List Tečaj LX i m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". Ljubljani 21. februvarja 1902. W 1 f I 1 f I 1 * V 1 1 V ' * I 1 ' I 1 ' I 1 ' I 1 ' I 1 ' I 4 ' I 1 ' f 1 * \ » ^JT^ # f * ' ^r^ ' ir1 ir^ ^ T ^tt^ ^jr r. «r^ ~ ^ t nr ■ in V oddelek. Nemiri v Trstu. delo skrči na 8 ur. Tudi najtrdosrčnejši človek mora z ozirom na trpljenje pri kurjaškem delu priznati, da ta zahteva ni pretirana. . Končno so zahtevali, naj bo kurjačem, kadar so v pristanu, dovoljeno, da sme vsaj polovica od Minoli teden so se v Trstu zgodili nemiri, ka- njih vsako noč ostati doma pri svojih rodbinah, mej koršnih to mesto še ni doživelo, ki pa so tržaške tem ko so morali doslej biti na parniku, tudi če so razmere nakrat takorekoč bengalično razsvetlile, ter bili prosti. pokazale na jedni strani popolno nesposobnost državne uprave za njene socijalne in politične naloge, na drugi strani pa mej prebivalstvom tudi tendence, ki 9 so na sebi največja nevarnost za državo. Uzrok nastalim nemirom je v prvi vrsti vlada, ker ta ni bila kos svoji nalogi. Povod nemirom je dal štrajk „Lloydovih* kurjačev, ki bi bil gotovo ostal omejen na interesente, da ni vlada vsega pokvarila. Kurjači na „Lloydovih" parnikih so pred Bogom in pred ljudmi veliki siromaki in trpini, kajti kurjaška služba je mučna in težka, da nobena tako. „Lloydovi kurjači, katerih je kacih 800 — večinoma Slovencev so vsled tega zahtevali ne zvišanja plače, ampak bile le olajšanja službenih razmer. Njihove želje so skromne in so bile omejene na tele točke: To so zahteve je n bile Lloyd zahteve kurjačev. In te ponižne a odklonil z vso odločnostjo. Vsled tega je prišlo do štrajka. Človek bi mislil, da ostane vlada vsaj v takem slučaju nevtralna, in da bo skušala med „Lloy-dovimi" špekulanti in med največjimi trpini vsega „Lloydovegaft osobja posredovati. Pa to se ni zgodilo. Vlada ni posredovala in tudi nevtralna ni ostala, ampak priskočila je na pomoč „Lloydu", šla mu na roko, da ta zamogel 1. Kurjači so zahtevali, naj kurjače izstradati in jih prisiliti, da pod starimi, neznosnimi pogoji prevzamejo delo. To kriči do neba in vlado zadene zato vsa odgovornost za dogodivše se izgrede. Vlada je dopustila, da je „Lloyd" mesto štrajku-jočih delavcev najel tuje kurajče, arabske, grške, ita- se odpravi uredba, lijanske, turške in indijske, ljudi, katerih bi „Lloyd « da mora kurjač, kadar je bil šest ur prost, biti tri ne smel sprejeti, ker je od države subvencijoniran, ure na parniku na straži in opravljati dela, katera ker uživa od države posebne privilegije. Pri terc spadajo v področje mornarjev. „Lloyd" je upeljal to c. kr. pomorska oblast celo popolnoma ignorirala. navado, da mu je treba nekaj manj mornarjev imeti, da imajo ti tuji kurjači navidezno tiste izpite, i Zahtevali so dalje, naj se utesni delavski čas. Kurjač nočno je imel doslej 12 ur trajajočo dnevno ali n šihto > potem je bil 12 ur prost, oziroma ur, ker je moral tri ure biti na straži. Od ome- so predpisani, da niso polnovredni namestniki domačih kurjačev, nekateri sploh niso imeli nikakih izpitov. Vrh tega je paše c. kr. mornarica priskočila njenih 12 ur je bil 10V2 ure pri delu, poldruga ura „LloyduB na pomoč in komandirala 30 vojaških kur- odpadla na pavze. Če se pomisli, kako kurjač pri jačev na službovanje pri „Lloydu", češ, da zamore delu trpi, je gotovo, da tacega dela IO1/ 2 ure ni „Lloyd a izpolniti proti poštnemu erarju prevzete možno prenesti. Kurjači so zahtevali, naj se lOVaurno dolžnosti. Stran 72 NOVICE Letnik LX 1,1 1 ^ To je sodu izbilo dno. Štrajkujoči kurjači so pač računali, da prisilijo „Lloydovo" gospodo k odje-njanju s tem, da onemogočijo „Lloydu" izvrševati njegove dolžnosti. Ta njih račun pa jim je preprečila vlada s tem, da je „Lloydu" dovolila najeti manj vredne tuje kurjače ter mu dala na razpolago vojaške kurjače. „Lloyd" je vsled tega mogel vsaj najnujnejše svoje dolžnosti izvrševati, njegove ladje niso bile več odvisne od štrajkujočih kurjačev in s tem bi bil štrajk ugonobljen, da ni vladno postopanje napotilo drugih delavcev, da so kurjačem hiteli na pomoč. Tržaško delavstvo je sklenilo uprizoriti generalni štrajk, ter s tem paralizirati vladno podpiranje „Lloyda". Ta štrajk je bil v četrtek uprizorjen, a čim se je začel, posegli so v ta strogo gospodarski boj tudi drugi elementi, katerim pa ni bilo za zmago delavskih zahtev, ampak za vse druge zahteve. Pred vsem so se delavskega gibanja oprijeli iredentisti, ter so ljudstvo ščuvali k izgredom, hoteč provzročiti revolto in krvave boje, ki bi obrnili nase občno pozornost, razvneli strasti in provzročili vsaj utrjenje iredentizma, če ne že mednarodne konflikte ali celo intervencije. Nadalje pa so se delavskega, na sebi vseskoz poštenega gibanja polastili tisti anarhistični elementi, katerih je v Trstu vse polno. Anarhizem je mej Italijani sploh jako razširjen, posebno pa mej tržaškim „mobom". Tržaška „mularija" je vseskoz anarhistična in ta mularija je, deloma iz lastnega nagiba, deloma vsled ščuvanja iredente, provzročila, da je prišlo do krvavih izgredov. Vlada je v nedeljo razglasila obsedno stanje in za slučaje punta določila naglo sodbo. Take izredne odredbe sicer niso simpatične in da je vlada glede štrajka „Lloydovih" kurjačev pametno postopala, bi jih tudi ne bilo treba izdati, ali dogodki v petek in v soboto so jo silili, da se je poslužila tega sredstva. Ž njim je hipoma zadušila revolucijsko gibanje in provzročila, da sta v Trstu zopet zavladala red in mir. Politični pregled. Državni zbor. — V poslanski zbornici so bile zadnje dni jako rezke in časih prav viharne razprave. Posebno burne so bile debate, ko se je govorilo o Luegerjevi interpelaciji, v kateri so bili razni nemški liberalci dunajski označeni kot sleparji in goljufi. Lueger je zagotavljal, da vse svoje trditve dokaže, a glej, ko je dobil priliko, to storiti, ni izpolnil svoje obljube, ni doprinesel obljubljenega dokaza. Tudi zastran nemirov v Trstu se je dvakrat govorilo. Ministrski predsednik je branil namestnika, policijo, vojaštvo, samo „Lloyda" ni branil. Socijalni demokrat Ellenbogen je govoril silno strastno, ali v bistvu je še najpravilnejŠe označil storjene napake. Zbornica je izvolila poseben odsek 37 članov, ki ima nalogo, tržaške dogodke preiskati in v osmih dneh poročati. Poročevalec je dr. Fuchs. Tudi slovenski poslanci se hočejo pri tisti priliki oglasiti in pojasniti tržaške razmere s slovenskega stališča. Zbornica je dokončala prvo branje predloge zastran bosanskih železnic in začela v sredo razpravo o proračunu. Avstrija in Rusija. — Nadvojvoda Fran Ferdinand se je povrnil iz Rusije, a njegovo potovanje je še sedaj predmet obširnim razpravam v časopisih. V obče *»e sodi, da je nadvojvoda imel važne politične naloge in sicer na jedni strani z ozirom na nemški carinski tarif, na drugi strani pa z ozirom na balkanske razmere. Srbski in bolgarski listi so mnenja, da se je sedaj obnovil in poglobil dogovor mej Avstrijo in Rusijo glede razdelitve sfer na Balkanu in so vsled tega silno nevoljni. <*)uje se tudi, da je nadvojvoda interveniral tudi v prid Rumunije, ki je Rusiji bila doslej skrajno sovražna. Srbija. — Zopet se vlačijo po nemških listih vsakovrstna senzacijonelna poročila. Vidi se, da je bila uprizorjena sistematična gonja proti kralju in kraljici in da se je vprašanje o prestolonasledstvu sprožilo z namenom, strmoglaviti kralja. Z ozirom na to, da se vedno govori o silnem na-sprotstvu mej Srbijo in črnogoro in da se vedno kolportirajo govorice, da je črnogorski princ Mirko pretendent na srbski prestol, je jako značilno, da je „Glas Črnogorca'4 priobčil iz peresa Črnogorskega vladarja članek, v katerem se odločno zavračajo te spletke. Belgija. — Socijalni demokratje v Belgiji so uprizorili veliko gibanje za uvedenje splošne in jednake volilne pravice. V parlamentu so bile zaradi tega že sila ostre razprave, katerim so sledile velike demonstracije v Bruselju in tudi v drugih mestih. X __« Spanjska. — V Barceloni je nastalo močno revoluci-jonarno gibanje. Kacih 100 000 delavcev je začelo štrajkati in uprizarjati vsakovrstnih izgredov. Vlada je bila prisiljena, razglasiti izjemno stanje. Na raznih krajih, ne samo v Barceloni, ampak tudi v sosednih mestih, je prišlo že do krvavih bitk in je bilo mnogo ljudi ustreljenih. Angleška je sklenila z Japonsko alijančno pogodbo, naperjeno zoper Rusijo in Francijo. S to pogodbo hoče Angleška preprečiti vsako napredovanje Rusov in Francozov na Kitajskem, kar je tudi v interesu Japonske. Slednja je s to alijančno pogodbo postala šele prav važen faktor v vseh azijskih zadevah ter bi eventuvalno zamogla vplivati tudi na evropske politične razmere. V tem tiči uprav velikanski pomen sklenjene alijance. Vojna v južni Afriki. — Dewet je ušel angleškim, lovečim ga kolonam na jako genialen način. Pognal je Čredo volov in krav proti blockhišam ter preko žične ograje železniške proge. Živina je ograjo potrgala, Angleži so streljali nanjo, med tem pa so Buri utekli, razkropljeni na majhne četice. Kje je Dewet, sedaj še ni znano, ali baje ima že zopet vse čete skupaj Kako živahno je na južnoafričanskih bojiščih, dokazuje poročilo lista „Nieuwe Rotterdamsche Courant", ki pravi, da je bilo meseca decembra 310 bitk in prask, in sicer 120 v Transwaalu, 101 v Oranju, 74 v Kaplandiji in 9 v Natalu. Razen teh se je vršilo še 6 bojev brez navedbe kraja. To kaže, da so burske čete še po vsej južni Afriki. Večinoma povsod so bili Buri ofenzivni. Velikanske sleparije liferantov streljiva, konj in hrane za angleško vojsko so se razkrile šele nedavno. Šele pred par dnevi je angleški vojni minister s triumfom naznanil, da se je posrečilo dobiti novega liferanta za meso, ki bo pri funtu za 1 l/2 pence cenejši, s čimer se prihrani na leto 600 — 700.000 fantov šterlingov, 7. t. m. pa se je razkrilo, da je dotični liferant ogoljufal angleško vlado, ker je pošiljal mesto avstralskega mesa neužitno argentinsko ter prodal svojo pogodbo sindikatu Wernher, Beit in Rhodes. Ta si je razdelil v kratki dobi 100 % dividende! Živela vojna! Nova Seelandija nima nič denarja, da bi mogla nadaljevati dela v rudokopih. Več tisoč delavcev je brez zaslužka, ki se zato silijo na vojno. Beda je vzrok navdušene požrtvovalnosti Seelandcev, o kateri je govoril Chamberlain s tolikim občudovanjem. Društvo „Deutsche Buren-hilfsbund" je prosilo angleško vlado za dovoljenje, da bi po- NOVICE Stran 73. slalo koncentracijskim taboriščem denarno pomoč in zdravnike. Angleška vlada je to ponudbo odklonila, a izjavila, da rada sprejme živila, obleke i. dr. Iz Johannesburga poročajo listu „Times" o položaju Burov v Kaplandiji. Na vshodu je baje 2 — 3 tisoč Burov. V goratem okraju Lange Berg, 100 milj od M^JlH ondi nastanili v velikem številu. Kmetijsko obdelane zemlje je bilo v Srbi j i leta 1897. 1,805.943 ha, neobdelane zemlje pa 792.726 ha ali 16*4 % celega površja Mej pridelki kmetijstva zavzemlje prvo stopinjo Kimberleya, so si Buri ustanovili novo republiko ter se sadjarstvo, kfljti le češpelj se je izvozilo v letih 1895 Tam sejejo in žanjejo, ker d0 1399 in sicer: Posušenih češpelj za jih nihče ne moti. Poročevalec lista „Times" zahteva, naj se pošljejo velike, močne, nove čete v južno Afriko, sicer bo Anglija svoj optimizem morala drago plačati. O najnovejšem lovu na Deweta se poroča, da je bil Kitchener prepričan, de ujame Deweta. Porabil je za ta lov 20.000 mož ter šel sam v svežih češpelj ....... 664.799 8,418.917 dinarjev pekmeža (povidla) za..... 2.125 580 slivovca za ........ » 216.449 » » Wolvehoek, da bil pri sijajni zmagi prisoten. Dewet je ostal vseh do zadnjega v svoji pasti, končno pa nenadoma, na straneh nakrat prodrl skozi angleške linije ter ušel. skupaj za 11,452.745 dinarjev. Vsa obdelana zemlja Srbije je razdeljena na Kitchener trdi, da so imeli Buri pri tem 283 mrtvih, ranjenih 3,802 939 parcel, in jedna parcela povprečno obseza in ujetih, česar pa niti angleški listi ne verjamejo Dokazalo pa se je, da ves sistem block-hiš ne izda proti Burom nič. Na severu Oranja stoji pod j.oveljništvom Alberta in Prinsloa 1500 Burov. Piet Wessels in Louis Wessels agirata v Kap- landiji. Dewet je baje pri Reitzu. Londona javljajo, da se 0*92 ha. Povprečna cena za hektar izorane zemlje dinarjev, vinograd 654 dinarjev, travnik znaša 235 161 dinarjev. Na živinoreji je štela Srbija koncem leta 1900: vine Kitchener v aprilu v London ter odide potem v Indijo, govedine 942.087, konj 180.071, svini m prašičev Narodno gospodarstvo Srbije.1 Trgovinsko-zemljepisna lega Srbije je najbolje plovbena Sava, v dolžini 181 2 km, katera meja loči 940 609, oväc 3,013 644, koz 425 565, bivolov 7026, oslov 1571, mul 56, druge domače živali (kuretina itd.) 4,648 563. Uljnakov (navadnih) je bilo 164 653, izvanredne vrste 7747. Izvozilo se je v teh letfh na živini: petih Konj govedi 2.286 v vrednosti 57.311 n n razvidna iz nje celote. Severno mejo tvori na severu ovac svinj 86.905 67.023 » » n kraljestvo od Avstro-Ogrske monarhije; nadalje Donava druge živali v vrednosti 259 954 dinarjev 10.851.349 J n 752.117 9,102.102 967 762 n n » v dolžini 325 km, katera jednako po svojem največjem Jajec 134 443 kg v vrednosti 53.367 dinarjev; surovega delu meji mej Srbijo in Avstro Ogrsko in naposled masla in sira 130.175 kg v vrednosti 197.835 dinarjev; med jednim delom Rumunije (v dolžini 102 km) in svežega mesa 41.230 meterskih stotov; svilnatih ko-Srbijo. Na vzhodu je naravna meja mej Srbijo in konov 4500 kg. Bolgarijo reka Timok, v dolžini 75 6 km na zapadu Glede gozdarstva v Srbiji pravi „zanatljiski mej Bosno in Srbijo reka Drina v dolžini 223 7 km in šematizem", da je bila Srbija zaradi svojih nekdanjih ogromnih in bogatih gozdov imenovana „Šumadija" na jugu obstoji mej Srbijo in Turčijo umetno napravljena meja. gozdna dežela. Ali gozdi so že po večini uni- Prebivalstva je imela Srbija koncem leta 1900 čeni in poprodani na brezvestne špekulante za sra- 2,535.066, mej temi 20.000 inozemcev. Prebivalstvo motne cene, a mladega naraščaja je malo Gozdov je razun 2*5 % pravoslavno. Politično je Srbija raz- deljena v 16 okrožij, oziroma 81 sodnih okrajev. 1,546.000 ha ali 32 % celega površja dežele. Je vsakega prebivalca Srbije spada 0*667 ha gozda Na Glasom štetja je bilo 1897. v Srbiji 375.196 gozdnemu zemljišču spada 61.250 ha planin, 30 925 ha kmetijskih posestnikov, ki se pečajo s poljedelstvom goličav, 15.462 ha skalovin in pustin. Mej posestniki in živinorejo, iz česar se da sklepati na kmetijski gozdov pripada erarju 566.982 ha, občinam 658,260 ha, značaj dežele. 83 6 % prebivalstva se peča le s kme- cerkvenemu zakladu 303.675 ha in 303.675 he zasebnim ti j o in deželni dohodek po 80 82 o/0 vzet 1899 350.000 kmetijstva. petih letih nosti izvoženega blaga na poljskih pridelkih 1895 iz lastnikom. Državni gozdi so znašali dinarjev, za razrezan les se je dobilo 596 040 dinarjev. 1899 je znašala vred- Od te baže lesa se je izvažalo po največ za doge na Francosko in Nemško, železničnih pragov v Bolgarijo ) . 22,636.204 dinarjev drv pa v Rumunijo. na živinoreji....... 24,012 938 » in na drugih pridelkih 8,496.414 Glede rudništva stoji na prvem mestu premogovništvo, če ravno je tudi premogokopstvo, kakor sploh skupna produkcija . . 55,145 556 dinarjev. Posneto po »Trgovinsko-zanatljiskim šematizmu kraljevine Srbije«. (Po zvaničnim i službenim podatena sastavio i izdao Sv. R. Hristič, 1. 1902). Ta izvleček imej namen ovreči lažnjiva poročila prusožidovskih listov o gmotnem stanju Srbije. rudništvo v Srbiji, še le na početku razvitka Vseh rudniških pridelkov je bilo leta 1899. in sicer v meterskih tonah: premoga 122.229, bakra 233, svinca 209 meterskih ton. Zabeleženih je v Srbiji zdaj 44 važnejih rudnikov in sicer premogovnikov, Stran 74 Letnik LX. rudnikov živega srebra, bakra, zlata, antimona, lignita, Ali ni škoda? Pogostoma se preveč nabaše v jasli in (lesni premog) svinca, srebra, cementa, naftalina, lestvice; krma se na vzame vlage in po tem skoro cinka, železa in parafina (rudniškega voska). Nedosta- polovica ostane. Ob kratkih zimskih dnevih ni treba janje kapitala in primernih prvosredstev pa so pogla- trikrat na dan živine hraniti, dovolj je dvakrat, zju-vitni vzroki, zakaj se rudništvo ne more povspeti na traj bolj pozno, pa zvečer. Ce je namreč živina doma višjo stopinjo. pri miru, ne more tako prebavljati, zatorej je dovolj Srbske železnične zveze znašajo 540 km ozko- dvakratni obrok. tirnih državnih železnic, katerih vloženi kapital znaša 12 076 milijonov dinarjev. modernim prometnim Potrata pri gnoju. Dež in sneg izpere gnoj, vodo pa gospodar pusti odteči, gnojna jama naj torej sredstvom je prištevati tudi parobrodarstvo na Savi ne bo preplitva. Če je gnoj v preveliki gnojnici, iz-in Donavi, katero oskrbuje prva srbska priv. kraljeva gubi tudi mnogo redilnih snovi. Potrata je, gnoj na parobrodna družba. Družba razpolaga z delniškim kapitalom mili- polju dolgo pustiti ležati v malih kupih ali pa celo razmetan. jonov dinarjev. Brzojavnih in poštnih uradov je v Srbiji: 123 poštnih in 142 brzojavnih postaj. (Konec prih.) Potrata pri košnji. Če se prepozno kosi, je trava že preveč zrela, tedaj najboljši del gre v zgubo. Seno se ne dene o pravem času v kupe, pride dež in ga izpere, zopet gre najboljše v zgubo. Večkrat Kmetijstvo kosci slabo kosijo ali pa se pri spravljanju slabo grablja. ^m^ w 1 f * ' -7 ' * "f- v v r ' T v.'! • » w' im mJlW Potrata pri orodju. Zanikerni gospodarji ne Potrata pri gospodarstvu. Neki angleški profesor na kmetijski šoli je kmetovalcem podal več opominov, ki zaslužijo, da si jih vsak kmetovalec zapiše za uho. Če se je možu potrebno zdelo dati bogatim in skopim Angležem take nauke, veljajo pač še veliko bolj za nas Slovence, ki nimamo angleškega, pa smo še s tem, kar imamo, včasih preveč potratni. Zatorej podamo tu n*uke angleškega kmetijskega učitelja in jih obrnemo na naše razmere. . Potrata iz nevednosti. Mnogi kmetovalci se ne pobrigajo, da bi zvedeli, kje se dobi najboljše in najbolj po ceni razno blago, stroji, semenje, trte, gnoj, živinsko pleme, ampak kar slepo kupijo kar bodi. Letošnjo zimo je hodilo med kmeti vse polno sleparskih agentov, ki so ponujali podobe, blago za obleko pa kavo. Kratkovidni ljudje so si naročevali, pa dobili mesto kave smeti in pobarvane krogljice iz gipsa ali česa. Ali ni škoda denarja? Mnogo je tudi takih, ki o kmetijstvu nič nočejo brati, misleč, da vs9 dobro vedo. Slepci! Potrata pri zemljišču. mestu bi marsikdo na dal Bog ve kaj za ped zemlje, ko bi jo imel; kmetih pa je včasih vse polno nepotrebnih praznih kotov, voglov, plotov, grmovja, trat, iz katerih ni nikakšnega haska. Skrben gospodar ve iz vsake pedi spravijo pod streho vozov, plugov, bran, košev, grabelj in drugega orodja. Tako mu gre po nepotrebnem v nič in pred časom je treba plačevati popravilo. 8. Potrata vsled skoposti. Gospodinja daje slabo postrežbo družini in težakom, pa ne pomisli, da potem zato slabše delajo. Gospodarju se škoda zdi nove sohe, ograje i vrata, podboje pobarvati ali s klejem (terom) namazati, pa ne pomisli, da mu zato veliko prej sprhni in ima potem večjo škodo. 9. Izguba pri prodajanju živine. Kupci in meše- tarji cenijo največkrat težo živine le na oko, seveda ne na svojo škodo, ampak na škodo kmetovalca, ki lahkomišljeno zaupa samo očem. Zatorej naj si občine oskrbijo vago in naj vsak da zvagati svoje živinče, preden ga proda. 10. Izguba pri živini je, če imaš slabo pleme. ali prezgodaj začneš njimi voziti ali telice imajo prezgodaj teleta. Malo počakaj, pa spravi si dobro ploho, bo ti veliko več neslo. 11 Potratno življenje mnogih hišah je raz vada, da če kaj imajo, vse naenkrat potrošijo Ce naprešajo mošt, potem pijejo kakor žolne, dokler kaj teče; prinesejo iz mlina žakelj pšenične moke, potem zaporedoma pečejo pogače; zakoljejo svinjo, potem se en čas zaporedoma mastijo, pozneje pa stradajo ali pa še celo kradejo. O nespamet! zemlje izvabiti kakšen hasek. Potrata pri semenju. Mnogokrat se seje pre- potroši veliko zrnja in ne more kaj in nesnažno seme, se gosto, s tem prida zrasti; seje se tudi slabo Ol Poučni zabavni L__Ji, vi. - JL V '.it- ^ -. Jl j L I J > S-JLv • 9 * A J_d _ ■ M . , . . M . vJLj , ^-.rf .J J 1 ^.JL^ -I X H s i1 t K J- \_\_f k_A -i1 -I , i,. / _rC ^f vJL^J i 1 f wiw r mesto dobrega žita zraste kukol in lulika. Torej Svetlana. ne sejaj pregosto in sejaj očiščeno zrnje! Ali ni ne- Ruski spisal grof A. V. Sollogub Poslovenil Krutogorski spametno sejati nesnago, ki zastonj vleče zemljo? Potrata pri krmi. Kako se razvlači po nepo- Na krova se je razdal glas čuvajev: „Človek je trebnem slama in seno pri konjih, govedi, ovcah itd. za ladjo"! i NOVICE Stran 75. Vsa ladja je hipoma oživela. Vse kar je bilo različni, naj si je njih neprijaznost še tako silna na živega, je mahoma zapustilo krov. Mornarji, hoteč prehiteti drug drugega, so se vsipali po stopnicah ladji, ob času nevarnosti, tvori vse moštvo jedno celoto, jedno obitelj. Vsakdo ve, če ne danes, potreben špremam. Iz kajut so prihiteli častniki, popustivši mu bode jutri tovariš, da ga reši, da brez njega ne opričeti obed, gori po stopnicah, in prišedši na mostič more izhajati, in to neizgovorjeno čustvo tako zdru- krova, jeli opazovati belo, penečo brazdo, katero je žuje Jjudij, da je življenje na ladji bratovščina, puščal za seboj D Oleg a Kakor črna pika, je bila že kjer so vsi za jednega, jeden za vse. od daleč videti nekoga glava. Zdaj je izginila, zdaj se spet prikazala na temenu veselega valovja. Vel n 0 Kje je Gjordjejev" ? je vprašal nekdo. Spi bržkone, ravnokar je prišel s straše « kajuti ga ni je tih, enakomeren veter, igraje se z morjem, mali valovi, kakor poigravajo se, so se prelivali jarko razsvetljeni od tropičnega solnca. Daleč naokoli pa je srebrilo omejeno modrino, liki mirijada bleščic, belo- ter potrdili, da Gjorjejeva nikjer ni. „Dragi, kaj pak, ko bi bil on"? je nekdo omenil. Čez kaki dve minuti so se vrnili pozvedovalci, peneče se valovje. Tam na nebosklonu se je morje spajalo svetlim nebesnim svodom. Višnjevo trepetanje znoja je zakrivalo kraj, kjer se je končalo morje in » Tako je On0! n Vasjuk mu je priskočil na pomoč . . .a Čudna so Tvoja dela, Gospod®! je nekdo za- začenjalo nebo. In tega prijaznega dne je pod pekočimi žarki mirnega solnca, na očeh sto 1 j udi j umiralo človeško bitje. » » Kdo je neki" ? Odkod je padel" ? Mornar ® ? „Častnik" ? čula so se vprašanja. Na straži stoječ mornar ni ničesar vedel. On se je slučajno obrnil in zagledal v morju premetavajo-čega se človeka, no spoznati ga ni. mogel. „Bog se usmili"! je vskliknil nekdo, in predno z glavo navzdol, v se je mogel kdo ganiti, skočil morje ravnokar na krov dospevši častnik. „„Vasjuk a a f SO se začuli vskliki, m vsi so odreveneli. Ali načelnik straže ni dremal. Bistro je bil pri- pravljen čoln št. m » Oleg tt se je usidril. so pripravljali vesla, veliki plovolasi je bilo pri delu in mornarji Namestnik stražniškega načelnika praporščak Minin, je že stal v čolnu, zibajočem se še na „šlupbalkah". Odrini", je zapovedal podpoveljnik in ta čas, D ko je » Oleg obstal kakor okopani vsled vetra, uprv- šega se z nasprotne strani v sprednja jadra, se je čoln že zibal na vodi. „Na vesla dečaki"! je kriknil veslačem Minin, stoje na krmilu. Čoln poskakuje po valovju, je plul na lice mesta, kjer sta se videli glavi dveh nesreč- nežev. Vse moštvo je dobro vedelo, da mornarjema ne preti jedino utopljenje. Utoniti nega, pa živemu biti zglodan ali ni nič poseb sneden od kake evo česar se boji vsak, celo naj morske pošasti srčnejši mornar. Gospod, reši ju"! je križajoč se vzdihnil duhovnik, prišedši gledat kaj se godi. Kakor po dogovoru, so se vsi odkrili in se po-križali. n momljal. Častniki so se spogledali. Vsi so dobro vedeli, da šta se Gjordjejev in Vasjuk, dasi tovariša po službi, strašno sovražila, kakor se moreta sovražiti le dva moža. * * Zvečer istega dne sta se v kajuti Minina sešla dva tovariša in on jima je skrivoma pripovedoval, kar je celi dan skrival pred drugimi: „Ako bi sto let živel, današnjega dne nikoli ne pozabim", je pravil. „Že od daleč sem videl, kako je Vasjuk nad vodo držal glavo Gjordjejeva. Bili smo že čisto blizu in jaz sem velel „suši vesla"! Mahoma je Gjordjejev odprl oči. Bržkone je šele sedaj spoznal svojega spasitelja. Ves je vstrepetal in zgrabil Vasjuka za vrat z obema rokama. Čul sem samo, kako je Sto rok Gjordjejev zahropel: „Kdo je Vas klical"? in oba sta » izginila. Moj Bog, zgubljena sta! sem si mislil. Velim: smotri v oba". Zatajivši dihanje, smo opazovali, ali se ne prikaže pod vodo nekaj črnega. „Prideta"! je zavpil mahoma nosni mornar. Moreš si predstaviti jaz sem se nasmejal. Živci, bržkone. Zares, ona sta prihajala. Še globoko pod vodo sta bili vidni dve telesi. Dal sem povelje: „Konec prigotovit"! in brž ko se je napita suknja jednega iz nju pokazala na površju, zasadil sem kavelj v njo. Mornarji so vrgli konec vrvi okrog trupel in čez minuto sta oba kakor mrtva, brez gibanja, ležala na dnu čolna. Jeden mornarjev me je poučil naj položim njiju noge više glave in precej voda kar bruhnila njima iz ust. Vehta, jedva smo ju mogli razdružiti, tako močno sta se drug druzega držala. Vasjuk ima menda še sedaj grlo vse višnjevo"! II. Morska dvorana v Kronštatu je jako razsvet-Vojaška godba že čez uro dolgo na vso moč svira mazurko, a postavni mornarji se urno vrtijo iz ljena. Na morju ni tako kakor na suhem. Naj si bodo kota v kot ter spretno skačejo in privdarjajo z no- I ljudje glede svojih značajev, nazorov, mnenj še tako gami. Ples je v polnem tiru. Na razgretih obrazih Stran 76 Letnik LX. gospej se pozna, da gostoljubni gospodarji ne pri- voščijo gostom miru. In resnično, dvorana je polna » Da41! se odzove hčer. Koliko je ura" ? veselja. Celo priletne matere in sivolasi admirali j » Šesta skljanka na izhodu0! (Šest bo skoraj)! sloneč ob stenah, nekako pomlajeni gledajo na ple- odgovori Svetlana. salce. Njih oči se tako lesketajo. Spominjajo se mi nulih dnij, ko so tudi oni . . . n Očka, pojdi v kajut-kompanijo sedeti, danes D ...•-> imamo pri nas avralno delo", poprosi Svetlana, in Pleht ali dagles 1)tf ? je vprašala vesela, mlada morski jež ve, da se vrši splošno snaženjn, ter mirno deklica gospo, h kateri je privedla dva častnika, ter odlazi v gostilno. nalašč izbrala mornarski imeni. Svetlani je bilo sedemnajst let. Ona se je sama „Pleht", je odvrnila vprašana, ter se zavrtela po imenovala staro devo, a kadar so jo tovarišice po-sobani s svojim plesalcem. Tudi ostala gospodična je praševale, kateri mladenič jej najbolje ugaja, odgovo- podala roko drugemu častniku. „Vas menda jezi, da ne pleše z Vami Vasjuk"? je z zlobnim nasmehom vprašal mlad častnik. rila je: n vsi" Nekaterim ženskam usodna ura srčnih izkušenj bije jako rano, drugim pozno, tretjim nikdar Le ta je molče uprla vanj svoje oči, ter ga oči- ne bije. Poslednje menjavajo od prirode jim dan tajoče pogledala. zaklad duševnega življenja v kaj pičle novce. Katera n Nu Svetlana, ne bodem", se je suho nasmejal iz njih je srečnejša — je vprašanje daleč ne rešeno. oni, in posadivši jo na stol, urno odšel v kot dvo- no Svetlana je bila iz poslednjih. Ona ni na nikogar rane, ter prekrižaje roki, jel od daleč opazovati mlado mislila. Noben obraz jo ni zasledoval v nočni tišini, # dekle pri nobenem imenu ni vstrepetalo njeno deviško srce. Ta častnik „Nikolaj Nikolajevič Gjordjejev", je Njej je bilo le tedaj dobro, kadar je čutila, da je ona bil visoke rasti, star kakih 26 let. Bil je zal mladenič, izvor vesele sreče drugim, če tudi mimogrede. samo nemnogim niso ugajale njegove čudne, izrazite uste. Tanke rezkočrtane ustne so jasne pričale, da je imel Gjordjejev trdo nepremagljivo nrav, da čustvo krotkosti in dobrote ni v njegovem značaju. Mlada deklica, katero je imenoval Svetlana, ni bila krasna. Črte njenega obličja so bile nepravilne, njo možno bilo prezreti, ali trebalo je samo govoriti z njo, pa je nekaj čarobnega, prikupljivega na sivih kakor celem nje obrazu, v pogledu čudnih, velikih, očij, prikovalo njej novega znanca. Star mlad je čutil njen vpliv. Mnogim ženskam je prirojena koketnost. Neumno rabljena, ona omisi žensko. Ako je ljubohlepno8t Dva meseca preje, ko se je vršil ples v morski dvorani, prišla sta Mihaelu Petroviču Gavrilovu jeden in isti dan dva častnika v polni paradi, in na nepopisno čudenje „morskega ježa" zasnubila govo hčer. nje- » Gospod, kako vender to", je premišljeval stari mornar, jedva iz plenic in najedenkrat . . . « In pogledal je hčer in se prvokrat prepričal, da je minila njena otroška doba, da nastopa surova istina življenja. Mihael Petrovič je imel samo jedno hčer. pot Zena njegova je umrla precej po porodu in ka- bo ženska še tako privlačna, bister znam smeri, naj si pit;ail st0pivši v pokoj, nadalje stanoval v Kron- um vsegdar spozna lokavo koketnost in ženska je obsojena. So ženske, katerim je čarobna ljubohlepnost prirojena, štatu, in se popolnoma posvetil vzgoji male Svetlančice. Jeden mladih snubačev je bil Gjordjejev; drugi ona kakor da tvori del njih bitja. One brez njega Vasilij Sergjejevič Ljubimov ali kakor so ga živeti ne morejo. Ta koketnost ne obstoji v željah dopasti se, a v srčnem stremljenju, storiti vsakomur nekaj prijetnega, vsakega z nečem razradostiti, tako-rekoč s srcem vsprejeti. Takova je bila Svetlana. Ona koketovala z vsemi: s starim samcatim admiralom njegovi sošolcikadetje imenovali „Vasjuk". Vasjuk je bil mlad dečko, kakoršnih je, na čast ruski mornarici, mnogo med našimi mornarji. Njegovo odkrito cvetoče in veselo lice mu je vsakogar naklonilo. Bil je, kakor se pravi „duša odkritosrčna", in to je vsak Z. kateri jo je ljubil, kakor lastno hčer. Koketovala je s svojim psičem „Bobom", kateri se je ščetinil in kazal bele zobe vsakemu, bližajočemu se njegovi gospej. Koketovala je s svojo staro pestunjo, katera je že marsikak srebrnjak in petico vložila v hranil- priznal. Vasjuk je bil pošten, nelicemersk, značajen človek. Presenečeni morski jež je ostal nepristranski, ter odklonil vsako odgovornost, se zahvalil na časti ni co staro nogavico za svojo ljubljeno Svetlan-čico, za stare dni. A kako je ravnala s svojim očetom? Vse narave starega mornarja je poznavala, in kako in izjavil, da prepušča odloči lastno usodo. svoji hčeri, naj ona sama In zdajci sta si oba častnika vsak po svoji moči prizadevala, priboriti srečo. Gjordjejev je upo je utešila starega ježa, tako se je sam imenoval rabljal vso svojo izkušenost v prid zmage Bil je kadar je bila doma rabila mornarske izraze D Svetlančica"! krikne Mihael Petrovič. i Imena sidr. umen, zvit ter se ni ničesar ustrašil. Toda niti temni pogledi, niti najslavnostnejša, najstrastnejša govorica nista mogli ganiti mirnega pokoja Svetlaninega. (Dalje sledi). Letnik LX. Stran 77. ^ L-----—--■ -1 Deželna gimnazija v Ptuju je dobila pravico javnosti za razrede od 1. do ter se ji je pripoznalo ob jednem razmerje reciprocitete in pravica, obdržavati izpite ter dajati zrelostna spričevala. zrelostne Spodnještajerska jubilejska ustanova v Celju. Osebne vesti. Učitelj na strokovni šoli v Ljubljani Namestništvo v Gradcu je z naredbo od dne g. Celestin Mis je dobil naslov profesorja, delovodja na 27 jan. 1902, Josip Tratnik pa naslov strokovnega učitelja. 33 146/901 odobrilo ustanovno pismo te ustanove. Ta v dr. Josip Gori č ar , podporo revnih slovenskih dijakov namenjena ustanova službuje sedaj pri deželnem so- narasla v kapitalu blizu na dišču v Trstu in je rodom iz Mozirja, je imenovan konsularnim 18 000 kron, in z dozdajnimi atašejem. Dekan in župnik v Kamniku g. Janez Oblak je Sel v pokoj Učitelj v Borovnici Fran Kozjak je na lastno prošnjo premeščen v Toplice v Zagorju Deželni odbor je imenoval dra. Fišerja sekundarjem v deželni bol- nici. Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je do-5000 kron podpore za napravo sadjarejskega vrta v volilo Zgornjem Tuhinju Prešernov spomenik. Že nekaj časa sem krožijo po Ljubljani vznemirjajoče govorice. Trdi se, da je odbor ?a Prešernov spomenik naročil, naj se Prešernov spomenik iz- dela, potem pa je bil primoran delo ustaviti, ker bil spomenik neporaben. To je veljalo več tisoč kron, ki so bile na ta način nekako proč vržene, če tudi ne iz zlega namena. Ker pa denar ni last odbora, ampak je denar zložilo rodoljubno občinstvo, bi bilo pač umestno, da se stvar pojasni, že da se ne bo nikomur delala krivica. Shod slovanskih časnikarjev se bo vršil po dogovoru z osrednjim odborom v Pragi in z gosp. dr Mazzuro v Zagrebu — v letošnjih binkoštnih praznikih v Ljubljani. Shod bo združen z izletom na Gorenjsko, v Postojno in eventualno v Trst. Pripravljalni odbor razpošlje v kratkem vabila slovanskim avstrijskim časopisom in Časnikarjem. Dobrodelna tombola se je dovolila prostovoljni požarni brambi v Breznici na Gorenjskem za nabavo gasilnega orodja. Tombola bo imela 300 srečk. Prememba posesti. Veletržec gosp Feliks Urbane je kupil po posredovanju konc. prometne pisarne za posestva Ljubljani takozvana Vilharjeva in Arcetova I N. Plautz v stavbišča za 48 428 kron ter namerava na onem voglu Miklošičeve in sv. Petra ceste zgraditi moderno prodajalno. S tem dobi naša pomlajajoča se prestolnica zopet novo, impozantno v stavbo. Glavni odbor društva za varstvo avstrijskega vinstva vabi k zborovanju zaupnih mož, bivajočih na Kranj- skem, ki se priredi v Ljubljani dne 27. februvarja t Zbo- rovanje se bo vršilo v mestni dvorani in se prične ob 10. uri dopoludne. Morebitni predlogi naj se naznanijo do 21. februvarja članu glavnega odbora Francu vitezu Langer-ju v Bršljin pri Novem mestu Za vodovod na Vrhniki hoče država prispevati do zneska 35 200 kron Izseljevanje tobačnih trafikantov. Ker se je opetovano pripetilo, da so trafikanti, če so se izselili, svojo trafiko, ne da bi finančnim oblastvom kaj naznanili, prepustili doma ostalim svojcem v nadaljno oskrbovanje, se opozarja, da obrestmi okroglo do 20 000 kron. Dopolnilne volitve na Goriškem. Dne 20. marca bodo volili na Krasu in na Tolminskem dva, a tudi v Gradišču enega deželnega poslanca in sicer za kmečke občine. Dne 22. marca pa bo dopolnilna volitev v laškem veleposestvu na mesto odstopivšega conte EJanigaia. Nemiri v Trstu. uvodnem članku smo raz- ložili vzroke štrajku „Lloydovih" kurjačev in tudi vzroke, vsled katerih je nastal generalni štrajk ter konkatirali, da so iredentistični in anarhistični elementi porabili to priliko za izgrede in demonstracije. Pri vsem tem pa se mora priznati, da je prenagljenost oblastev veliko zakrivila. Izgredov v večjem obsegu ni bilo do petka popoldne. Dotlej so se zgodile demonstracije. V peteK popoldne pa se je prav po nepotrebnem začelo streljiti na ljudi in v tistem hipu je tudi zavzelo mej ljudmi in so zamogli iredentovci in anarhisti stopiti v akcijo. Ne mislimo se spuščati v podrobni popis vseh dogodb petka in sobote. Množice so od uprizarjale vsakovrstne revolte. Naskakovale so vojaštvo s kamni, tudi streljale na redarje in vojake, razbijale okna in svetiInice, podirale na vojake dim- nike in oropale nekaj prodajalnie. Vojaštvo moralo zasesti mesto, razganjati izgrednike in je nanje streljalo. Ustreljenih je bilo 14 oseb, ranjenih pa več sto. Ustreljeni so bili večinoma ponoči pokopani. Ti izgredi so se ponavljali do sobote. Ko je ta dan bilo razglašeno, da je glede štrajka „Lloydovih" kurjačev sestavljeno razsodišče se izreklo v prid kurjačem in da se zahtevi kurjačev v polnem obsegu ugodi, je bilo tudi izgredom konec. V nedeljo zjutraj je bilo potem razglašeno izjemno stanje in se je za delikte, ki jih označuje kazenski zakon kot punt, upeljala nagla sodba. V ponedeljek so štrajku-joČi delavci šli zopet na delo in sta v Trstu zopet zavladala red in mir. Trgovina s kavo. Trst prišel iz Brazilije Aleksander Banzatto, jeden izmed glavnih agentov velikih posestev kave v Braziliji. On je izjavil, da radi velike suše letos kava tako slabo obrodi, kakor že zdavno ne, tako, da se more izračunati, da iz Brazilije pride komaj dve tretjini kave proizvoda, kakor ga je dala lani. Ako so ti podatki točni in povsem resnični, se utegnila kava znatno podražiti. Izseljevanje v Argentinijo. Vplivni argentinski skušajo z vsemi sredstvi pridobiti izseljencev, dasi je gospodarski položaj dežele neugoden Ljudstvo se svari, da se krogi naj nikar ne izseljujejo v Aigentinijo, ker je tamkaj malo zaslužka in je obdelavanje zemlje jako težavno. Pridelke na polju pokonČavajo mravlje in suša. Davki so visoki, tinski časniki slikajo položaj kot žalosten in grajajo Argen-sosebno je tako ravnanje po dohodarstvenem kazenskem zakoniku sod°e razmere. Pri sodiščih najde izseljenec težko pravice. kažnjivo. Trafikant je zavezan svojo trafiko osebno oskrbovati in ima torej, da se izogne zlim posledicam, pred izselitvijo trafiko pravočasno odpovedati. Srbi v Ljubljani. Belgradsko pevsko društvo, katero je nameravalo 24. t. m. v Ljubljani koncertovati, ne pride v fekočem mesecu semkaj, temveč priredi dne 1. maj-nika t. 1. v „Narodnem domu" v Ljubljani koncert. Umrl je v Metliki sodni pristav Pavel Hudo- vernik po kratki bolezni. V Gradcu je umrl poštni nad- kontrolor gosp Fran Dolenec v starosti 56 let Pokojnik je bil vedno zvest narodnjak in dasi je prebival v tujem mestu, je vedno radodarno podpiral vsako narodno stvar, zlasti dijake. Tabor v Žalcu. Zvedeli smo iz zanesljivega vira, pri Prah u le Goreča maškara. sedemdesetih letih, Janez V Mengšu sta hotela zakonca Kralj, po domače Ta star u in njegova boljša polovica Loj za na pustni večer da se bo z ozirom na pereče vprašanje celjske slovensko- svetega Kurenta posebno slovesno praznovati. Naplavila sta nemške gimnazije sklical v začetku meseca marca t. 1. v Žalec se v maškare. Za obleko sta si izbrala- predivo in slamo, tabor. Prišedši v neko gostilno, sta koj obrnila pozornost gosto r Stran 78. Letnik LX. nase. Gostje so bili posebno radovedni, če bi predivo in slama je bila pripravljena slabo in brez organizacije. — V Švediji gorela. Maškara pravi: Poskusite! Kakor blisk je bil mož v se je minulo leto tudi število stavk pomanjšalo. Sicer je bilo plamenu. Gostje so z velikim napoiom strgali gorečo pustno leta 1901 127 konfliktov, leta 1900 pa le 104; a leta 1901 oblačilo raz moža. Janeza Kralja so močno ožganega po rokah bilo število štrajkujočih delavcev 6200 proti 10 000 in po obrazu prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Mislimo, v letu 1900. Izgubljenih delavnikov je bilo 1900 1. 210 300, da mož ne bo več želel, biti v predivo in v slamo povezan. leta i 900 pa 331 590. Izmed teh konfliktov pa je bilo 15 Tatvina v škofiji. ponedeljek zvečer prišel izključb. Manjše število stavk pa je posledica tega, da delo- v škofijo beračit neki postopač, ker pa ni nič dobil, ukradel dajalci niso uprizorili izključb. župniku v pokoju Gašperju Majerju iz predsobe zimsko suknjo. Policija je tatu drugo jutro prijela v neki gostilni v označene z latinskim imenom Ogromna školjka. V rudečem morju živijo školjke Kolodvorskih ulicah in ga dala v zapor. Tat je brezposelski rt Teredo gigas", ki se odlikujejo trgovski pomočnik Franc Lampret iz Muljave v litijskem okraju Aretovanec je prišel peš iz Neapelja v Ljubljano, ker ni imel ob čem živeti, je izvršil tatvino. Zmrznila je v gozdu v Št Vidu v postojinskem okraju 761etna Marija Čeč iz Vel. Ubeljskega. Rop. Posestnik Jakob Urankar iz Hrastnika v brdskem okraju je bil pred kratkim ponoči napaden in oropan. Napadla sta ga posestnik Lovro Brvar in delavec Janez Brvar. Ta je Urankarja pobil na tla, ga obrcal in osuval, ter mu šiloma vzel na 200 kron glasečo se hranilnično knjižico, sunil bankovec za 20 kron in 6 kron drobiža. Končno ga čez breg, da se je Urankar pobil. Roparja sta že zaprta. po svojej ogromnej veličini. Njih gornja lupina more se vpo-rabljati in se tudi vporablja v nekaterih cerkvah za kropilnike. meri en meter v nekoliko večjo V berolinskem muzeju nahaja se jedna, dolgosti, v visokosti 57 cm in tehta 158 kg. imajo kot kropilnik v cerkvi Sv. Sulpije v Parizu. V hrvat- lupine one vrste školjk, skem narodnem muze]u imajo tri katerih največja meri 72 cm visokosti. Govor opic. Profesor Garner, slavni poznavalec in opazovalec opic, bavil se je mnogo let tudi s tem, da do- žene, imajo opice med seboj kak jezik, po katerem se Poskusen umor. Dne 17 umevajo. Na to misel je prišel, ko je v Londonu v zveiinjaku opazoval opice. Štiri leta to njegovo opazovanje ni imelo vspeha, dokler mu ni prišlo na misel, da postavi pred vjete t. m. so orožniki v opice fonograf, ki naj bi lovil njih glasove. temi, v fono- Št. Vidu nad Ljubljano aretirali posestnika Jožefa Lebna, ker grafu ujetimi glasovi, podal se je najprvo v veliko menažerijo je poskusil svojo ženo umoriti. Pritisnil jo je k zidu, ji stopil v Novem Jorku ter ondi postavil svoj aparat. Živa opica, ko na noge in jo davil. Zena je v smrtni nevarnosti. je slišala sorodne glasove, jela je takoj odgovarjati dozdevnej Nepoboljšljiva goljufica. Policija je zaprla 60 let tovarišici z istim naglasom. To je učenjaka potrdilo v njegovem staro delavko ulicah št. Marijo Smrtnikovo, stanujočo v Ravnikarjevih mnenji, da imajo opice svoj govor, ter je šel dalje v gorovje ker je na goljufiv način izvabila hišni posestnici iskat si divjih, posebno ker je pri vdomačenih vže dobil pre- Mariji Lončarjevi 64 kron in delavki Elizabeti Mehletovi pa pričanje, da se ne moti. Štiri mesece hodil mej divjimi 10 kron. Marija Smrtnik je bila že zaradi goljufije kaznovana, zvermi, imajoč seboj veliko močno kletko, v katero je bežal, bil v nevarnosti. Največjih opic, tako zvanih nGorila" Naša mala loterija. Po izkazu našega finančnega ministrstva je dala mala loterija od 1. 1897. do 19^0. čistih 51,079.544 kron, iazun tega je jemala država 15 °/0 iz dobitkov, potemtakem je dobila zopet 10,171 880 kron. V tem času je bilo stavljeno v loterije 124,190 240 kron, tako da skoro polovico dobi država kot dobiček zares lepa kupčija, ako videl je 22. toda bile so boječe in nikakor ni bilo mogoče pripraviti jih do govorjenja. Vendar se mu je posrečilo razumeti deset različnih glasov, katere je prinesel v fonografu iz svojega potovanja. Profesor namerava nadaljevati svoja pre-iskavanja v tej stroki ter ima upanje, da se mu čeloma posreči zaslediti govor opic Kako visoko v zrak je mogoče iti z zrako- tako da je vsak avstrijski prebivalec plačal povprečno 3 krone plovom. Zrakoplovca meteorologičnega zavoda v Berolinu, izplačalo 66,366,796 kron, Berson in dr. Süring, dvignila sta se minulo leto z zrako- davka državi. Dobitkov se t. j. izmed vseh stavk je dobilo 23 4 ®/, na leto okoli 30*4 milijone kron, Stavi se navadno plovom 10.300 metrov nad zemeljsko površino. Napolnjen je 1900. je stavil poprečno bil zrakoplov z 8400 kubičnih metrov plina. Do višine 9000 m vsak avstrijski prebivalec 1*20 kron. Po deželah je prišlo je šlo dobro od tam naprej jelo jima je prihajati slabo ter 1900. na vsakega prebivalca sledeče število stav: Spodnje z naporom vzdrževala sta se po konci. i V • • visim 10 250 m Avstrijsko 4 72 kron, Primorsko 0-84 kron, Solnograško 0*65 kron, Štajersko 0*54 kron, Gornje Avstrijsko 0 50 kron, Kranjsko 0 48 kron, Češko 0-46 kron, Šlezija 0 31 kron, jeli so se mešati tudi meteorologični instrumenti, katere sta vzela seboj za preiskovanje. Ko je jeden izmed obeh zrako- plovcev ponovno padel v nezavest, odprl je drugi ventil, da Moravsko 0*28 kron. Koroško 0 23 kron. Galicija 0 22 kron, se je zrakoplov jel pomikati proti zemlji. Mej tem ko je zra- odaljenosti 5000 m od zemlje prišla k zavesti. Nabrala sta Tirolsko 018 kron, Bukovina 010 kron, Dalmacija 0*06 kron. koplov drvil proti zemlji, sta bila nezavedna ter sta še Največ se stavi na Dunaju. Vlak skočil s tira. Med postajama Toplice Karbice dogodila se je velika nesreča. Ob jednajstih ponoči je skočil v vsled doslej še neznanega vzroka vlak s tira. Strojevodja na tej poti mnogo zanimivih študij, ki olajšajo meteorologičnim učenjakom brezdvomno marsikako preiskovanje. Ruski list »Rossija« prepovedan. V Rusiji iz- Zechel je hitro zavrl z vso močjo lokomotivo, ko je videl, da hajajoči jako vgledni časopis „Rossije", je popolno suspendiran, se bliža nesreča, rešil je s tem potnike, njega pa je pokopal Razlog temu koraku od strani vlade označuje se neki podlistek podse stroj, se je vsled nenadnega zavretja dvignil ter onega lista, kateri se bavi s carsko rodbino in je zlasti žaljiv potem zvrnil; Zechla so potegnili mrtvega izpod stroja. Kurjač za prejšnjo rusko carico mater sedanjega carja. Urednik in in dva kondukterja sta bila jako nevarno, 13 potnikov pa izdajatelj lista „Rossije", poznani rus pisateli Amfiteatrov lahko ranjenih. Stavke. Mogočno pregnan je za pet let v Sibirijo, ter je moral v 24 urah za- naraščanje delavskih organizacij • pustiti Petrograd. tem činom Amfiteatrov popolnoma ga je osnoval pred nekaj leti, bil se kaže najbolje statistiki štrajkov. Leta 1901. je bilo v Švici uničen, ker njegov list, 76 (leta 1900: 115) konfliktov med delom in kapitalom, je priznan v najvišjih krogih kot najuglednejši politični dnevnik. Pomanjšalo se je število torej za 40 %. Za delavce se je Pri ostalih sotrudnikih lista se je vršila stroga preiskava, ter končala najboljša velika stavka železničarskih delavcev Got- so bili zaplenjeni vsi spisi in izdaja „Rossije" za vedno pre- hartske železnice, najslabša pa ona kovinarjev v Uzvilu, koja povedana. Letnik LX. NOVICE Stran 79. Koliko je angleški kralj Anglež? Neki an- eksplodiral, je Santos Dumont balon prerezal ter z balonom gleški učenjak študiral je rodoslovje angleške kraljevske rodbine vred padel v morje. Parniki in čolni so zrakoplovca rešili. kralja Jakoba IV. škotskega, do zadnje umrle kraljice balon pa se od Viktorije, hoteč zaslediti, koliko je sedanji kralj Anglež in nemogoči. baje potopil. Poskusi so zato za dolgo dobo koliko je tuje krvi v njem. Vspeb tega preiskovanja je bil, Molitev za časnikarje. od 3056 kapelj krvi, kakor jih ima navaden odrastel običaj, da moli pred otvoritvijo V kapelan ameriškem senatu je za vse senatorje, pa tudi časnikarskih poročevalcev ne pozabi, temuč je zanje ta-le da mm/mmmmg/gm^ človek, jedna sama v kralju pravega angleškega izvora, in ona od rodu Margarete Tudar, soproge Jakoba IV. škotskega, dve kaplji ste francoskega izvora in to od Jakoba IV. in grofa peresa zaznamvajo naše besede skoraj hitreje, kakor molitvica: „O Grospod, blagoslovi poročevalce, kojih marljiva jih mi Daruleja, je poročil kraljico Marijo. Osem kapelj je dan- izgovarjamo. Oni so, kakor Ti, povsod pričujoči in skoraj skega izvora, in 3040 kapelj kraljeve krvi je nemške, torej vsemogočni u Anglež Nemec. — Spomenik iz porcelana. Francoska državna por- Telefon v Abesiniji. Kralj Menelik se je v no- celanska tvornica v Sevres bode na višini Seint Cloud zgradila vejšem času zelo zaljubil v iznajdbo telefona. Namerava torej 45 m visok stolp iz porcelana. Stolp bo imel 7 nadstropij po vsem svojem kraljestvu napraviti telefonske naprave, kar in se bo v ta nadstropja prišlo po stopnicah Tvornica bode je v nekaterih krajih tudi že storil. Pri tem pa naleti nemalo- za krat na upornost svojih podložnih, se z vsemi močmi pro- stolp potreben porcelan izdelovala Draga podoba prodana let. bila pred kratkim v tive proti upeljavanju novotarij. Na več krajih razsekali so Parizu Podoba predstavlja sliko Matere Božje in je imenovana mu že telefonsko žico. Vsled tega je izdal Menelik strog ukaz, „Madona sv. Antona Slikal jo je slavni italijanski slikar v katerem naglaša kazen vsem onim, se predrznili ško- Eafael. Cesarica Evgenija hotela je 1870. kupiti za ceno dovati novim napravam. Ta kazen obstoji v tem, da se dotič- 800.000 kron toda razne politične homatije odvrnile so jo niku odseka desna roka in mora ob enem plačati veliko de- od misli. Sedaj pa je bil opozorjen na njo ameriški milijonar narno kazen. umri Zmedeni računi. tovarnar, ki )e zapustil Gralvestonu v Ameriki Pierpohit ter je plačal zanjo 2,000.000 kron. Na zimskej je slikarskej razstavi v Londonu bode se občudovala, potem pa svoji noseči ženi 42.000 do- pride v zasebno last milijonarja. larjev s testamentnim določilom, da dobi, ako porodi dečka, novoporojeni dve tretinji, mati pa samo eno tretinjo. Ako pa bi bil prvorojenec deklica, dobi samo eno tretinjo, zato pa mati dve tretinji. Ta račun pa so prekrižali sedaj rojeni dvojčki, deček in deklica. Vdova zahteva sedaj zase vseh 42 000 dolarjev, češ, da je imela podedovati pri dečku eno tretinjo, pri deklici pa dve tretinji, tedaj vse. Sodniki in ra-čunarji si belijo glave, kako denar pravično razdeliti. Soproga burskega vodje Deweta morala tudi nositi težo pregnanstva, z osmero svoje dece. Zavetje našla pri nekih burskih rodbinah v Johannesburgu, katere so jo podpirale z vsem potrebnim. Bahati Angleži so raztrobili po svetu takoj lažajivo vest, kako velikodušno da skrbijo oni (namreč Angleži) za soprogo njihovega sovražnika. Gospa Dewet, ko je Čula to lažnjivo samohvalo Angležev, protestirala je javno proti izmišljotinam Angležev, ter podala svetu resnico. V maščevanje zato odpeljali so r» velikodušni" Angleži v osrednji tabor, kjer imajo že mnogo burskih žen zatvorjenih. Soproga hrabrega generala je sedaj s svojo deco (ki pa jej že eno umrlo v zaporu) jetnica Angležev. spreime t kovaški mojster v Radovljici. Samo v teh zavojih se dobiva pristna ta Ko splosna priljubljena Vstaja radi bikov bila te dni v španjskem mestu San Sebastian. V tem mestu je bil običaj, da se oni biki, ki niso sposobni za boj v areni, zvezanih nog peljejo na BO 00 gramov. Cena tavcjju 60 vinarjev, vsebina 300 gramov. trg in ondi služijo v „zabavo" občinstvu, ki je bike krvavo mrcvarilo. Ko so se te „zabave" često tudi za občinstvo krvavo izvršile, je mestni zastop odločil, da ne dovoli več teh iger. Občinstvo izvedelo kaj se pripravlja v občinskem svetu g V« mostna i ■ m lAJfTli IH^klii je prihitelo na galerijo, po ulicah pa se je vzdignilo na prav veli biki1 cati vstanek. Množica je, kar se je dalo, kričala „ in tepla vsakega, kdor se ji ni hotel pridružiti in ž njo kri Čati. Nekatere mestne uradnike so demonstrantje vrgli v vodo iz katere so se komaj rešili. Žup moral obljubit, da zopet uvede igre z biki. Meščanstvo je poslalo deputacij in kraljici, da se razveljavi sklep občinskega sveta. kralju V f polnih irnffL feftaeijeve tovarne za slađoo kavo Monakovo ** ^r ' 1 —T WlvA^viri •. 1 v —. si m v potnih trnih Kateerjeve tovarne za sladno kavo Monako vo sv« Balon Santos Santos Dumonta v morju. Brazilj Dumont, Čegar senzacij onalni poskusi z balonom s krmilom zanimajo ves svet. in ki je v Parizu ter v Monaku dosegel največje uspehe hotel leteti tudi preko mor a Doslej katero odplul. Cap Martinu, pletla v vijak se mu je že večkrat posrečilo, da je letel v smeri si je določil ter se vrnil zopet na prostor, odkoder 14. t. m. je nameraval zleteti preko morja Dne a balon balon bil baj premalo poln, vrv se je za- se je nagnil, in v strahu da balon Kathreinerjeva Kneippova sladna Kava j Stran 80 Letnik LX Loterijske srečke. I 4 % V Brnu dne 19. februvarja t. 1.: 43, 29, 45, 63 1 Na Dunaji dne 15. februvarja t. 1. V Gradci dne 15. februvarja t. 21, 77 > 67. 75, 45 41, 10, 34, 86, 85 Tržne cene. V Ljubljani dne 7. februvarja 1902. Pšenica K 9 30 rž K 7 ječmen 7 oves K ajda 6 50 proso 6 80 h, turSica K 6 20 b, leča K 9 fižol K 8 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h. zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, HIHIHIHHHHBHH iq) Deutsche Gasse 8 Budapest. Priznano izvrstne in najboljše s patentovanim valjčnim tečajem z obračasto pri- pravo za maza nje ročne na gepel in na par. potem vsakovrstne gepelne za vprego od 1 do 6 konj; najnovejše žltočlstilnice, trijerje, rebljače; stiskalnice za seno in slamo ročne, nepremične in prepeljive. Valarje za polje iz jeklene ploščevine (Stahlblech-Feldwalzen), robati in gladki. Pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeže; travniške brane klepne in dijagonalne. Slamoreznice s patentovanim valjčnim tečajem z obro- často pripravo za mazanje. Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za sadje in sočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje in sadje; stroje za roblanje. Samodelujoče patentovane brizgal-nice za trsje in zelenjad. „Syphonia". Sejalni stroji „Agri- cola" in stroji za košenje trave, detelje in žita z verižno pripravo, nadalje premične štedilne peči, peči za parjenje krme; stroje za obračanje in sušenje mrve, mešane krme in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po najnovejši odlikovani sestavi PH. M A YF ARTH A o V j drug. c. kr. edino priv tovarne kmet. strojev, livarna in fužine na par na Dunaji 5 II 5 Taborstrasse št. 71. Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. Vsem tistim, kateri skozi prehlajenje pre- obilno jed, s težko prebavljivo, prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečnl krč, želodečnl bol, težko prebavanje želodečno zazližanje dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo, Hubert Ullrich zeliščno zeliščno vino izborno zdravilnih zelišč dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi brez poživi celi človeški prebavni organizem, bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe snovi krvi bolezni provzročujejo deluje na prenovitev zdrave krvi. pravočasni rabljivosti tega zfliščnega vina. vsaki želodečni vsem drugim močnim kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom. zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola napenjanje, slabosti glavobol, riganje, bljuvanjem, katera vže kratkem povživanju tega vina prenehajo. Zabasanj e temu slabi nasledki. tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na lanek način odpravi, ker vse slabi snovi želodča črev odstrani. Suhi bledi obraz, pomanjkanje slabost bolnih jeter. oslabelosti bolu znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu, kakor vednem glavo- počasi novo moč. pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu ljenje Zeliščno Tino povzdigne reditev, preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse ^Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. gld. v lekarnah v Ljubljani, Liliji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju. Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi. Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari Zahteva se izrecno Hubert TJllrich-ovo zeliščno vino. Ustanovljeno leta 1872. 750 delavcev. Odgovorni urednik Avgust Pucihar. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.