo Sv. Pavla, kjer se nam Nemci smejejo, ko jim morajo naši otroci tako veliko šolnino plačevati. Za vsakega otroka računajo kar $1.25 na mesec,-za dva S2.00 in za tri iz ene družine pa $2.50 na mesec. Ce mi toliko šolnino predpišemo, bomo s tem svojo šolo v nekoliko letih plačali. Dvorana mora tudi biti. Cerkev in cerkvena društva brez dvorane ne morejo biti. Zato bode tudi dvorana. Klubovi prostori morajo biti, ker imamo toliko mladine, ki si išče vsaki večer prostora, kjer se hoče nekoliko pozabavati. Če jih pustimo v slabe prostore, bodo postali slabi. Celo naši možje hočejo razvedrila. Vse to toraj mora biti in vse to bomo gotovo tudi dobili. Zato pa mesto, da bi vse to naredili za tuj denar, naredimo raje za svoj in bomo mi imeli dobiček. Ako se odzovemo sedaj prošnji odbora, ki je prevzel vse to v roke, in plačamo velik del-stroškov, odpadle bodo mesečne kolekte, katere nimamo nič kaj radi, odpadla bode velika šolnina. Ako pa sedaj ne damo, ostala bode pa mesečnina, ki bode še večja kakor je sedaj in ostala bode šolnina, ki bode morala biti tudi še večja, kakor je sedaj pri svetem Pavlu- Zato toraj ne bode kazalo dru kakor da sežemo p<*l "motroc" pb mačka in—damo. Vsi, ki bodo dali : t* dekleta najmanj po $50.00. in družine najmanj po $100.00 se bodo smatr novniki in njih imena se bodo uzidala v steno v šolski veži, da bodi vedeli, kdo jim je omogočil šolo. . Uzidali bomo pa zlasti v vogel j ni tudi vsa imena onih, ki bi hoteli aH ki bodo sedaj nasprotovali in skui dirati našo edinost, ki bodo skušali podreti, kar skušajo dobri Slovenci sedaj sezidati. Tudi ta imena namreč treba izročiti zg morajo tudi Judeži dobiti svoje Judeško plačilo in zahvalo.
Zato. Chicaški Slovenci, prebudite se in se zavedite velikega časa, ki ie samo v vaš mir in v vašo korist in v korist vaše mladine! Ne dajte se r.iko-mur zapeljati in odvračati od tega dela. ker si s tem samo sebi škodite in nikomur drugemu ne. Napredka pri svetem Štefanu v Chicagi nihče več ne oode zavrl, pa naj je to še večja cokla. Naselbina se je že toliko predramila in se toliko zavedla, cla se sedaj ne da več, kakor se je lahko delalo morda še lani. Dogodki zadnjih dveh let so bili velika šola za naselbino in naselbina se zdi da se je veliko naučila v tem času. Hvala Bogu! Zato bode šel tok naselbine kmalu v drugo smer, kakor je šel preje in kdor misli, da bode ta tok ustavil, bode pač pohojen. Naselbina bode šla pa dalje k napred'ku. Več kot pred petdeset rojakov je lani kupilo lastne hiše v bližini cerkve. Tem go7 tovo ni vse jedno, kako stoji cerkev in kako napreduje naselbina. Ti vsi bodo pač gledali na to, da stvar res napreduje, kakor je začela in da bode vspela in pa da se kolikor mogoče malo dolga naredi. V naši bližini na pr. je hrvatska cerkve, kjer imajo skoraj sto tisoč dolga. Kaj je posledica tega? Velikanske obresti. Celih šest tisoč treba vsako leto zbrati samo za obresti. Imajo šolske prostore, toda šole nimajo, ker je ne morejo vzdrževati. Fara-
lie us
in
in
udovmi
3 otroci kamen <ili raz-zavedni ker
ni odpadajo od cerkve in gredo raje v tuje cerkve, ker se bojijo bremena in pa Iver ne vidijo prihodnjosti za svojo cerkev. Preje ali sleje bode morala priti v tuje roke. Ali ni bilo to nespametno? Gotovo! Zato pa Chicaški Slovenci, «mi se učimo na napakah drugih. Dajmo zato raje sedaj več! Mesto da imamo denar na bankah, dajmo ga raje v svoje podjetje, dajmo ga raje sebi. Posodimo sebi, svojemu podjetju! Dajmo pa seveda kolikor največ mogoče darov!
Pa še nekaj je potreba v tem času: Da vsi delamo in vsi agitiramo! Vsak faran mora biti kolektor. Drug drugega navdušujmo, drug drugemu prigovarja j mo^ da bomo kolikor največ mogoče rojakov pridobili da bodo •prispevali. Kolikor več nas bode, ki bomo dali, toliko manj bode prišlo na znega.	.	ODBOR.
ZA ZIDAVO NARODNEGA DOMA IN SLOV. ŠOLE
V CHICAGO, ILL.
4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-
4*4-+ +
+ + + +
^^
4**1* 4*4*
4* +
4*4* 4* 4* 4*4-4*4-4*4-4*4-4^4-4*4-4*
4*4-4*4-4* 4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4^4-4^4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*3K 4*4-
^4-
4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-






S
m



« -V •
T ■	' " '• i......
■ - "p* ■ ^v
BELA VRANA.
Slika iz življenjp kitajskih uradnikov.—Spisal Rev. Veselko o Kovač.
(Nadaljevanjem
Minilo je leto po tem žalostnem dogodku, ko dobim nekega zimskega dne z doma pismo, da je oče nevarno zbolel. Takoj sem prosil za dopust, a preden sem se utegnil odpraviti domov, prejel sem žalostno poročilo, da je oče že izdihnil . . . Brat je bil doma že par tednov pred menoj. Dasi moj sosed, mi ni dal o svojem odhodu niti najmanjše vesti. Je pač vedel zakaj. Moj pravočasni prihod bi mu bil preprečil črne naklepe . . .
"Dobrodošel, vzorni mož; dobrodošel, vzorni sin!" me je zaničlji-vo pozdravil, ko sem prestopil prag domače hiše. "Le hitro vstopi in poglej žrtev svoje trme! Sramotni dogodek v tvoji hiši je spravil očeta v prezgodnji grob. Od same
Res. Toda ti slučaji so skrajno) pri očetu, mi je pokazal debel sno-redki in le nujna državna potreba pič listin, češ, da so sama posojilna
jih dopusti. — bila sedaj za
Z bratom sva torej tri leta brez službe. Jaz sem trdno sklenil, dati za vselej slovo državni službi, katere ni mogoče opravljati br^z odiranja ljudstva. Pri obstoječih žalostnih razmerah je bilo mogoče priti do službe le s težko denarnico v roki. A ko pa službo kupiš, si seveda tudi prisiljen skrbeti, da dobiš vsaj do-tično vsoto zopet nazaj. To pa brez odiranje ljudstva ni mogoče. Do sedaj je oče kupoval službe zame, ker mu je bilo za čast in slavo. Višek sreče vsakega kitajskega očeta ob-
pisma .
''Posojilna pisma? O teh mi ni nič znano. Kje so?" se začudi brat.
"V ti-le omarici".
Tukaj omarica? Glej, kdo bi to mislil! Imaš ti ključ do nje?"
"Jaz? Kako bi ga naj imel jaz? Ti ga moraš imeti. Tebi ga je oče brez dvoma izročil pred smrtjo!"
"Meni? Jaz o ključu nič ne vem. A to je vse eno. Saj se tudi brez ključa odpirajo vrata".
Rekši sune brat s pestjo na označeno mesto. A ko udarec ni imel nobenega učinka, je rekel ravnodu-
je starec, "s tolažilno zavestjo, daj Fino blago. — Žena: "No, kako vlada med njegovima sinovoma po-;se Ti dopadejo smodke, ki sem Ti polna sloga in najčistejša bratska i jih darovala za rojstni dan?" ljubezen. Saj je to meni nekoč po- | Mož. ;<Hnif _ za avtomobilonj udarjal s posebno zadovoljnostjo. — !bi jih že jahko kadil t»
stoji vtem, da vidi svoje sinove v vi-j sno:	treba kladiva". Ker
šokih državnih službah. Sedaj oče- so bil* vratca obita le s kositrom,
ta ni bilo več; razmere so se zame predrugačile. Ker mi zanaprej ni bilo več mogoče opravljati službe po
so se pod udarci kladiva kmalu vdala.—
"Kje so torej pisma?" vprašal me
žalosti je umrl . . . Ali se spominjaš da bo treba misliti na deHtey QČeto_
dosedanjih načelih, sklenil sem se ! Je brat resno, zroč napol vame. na-posvetiti zasebnemu življenju. Kakor hitro dobim očetovo dedščino, sem si mislil, pa kupim večje posestvo in postanem kmet.
Črez par mesecev spomnim brata,
mojih besed, pred dvemi leti govorjenih? Da si se ravnal po njih, živela bi ti še žena in oče bi ne bil še umrl . .
To očitanje je bilo hudo, a ugovarjati mu nisem mogel, kajti nekaj resnice je bilo v njem. Ne vem sicer, je -Ji ^očeta res tuga vsled žalostnega dogodka v moji hiši spravila v grob, a žena bi ne bila skočila v vodnjak, če bi se bil ravnal po bratovem nasvetu.
Znan ti je kitajski običaj, po katerem mora cesarski uradnik takoj tisti dan. ko mu umrje oče ali mati, ostaviti svojo službo in šele po pretek u treh let žalovanja sme zopet prevzeti novo".
"Slišal sem, da cesar temu ali onemu včasih vendar izpregleda ta stro-* gi obred", opomnim jaz.
ve dedščine. To je povzročilo med nama silno napet dogovor.
"Kake dedščine?" se je začudil on.
"Ali ni oče zapustil lepega imetja ?" mu odvrnem jaz.
"To bi se bilo pač zgodilo, da ni potrošil zate takih vsot!"
"Tudi zate ni imel skopih rok".
"Malenkost, ki jo je izdal zame, ni vredno jemati v misel. — Ali pa
pol v prazno omarico.
Jaz sem ostrmel. Imel sem odgovor na jeziku, a odvažno bratovo ravnanje me je tako presenetilo, da sem za prvi hip umolknil.
Česar sem brata hotel obdolžiti jaz, tega me je na mah obdolžif on: "Ker pisem tukaj ni, jih moraš pač imeti ti!"
Tem besedam je sledil buren prizor, katerega se ne spominjam rad in ga torej tudi ne maram opisovati. Kmalu je prišlo do tožbe. Ker sem bil z uradnikom, ki'je tožbo vodil, dober prijatelj že od mladih let, sem imel veliko nade, da pridem do svo-
veš. koliko je očeta stalo, da je po- Je pravice. Da si njegovo naklo-
tlačil tvoj hišni škandal?*' "To me malo zanima *. "A mene tem bolj. — Da nisi prišel ti v ječo, midva z očetom pa v silno sramoto, plačati je moral rod bini petindvajset tisoč unč srebra", j "Tudi v slučaju, da je resnica, kar praviš, je moralo ostati vsaj še štirikrat toliko. Tega mi vendar ne boš tajil. Ko sem bil predzadnjič
SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjamo, da »kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika:
MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St.,
JOLIET, ILL.
JOSEPH MUHIč, 506 Summit St., JOLIET, ILL.
njenost še bolj zagotovim, dal sem mu še tisto, kar sem imel v gotovini. Izneveril sem se s tem dejanjem sicer svojim načelom, a tirala me je do tega skrajna sila. A vkljub priči srebra". \ jateljstvu sodnika in vkljub lepemu darilu sem izgubil pravdo. Bratov dar je bil namreč veliko večji nego moj . . ."
"Toda kje si imel dokaze, da se je brat res na skrivaj polastil listin*', prekinem starca.
"Za moje osebno prepričanje mi je zadostovala beseda očetova, ki mi je dejal, da je z bratom o onih papirjih že obširneje govoril — brat pa se je sedaj delal o vsi stvari tako nevednega. Zakaj ta nečuvena hlim-ba?!"
Ta razlog se mi je zdel vsekako tehten.
"Oče je legel v grob", nadaljeval
Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St.	CHICAGO, ILL.
ma Hita— MK X«EK sam niwiwm iimi
Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 18 S. D. Z. v Clevelandu, O.
ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.!
Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na
rojaka	/
MIHAEL PROGAR
1621 N. 9th STREET	SHEBOYGAN, Wis.
Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev
je jamčena.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150, $300, $500, $i 000, $1500 in za $2000, Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61 st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar.
Zastavonoša: John Jerman.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani
} V»!StW>*
Brat je bil namreč od nekdaj pravi mojster v hlimbi. V očetovi navzočnosti mi ni rekel nikdar žal besede ; celo dobrikal se mi je bolj, kakor mi je bilo ljubo. Jaz pa očetu nisem maral greniti življenja s pojasnilom resničnega položaja. In tako je prišlo, da je oče zaupal vso zapuščino bratu, misleč, da jo bo z menoj bratsko delil.
Navsezadnje se je zgodilo še nekaj, kar mi je povzročilo nepopisen gnus nad življenjem. — Ne še Šfc-dovoljen, da se je po zvijači polastil vsega očetovega premoženja, je brat še vložil tožbo proti meni, da sem se jaz polastil očetovih posojilnih pisem. Njegov namen je bil prozoren. Hotel me je s to tožbo popolnoma uničiti, storiti za vedno neškodljivega. To mi je sporočil sodnik, moj prijatelj, češ, da on tej tožbe ni hotel sprejeti; zato pa jo je brat vložil pri podkralju. Ker sem bil brez vseh sredstev, brat pa je podkralja podkupil z veliko vsoto, je bilo gotovo, da pridem v ječo. Zato na izid pravde niti čakal nisem, ampak skrivaj sem ostavil svoj rojstni kraj ter preoblečen v prosja-ka po večdnevnem potovanju dospel v to gorsko zakotje. Ker so čuvaja malikovalnice ravno par dni poprej zagrebli, ponudil sem se jaz za to beraško službo. Dospel sem v mesto kot mutec ter se z ljudmi sporazumel s pomočjo pisave. 'Gluh in nem' sem imel seveda mir predi ljudsko radovednostjo. In tako živim tu že devetindvajseto leto. Preživljam se za silo s slikanjem stenskih podob i,n pismenk.
Tako sem popolnoma ločen od sveta — le čaj in pipa sta moja vsak-j danja zvesta tovariša . . ."
Starcu je pipa že zdavno ugasnila ; a pripovedovanje svoje žalostne zgodbe ga je tako razvnelo, da je to šele sedaj opazil. Iztrkal je torej svojo pipico in nalil v prazne skodelice gorkega čaja. Izplakniv-ši posušeno grlo je pristavil: "Premišljujoč gnile razmere, med urad-ništvom in samega sebe sem prišel do prepričanja, da pravzaprav ne spadam drugam kakor v to gorsko zatkotje . . ."
(Dalje prihodnjič.)
VINKO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC
vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Kašelj, prehlad, hripavost,
so v tem času splošne bolezni v letu. Skuiajte se jih iznebiti. Hitro ozdravljenje lahko prepreči resne posledice.
Several Cough Balsam
(preje Severov pljučni balzam) je bil vporabljan skozi štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hripavosti, ranjenega grla, prehlada, pokašljevanja in kašlja, ki prihaja iz sapnika. Prijeten zavžitek. Odrastli, otroci in celo do jenčki ga, lahko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cena 25c in 50c.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti-Mi tudi Vašo staro obleko prenare-dimo po novi'modi.
FRANK'S DRY CLEANINC CO. Telefon: Central in Rosedale 5604
Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke.
COLLIN WOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD.
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem-vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne
Ave.
Chicago, 111.
Tel.: Canal 4108
vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, 111.
Phone: Canal 4340.
Pozor!
Pozor
—Ako želite dobrih in trpežnih 0-blek, površnih sukenj, klobukov, s-rajc, spodnjih oblačil itd., potem pridite k nam, kjer boste najboljše postrežem v vsakem oziru.
f
Naše geslo je:
"Enake, poštene in
zir.erne cene vsem.
JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street.

Pozor!
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droee, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
A. M.KAPSA
(General Hardwe store)
2000 - 2004 Blu Island Ave " Cor. 20th St. CHICAGO, ILL.
■	11 in 1 i
FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250.
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC mesar
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico.
Vsaki dan sveže meso, kakor
'tudi
— prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpo-
1912 W.
St^ Chicago* IIL
______
_
EDINOST
Oglasilo
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Lzjaha dvakrat na teden.
N ASLOV:
Slovenian Franciscan Press.
1849 W. 22nd St.	a Telephone Canal 98.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Puhli shed Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1840 W. 22nd St., CHICAGO, ILL '
Simon Gregorčič:
Y PEPELWIGKI NOGI.
Entered as second-class matter Oct. ft, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Pepel
raca.
Rev. K. Z.
""Življenje ni praznik!" je zakli--cal slovenskemu narodu naš primorski slavček Simon Gregorčič.
In to je res! Ni naše življenje •praznik, ni čas zabav, temveč čas resnega dela, truda in trpljenja.
"Boj je naše življenje", pravi sveti pisatelj! Boj, neprestan boj! Boj za obstanek, boj za življenje, pa tudi boj v človeški duši sami 3>oj med dobrim in slabim.
Da Je človeška narava nagnjena k slabemu, čutimo vsi. V nas je močan živalski človek s svojimi nizkimi nagoni in strastni, ki so močne, jako močne, ki hočejo gospodovati v našem življenju, v našem mišljenju in našem stremljenju, da, ki žele, da bi celo naše življenje bilo posvečeno samo njim.
Toda pojdi za temi svojimi živ-ljenskimi strastmi. Pojdi, daj svojemu telesu onega blata, po kate rem ga tako žeja! Daj mu ga! Izroči se mesenosti, izroči se pijači izroči se lakomnosti, izroči se časti-lakomnosti i. t. d. Kaj bo posledica?
Boš našel v njih to, kar imenuješ srečo življenja?
Vzemimo slučaj, da bi si ti privoščil od svojih mladih nog vse €esar bi ti srce poželelo. Recimo, da bi vžil vse naslade mesenosti, vse prijetnosti čutnega uživanja, da bi imel ves denar sveta, da bi bil lastnik vse zemlje ... da bi bil cel človeški rod tebi pod nogami kot tvoj suženj, da, povej misliš li, da bi bil to vrhunec tvoje sreče? ,
Ej, kako dobro veš, da ne! Nasprotno! Potem bi še le videl, kako
nejše vrste in starosti. Vprašaj vsakega: "Zakaj si tukaj, prijatelj?"— Kakšen bo odgovor? Odgovor veš!
Pepelnična sreda!
Po cerkvah se zbirajo verniki o-krog svojih oltarjev. Duhovniki, služabniki Najvišjega, pristopajo z resnim obrazom pred oltar, blagoslavljajo pepel in množice se približajo z resnimi obrazi oltarju. "Memento homo" . . . ' 'Spomni se, o človek, da si prah in da se boš zopet v prah spremenil!"
Da, spomni se! kajti tako rad popolnoma pozabljaš na to! Spomni se, da si samo prah, da si prašek, kateri se je dvignil za trenutek v ozračje, se prikazal, ki pa bo izginil za vedno prav kmalu . . . Duh pa bo ostal . . .!
Ni praznik, bratje naše življenje!
O prav, prav imaš, veliki mož. Ne! Ne!
Dan resnega dela je, kajti kratek je, naloga njegova je pa velika!
Zato, človek, ali te ne kliče pepel-nica na delo! Delaj dobro! Sku-išaj to svoie kratko življenje narediti kolikor mogoče uspešno v svojo lastno korist in korist onih, s kate- j rimi živiš in celi družini človeškega ' o d ti!	!
Ali ni pepelnica resen klic. ki ti kliče, da kričanju zapeljivih strasti in lažnjevega sveta nikar ne verjemi! Nikar se ne daj zapeljati! Saj ni "res! Boj strastem! Boj vsemu uživanju! Premaguj se! Kolikor bolj ukrotiš v sebi živalskega človeka toliko srečneje, toliki lepše, toliko idealnejše bo tvoje življenje.
si majhen, da moreš lastovati samo } Da, ali ne bo tvoje življenje toliko ta mali svetek, da imaš samo to ma- jbolj v resnici pravo življenje kolikor
lo telesce, in še to tako slabo, in da je tvoje življenje tako kratko.
Še več! Kaj bi bila posledica uživanja, na pr. pijače? na pr. mesenosti? .. . Telo bi ti zbolelo! "Plačilo za greh je smrt", je rekel veliki .apostol narodov. Mi bi tukaj rekli, konec uživanja je moralna propalost, duševna podivjanost, brezčutnost srca in — pogin.
Pojdi v bolnišnice . . .! Pojdi tam od postelje do postelje! Koliko strašnih bolezni! Od kod velik del teh bolezni? Naravnostna posledica "uživanja", mi bi rekli greha.
"Obišči norišnice, sirotišnice . . .! Našel boš milijone žrtev — tega uživanja.
Podi v številne ječe. Vsaka še manjša občina mora imeti vsaj eno. Pojdi tam od celice do celice! Za mrežami najdeš tam zaklenjene morda zveri ? krvoločne zveri, ki bi bile nevarne človeškemu življenju? Ne! Ljudi najdeš tam! Ljudi najrazlič-
yf !j bo premagan živalski človek? Ne boš toliko bolj prosvetljen, toliko bolj omikan, kolikor višji bodo tvoji cilji nad tem uživanjem, nad tem, kar je v zvezi s to zemljo?
Celi človeški rod je bil surov, neolikan, krut, brez ljubezni, dpkler mu ' ni zaklical Križani s svojega križa. Pojdi za menoj človek! Prema&aj se! Pribij na križ svoje strasti! O-svobodi se jarma poželjenja. Osvobodi . se strašne sužnosti nerednega uživanja! . . . ?
Da, zgodovina nam to jasno priča !
Zato, o lepi dan, pepelnični dan. Kako visoke so tvoje misli! Kako visoka in vzvišena je tvoje misija! O, kliči, kliči mojemu narodu ti dve veliki misli: «
Življenje ni praznik! . . . pepelnična sreda je ...!
Spomni, se o človek, da si samo prah in pepel, in da se boš zopet v prah spremenil!
----o
BOLJŠEVIKI IN PISATELJI.
Komisariat za delo v Moskvi je izdal odlok, da morajo ruski pisatelji, združeni v zvezi, izvrševati dela, ki se tičejo kuriva. Sekati morajo Preveša in jih cepiti v polena. Nikar pa jim hi dovoljeno, da bi omenjeno tel. delo zamenjavali s kulturnim delom. — In tako okušajo ruski pisatelji vse sladkosti naših in-teligentov v avstrijskih armadah, lcjer morali izvrševati 'težka dela v vojašnicah, pometati dvorišča, lu-
piti krompir, čediti tla, dočim so ljudje, ki so znali, komaj svoje ime zapisati, sedeli lepo po pisarnicah in
jim narekovali najnižje opravke. _
Tako poročajo razni češki listi. Koliko je na tem resnice — kdd^to ve!
---o--
SOCIALIZIRANJE KNJIG V RUSIJI. *
Iz Moskve se poroča, da je vlada prepovedala zasebnikom imeti knjige, katere bodo postale lastnina .Izrael,' proti čemur so se nejudovski splošnosti.	—:__i:
Polnočni zvon z visokih lin
Krepko zaklenkal je! Potihnil glas je vijolin, Strunar odbrenkal jel
Plesišča in gledišča se
Povsod zapirajo, V odprta pa s>verišča se Zemljani zbirajo.
Glej, bo/, i i hran tam sred poljan
Dviguje se v nebo, Oj božji brani tako prostran-In pa ki asa a tako!
Kot reke v morje vanj nocoj
Krdela silna vro. Svetišče polno jc la^o« — In duri se zapio.
Tu v bagru ino v svili yse
Nocoj košati ^c. Diši ti po kad li vse In sveti v zlati se.
Več biserjev ko v d.iu morja
Pred tabo se iskri, In več, ko zvezd je vrh neba, Tu jasnih je oči.
Tu gibki udje, vzorna rast,
Tu let in lica cvet, Tu zemlje slast, bogastvo, čast . . O ti presrečni svet! —
A čuj! . . . Nek duh zakliče mi:
"Kar zreš jih pred seboj, Zapiši mej mrliče mi S pepelom tem nocoj!"
In. stopil sem pred žrtvenik,
Kot bi duhovnik bil, Pepel iz oljčnih je mladik Nanj del cerkovnik bil.
Pepela zdaj na teme sem
Naprvo sebi vsul, Vtopil se v misli neme sem, Le Bog je sam jih cul.
Pozval na to krdela sem
In prišla so hrumeč, Zaznamoval jim čela sem Preteč in pa svareč:
"Oj. grešniki maziljeni, a
Proč krono in škrlat. Saj boste vsi prisiljeni, Vkloniti smrti vrat.
Sedaj vi narodom ste strah,
Strah tudi vas bo zmel, To žezlo prah. prestol bo prah. Vi boste prah. prpel!	,
Vi. ki zakladate zbirate
Iz bližnjikov krvi, Ki reveže zatirate — Prah b' ste tudi, vi!
Ti roj, ki noč in dan prežiš.
Da brata v past bi v jel. Ti smrti v zanjke se vloviš. Prah bodeš in pepel!
In ti. ki umom, cvetom let Zdaj bahaš se vesel. Glej. predno ti odpade cvet. Prah bodeš in pepel!"
Prišel ninop. še mnog je
Mar bo se kak otel? Ne! Vsem podpisat sem pokop: "Prah boste in pepel!"
Na zadnje roj še priskaklja.
Neskrbnih. jasnih lic. Cist. kakor angelji neba. In lepši od cvetlic.
trop
sem.
Zanlakal nad tem krasom Ceš: tudi ta bo strt!
Se te . tresočim glasom sem Zaznamoval za smrt . . .
Končano! — Ne! — Cuj, duri tam Ječe za skri pijejo.
In nove trume v božji hram Skoz nje se vsipljejo.
Na teh ni srebra ne zlata, In blesk jim je neznan,
Na licih tožnih se pozna Le sled solza in ran.
To pac je siromakov rod, Molče je zuoaj stal.
In mirno čakal, da gospod Prostora bi mu dal.
Sedaj, ko prost mu je pristop, Korak približa svoj,
Jaz pa spoznam trpinov trop. Oh, bil je — narod moj!
Odložil sem tedaj pepel, V klečeče vprl oko,
Za blagoslov sem roke vspel Ter kliknil sem krepko:
Le vstani, borni narod moj, Do danes v prah teptan,
Pepel ni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!
POLITIČNO STANJE JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje 1. stkani.)
parlamenta olje v ta ogenj, izziva posebno še v Vojvodini, katoliško ljudstvo ter začenja voditi kulturni boj. V Vojvodini dejansko mečejo duhovnike iz šol proti vsakemu pravu in proti volji naroda.
S tem tako "zaslužnim" delom gg. ministrov za dobrobit Jugoslavije pa tekmujejo komunisti in demokrati, kdo bo pjreje in bolj temeljito razrušil fundamente države SHS, ali zastopniki absolutističnega velesrb-stva ali sluge moskovskega sovijeta. Za sedaj čutijo posledice tega raz-rušifeljnega dela na sebi najbolj delavci, ki morajo drago plačati svoj pristop k komunističnim organizacijam, ki jih je vlada razpustila v resničnem ali navideznem strahu pred revolucijo. Toda če vlada misli, da bo mogla z golo silo zatreti duha
RIBNIŠKIM ROJAKOM IN ROJAKINJAMI
Kruto je posegla svetovna vojna v naše Slov. kat. izobraževalno društvo. Vojaki bivše Avstro-Ogarske so v nekdaj lepi dvorani prali in sušili svoje umazano perilo, žagali in razbijali drva, pol odra so sežgali. V strašni naglici se je rešilo, kolikor se je sploh dalo. Pomagajte, da bo zopet dom izobrazbe in poštenja!
"OREL"! Fantje, mladi in krepki, zopet prihajajo k telovadbi, a nimajo prepotrebne telovadne obleke; kupiti je ne morejo. Nimajo kroja (uniforme), ker so bili prisiljeni, prikrojiti si jo za vsakdanjo rabo. Pa "Orel" se hoče razvijati in deluje nevtrudno. Nastopil je v Mariboru, Višnji gori, pri sv. Gregorju. En dolar — daj mu v dar!
Rojak, rojakinja! Nasprotniki vere in poštenja love mladino s svojimi bankami, z ogromnim denarjem verižnikov, z denarjem, izžetim iz in solz zatiranih. Otmite
nezadovoljnosti, se silno moti. Delavstvo in vse ljudstvo mora videti, j žuljev da se vlada trudi dvigniti žalostne J mladino društvu — veri in poštenju! En dolar — daj vsak v dar!
in nezdrave razmere, da vlada dela za ljudstvo in ne za velekapital. Kako pa sedanje ministerstvo za ljudstvo dela, gledamo dan za dnevom z lastnimi očmi. Gospodje ministri ne morejo in nočejo počakati, da bi konstituanta rešila svojo nalogo in začrtala pot, ki naj se po
Prispevke sprejema podpisani.
Vinko Lavrič, kaplan, Ribnica, Dol., Slovenija,
Jugoslavija. Darove prosimo na uglednega ribniškega rojaka:
Mr. Alojzij Prijatelj,
njej upravna mlada država, ampak *055° Avenue L, So. Chicago, 111.
kar sami in na svojo roko uveljav- { Ako bi bilo pa enemu ali druge-ljajo svoje centralistične težnje, ho- mu bolj prilično lahko pošlje ali od-teč na ta način izbrisati iz zemlje-tucJi našemu upravništu. ki jih bo
vidov H rvatsko in Slovenijo.
Nujna posledica okoliščin, ki v njih sedaj živimo je padanje državne avtoritete, nad čimur se pritožujejo, in sicer v prvi vrsti, demokratski listi. "SI. Narod" piše: "Prvi pogoj miru in reda v vsaki državi je, da se na vse strani in v vsakem slučaju varuje avtoriteta državnih oblasti. I)a so pri nas zavladale me-
izročilo imenovanemu.
MALO PREDPUSTNE ŠPE-HOVKE.
Pe-Terček misli, d d če njegov šef živi v divjem zakonu, morajo živeti vsi.
* * *
Ali ste že. slišali, kakšen business je Felče naredil. /Za enega Boga jih
istoma naravnost kaotične razmere, je dobil celo vrsto. Kdor zna pa ;je krivo pred vsem dejatvo, da naše zna! Zdaj se pa mi "farji" le pripra-
državne oblasti ■je avtoritete
ne
znajo varovati vimo ker Felče se je pri Vseh bogo-Zato dela Vsak- vih pridušil, da se nas ne boji in se
do. kakor ,se mu zljubi, ako je to pc nas ni treba nikomur bati, kdor ima volji ali ni po volji državnim oblast- take zaveznike. Če se ni morda zmo-niam . . . zdi se, da nima državna' til» da je hudiče mislil. Samo eden
obl ast v nobenem določenih ciljev
vprašanju jasno
m
teh bi bil res zanj premalo bi znal
krepko začrta- še "bruh" dobiti, ko ga bo vlekel, nih smernic, zato cinca in koleba	* * *
sem ter tja ter s svojim kolebanjeml	kfJ Pa> ko bi njujorški Na-
le pospešuje splošni nered. Pogre- Cf ln. ^ikaški Fric svoje šefe pomo-
šamo na vseh koncih in krajih krep- ™la in oroPala' ali bi jih tudi franco u: „„ čiškanom naprtil? Kot s
ke roke, ki ve, kaj odreja in ki se
tudi zaveda, zakaj to zaukazuje"._
Tem besedam "SI. Naroda" imamo samo to le pripomniti:: Ako se nered 111 kaos v državi vedno veča, naj
aprtil? Kot svobodomi-slec, ki ne pozna-logike, najbrž ne. drugače pa s prav isto pravico kot
kalabreza Ciavolinija.
* * *
odstopijo sedanji "državniki" Ipod*	je Prešern neko noč ~ " i«
Pribičeviča in Žrjava in'
vodstvom
ravno pustno nedeljo kronika
dajo prostor drugim", ki bodo zmož-! "f	~	koWatil
ni zavoženo gospodarstvo in politi-! ^ hiie	^ ~ *****
ko spravit: v pravi tir. Toliko o počitniškem "delu" nove vlade.
(Konec prihodnjič.)
___ /■
CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
so začeli izvrševati v Parizu. Cepljenje zavaruje psa proti steklini za tri leta. To dobo upajo še podaljšati.
bije — Trudne pozne ure že. Pa ta je bila all right. Ko se je pa letošnjo pustno nedeljo en pomagač j od nerodnega glasu samo alkoholno, i ne pa pesniško nadahnjen vračal domov, je pa pel: Luna sije — Žarke lije — V mojo pijano glavo že. * * *
Kdor hoče vedeti, kako je sračje gnezdo, nai bere Kondeljnove svo-
hnr^np tn teli'
OLJSKA GORA V JERUZALEMU KOT MODERNO POKOPALIŠČE.	%
Angleška vojaška oblast namerava Oljsko govo v Jeruzalemu izpre-meniti v moderno pokopališče z nasadi, na katerem bodo pokopali o-stanke ententnih vojakov, ki so padli v Palestini. Palestina se uradno imenuje s hebrejskim imenom Erez
(prebivalci zastonj pritožili.
* * * * * * * * * * * * + + + + +
4»
Mi pošiljamo 'denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J.F.ŠTEPINA.	A. J. KRASA,
predsednik t . -	Jtajn-k
* * * * * * + + * *
tr +
* * * * * *

Novice iz Jugoslavije.
Rudarski štrajk v Trbovljah se je' končal. Delo se je pričelo 10. jan. Rudarji so dobili 25 odstotkov po-viška na plačo in cenejšo hrano.
Nove železnice na Slovenskem.—
Ministrstvo za promet je odločilo^ <da se v Sloveniji ^gTadi nekaj novih železniških prog, ker so nekatere proge radi novih mej izgubile na vrednosti. Najprej se bosta gradili progi Kočevje — Brod in Rogatec — Krapina. S to drugo progo bo Slovenija dobila zvezo s Prekmur-jem.	•	$
Anton Kristan — zopet poslanec.
Anton Kristan pri volitvah ni bil več izvoljen; pač* pa je bil Etbin Kristan izvoljen na Štajerskem in na Kranjskem. Vsled tega je Jiedaj Etbin prepustil svoj kranjski mandat Antonu. Sedaj bosta socialdemokrate zastopala v konstituanti -gospoda Anton in Etbin Kristan. — Narodni socialist Deržič je svoj ljubljanski mandat prepustil Brandner-
ju-
dohodom zagrebškega vlaka je kriminalni organ na glavnem kolodvoru opazoval nekega 21 letnega moža, ki je imel pri sebi dva velika ovoja. Ko ga je kriminalni organ ustavil in jel izpraševati, kam se odpelje, je bil zelo prijazen in rekel: "Ali me ne poznate? Jaz sem iz Šiške; v ovojih imam perilo, ki ga ponesem v Lukavko svojemu prijatelju Cehu". Kriminalni organ je seveda moža zelo vljudno pozval, da gre ž njim na stražnico. Ko so ovoja pregledali, je bilo na obeh straneh presenečenje. V ovojih je bilo zelo fino perilo, 30 rjuh, 22 brisalk in 27
Ljubljani k posestniku Ivanu fCon-čanu v Dravi je št. 62, 1869. let* v Polhovem Gradcu rojeni, večkrat predkaznovani urair Franc Gor j up. Ker se je zelo potuhnjeno obnašal, so pričeli orožniki sumiti, da-nekaj
tako dober, kakor je bil z Gorjupom)
in je spal z njim skupno v podstreš-' ni sobi. Oba, Gorjup in Končan, sta v preiskovalnih zaporih ljubljanskega deželnega sodišča. Gorjupa bo sodilo porotno sodišče. Kazen
m prav. Orožniški narednik g. Jo- za ponarejanje bankovcev je težka
sip Bončina, komandant orožniške postaje v Št. Vidu nad Ljubljano, se je podal s poizkusnim orožnikom Josipom Grandovcem v Dravi je. Ko sta prišla orožnika pred Končanovo hišo, je stal tam Gorjup. Gospod Bončina je vprašal Gorjupa, kje je hišni gospodar, Gorjup pa ni odgovoril in je smuknil kar v podstrešno sobo. Gospod Bončina je skočil hitro za Gorjupom v sobo in je videl, kako je ta na neki plošči nekaj brisal in nameraval ploščo pokriti. Na plošči je bil prilepljen petdinarski bankovec; bankovec pa je bil pokrit 3 steklom, na katerem se je poznalo,
ječa od 10 d<* 20 let, oziroma .težka ječa za vse žive dni. Izključeno ni, da bo Gorjupa sodila že porota meseca februarja. Če je Gorjup morebiti že na Glincah ponarejal bankovce, bo ugotovila sodni j ska preiskava.
prevlek zaznamovanih V. K. v skup-i da je posnemal Gorjup bankovec z ni vrednosti 10.480 kron. Ustavlje- 1 barvami, da bi ga potem pomnožil.
Huda klofuta. — Pred kratkim je udaril gostilničar Ž. na Rimski cesti Ivana Botolina po glavi in mu je zadal nad desnim očesom 4 cm veliko krvavečo rano. Botolin je prišel ves krvav na glavno policijsko stražnico, kjer so mu usmiljeni Sa-maritani izprali rano in hudega gospoda Ž. naznanili sodišču.
Železniški tat zasačen. — Kriminalni .policiji se je dne 6. jan. posrečilo prijeti v Ljubljani zelo nevarnega železniškoga tatu. Pred
nec je sprričo teh dokazov priznal, da je prejšnji dan zvečer vlomil v železniški voz, v katerem je bilo brzovozno blago in perilo pokradel; povedal je. da je Kociper Ivan iz ptujske okolice in priznal, da je specialist v železniških tatvinah. Pred preobratom je bil vojak na beljaš-kem kolodvoru in toliko živil pokradel* da si je prihranil 30.000 K. Policija je ugotovila, da je Kociper znan tat in je bil v vojaških zapo-frih v šentpeterski vojašnici, odkoder je pobegnil meseca junija 1920J Iz ročili so ga vojaški oblasti, perilc pa dali gospej Krisperjevi kot last niči.	.r
\ Odkrita izdelovalnica ponarejenih bankovcev. — Orožniški postaji \ Št. Vidu nad Ljubljano se je posrečilo. da je odkrila tajno izdelovalni-co za ponarejanje bankovcev v Dravi j ah pri Ljubljani. Na Novega leta dan se je preselil z Gline pri
+ + + + + + *
Vaša zadnja ura!
T
rodnike, prijatelje in svojce k sebi v Ameriko. V kratkem * bo stopil v veljavo novi zakon, kateri b© zagradil dostop tujcev v Ameriko.
Na drugi plošči je bil prilepljen 20 dinarski bankovec. Orožnika sta precej izvedla hišno preiskavo, toda dobil se ni oben falzifikat, iz česar se sklepa, da je bil Gorjup najbrže šele začetnik. Orožnika sta izsledila pri preiskavi veliko steklenic, napolnjenih s tekočinami, fotografične plošče in razne barve. Orožniki so nato aretirali Gorjupa in njegovega gospodarja Končana, ki je osumljen, da je vzel Gorjupa zato na stanovanje in na hrano, in sicer brezplačno, da bi mu ponarejal denar. Končan dozdaj še ni bil z nobenim človekom
Samomor. — V Ljubljani se je o-besil Mihael Kogoj, mizarski pomočnik pri tvrdki I. Bonač, Čopova ulica. Bil je sam v delavnici in pi nihče vedel zanj. Ko pride nekdo v delavnico, pa vidi, da je Kogoj obešen in že mrtev. Zapušča ženo in enega otroka. Stanoval je na Ižanski cesti. Služboval je pri tvrdki o-krog 2 leti.
"'i— \m% \mm HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi, kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, O.
IH&TOiililllllllK
TRIKRATNE ČESTITKE NAŠIM ODJEMALCEM.
Dne 1. februarja so imeli vsluž-• ... *
benci Joseph Triner Company, ki so bili povabljeni k mizam svojih direktorjev, svoj letni hišni banket, ki je vsikdar najresničnejši izraz harmonije, ki vlada med gospodarji in vslužbenci podjetja, kjer se slovito Trinerjevo grenko vino izdeluje že več kakor 30 let. Prvi glavni govor ^e je končal s sledečo napitnico, ki so jo vsi navzoči sprejeli z burnim ploskanjem: "Trikratne česti-ke našim odjemalcem !" Zares je bilo na mestu čestitati jim, kajti na tisoče in tisoče teh odjemalcev je tako naklonjenih Trinerjevim zdravilom, da jih priporočajo ob vsaki priliki in imajo samo najbolj navdušene besede zanje. Mrs. John Rit-tleman nam je pisala iz Lettsdale, Pa., dne 6. januarja: ''Trinerjevo grenko vino mora biti vedno v naši hiši Jaz sploh ne bi mogla biti brez njega. Rabila sem tudi Triners Cough Sedative in Triners Liniment zadnjih osem let in sem trdno prepričana, da so to najboljše iznajdbe med vsemi iznajdbami, ali z drugimi besedami, najboljše, kar se more kupiti za denar". To dobite pri vseh družistih in zdravnikih. — Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, Illinois.	*
ROJAKAM
širpm Amerike naznanjava, da sedaj prihajajo zadnji dnevi za vse one ki žele dobiti svoje so-
ZATO KDOR
ima svoje ljudi v Stari domovini in bi jih rad dobil k sebi v Ameriko, naj se nemudoma obrne na naju doli podpisana, da Vam preskrbimo potrebne listine, s katerim? bodo Vaši sorodniki mogli v Ameriko.

POMNITE Pa	Vam bomo midva naredila take Vlisti
ne najceneje izmed vseh.
Zato obrnite se na nas in prihranite si svoj denar! Pisma naslavljajte vedno na:
JERIČ & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.)
1849 W. 22nd ST.,
-S-

fcfig* "
LflJ
r
Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluje-J mo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
eme
F'OTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.
SE

miiiiiiiiim
mm
Prva in edina Slovenska Banka
V AMERIKI



CHICAGO, ILL.
A orth
Kaj boste poslali svojcem v stari kraj
ZA PIRUHE?
Najbolj jih boste l'azveselili z denarjem. Pošljite jim notom
SLOVENSKE BANKE
The
American & Savings
Company
St. Ciair Ave, and E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO.
Mi vam nudimo:
1.	Sigurnost: Naše premoženje danes znaša nad en milijon
dolarjev. Z vsem tem premoženjem vam jamčimo za vsako pošiljatev.
2.	Točnost: Naše čekovne pošiljatve so izplačane v Ljubljani v 13 do 15 dnevih, poštne pošiljatve v 18 do 23 dnevih. Taka točnost nam je omogočena radi izvrstnih zvez, ki jih imamo v Ljubljani.
3.	Dobra postrežba. Pri nas lahko pošljete denar vsak čas o bančnih uradnih urah, naš urad v ozadju banke na E. 62nd St. odprt celo soboto popoldne in vsak večer od 6_8 ure.
Naše cene so vedno nižje kakor kje drugje.


PAYLE ZGAGA
vie Zgaga, dama iz Kurje vasi,!pašlušaja: Na pustna nedajle sem
biu pavablen na dežela na ana igra k jest taku glajham take igre, inu ker vajm, de sa fest fantje k sa je pred-stavlal. Na pestna nedejla sm djau pa že ne smajm sam jet na kaka un-dertholtenga al kukr srna djal men-trtejment. Raj s, jest raj veš se le-pu vabrijem inu se lajpu vastrižem, fejst napucam, kukr be šu na vohcat, še mal parfjuma sem paškrupu pa šnajctihl, de bi bolj djaleč po mjan dišalo,pa še an ducent karnejšnu sem kjupu, pa grjem k suj nevajsti, de b je prosu de be šla zmana na igra. Jest raj vež naj sem nič vajdu kakšen ferdrus sa mi vani narjedli pr ni, pa stopem brez vse skrbi v hiše. Paz-ganim in čakam na porču de pride vadpirat. Dovh cajta sem čaku in čaku. Še ankat pazganim. "Aha; pravem, že gre*', k sem zašlišu de gre adan vadpirat. Vrata se vad-pro in jest rajveš stopm not. Rajs bla je vana. Al kakšna? Pagleda me
Taku sm pa jezen inu se mi taku feržmaha na jeh gaspud mister edi-tar de nekol tajga. Tu je pa že od sile inu preveč kar ga oni Špilajo tu pa Vamerik. Dons nej se pa kar prpravja de jo bojo dobili. Baj gali. kar poču jeh bom. De mi grejo tak ferdrus inu trubel narjadet. Dost sa mi že trubla naštiftal vad kar sem biu taku persmajen de sem jehen prjatu ratu. zdej je pa amen. Tu jim rjačem. Inu vani me še gledajo taku naumnu inu zabit, kukr be nič ne vajdli, kaj ste spet narjedli. Sa-mu še ankat nej me kej tacga nareda. pa bo mu j piskrček povhen in pa čez bo slu. Kaj bo slu čez, tu si pa že lahku misleja. Naka, tajga pa ne tajga! Kratku in malu ne. Tu si nej zapumnija, da si jest Mister Pa-
kej tacga ne bom več dapustu.
Veja ves trubel je pa sama v taj-mi, ker oni ne znajo jezika daržet za zabmi, al bel prav bi djav, ke vani ne veja, kaj pišejo ker nihen pe-ru še take reči piše k b nesmu. Taku sem j.im jest raj vež zaupu, de sem zmirej mislu, de sa vani muj najbulš prjatu. Pa sem jest norec šu jem zaupat unkat še suja serčna skrivnost ali kukr pa krajnska prav-mar sikret.de se mislem žjanit inu de imam že ana zbrana. Al sm jim na vaklice pr nesu da me greja taku vačitnu v spot perpravit pred cajl-mu svajtam inu še clu mojo nevajstu taku gerdu ošpotat in v sram per-pravet. Ne sanui, da sa me izdal, da je imam rad impek sa šli izklepetat, de sem na ni suje sarce zgubu, de se mislim z no žjanit( šle sa še tu strašanka neumast narjadet, de sa vse njene tadle, ke jeh revca ima, pa ne vaj zajne, v cajtengah ven pernesli, de je puklasta, inu ne vaj m še kakšna. Kar vse naj rajs. Jest jim nejsm djav, de je puklasta, am-N __________| , „
pek sem jim samu djav, de najina j kanu inu sladku. — "Cmok P je djal, ravnega hrbta, jast jim tudi nejsm samu tu sem še šlišu, več pa ne. Pa djav, da je na pu slajpa, ampek sem djau, samu de na an vaku bel slab
tu je biu pa preveč. De me vrže pa štengah, de me je palila, tu bi nej še biu. De se pa še z mano norca dajla» naka tajga pa že ne! Dov gonet, de ne! Pa še kaku se je še-krahetala za menoj. "Viš, Pavle, je še zakričala za^ menoj", tu je tista tuja izvolenka ka praviš, da je šan-tava, da te ne bo mogla barcnet. De si boš zapumnu paštene Idi za norca imet inu po čajtengah skuz zobe vlačet. Zdej sem te splačala inu zdej sva kvit. Gudbaj!" Pa je za-laputnla z vrati. Jest sem pa pad štengam v blat ležu inu se vzdeg-vov kukr b se mi prav nekamur ne mudilu. Balajlu me je pa vse i vsaka kaščiča mojga trupla in vsak rje-berček sem pasebej čutu kej ga mam, kar nejsm prejd nekul. Vid-jo al je tu prov de mi greja tak špot narjadet? Ves fris jem bom stavšu, pa na krvava rihta jeh bom dau.— Sram inu špot jeh nej bo! Jest sem že biv na palistejšnu in sem varest
vid. na druzga pa nič, kaj se tu prav bit napu slajp? pa de ja šantava! Le kdaj sa si oni vse tu izmislil? Jest sem ji samu djav, da ima ana noga mal krajš ket druga, pa se prav tu, de e šantavr^? Vidje, kaku sa vani žleht inu lažni inu hinavsk, de greja take reči v cajtengeh prpovdvat cajlmu s vaj ti, k sa pa samu muj a srčna zadejva, inu zadejva mu je el-bezni. Inu kar je še najhuje, pa nej me pagledajo na muj vabraz. Vidje. kaj je tu? Vidje tu muj blek aj, al kukr b rjakli per nas mertu šla g? Vidje kaku sem ves razprasknn inu kaku imam vabraz stavšan ? Vidja
k sa vsega sami oni uržah. Le
nej
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Knjigarna "AVE MARJA"
1849 W. 22nd St.,
V ZALOGI IMAMO SLEDEČE MOLITVENIKE:
Chicago, 111.
Dušna paša ......................$i
Slava Gospodu, z velikimi črkami., i
Lurška Mati Božja .............. i
Priprava na smrt ................. i
Nebeška hrana ................... i
Vir življenja in svetosti .......... i
Duhovni boj ...................... i
Šmarnice, Škufca ................ i
Sveta spoved ..................... i
Premišljevanje o Presvtem Režnjem Telesu ................... i
Sv. Jožef .......................... i
Evangeljska zakladnica ..........
Krščanska mati ..................
Šmarnice, Volčič .................
Sv, Rožni Venec ................
Marija Devica Majnikova Kraljica
Kruh življenja .................... 2
Večna Molitev....................2
Molitevnik, Rev. K Zakrajšek
O F M ........................ j
Sv. Družina ....................... 2,
Bodi moj naslednik .............. 1
Hvala Božja ..................... 1'
.50
.5o' SO,
•50 .50 • 50 .50 .50 ■50
.50
•5°l .50
-SO
.50]
•50 .50 00 00
00 00 50 00
cenik knjig družbe sv. mohorja.
Katere ima v zalogi knjigarna "Ave Maria".
Jeruzalemski romar, dva zvezka po $
Jed ro katoliškega nauka ..........
Kazalo za Slov. prijatelja
Od blagoslovil....................
Kristusovo življenje in smrt......
Križana usmiljenost ..............
Krščansko katoliško nravoslovje..
Mesija, I. in II. del, zvezek........
Nebeška krona ...................
Pamet in vera, I. II. in III. del
zvezek .......................
Prilike P. Bonaventure •..........
Slovenski Goffine ...............;
Slomšekovi pastirski listi..........*
V	boj za temelje krščanske vere..
V	tem znamenju boš zmagal Katoliška cerkev kraljestvo božje
na zemlji ......................
Zgobe sv. pisma I. in II. del zvezek .......................
Življenje našega Gospoda Jezusa
•5o
1.50
.75 3.00
.75
.75 .50
.50
.50 .75 3.00 .50 •50 .50
.50
1.00
Kristusa ........................
Življenje svetnikov I. in I.. del
(stara izdaja) zvezek ...........
Zore, Življenje svetnikov I. zvezek Zore, Življenje svetnikov II. zvezek
Umni kletar ......................
Gospodarski nauki ................
Naše škodljive rastline 1.—5. zvezek Poljedelstvo 1. in snopič 11 del Umna živinoreja 1. in 2 snopič.... Um ni kmetovalec, 11. in III. snopič Živali v podobah, 2. zvezek
Brstje .............*............ ]
Cecilija, pesmarica I. in II. del po Slovenska pesmarica I. in II. po..
Poezije ...........................
Slovenske legende ................
Avstralija in nje otoki .............
Bolgarija in Srbija ...........
Pri Se vernih Slovanih ..........
V Kelmorajn ....................
Kitajci in Japonci ................
Podobe iz misijonskih dežel.......
Domači zdravnik ..............
Kako si ohranimo ljubo zdravje 1.
in 2. snopič ....................
Pravljice ........................
Na smrt obsojeni — Igra — Rev
Meško Lešniki Jagode
Zimski večeri Cerkvena zgodovina I., 2., 3. zvezek
Boj za pravico, povest ...........
Deseti brat, povest ..............
Deteljica, povest ..................
Fabijola
Izdajavec, povest ........
Križem sveta, povest .... Mati božja dobrega sveta Na krivih potih, povest Oglenica, povest Perpetua, povest
Pisana mati, povest .....
Ptički brez gnezda, povest Razne povesti Sorodstvo, povest
Svetloba in senca, povest ........
Tvoje angeljevih češčenj ..........
Uporniki, povest Veliki trgovec, povest
Za srečo, povest............
Življenja trnjeva pot, povest
Friderik Baraga ...........
Franc Pire ....................
Slovenske večernice od 41. zv. do 72 zv. po
1.00
4.00 1.00 1.00 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 1.00
I-OO
.75 .50 .50 •50 .50 .50 .50 .50
.50
•50
.50
Pri naročilih naslavljajte pisma na:
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESSV
1849 West 22nd StREET	CHICAGO, ILL.
taku strašnu jeznu de b skor vzev na jeh, se boja še dons pelal skapernu samga strahu inu groze. | nekama,kjer mi pravma špehskamra, "Havdujudu", sem djau prav sarč- ričet jest, de boja vejdli paštene Idi
pergmah pestet pa suj buznes ten-dat. Samu Baga nej zahvalje de mam vse kamovce zavezane k me še bali pa de sa moj rebr še vsi hin, ker drgač be zdjele že jest neh vpra-šu kam se pelaja pa nehneh štengah, kukr je vana mjane k sem se jast
zacutu sem, de mi je nekaj mrzlega za vrat tjaklu, pa de sa se mi vse iskre pred vačmi kresale, kar stu sem jih an ankat vidu. Pa na lic me je pa zabalajlu. Vidu nej sem neč. Hitru sem vzev snajčtihl z
de boja mal v samot premišleval,. kaj se prau paštene ledi pr gmah pestet. Ker je pa že past, jem pa za dons parzašonam, pa jem ne bom dav frej tiketa de b se pa štengah pelal nejkam kuker sem se jest, če be prov tu zaslžil, nej bo, k sem dober kristjan, k bom pakura dejlu,. jem pa parzanjasem za anbart. Dru-gabart bo pa dergač, le tu se nej zamerkaja. Samu krvave rihte jim pa ne zašonam. Pa t"d tu od neh pagirvam, de vani v suje cajtenge spet notr deneja, pa muja bivša ne-vajsta za vadpušajne prosja, pa pre-kličeje, de se patalaž. Tu pa pagirvam na vsaka viža. Vaš
Pavle Zgaga. -o-
Vrhunec zložnosti.—Prijateljica r "Ali je Tvoj soprog še vedno tako* zložen ?"
Moderna gospa: "In še vprašaš? On je tako len in zložen, da
se mu še ne ljubi razporočiti se". * * *
Zareklo se mu je. — Gostilničar (vinskemu trgovcu) : "Kako pa je to, da prodajate rudeče vino dražje nego belo?"
Vinski trgovec: "Ali mislite, da.
barva nič ne stane?"
* * *
V dvomu. Zdaj pa res ne vem ali sem tako zaljubljen ker moram ta-
Tek zdej nej se zmisleja: sa-J ko slano jesti, ali zato tako slano
jem, ker sem zaljubljen".
Optimist. — Heureka! Najlepši
pjal".
varžeta in sm se začiu brisat. V1 mu zaradi neh sem dabiu dons ploh, tem pa začutm kaku sa me dvoje; k sem mogu vastat v pečlarskem rake zagrable in prajdnu sem vaj-1 stan. k je taku raj ven inu zaničvan
du, kaku inu kaj, pjalu sem se pa,stan tu Vamerik med Krajnci, ob do-| ]etni čas je tukaj — prvi komar me štengah z abstesa pa tistem konejta in vab haus sa me dajlr, ker vana: je pičil!" telesa, k je za sedet. Bom, bom,|ma haus in b ga biu jest peržjanu,]	* * *
bom, bom ... je djal, jest se pa te- pa še patovčen sem ves. In tu vsej Zapeljivo. — Iz neke-a inserata ■ klam dol z abštesa pa vseh štengah. samu zavel neh jezika, al bel prov, Kdor mi dokaže, da moj kakao sla-kaj pa je vana nardila? £avpila pvel nih peresa k je taku špičest bo upliva na zdravje, ga dobi dva Hej gaspud Mister inu strepen de nekol tejga. Vidla
se bova še na krvav riht. k jeh boja zašil za par ure frej kvartirja pa frej ričeta, če ga znaje Vamerik kuhat
vana nardila? ie za mana:
Pavle Zaeraga, kam se pa pelaja? Pa brez autamabile? Tristu judu
zavoja zastonj!
PODPIRAJTE M0ŽA: KI YAS PODPIRA.
FRANK SUHADOLNIK
eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato iški tisk.
On jc .zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima I VELIKO ZALOGO OBUVAL
Ljubeznjiva in točna postrežba
6107 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO.
KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA?
Delavec se ga poslužuje, da odpomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tegnile pri težkem dnevnem delu.
^irmer ga t-porablja in noče biti brez njeja. Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari.
. -iovarnarski delavec rpornblja Pain-Expeller, če napadejo njegovo moc in cn energijo revmatične bolezni, lumbago, nevraljjijo in druge neprilike
v njegovem težavnem poklicu.
? raj nr. r potrebuje Pain-Expeller pri
revmatičnih boleznih, bo!ečinr.h v križu, nevral~j;i ali vseh boleznih, katere oslabijo telo in odvzamejo vso energijo.
Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če otroci padejo ter sc ranijo, zoper pike muh in vbodljaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega linimenta.
Vsakdo! uporablja PAIN-EXPELLER

POŠILJANJE DENARJA V KRONAH IN DINARJIH
na vse kraje Jugoslavije po pošti ali telegrafično po najnižji dnevni ceni.
IZPLAČILO DOLARJEV v gotovem denarju po celi Jugoslaviji točno in s popolno garancijo.
Mesta, v katerih stranke lahko osebno prejmejo poslani denar v dolarjih so: ZAGREB, OSIJEK VRŠAC, ŠABAC, DUBROVNIK, SPLIT IN BROD.
Za vsako pošiljatev od $100.00 se plača $3.00. Najmanjša cena je $1.00.
PRODAJA ŠIFKART za vse linije po določeni ceni.
SPREJEMAMO DENARNE ULOGE in plačujemo od njih 4% obresti.
Dajamo nasvete in pojasnila o vseh vrstah poslov svojim bra-om Jugoslovanom popolnoma
brezplačno.	#
EMIL KISS,
bankir, 133 Second Ave., New York.
Pripravite se za neodvisnost
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.


ITMii '"-lii' r -m'*, 1-iitf-A.fcfri ' •

J,-	■.-..Sik ■ . •	Jži«


* * * * * +
4
AMERIŠKA
*
SLOVENKA J
__ *
- *
*
Urejuje Miss Maric«.	*]»
I kaj začeti učiti angleščine. Saj po večini so vsi Slovenci bistrega uma, samo potrpežljivosti je treba pri u-čenju. Vsaka naj bi vsaj pol urf na dan porabila za angleščino. Ako si tudi ne bi zapomnila več kakor eno besedo vsak dan, bo razumela čez eno leto 365 besed in čez štiri ali pet let se ne bo ustrašila, če bo treba angleško govoriti in ji ne bo treba za vsako stvar tolmača.
Na drugi strani patudi vem, da je veliko veliko prav pridnih sloven-, skih, mladenk, ki so bil tukaj rojen ali
so vsaj tu v katoliški šoli dovr-', šile svoje študije. Sposobne so zaj vsako gospodinjsko delo, saj jih na-] še dobre učiteljice poučujejo o vseh-mogočih koristnih stvareh, ker jih hočejo vzgojiti za dobre matere in skrbne gospodinje. Poznam več takih mladenk, ki so se že poročile in jih je veselje gledati, kako jim gre vsako hišno delo lepo izpod rok. Marsikatera ima po štiri, pet otro-čičev, ki so vsi čedno opravi j erii in povsod se vidi red in snaga. To jim je toliko lažje, ker so vdomačene v tej deželi in znajo pravilno govoriti angleško. Zato naj Iri si noben mladenič ne smel misliti, da tukajšna dekleta
ne morejo biti dobre gospodinje. Poznam več takih gospodinj, ki so se mlade poročile, pa so silno varčne, vedno spodobno napravljene, tudi po modi seveda, ampak znajo tudi porabiti ponošeno obleko.— Prenaredijo jo za otroke in tudi najmanjše stvari ne vržejo proč. Zato so nespametni tisti mladeniči, ki se bojijo slovenskih Amerikank. Pameten mladenič, tudi ako ni tukaj rojen, se malokdaj kesa, ako vzame katoliško ameriško Slovenko. Ako
je pa kaj slabega kje, moramo nuj ti pravi vzrok, zakaj je tako. V največ slučajih je krivo pomanjkanje varčnosti; za vse je dosti denarja samo za pametne stvari ne. Prepire' in r p. z po roke pa zakrivi velikokrat
LJUBE SESTRE, ŽENE IN DEKLETA!
Cleveland, O.—Kakor vidim, ste se še zopet začele prepirati, toda prosim Vas, le tega nikar, ker s prepirom se nikamor ne pride!
Jaz trdim, da so amerikanska dekleta dobra in da so dobra tudi dekleta iz stare domovine; med vsakim žitom je pa tudi kaj slabega vmes. Zatorej, ljube sestre, ne smemo takoj vse grditi, ako zapazimo tupatam kaj nepopolnega. Tudi v stari domovini "so dobre matere in skrbne gospodinje, ki naučijo svoje hčere vsega potrebnega, kakor šivati, kuhati i. t. d. Naučijo jih kuhati ne le za prašiče, ampak tudi za ljudi.^ Take gospodinje znajo ne samo snažno kuhati za živali, temveč znajo tudi dobro juho .skuhati in izvrsten kruh speči Kjer je pa ve-v liko siromaštvo, tega ni kriva uboga mati. Res, kjer je veliko uboš-tvo, se prav rada naseli tudi nesnaga. toda povsod ni tako. Prosim Vas, ljube Slovenke, nikar ne grajamo ubogih mater in deklet iz starega kraja, ker tam je trdo življenje. Tudi nimajo tam priložnosti, da bi se tako izobrazile, kakor jo imajo dekleta tukaj v naši novi domovini. Poznam mnogo deklet, ki so prišla iz starega kraja, pa znajo cisto dobro kuhati, katere pa ne znajo. je naša dolžnost, da jim poka-j žemo in jih poučimo. Ako pridejo sedaj nekatera dekleta bolj spride-j na iz starega kraja, je temu v naj-1 več slučajih vzrok vojna. Tako pa naj ena ali druga prijazna ameriška deklica vzame v roke in ji pove, da se bo mogla te in one manj primer-: ne stvari odvaditi, da bo sposobna za olikano družbo. Tisti surovi plesi so velika škoda za dekleta; saj še spodobni plesi niso v nikako korist,!
družba, nepotrebno razgovarjanje s prijatelji in prijateljicami, zapravljanje in hujskanje od strani domačih.I Največ pa je krivo zanemarjerije službe božje. Mislimo si vedno, da smo vedno in povsod v navzočnosti božji, da bomo morali dati račun od vseh svojih misli, želj, besed in dejanj. Noben dan ne sme miniti, da ne bi premislili, ali smo tisti dan kaj napačnega govorili ali naredili ali koga razžalili, kar moramo vse obžalovati. Vsi smo otroci božji, zato pa moramo tudi tako živeti, da nas bo naš nebeški Oče vesel. To bo vir prave sreče in zado-voljnosti.
Pozdrav vsem ljubljenim ameriškim Slovenkam !	A. C.*
FOR OUR YOUNG FOLKS.
KUHINJA. * * *
9: Fižolova juha. Namoči zvečer 34 litra rdečega; fižola, drugi dan ga zavri in čez nekaj minut mu J odlij vodo in ga žalij z litrom gorke vode, osoli ga in kuhaj v meh-j ko, prideni 1 lovorjev list, vejico ma-
GOLDEN SANDS.
"The heart must be strong to accomplish its mission, and habitual serenity alone can give it that strength. The dew of the eyes, called tears, si not refreshing; it is withering.
"My child! remain not a dreamec: labor, pray devote thyself!
"And then beware of harboring in the depth of thy soul, or thy heart, what is called a secret. A secret, at thy age, is a gnawing and destroying worm.
*'The secrets of thy heart confide to thy mother.
"The secrets of thy soul, thou know-
est to whom thou must confide them". * * *
A gracious word, opportunely uttered, is no trifle in the matter of happniess; nor a kindly smile added to .a suggestion, a slight uneasiness spared another, jarona in limonove lupine; ko je fi-Vlor even an extra act of politeness.
Joy in life is like the oil in the lamp
When the oil commences to fail, the wick burns with a glimmering red flame, filling the air about it with a black
smoke.
Life, also, without a little joy, burns unprofitably, filling the air about it with depression and sadness.
If every morning, by a resigned and simple prayer—by that quarter of an hour of meditation which only seems difficult when we do not practise it,— would open our hearts to God, as we open a window to the air and sun, God would put there for the day that sweet, calm joy which elevates the soul,-causes it to feel less the weight of sorrow, and makes is experience the desire to overflow in kindness.
We are never so good as when we possess a joyful heart.
* ♦ *
le slabi.
;elc
ka
Katera hoče priti do večjega napredka, se mora takoj ko pride sem-
žol kuhan, odlij vodo v drugo po sodo, stlači fižol in prilij vodo nazaj ; deni v kozo 2 žlici stopljene masti ali masli, par koščkov čebule, in ko se zarumeni, deni polno žlico moke ; ko je moka rumena, prilij fižolovko in polno žlico pretlačenih paradižnikov;; ko vse še nekaj minut vre, pridaj žlico kisle smetane in žlico kisa. Ko prevre, precedi juho na opečen rezine črnega kruha. Ali jo daj posebej v skledo z ajdovimi ali koruznimi žganci, ali daj zraven zmečkan krompir, ali široke rezance, ali prazen ječmenček, ali riž. ali kašo. (Za 6 oseb.)
10.	Fižolova juha z rezanci. —
Se pripravi kakor zgoraj; posebej Rut J°>r is not mirth, neither is it clever
1 1	1	^-ii speeches nor repartees; ... it is habitual
pa skuhaj na kropu 2 pesti drob- j serenity
nih rezancev, in ko so kuhani, jim These words well express a great deal, prilij fižolovo juho.	; ^ serene atmosphere leaves the sky
„ . . ' , ,	. .	1 alwavs visible: it is lighter, and seems
11.	Tržaška zdrobova juha. Na-; to iift from the earth the bodies that
lij v lonec 2V2 litra vode ter ji pri- breathe it.
daj na koščke zrezano korenje, ko- j A serene pkv is always pure . . Clouds
-	. --t- i- t . , may pass over its deep azure, but thev
renino petersilja. zelja, ohrovta, kar- P1ar it not » H	u -
thus with the* heart that opens j
morning to the joy of God.
hai vse skupaj do mehkega (eno u-1 • «*\v,«	~ • -nt
J ^ 1 J	■ . .	e never m i'1-humor, was re-
ro). V kozo pa deni za drobno jaj- marked to a woman who was known to
ce macti, par koščkov čebule, in ko !he sore,v fried at home: "is it that you • 1 . »1 • , ,	feel thr* injustice of mankind nor
zarumeni, pndaj 4 ziice zdroba. the annoyance of things?"
šai ga, da se nekoliko zarumeni. ! «1 feel them as you do", she replied.
Zalivat zdrob z juho cd zelenjave, "but thev do not wound me".
ko je kuhan (% ure); stresi vanj [X°U Jave then, a special balm?"
.	.	, , . i 1 es. for the annovance of persons I
vso zelenjavo; ko se prevre, dodaj j*1nve affection; for those of things I
juhi žličko magija. (Za 6 oseb.) (have prayer: and over each smarting __1 wound I pronounce these words: 'God
renino peiersuja. zeija, onrovta. Kar-|mar ]t fijole, vsega skupaj naj bo za veli- j It is ko pest; ;pridaj še 1 krompir fn ku- j n tlle
wills it'."
* % *
Indulgence is more than kindness. It
presupposes it without doubt, but it adds to this virtue a great strength of character, a powerful affection, and habitual innocence; indulgence is the offspring of a pure soul.
Persons of no heart do not understand indulgence. Vt
Those of little intelligence believe indulgence culpable.
Those who are at peace with their conscience are often led to an excessive rigor. To overlook nothing in others is often a proof that we overlook a great deal in ourselves.
Indulgence is more than pardoning; it is excusing; it is seeking a favorable interpretation for every thing; it is, above all, never showing that a word or action has wounded us.
Indulgence is saying of the person who has wounded us: "She did not th ink, otherwise she would not have done it; she did not mean to give me
pain, she loves me too much; she could not do differently, and perhaps she is suffering from the thought of having displeased me". There is no more efficacious balm for the wounds of the heart than the excuses we frame for those who have offended us.
To be indulgent is to forget every
evening the contradictions which we have borne each day, and to say to ourselves each morning' "To-day I will be stronger and more calm than yesterday".
Indulgence goes so far as to make us accuse ourselves inwardly of not being sufficiently kind, affable, charitable.
MY CROSS OF TOiDAY.
If I have not a cross, I will make no progress toward heaven. A cross—that is to say, all that disturbs us—is the sting which stimulates us, and without which we would remain stationary, receiving all the dust of the road, and perhaps sinking by degrees into evil.
A cross is the spring which pushes us forward in spite of our apathy and resistance.
Se me
If we must have Bolshevism or death, let us die.
There is perfect harmony only among the lower animals; and the angels. With men, there is complete accord in a mad-house.
Professors of modern philosophy in some of our universities could profitably spend much of their spare time building jails and madhouses. Many of their pupils who can escape	will find their way into the other after graduation.
.............................................

TOHlMllllllilllilM
iiiiiiiiiiraeuiiiiiiiiiiiu&to
jjfj^MBB^Hii'iii
PRIMEREN OKRASEK VSAKE KRSCANSKE HIŠE
SO KIPI PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, MATERE-BOŽJE, SV. ANTONA, SV. JOŽEFA, L T. D., KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA O n
ČIŠKANOV V CHICAGI, ILL.	A U" b RAIS"
/
Štev.
Štev.
Štev,
Štev. 6.
Rožni venci z zlatim križcem stanejo po $1.00. Rožni venci na zlati verižici stanejo $1.50. .
Velikost slik in cene: Kip 12 inčev visok stane: $2.50. — 16—17 inčev $4.00. — 21 inčev $5.00. — 24 inčev $6.50. Ko naročate te kipe, ne pozabite navesti štev. kipa in pa velikost ki jo želite.
1849 West 22nd Street
FRANCISCAN
CHICAGO, ILL.

i:^:iiiiiiiiiiiiinii;«iiiiniiiiniiii:m-iii
KggS« IH HHHIIHIIHKggSiM niHIHHHI KBgJjSa«HI IH HHHiitlK^^gHifHniHUHIWgagBSiHIl MIHHliliiKg IS8I lltHHHIIB HHHreMHi
■
— r


"EDINOST"
"Tudi ni treba, da bi bile krave tako neumne; da so le ljudje. Treba je samo priporočila v kakšrtem strokovne mlistu in imenitnega imena* na primer krmol ali klajalin ali de-belon in zraven ilustracijo: na eni strani sedem debeli egiptovskih krav, ki so se krmile s klajalinom, na .drugi sedem suhih, ki jedo navadno seno".
"Gospod doktor, Vi ste dobre volje".
"Zakaj? To je bridka resnica. Ce pa nočete umetne krme, napravite umetno gnojilo, kair je tudi moder-^ no; postavim, kakšen gvanol ali sterkorin ali kopron, seveda z ilustracijo: šop bujnega žita, kakršno je vzrastlo ob kopronu, in zraven siromašno polje, ki se mora zadovoljevati z navadnim gnojem. Poizkusite! Ljudje so mnogo neumnejši, nego si Yi mislite. Kemija, gospod ravnatelj, kemija, ta dohaja naravo na vseh njenih potih, na nekaterih jo je že prehitela".
Ravnatelj in Klepš sta se menila, koliko novih delavcev da bo treba najeti in kakšnih strojev naročiti, da bi šlo delo hitreje izpod rok in se prihranilo nekaj delavskih moči. Pred Rožičevo krčmo pa ie stal
jem. Zakaj bi Vam država ne napravila zimskega kegljišča z avtomatom, ki bi zaigral Radeckega koračnico, kadar bi jih padlo vseh devet !"
4 4 To naj plača, komur koristi in kogar zabava; ne pa tisti, ki ima od zabave tujcev samo draginjo doma 1"
"Vidi se, gospod krčmar, da ne razumete politike. Bremena se morajo vendar razdeliti med vse, da se pozna malo, korist pa med nekatere, da se kaj pozna. Ali mislite, da prihranite kaj državi, če ne prosite^Vi? Prosili in dobili bodo drugi. Denar je pripravljen in se mora porabiti".
"Ampak kako —"
"— bi utemeljili prošnjo? hočete reči. Razlogi tujskega prometa. Ti drže".
Mosterih in Lajb sta se odpeljala, Klepš in Adamič pa sta vstopila v Rožičevo krčmo, ki jo je vso vznemirila tolika čast. Polna hvaležne radosti je povpraševala krčmarica, s čiin da more postreči; krčmar pa je obžaloval, da gospod Klepš nič ne je in nič ne pije. Takšnih časti in takšnih gostov je bil on hitro sit. A Klepš je hotel pokazati samo svojo vljudnost in je govoril prijazno o domačih razmerah, socialnih potrebah, občinski upravi.
Rožič, ki je bil popolnoma zadovoljen samo s seboj, je zmignil z rameni. češ, da so dandanes ljudje brez vsake moči in brez vsake volje, da se ne zanese sam nase nihče nič, zmeraj in druge, ki naj pomagajo "Bode že občina dala, tako pravijo.
disciplino; naposled se sklene in s sklepom je izvrnil voditelj svojo odgovornost na stranko, ki je ne čuti nič, ker J9 porazdeljena na vse".
"Ej, naši občinski možje", je dejal Rožič, "kako varčen je vsak sam zase! Za občino bi pa kar delali j dolgove. Nočindan premišljujejo,! kako bi se dal denar plodonosno, ka-j kor pravijo, zapraviti, češ, da bo v) sili pomagala dežela^'.
"In dežele pravijo", je* dodal Klepš, 4'da mora pomagati država. Državi pa bo moral pomagati sam Bog; sicer postane enkrat vsa družba ena sama velika beračija".
"Ampak kar se izda res plodonos-np", je pripomnil ravnatelj, "to ni zapravljeno^ in upravičeno' je, da tudi potomci še nekaj plačujejo za koristne naprave, katerih sadove bodo uživali".
"To je vse res", je dejal Rožič; "toda kaj pomaga lepa hiša, če je vsa zadolžena! Posameznik je varčen, družba zapravljiva. V družbi si izmisli vsak čas kdo kakšno veselico in zabavo in srečolov in vsega vraga. Vsak teden pride k meni par prirejevalcev ali prirejevalk: To in to bomo priredili, toda troški. troš-ki~! — Zakaj pa prirejate? — Čast na dolžnost. — Ali imate preveč denarja? — Ne solda; nabirat smo prišli. Koliko boste dali? — Kolikor, se da, je premalo, in ko si že plačal.
moraš se še veseliti
ka potrebni po kosilu in se jezili tiho na teto, ki je prestavljala stole in brisala mizo jn omare in godrnjala nad razposajeno nečakinjo.
"Sedi vendar, Mara!" je govorila v polsnu gospa. "Človek postaja nervozen, ko ti vedno brišeš in drgneš in snažiš".
" Koliko pa se tudi nabere prahu 1" je dejala teta, odprla ekno in iztre-pala brisačo.. "Elza briše zanikamo in površno. Berta, poglej, kak lep razgled se odpira na to stran!"
"Zapri ga, prosim, da ne bo prepiha!" je mrmrala gospa.
"Poglej vendar sem, Berta!" se je hudovala teta in dušila glas.
"Ne morem. Jaz ^rebavljam", je dejala gospodična.
"Sram te bodi!"
"Ali se sliši? — Če Mosterih pre-žvekava, zakaj bi jaz ne prebavlja-la!"
Teta pa je odprla vrata na hodnik in zaklicala: "Pufi!" in trije majhni, debeli psički, pufi, mufi in šnu-fi, so pribevskali v sobo, se smolili nekaj časa okrog svojih gospodinj, se spenjali po obleki in po nekaterih ponesrečenih poizkusih poskakali s pomočjo nežnih rok^v mehka naročja. Gospe je padla iz rok knjiga,, teti omahnila roka z brisačo, vsa družba je utihnila in zadremala; samo kak pufi* ali šnufi je v spanju zastokal ali se preleknil ali se popraskal zaradi kakšne nadležne skrbi za ušesom. • (Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO/IN PRIPO-
ROČILO.
se nimaš miru in zabavati".
Klep
in zagotavljal, da je čast in veselje za Fužine, da ostane gospod svetnik dalje časa v Javorju. Klepš je odzdravljal prijazno in izražal trdno nado, da se bost večkrat videla.
Naravno", se je smehljal Klepš, "ker tudi nikoli ni kriv posameznik, kadar se zgodi kak zločin ; ampak vselej družba. Družba pa nima skupne vesti, ne čuti skupne odgo-
Tako se je zabaval v Rožiče vi krč-> mi gospod Klepš: ženstvo pa se je' dolgočasilo v Javorju. Mati in i hčerka ste se čutili utrujeni in počit-
Našim naročnikom in dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni obiskal Mr. John Jerič.
On je poblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je zvezi z našimi listi "Ave Maria", "Edinost" in • "Glasnik PresV. Srca Jezusovega".
Vsem ga toplo priporočamo in obenem prosimo, da mu gredo rojaki na roke v vseh ozirih.
UPRAVA IN UREDNIŠTVO AVE MAFIJE, EDINOSTI IN GLASNIKA P. S. J.

KDO KUPI?
"Ali se dobi kaj zabave v Vašem vornostl "e zardi od skupnega
kraju, gospod krčmar?" je vprašal Isramu* Kdo Je tedaJ kn*v in bo rlr T nih	^ tega?"
dr. Lajb
"O zabave dosti", je odvrnil krčmar. "Dobra voda, zdrav zrak, lepa okolica, godba, ples ob nedeljah". "Ali imate drkališče, sankališče?" "Kolikor ga narede otroci pozi-
" Ljudje bodo pozabili, kaj je prav >n kaj ni prav, ker se bo* vsak izgovarjal z družbo". »
"A družbe pravzaprav tudi nimamo; samo stranke; vsaka stranka
svojo debelo vest in svojega vodite-
"Ali imate pokrito kegljišče, ki bi ll* : VSak voditeli svoie priganjače. se dalo kuriti?"	^	11 odlocii°- kaj je prav in kaj ni
4'Ne, takšnega še nimamo".	nraV ; P°tem Se Predla^ ; kdor ugo-
"Priskrbeti bi ga morala občina".
"Za take stvari pa nimamo denarja".
"Prosite .državne podpore!"
"Država vendar ne more podpirati nepotrebnih naprav, dokler strada še kak irevež na svetu".
"Stradanje ni nič modernega, gospod krčmar; zakaj stradali so ljudje odnekdaj. Država pa podpira samo moderne stvari in pomaga s tem tudi revežem. Zabavišča privabijo tujce in tujci prineso denar. Od tujcev ima občina dobiček, od siromakov nič. Prosite! Jaz Vam svetu-
varja, se pobije; kdor ima svoje misli. se proglasi za sebičneža, ki ruši
DR. OHLENDORFOYA ZDRAYILA v
so izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.


RESNICA JE KAR TRDIMO.
V zalogi imamo najfinejše Edisonove gramofone.
Prodajam^ raznovrstno zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato.
Popravljamo vsakovrstne žepne in stenske ure.
Prodajamo tudi raznovrstna očala. Ce ne vidite dobro ali če Vas radi utruje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Vam bomo dali očala ki Vam bojo pomagala.

"AKO STE BOLNI."
Ako trpite na trganju po ramah, križu in nogah, če Vas trga po vratu ali po glavi, pa na~j si bo že od prehlajenja, ali drugače, ter če Vas zdravniki ne morejo ozdraviti te bolezni, tedaj pridite k me-
JAZ SEM IZNAŠEL
zdravilo ki vam bo pomagalo če tudi zdravniki niso bili v stanu Vam pomagati.
YEM ZA ZDRAYI-
lo ki ozdravi vnetje grla (Tonsilitis), brez da bi morali na kake operacije. Poskusite in prepričajte se!
Rojakom, ki se vračajo v staro domovino, posebno vsem iz Dolenjskega naznanjamo, da je naprodaj trebanjska graščina 11a Dolenjskem. Graščina je, kakor znano, blizo že-Tezice in ima 8 oralov zemlje, ne-l kaj travnika, drugo gozd. Bila je last društva "Dobrodelnost" v Ljubljani, ki je nameravalo ondi ustanoviti kak dobrodelen zavod, pa zaradi pomanjkanja denarja v tej veliki draginji ne more. Cena je 300 dolarjev. Želi se da pride V roke dobrega krščanskega človeka. Kdor bi želel kupiti, naj sporoči "Dobrodelni pisarni" v Ljubljani, (Poljanski nasip 10).
SLOVENCEM V CLEVELAN-' DU, OHIO!
Slovencem v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik
Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O
On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na nje ga. Vsem ga najtoplejše priporo čamo.	J
Slovenian Franciscan Press,
Chicago, 111.
PETER A. MILLER,
Expert Optician—Full Line of Jewelry—Watch Repairing. Satisfaction Guaranteed.
2128 W. 22nd Str.
PHONEr CANAL 5838.
Chicago, HL
ESS
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
^— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, 1845 W. 22nd St„ Chicago.
HOVE ZVEZE S Si'AKlM KRAJEM.
POŠILJANJE DENARJA.
Glavno vprašanje pri pošiljanju denarja so zveze z onimi kraji, kamor je denar namenjen. Kaše nove zveze za pošiljanje denary • slovenske kraje izborno poslujejo; o tem smo se prepričali. Pošujat-
::ar^aCa,J° k,'4 d° 24 dneh- Nakazila ^rsuje Postni čekovni -rad SHb v Ljubljani. Ta zavod tako izborno posluje, da je nova
država nanj lahko ponosna.
Prejemniki dobe poslani denar na svoj dom oziroma na njihovo domačo pošto. To se pravi, da jim ni treba hoditi po denar na to ah ono banko Denar se jim izplača v polni svoti, to je, brez vsakega odbitka. Vsaka naša pošiljatev je garantirana proti izgubi
Vse druge nase bančne posle za Jugoslavijo upravlja Jadranska banka v Ljubljani ,n za Venezio Giulio pa Jadranska banka v Trstu I ripomnjeno naj bo, da je Jadranska banka ena izmed največjih bank v Jugoslaviji. Svoje podružnice ima tudi v Kranju, Celju. Mariboru. Belgradu, Zagrebu, Dubrovniku, Notoru, Metkoviču, Opatiji Sarajevu, Spljitu, Sibeniku, Zadru in na Dunaju.
Imenovana banka točno izplačuje naše čeke (drafts), katere zaradi varnosti proti izgubi, tatvini in drugim slučajem, zlasti potnikom priporočamo.
Kar se tiče bančnih in drugih denamo-prometnih zvez s slovenskimi kraji smelo trdimo, da nima nobena banka ali firma, pa naj bo se tako velika ah stara, boljših zvez, kakor jih imamo mi
Naše cene so vedno med najnižjimi. Naročila se izvršujejo na podlagi dnevnih kurznih cen.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Do sedaj Še ni bila sprejeta nova naselniška postava. Predlogo ki jo je sprejela poslanska zbornica, bo senat skoro gotovo popolnoma zavrgel in bo izdelal popolnoma nov zakonski načrt. Zaradi tega bo nedvomno vzelo več mesecev, predno bo vprašanje v Washingtonu rešeno. In tudi potem, ko bo nova postava sprejeta, bo vzelo nekaj mesecev, predno bo prišla ta postava v veljavo. Vse to kaže, da bodo imeli oni rojaki, ki žele dobiti svoje ljudi iz starega kraja, dovolj časa da to dosežejo. #Za vsa nadaljna pojasnila pišite na naš-naslov.
. iNa st°tme rojakov je že prišlo iz starega kraja s posredovanjem nase tvrdke, zato tudi vi sami sebi dobro storite, ako tozadevna posle poverite naši tvrdki.
POTOVANJE V STARI KRAJ.
Veliko rojakov se pripravlja na odhod v stari kraj in «icfer eni zaradi slabih delavskih razmer, drugi zaradi nuinih opravkov tretii na obisk itd. To ni samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodnostmi. Vse kaže, da bodo vsi parniki na poletje zopet prenapolnjeni, vsled cesar svetujemo onim, ki so namenjeni potovati da ne odlašajo svojega odhoda predolgo, temveč da potujejo vsaj pred majem oziroma junijem ter se tako izognejo neprijetnemu drenjanju m drugim nepnhkam, ki so v zvezi z navalom. V mesecu marcu in aprilu so na razpolago še,vsi parniki. do parniki odhajali v sledečem redu* NEW YORK—TRST
15.	febr. San Giusto (Bismark)
24. febr. Calabria
16.	marca Columbia 19. marca Argentina 26. marca President Wilson
2. aprilu Belvedere
NEW YORK—Cherburg, Francija
26. febr. Aquitania 7- marca Saxonia 10. marca Imperator 15- marca Albania
22.	marca Aquitania 7. aprila Mauretania
12.	aprila Aquitania
13.	aprila Saxonia
23.	aprila Aquitania -r>- »__.	J"- atJ1 "<* J-a Lorraine
mnrf J^oslovanskem konzulatu je sedaj odredba v veljavi da se
= r i-
mo iz starega kraia ne zadocmio v a • " J sl-cnega. ra-- .3. zaaostuje. Kdor nima nobene tako listna na i pise na svojo občino po domovinski list.	' J
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnit^ na ti^rdko:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
Kakor je sedaj odločeno, bo-
NEW YORK—HAVRE
15.	febr. Chicago
16.	febr. Leopoldina 17- febr. La france 26. febr. La Savioe
2. marca La Lorraine 8. marca Rochambeau 15. marca La Touraine
17.	marca La France	/ 19- marca Chicago
26. marca La Savoie 2. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau 14. aprila La France 30. aprila La Lorraine
-70 — 9th Avenue
>a
NEW YORK CITY.
. ... •..	. .A.