117« 6t©v. V CELJU, četrtefa 30, septembra 1820. Poštuina plačatia v gotovini. LETO ||. txhatja vsak t*r«k, öetrtefc in •Oboto. — Can« ¦ Za celo leto 80 K, u pol let« 40 kron, za tttrt leia 20 K, u 1 mesec 7 kron. Poiamtxna At«vllk« staa« I krono. Na plsmene naročbe brez pošiljatve dcnarja sat na moremo oziraii. Naročniki naj pošiljajo naročnino po postal nakaznici. Reklamadje fflede Usta so poštnine proste. Ne- frautfrani doplst se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se nc ozlra. OratfoMtv* hi HNwilMif M »ahaja ˇ Zimm IWura! v Catfy, traaaaaajarjaw «ailoa M. *. Of)a*i at računaje po pmAt\tmem aroatoru to skwr: «a aarada« oftaae •o 10 w «d 1 mm, «a paalana, at> tnanila oMnfli tbor**, mamaaOa d aatrti, tahTtle Itf. K 1*10 ad 1 «it aa reklamne notlc« «wd tekstoas» at ad Trite, Mafi oglwi (oajrec 4 rrata) !• ¦> Prt reckratrA oMavah poMuj. RokoplatatatTTTrfaJ«. T«W*«R«. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. EBBED 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. J-n. Čiste volitve? O. noverjenik za notranje zadeve prof. L. Pitamic je, ko je prevzel po- verjeništvo, izjavil, dä hoče izvesti »čiste volitve« ter je na vse merodajne faktorje apeliral, da ga naj v tern pod- pirajo. To prograrnatično izjavo novega poverjenika je pač odobraval vsak ro- doljub v Sloveniji. Prvič je stvarno v vsakem pogledu pctrebno, da se ob priliki volitev za konstituanto spozna pravo mišljenje ljudstva, v drugič pa je čistost volitev obenern važno merilo za ktiltumo stanje naroda. Čim čistejše so volitve, tern večja je kultura, od~ nosno v resnici Čiste volitve.so mogoče le v zelo kulturnem narodu. V resnici čiste volitve so mogoče samo tarn, kjer je slehemi volilec tako naobražen, da ima lastno prepričanje, ki ga zna ute- meljiti in braniti, in torej ni mogoče, da bi njegovo glasovanje stalo n. pr. pod vtisom straha pred peklom ali stttiha pred izgubö službe, kakega do- hodka itd. Take volitve pri nas Se nlso mo- goče. Tako daleč naš narod še ni. To treba vpričo fioverienikove iziave iz- recno povdariti. Poverjenikova izjava mere torcj imeti samo ta smisel, da bo uradništvo, državno-administrativno u- radništvo, ki bo imelo največ urad- nega opravka z volilnimi zadevami, v tem poslu napram vsem političnim strankam nepristransko, objektivno, pravično. Razun tega more se ta izjava razumeti še v tem smislu, da dotičnemu Viradništvu vobče ne bo dovoljeno agi- tirati za jed.io ali drugo stranko in da uradiiištvo pred vsem c.d vociilnih dr- žavnih oblasti ne bo prejemalo nikakih naročil, da se ima zavzeti za eno ali drugo listo. Daljnega poraena poverje- nikova izjava ne more imeti. Kakor rečeno, v resnici čiste vo- litve pri nas še niso mogoče. Najbolj to ovira cerkev in duhovščina. Koliko se bo te tedne grešilo zoper čistost volitev po spovednicah in propoved- nicah ! Čim krotkejša in nevednejša je ovčica, tem večja bo kaplanova ko- rajža, tem večji bo tudi njegov greh proti čistosti volitev. V interesu go- spodov duhovnikov čiste volitve niso, kajti izkušnja uči, da prosvetljen, z lastno glavo misleči človek ne glasuje 2a duhovniške kandidate. To gospodje vedo in oni bodo napeli vse sue, da s peklom zopet zagotovijo za sebe pri- merno število glasov. Kaki so v tem «tfitrii izglcdi za stranko duhovnikov? Pred svetovno vojsko je bilo našim klerikalcenj dob.ro. Ljudstvo je bilo vzgojeno v črnem duhu, a črnožolti dull je črnega podpiral, kjer ga je le tnogel. Tako so črrii pri volitvah zma- govali. Toda tekom dolge vojske so se oči odprle tudi takim, ki so bili nekdaj najboljši stebri črnih stremljenj. Jaki protičrni pokret v naSem kmečkem Ijudstvu nam to jasno dokazuje. Vsled tega so mogoči slučaji, kakoršen je naslednji, ki se je leta 1920 po Kr. r. pripetil v neposredni bližini Celja. Pride v spovednico kmet, ki je pred svetovno vojsko bil najzaneslji- vejäi pristaš KoroSčeve stranke. Spo- veduje se in ko konča, pravi župnik : »Ali drug.aga nič?« »Nič več ne vem!« »Ali res ne?« »Res ne !« »Kaj pa pohujšanje? Ali pohuj- Sanja ni v hiši?« »Pohujšanje? Vmojihiši? Res ne vem, Častiti gospod!« »Kaj pa ,Nova Doba' in ,Domo- vina1? To so vendar brezverski listi? Ali to nemara ni pohujSanje?« »Vedno vse prečitam v obeh listih, pa ni«$dM, da mora pra- vica zmagati. Plebiscitna komisija pa, ki mirno trpi nemške lopovščine, si naklada težko odgovornost pred zgo- dovino. Italijanski član distrtktne komi slje v PHberku je velik junak. V ne- deljo 26, tm. so piižli tja nemškutarji iz Celovca; on je šel med nje v civilu. Ko je prišlo med našimi in Nemci do prepira, je italijanski clan komisije nekega našega človeka, ne da bi mu ta kaj storil, udaril z vso bilo po glavi. Seveda je nemškutftrjem še boljzrasel greben. V Ponikvah so celo streljali na naše orožnike. PliberSki slučaj pride v sejo plebiscitne komisije. Nemci in nemški socfjaiisti pri- rejajo v coni A sestanke no § 2. zbor. zakona. Našo ljudstvo je razburjeno, da oblasti to trpe, ker se na teh sho- dih hujska proti državil Koroška mladina je 28. tm. v velikem žtevilu obiskala Ljubljano. Imela je eel poseben vlak. Ljiibljau- čani so koroško deco nad vse lepo sprejeli in bo gotovo ostal mladini ta dan v Ljubljani v najlepšem spominu. f. M. Dostojevskij- Tat. Pred dvema letoma je bilo. Zgo- •ilo se mi je, da sem bil skoro leto dni brez službe. Še predno sem zapu- stil službo, pa sem se soznanil z nekim Ugubljenim človekom. V krčmi sva se spoznala. Pijanec je bil in ienuh. Nekoč ie nekje služil, pa so ga po&naii, saj n» bil za nobeno stvar. Pa kako je bil oblečenl Dostikrat nisi vedel, če ima Hln.rSrajC0 pod Pelerino. Kar je dobil «fkniT\ZfpiI ga J'e- PiePiraI Pa se ni eober. Tako sva «« « * ui* i a drugemu, to J t**? PnbIlžala dru^ je usilil, sai menMe bilo°" Sam Se m' jaj ga prenoč.m No to storim. v'dim, Isti so v redu. Prihodnji dan naj m ' zopet dam prenočišce. Tudi tretji dan pride, ves dan sedi na polici okna in vso noč ostane pri meni. Ta se te je dobro prijel, si mislim. Dajaj mu jesti in piti in še prenočuj ga, ko si sam siromak. Predno je bil prišel k meni, visel je na nekem drugem in oba sta po- pivala; oni drugi pa se je napil do skrajne možnosti in je umrl. Ta pa, o katerem govorim, imenoval se je Emelej, pisal pa Emeljan lljič. Jaz mislim in mislim: kai naj storim ž njim? Da bi ga napodil, tega me ie sram, saj se mi smili tak usmiljenja vreden izgubljenec. Sam Bog se ga usmilil Redkobeseden je, ničesar ne prosi, sede ti nasproti in ti gleda v oči kakor psiček. Tako pijača spridi človekal Vedno premiSliujem, kako naj mu porečem: glej, da ie vendar greš, Emeljanuška, česa iščeš in čakaS pri meni? Še sam kmalu ne bom imel ničesar jesti, pa bi še tebe redill In kaj bo storil, če mu tako po- vem? Jasno viaim vs^: dolgo bo gledal vame, ker ni razumel tudi besede. Ko pa se nenadoma vsega zave, vzame preluknjano, rdeče karirano culico, ki ima v njej bogve kaj vse in jo vselej vlači seboj. Pelerino naravno tako, da lepo zakrije odprtino in se tudi dru^e luknje ne opazijo z lahkoto in je tudi toplo tako . . . Da, bil je zelo občutljiv človek . . . solzico ima v o- čeh, ko odpira vrata in že je tudi na stopnjicah. Nobenega človeka pa naj se ne prepusti pogubi. Zato premi- šljam pri sebi: itak ne boš več dolgo pri meni praznoval, Emeljanuška, kmalu se selim in potem me ne najdeš več. Imel sem nekaj denarja, hotel sem si malo odpočiti in sem najel tih kotiček pri neki stari ženski. In kaj sezgodi? Ko pridem zvečer domov — obiskal sem nekega znanca — prvega vidim Emeleja, v pelerino odet sedi na mo- jem kovčku, poleg njega je karirana culica in on čaka name ... iz dolgega časa si je bil vzel molitvenik od starke in ga drži narobe. NaSel me je! Roke so mi zdrsnile k telesu. Nobene po- moči ni bilo Čemu ga nisem bil preje pognal? Vprašam torej: »Si prinesel liste seboj. Emelej? Nato sedem in premišljam. Kaj bi mi bil potepuh res tako straSno nad- ležen ? Jesii mora, mislim. Košček kruha zjutraj — da se lažje pogoltne, še malo čebulire poleg, zvečer ravno- tako. In če prinesem kdaj odkoderkoli kako juho, pa sva oba do grU sita. Jaz za svojo osebo ne jem mnogo in tak pijanec, to je znano, skoro prav nič ne je — da ima le svojo žganji- col Kar se pijače tiče, sem seveda v stiski . . . Ko tako premiSljujem, jasno spoznam, da ne bi mogel biti svojega Življenja vesel, če bi se Emelej ne bil več vrnil. Sklenil sem namreč, da po- stanem njegov dobrotnik, rešiti ga ho- čem pogina, odvaditi pijače. Le čakaj, Emeljanuška! Dobro, lahko ostaneš, pa drži se reda, poslušen bodi! Takole rnislim pri sebi dalje: pri- vaditi ga hočem delu, toda ne takoj. Zdaj naj fe Se ne dela. Medtem hočem dognati, kaj bi bilo najbolj pripravno zate, Emeljanuška. In pričel sem pre- vidno iskati. Vidim, razdvojen, obupan človek si, Emeljanuška! Najprvo mu lepo rečem: — Emel an lljič, poglej se in po- misli, kdo si. Dovolj si se potepal. Oglej se, saj hodiš v samih cunjah, tvoj plašček, oprosti, bi bil le 5e za rešeto. Moj Emeljanuška sedi tu, me po- slu§a s povešenimi očmi. Kaj se hoče! Tako daleč je prišel, da je celo jezik zapil, nobene pametne besede nima več. Poveš mu nekaj o murkah, on pa misli, da velja to o fižolu. Dolgo me posluša, potem vzdihne. — Čemu vzdihuješ, Emeljan Iljič? Mariborske novice. Neverjetna tolovajstva uganjajo nemškutarji pred očmi mariborskih oblasti nad Slovenci. Dan za dnem čitamo o dejanjskih napadih na SIo- vence, kakoršnih smo bili svoj čas pod Avstrijo vajeni. Kaj-si bomo res morali take loptvSčine pustiti še naprej do- pasti v naši d»žavi? Naprej se naj pu- stimo še psovati za windische Bagage, Schweinebande, Gauner itd., se naj pu- stimo pretepati in ometavati s kame- njem? Tudi v lastni državi ne bomo našli v oblastih za5čite, kakor je nismo poprej? Razmejitvena komisija je včeraj odšla k Sv. Jerneju nad Muto, 1. okt. obhodi ozemljeobčin Radvanje in MIake. Povsod bo zasliševala posestnike in se poučila o krajevnih razmerah ter na podlagi tega izdelala nadaljne sklepe. Meja med Kokošnjakom in Pubaškim jarkom bo v kratkem urejena. Vrže se tudi med avstrijsko in jugoslovensko delegacijo pogajanja radi ureditve mejne črte od Sv. Duha do Mure. Stran 2. »NOVA DODA« Stev. 117. Nesrečo pri avtomobiini vožnji je doživel pri Muti v Dravski dolini italijanski major Calrna, ki se je vozil tarn z diiigimi italijanskimi člani raz- mejitvene komisije. Ko se je hotel v dim izogniti neki ženski, se je avto- mobil ob cesti prevrnil in dvakrat pre- kobalil. Major Calma je dobil težke notranje poškodbe in so ga prepeljali v boinico v Gradec. Ni upanja, da o- kreva. Težko ranjen je tudi poročnik, lahko ranjen šofer. Para-legar se je pojavil v znat- nem številu slučajev v Mariboru in okoiici. V Framu bolezen posebno hudo razsaja. Celjske novice. »Olepševalno društvo v Celju« je veselico, katero je nameravalo pri- rediti dne 2. oktobra t. 1., preložilo na due 6. novembra. K tej ponovni pre- ložitvi je bilo društvo prisiljeno iz ozi- rov na veselico v prid koroškim Slo- vencem, ki se vrši tudi 2. okt. Prosimo pa sedaj vsa društva, da se pri prire- ditvi svojih veselic ojcirajo na »Olepš. društvo« ter 6- nov. ne priredijo nikake zabave. Olepš društvo bi gotovo letos ne priredilo nikake veselice, ako bi ga k temu ne silil gmotni položaj. Ker so pa letoSnji ogromni stroški blagajno izčrpali, smo prisiljeni na ta način re- §iti se nekoliko \z zagate. Da ^na dru- štvo z denarjem, ki mu je na razpo- lago, gospodariti, o tern se !ahko pre- priča vsakdo, ki hodi v naš lepi park, ki je bil v tern letu popolnoma prc- novljen. Zato prosimo vse našemu dru- štvu naklonjeno občinstvo, da se ude- leži naše veselice v Unionu ter tako pripomore, da bo društvo še v večjem obsegu moglo vršiti svojo nalogo. Trobentico — kot spomladni po- zdrav iz jesenske narave — nam je prinesel v uredništvo g. Ivan Kranjc, uradnik Zadružne zveze. Vroče solnce zadnjih dni jo je izvabilo iz zemlje na Starem gradu. Četrto redno porotno zasedanje v leiu 1920 se z ozirom na volitev na- rodnih poslancev za ustavotvorno skup- ščino dne 29. novembra 1920 pri okrož. sodišCu v Ce\ju preloži od 29. novem- bra na 6. decembra 1920. Tragičen slučaj. Minole dni se je vozil iz Bosne na Duriaj hrvatski visoko- šolec Alfonz Šoltis, doma iz Bosne. Med potjo mu je prišlo tako slabo, da je moral v Celju izstopiti. Sei je v hotel Balkan, odkoder pa so ga morali pre- peijati v javno bolnico. Tarn so zdrav- niki konštatirali akutnp vnetje slepiča in je bi! takoj operiran. Vendar pa je bilo že zamujeno in je dečko v noči od torka na sredo umrl. Na dopustu v Celju se nahaja g. Tonče Rebek, sin vrlega našega narod- njaka g. Ivana Rebeka, ki služi sicer vojake v Sibiji in o katerem so tukaj- šnji nemškutarji ter Ijubljanski socija- listični listi raznesli vest, da so ga spo- daj tako pretepali, da je dezertiral v Avstrijo. Ti bratci, ki so svoj čas širili navedene vesti, si lahko zdaj g. Rebeka ml. od blizu pogledajo in jim bo on tudi znal najbolje povedati, koliko je res- nice na vseh strašnih govorlcah o živ- ljenju slovenskih fantov v Srbiji. Češkoslovuška prometna komi- slja namerava, kakor je izjavil v Ljub- Ijani njen vodja dr. Lankaš, preiskati tudi razrnere pri carinarni v Celju, v Ljubljani in v Zagrebu, kakor je to storila v Mariboru, ker tudi v ten krajih blago zaostaja. Čudne napise najdemo ponekod ob naši državni cesti. Poti za pešce ob strar.eh se imenujejo »hodniki.« Da je bila slovenščina pastorka v Avstriji, ra- zumemo. Danes bi pa tudi n;u;i uradi morali gledati ne toliko na birukn.tski stil, ampak tudi na lepoto jezika. Iz Llsc se je oglasil pri nas g. Gju- ro Šimunovič, lastnik bivSe Krušičeve vile, ter nas z ozirom na našo svoje- časno notico prosil pojasniti javnosti, da njega, ki stanuje stalno v Zagrebu, ne zadene krivda, če njegov svak Bohm, ki stanuje v vili, igra na gramofonu skladbe, ki so za Slovene izzivalne, in da mu je to v interesu sporazumnosti odločno pr?povedal. Dijaškl kuhinji v Celju so daro- vali: g. Karl Perc, gostilničar v Nar. domu 10 K; pisarna g. dr. Hrašovca v Celiu v dveh kaz. zadevah 30 in 100K; davčno okrajno oblastvo v Celju za julij 86 K in za avgust 57 K; g. Jurak Jo- sip, lesiii tigovec in g. Kekac F., po- sestnik 'premogovnika, oba v Zrečah, po 40 K; g. Heberle (hotel Balkan) za podeljena licenco 200 K. Stanovanjske zacl&ve. Občinstvu se ponovno naznanja, da se v vseh stanovanjskih zadevah obrača naj izključno do referenla sta- novanjskega sosveta g. komisarja dr. Poljanca v mestnem stanovanjskem uradu. Vse druge intervencije in privatno nadlegovanje posameznih c'lanov ali predsednika stanovanjskega sosveta je nedopustno ter se mora dosledno od- klanjati. Vloge se rešujejo v sejah sosveta po vrstnem redu in upošteva- joč nujnost slučajev. Zamenjava sta- novanj se priucipielno ne dopušča. Vse krivično zabavljanje ne koristi uič. V sedanji brezupni krizi, v kojo je zašlo stanovanjsko vpraSanje Celjskega sta- novanjskega okoliSa vsled absolutne pasivnosti odgovornih faktorjev, je v interesu prizadetih strank, da gredo stanovanjskemu uradu v vsakem oziru s podatki na roko ter podpirajo nje- govo strem\jenje rajSe z dejanskim sodelovanjem ko s praznim zabavlja- njem. Hišne gospodarje kakor stranke se ponovno opozarjajo, da je vsako oddajanje sob, stanovanj ali trgovskih in pisarniških lokalov pod roko brez vednosti in privoljenja stanovanjskega urada nedopustno in kaznjivo. Celjski mestni stanovanjski urad J. Prekoršek, predsednik. lz Jugoslav, dem. stpanhe. Izredni občni zbor krajevne or- ganlzacije JDS za Celje in okolico, ki se je vršil 28. tm. zvečer in na ka- terem sta tajnik Spindler in predsed- nik dr. Kalan razpravljala o taktičnem postopanju pri volitvah, o volilnem redu in drugih vprašanjih, se je o vsem tern razvila živahna debata. Izvolil se je 16- članski volilni odbor. — Namesto dež. sod. svetnika dr. Žiherja, ki je bil svoj čas od stranke delegiran v gerentski sosvet, a je zaradi preobloženosti v poklicu odstopil, je občni zbor z veliko — Prav posebno je to, Astazij Ivanovič ... hotel sem vam povedati. Pomislite, kar na cesti sta se stepli dve ženski ... po neprevidnosti, vam pravim, je ena prevrnila drugi košaro, polno malin. — In kaj zato ? — Da, ona pa ji je nalašč zato prevrnila košaro in z nogami teptala jagode . .. — In potem, Emeljan lljič? / — Nič potem, Astazij Ivanovič, kar tako sem vam povedal. Ej, si mislim, vso pamet si že za- pii, Emelej. — Tamle v Gorohovaji — ne, bilo je v Sadovaji, pa je nekemu go- spodu padel na tlak papirnat rubelj, ali pa je bil bankovec za tri rublje. Nek kinet pa je videl. Srečo imam, je dejal. Ne, rnoja sreča je to, videl sem preje, je rekel drug kmet. — In potem, Emeljan lljič? — Kmeta sta se pretepla, Astazij Ivanovič. Pa je prišel stražnik, pobral je bankovec, ga dal gospodu in še za- preti je hotel kmeta. — In kaj je na tern posebnega, Emeljanuška? — Ljudje so se smejali,.. — O Emeljanuška, svojo dušo si prodal za počen groš. Pa veš, Emeljan Iljič, kaj sem ti hotel povedati ? — Kaj pa, Astazij Ivanovič? — Poprimi se dela. Stokrat sem ti že rekel, samega sebe se usmili. — Kaj naj storim, Astazij Ivanovič? saj me nihče ne bi maral. — Čemu so te pa napodiii iz službe, Emelej, ti zapiti človek? — Kaj sem še hotel povedati . . . Vlas, gostilničar je moral danes k policiji. — Čemu so ga poklicali, Eme- ljanuška? — Ne vem tega, Astazij Ivanovič. Najbrž so ga potrebovali, pa so ga pozvali. No, si mislim, izgubljenec si, Eme- ljanuška! Kaj naj počnemžnjim? Na- vihan pa je; ko se razburim in jezim, se mu zdi dolgočasno — vzame pele- rino in pri durih izgine — bogve kam, zapravi dan in na večer zopet pride strašno pijan. Kdo mu je dal denar ali pa pijačo, to vedi sam Bog; jaz nisem kriv. (Dalje prih.) večino (le par glasov je bilo razceplje- nih!) izvolil g. fin. svetnika dr. Avgusta Sedlarja. Turistika in sport. Planinski koledar za leto 1921. Sestavil in založil Franc Kocbek, nad- učitelj v Gornjenigradu. -- Podružnice, ki so prevzele nabiranje naročnikov za ta koledar, se naprosijo, da neniu- doma vpošljejo seznarn naročnikov na gornji naslov, da je mogoče določiti število natisov. Tudi interesenti naj nemudoma vpošljejo besedila za ogla- se, da je iste mogoče uvrstiti še v ta letnik. — Cena koledarja bo 20 K ter je namenjen prebittk za povečanj« koče na KoroŠici pod Ojstrico. R. JNEVNE NOVICE. Ne razburjajte se! Ljiibljanski »Naprej« je kot gladen pes kost po- grabil rnojo okrožnico, katero sem po- slal zaupnikom naše politične organi- zacije in v kateri jih opozarjam, da morda zna priti pri volitvi v konsti- tuanto do kompromisa ali volilne ko- alicije med naprednimi slovensko-na- r„-dnimi strujami. In zdaj se naenkrat »demokrati razkrinkavamo«, narodni socijalisti so pa »hlapci libcalcev«, ki bodo izvršili »izdajstvo nad delovnim Ijudstvom v Sloveniji« — in še več takih oslarij. Z »Naprejem« se ne bom kregal; povem mu samo: kompromisi ali voiilne koalicije v volilnih bojih so bili in bodo. Če se je zgodilo že več slučajev, da so sc socijalisti vezaii s klerikälci proti na- rodni m strankatn, je tern bolj moralno, če v slučaju skupno nastopijo sorodne si narodne stranke. Čemu to- rej razburjanje? Vekoslav Spindler. Poverjenfštvo za kmetljstvo je odredilo za bodoči ednajstmesečni tečaj državne šentjurske kmetijske šole kolkovanje prošenj za vsprejem in je navilo mesečno oskrbnino od 90 na 240 K. Na deželni sadjarski in vinar- ski Soli v Silberbergu pa ni treba pro- šenj kolkovati in je za desetmesečno popolno oskrbovanje plačati 350 K, a vsak učenec dobi mesečno dnine!5K- Tako v revni In stradajoči Avstriji. V kruhapolni in bogati Jugoslaviji se pa uradno z navijanjem cen otežkoča po- sečanje kmetijskih šol. Ako mora uče- nec šoli delati kot dninar, zasluži tudi prehrano in dnino. Lljubljansko kmet poverjeništvo bo pa treba zluftati in pomladiti, sicer bodo kmalu naše dr- žavne kmetijske šole brez učencev in obratovalo se bo na njih" z dninarji za vsako ceno. Smarski. , Par slučajev legarja se je poja- vilo na kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel., vsled tega je bil odpovedan poučni tečaj za učitelje. Ferijalni Savez. Minister za pro- sveto je potrdil pravila dijaSkega Fe- rijalnega Saveza. VoUtev patrijarha jugoslovenske pravoslavne cerkve se bo vršila še tekom meseca oktobra. Koroški dan v Zagrebu dne 27. t. m. je dal 210.000 kron čistega. Lep uspeh! Uredniötvo »Napreja« pfevzame 1. oktobra Etbin Kristan, ki je prišel nedavno iz Amerike. Škof Mahnič, ki se mudi v Za- grebu kot gost zagrebškega nadškofa, je nevarno obolel. Prepovedan! listi. Deželna vlada je zaradi hujskajoče pisave proti naši državi prepovedala sedaj poleg »Tages- pošte« tudi graški klerikalni »Volks- blatt« in pa »Villacher Zeitung« v Be- Ijaku. Orožnikl dobe nove draginjske doklade, katerih višina se določi po krajevnih življenjskih razmerah. Teharski Sokol vabi na veiiko vinsko trgatev. katero priredi v go- stilni Franca Žoharja na Teharjih v nedeljo dne 3. vinotoka. (k 2) Ložnlca pri Žalcu. Na vinski tr- gatvi je daroval stavbeni mojster gosp. J. Čuš 45 K za Jugoslovensko Matico. I, GallJje pri Celju. Za koroški plebiscitni fond nabralo se je v veseli družbi na godovanju gospoda Matevža Šupergerja, posestnika v Zavrhu, 204 krone. Znesek se je izročil g. kaplanu A. Klobasa, da ga po5lje na odločeno mesto. Hvala vsem darovalcem ! Iz Gornjega Grada. Pri nas se ustanovi dne 3. oktobra 1920 ob 14. (2. popoldne) podružnica Jugoslovenske Matice za občine Gornji Grad, Nova- štifta in Bočna. Vzpored: 1. Govor; 2. pobiranje članarine; 3. voiitev od- boia; 4, gledališka predstava in 5. petje in godba. Vstopnina: l. sedeži 6 K, II. sedeži 4 K, stojisča 2 K. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. Rognška Siatlna. Tu je umrl 26. t. m. zdravnik dr. Fric Hoisel, rojen Nemec, pa poStenjak in dobra duSa. Star je bil 43 let. Bülehal je že delj časa. V soboto 25. t rn. ga je zadela kap, v nedeljo jo po dolgih mukah umrl. N. v m. o.! Prosveta. Zveza kiiHurnHi d-.-uätev v Ljub- ljani: Poziv k sodelovanju. Z. K. D. prične takoj z delovanjem. Zveza hoče predvsem oživeti vsa napredna, kultur- na društva k intenzivnemu duševnemu delu. V ta namen nainerava prirediti po celi Sioveniji v t^iestih in na cleželi primerna ljjudska, pa tudi znanstvena predavanjt», ki naj občinstvo xlasti spod- bujajo k veselju do čitunja, do nadaline samoizobiazbe in do duševnega dela sploh. Vabitno tem potom vse nnpredne kulturne delavce k sodelovaniu in jih prosimo, naj blagovolijo sporočiti ZKD v Ljubljani, Narodni dorn I nad., jeli so pripravljeni sestaviti primerno pre- davanje iz katerekoli stroke. Zveza jini bo povrnila vse stroöke in plačala za trud tudi primeren honorar. Z na- rodnim pozdravom! TajuiStvo ZKD. Zveza kulturnili društcv v Ljubljaai. Lcta 1908 je bila ustanovljena Zveza na- rodnih društev za Štajersko in Koroško, ki je inicla že takrat nad 100 rednih čla- nic in ki je takoj v začetku razvila upa- polno delovanje. Seveda predvojne raz- mere žal niso dopuščalc, da bi Zveza. mogla vršiti svoje lcpe načrtc tako, kot si Jili je bila zamislila. a vojna je njeno eininentno narodno delo popolnoma pre- kinila. Ob obletnici narodnega vstajenja, ob priliki s^stanka starcjšin naprednih akademičnih društev in ustanovitve Ju- goslovanske starcjšinskc zveze so naši neumoniü delavni kulturni delavci na iTivšem Stajcrskcrn obnovjii oinenJcTID zvezo pod inienoni: »Zveza |)rosvetnih društev za Slovcnijo«, Celje. ter se odlo- čili posvetiti vse svoj.e moči, da naš na- rod po politični osvoboditvi tudi duSev- no prerode. Zveza je hotela zdrtižiti vsa slovenska napredna, nepoiitična druStva, da bi z niedsebojno podporo tem lažje delovala v prospeh ljudske izobrazbe. Z veseljem in ponosoin jl 5la na delo. Toda v praksi se je knialu pokazalo. da Celje ni ravno najprikladnejše mesto za srcdišče njenega delovanja. Zato so sc njeni voditelji po večkratncin temeljitem posvetovanju s kulturnimi delavci iz bivše Kranjske odločili, Zvezo reorRanl- zirati in prenesti njeno središče v Ljub- Ijano. In tako se je «stanovila koncem julija 1920 Zveza kulturnih društev v L iubljani. Pravila so potrjena. Z delovanjem se prične takoj. Pozivljamo tem potom razliena narodna dmštva: čitalnicc, knjižnice, bralna, sokolska (izobraževal- ne odseke), učiteljska, pevska, akademi- čna, podporna, gasilna. športna, olepŠe- valna in druga prosvetna cliuštva, ki ni- so izrazito politicna, da sklcnejo na od- borovi seji svoj pristop k Zvczi. Vsako društvo, ki je javilo svoj pristop in ki ga je Zvezin odbor sprcjel, je redni clan ZKD. Izjavo za pristop je poslati na ZKD, Narodni dorn, Ljubljana. Prispevki se določijo poznejc sporazumno z dru- štvi. Vsako Zvczi pripadajoče druStvo ima pravico, biti deležuo vseh koristi Zvezinega delovanja in imenujc svojega zastopnika (delcgata) v širši odbor. O- bračamo se do naprediie inteliffence, zla- sti do imovitcjših slojcv, da pristopjjo k Zvezi kot ustanovni, oziroma podporni člani. Ustanovni član plača enkrat za vselej K 200.—, podporni pa letno 10 K. Ako kako društvo ali posaincznik zeli natančnejša pojasnila v katercmkoli ozl- ru, naj se obrne ustmeuo ali pismeno "» Zvezino tajništvo, Narodni dorn I. nadstr, V Celju se je ustanovil celjski in v Mariboru mariborski odsek ZKD. Prija- ve in plačevanja posameznih dnistcv v območju inienovanih odsekov naj se iz- vrše narävnost na ZKD. Ustanovni ozi- roma podporni člani pa se lahko javij(> ali naravnost pri Zvezi, ali pa tudi pri dotienem odseku. ki potem prijnve in de- btev. 117, »NOVA DOBA« Stran 3. oar pošljc v Ljubljano. Društva velanje- \w v ZKD naj poročajo dvakrat na leto: I. ob tiovcm ]etu, vsaj do konca januarja in 2. ob binkoštih, vsaj do konca junija prejflcdiio o svojcm delovanju. Na delo tore uosaniezniki in dništva, prav vsi, ki v resnici Ijiibinio nas narocl in ki niu v resnici želimo d¦ ibro! Pustimo brezplodno zabavljanje proti yscm in vsomu po Kostiinah in kayaniah, strni- mo vse vrste v podrobncni knltuniem dein in iineli homo prijetno zavest, tfa s»no storili svoio clolžnost. Tajnjstvo ZKÜ. Bob in Tedi. Ova ucugnanca. Po John Habbertonovi knjigi Helenina otro- cicka slow mladinj do svoje povedal dr. Ivo Šorli. Iliistriral Anton Koželj. — Za- ložila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Broširana knjiga velja 24 K, vezana 30 krou. Slovensko mladinsko literatim» ie oboxatil dr. Ivo Šorli z jako lepo po- vestjo, ki opisuje porediiosti dveli ameri- kanskih bratov, 5-letnega Boba in 3-let- ne.ija Tcdija. Njihova niati je inneiija, Ua sta otroka dva angeljčka, v resnici sta pa škrateljčka. ki na vse mogoče načine iin- gajata ujcu Haronu. Da se bo otrokoin knjiga še bolj prikupila, jo je okrasil A. Koželj z 20 slikanii. Knjigo toplo priporo- čaino. Naroea se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ill. C\ Borza. Curih: Berlin 10.22',., Newyork 622, London 217L», Pariz 4150, Milan 25.90, Pmga 8-10, Beograd 21, Zagreb 515, Budiinpeäta 2, Dunaj 2-80, avstrijske žigosane krone 210. Dunaj: Zagreb 251—272, BudimpeSta 96-106, Praga 406-432, Varšava 100-116, češkosiovaške krone 404-430, dinaiji 1000 -1050. .Zagreb: ltalija 503—510, London '115 —0, Newyork 116-117, Pariz 785 • 800, Praga 159-160, Dunaj 38-38-50. - Valute: ame- riški doiarji 11325- 11390, carski rublji 126—128, napolcondori 410—412, ncmške marke 192—195, italjanske lire 500-505, čehosiovaSke krone 162—172, souvtrc-ign 0 -221. ŽITNECENE. Djakovo: Povpraševanje po sremski pšenici narašča. Cena 880 K. Osijelc: Zanimanje zažito je vedno vecje. PŽenico plačujejo po 880—900 K.MIi- ni so poyisali ceno moki St. 0 na 14 K Iz Nemčije je prišlo mnogo kupcev, ki se /.a- nimajo zlasti za pokvarjeno koruzo, katcro piačujejo po 150—160 K. Cena zdravi koru- zi je vsled piihoda dalniatinskili trgovcev poskočila na 370 K franko postaja. RAZNE VEST! Ponarejalci bankovcev na Bledu prljetl. Zagrebški listi prinaSajo obširna poročila o aretaciji ponarejalcev ban- kovcev, ki so imeli celo tovarno v neki vili na Bledu. Aretirali so 7 oseb iz raznih krajev Hrvatske, nekaj iih je ušlo. Izdelali so bankovcev za ver sto- t.isoč kron. Zadnja porodiia. Dr. Korošec zapustil bolnico. Maribor, 29. sept. Primarij bol- nice docent dr. Matko je izdal danes nastopno noročilo: Minister dr. Korošec je bil danes popolnoma ozdravljen od- puščen iz bolnice. Konec tramvajske stavke v Ljubljana Ljubljana, 29. sept. Včeraj po- poldne se je končala 3-dnevna stavka tukaišnjih tramvajskih uslužbencev. Nji- hovim zahtevam je deloma ugodeno. Prvak v letalnl tekini. Etampes, 28. sept. V zadnji le- talski tekmi je zmagal Sabi—Lecaste, francoski letalec: preletel je progo 300 km v 1 uri 6 min. 17 sek. Poljak o izgledih pogajanj v Rigs. V a r 5 a v a, 28. sept. V razgovoru s poročevalci angleških in ameriških listov je izjavil poljski minister za 211- nanje posle Sapieha, da je prepričan, da pogajanja v Rigj ne privedejo samo do premirja, ampak tudi do sklepa miru. Povdaril je tudi, da pohod polj- skih čet na Litvansko ni političnega značaja, ampak ima Ie strategic™ pomen. Ogrska poslanska zbornica. Budimpešta, 28. sept. Poslan- ska zbornica je bila danes odgodena do 14. oktobra. Wilscn Čestita Millerandu. Pariz, 28. sept. Millerand, novi francoski predsednik, je dobil od Wil- sona brzojavko, v kateri inu čestita k izvolitvi. Izraža prepričanje, da se pri- srčni odnošaji med Ameriko in Francijo, ki so zgodovinski, pod njegovim mo- drim vodstvorn ne bodo ohladili. Iz zakona o volif vah. narodnili poslancev za ustavoftvorno skupSčino kraljevlne Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Konec.) Clen 104. Kdor dejaiisko napade volilni odbor ali kateregakoli njcgovega Clana, si kaz- nu.ie z zaporom od treh mesecev do dveli let, ako ni dejanje tako, da se kaznuje po kazenskem zakonu in z veeio kaznijo. Člen 105. Kdor pride ua voliščc z orožjeni ali z orodjem, porabnim za boj, se kaznuje 1 zaporom od enega mescca do enega Ie- ta. Predsednik volilneRa odbora mor« vsako tako osebo takoj spraviti z vo- Bšča. To velja tudi za vse one državrn. ai: samoupravnc uslužbencc. ki po sluz- beni dolžnosti nosijo orožjc, ako pridejo nz voligče z orožjetn, razen č^ so ])okli- cani za vzdržavanje reda po členu 58. in za straženje po členih 56 in 74. tega zakona. Člen 106. (Nedovoljena agitacija). Kdor na voliščii zaradi agitacije raznaša lažnive vesti ali vsiljuje slike, pfakate in druga sredstva za agitacijo, se kaznuje z zaporom od dveh do šestih mesecev. Prav tako se kaznujejo tudi oni, ki bi z vpitjem ali pretnjami ovirali volilni odbor ali posamezne volilce pri njih delu. Vsako tako osebo mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča uradomaalinazahtevokateregakoličlana volilnega odbora ali predstavnika kan- didatne liste ali volilca, ko se prepriča, da se je dotična oseba pregrešila zo- per predpis te^a Ciena; to se mora tndi zapisati v volilni zapisnik. Člen 107. Ako kazniva dejania, navedena v členih 95., 105. in 106., stori več oseb skupai, se vsaka kaznuje z za- porom od treh mesecev do dveh let. Člen 108. (Kako se kaznujejo goljufije?) Kdor namenoma pokvari, uničiali odnese katerokoli listino 0 volitvah ali ¦icaterikoli predmet, ki služi za volitve, ali kdor pokvari število glasov, dajaje, odjemaje ali mešaje kroglice, ali kako drugače, se kaznuje z zaporom od enega do pet let in z izgubo držav- Ijanske časti. Ti:kaj se kaznuje tudi poizkus. Prav tako se tudi kaznuje stražnik, ki je določen po členih 56. in 74., da čuva volilno poslopje, ako dopusti, da kdo iz lega poslopja stori katero iz- med prej navedenih dejanj. Člen 109, (Določbe za člane vol. cdborov). Člani volilnega odbora, razen pred- stavnikov kandidatnih list in njih na- mestm'kov, ali doiočeni zapisnikarji a!i pomočniki, ki jim je priobčeno, da so odrejeni, ako ne pridejo ob določenem času na to svojo službo ter ne morejo opravičiti svojega izostanka, ali pa po prihodu brez opravičenih razlogov 0- puste svoj posel ali nečejo podnisati zapisnikov 0 volitvah ali pooblastil iz- voljenim poslancem, se kaznujejo z za- porom od treh mesecev do enega Ieta in v denarju od 1000 do 3000 din. Istotako se kaznujejo tudi oni, ki so po državnem odboru določeui za predsednike volišč, ako ne pridejo ob doloČenem času *na določeni kraj ter jih ni državni odbor odvezal, niti se ne morejo sklicevati na nepremagljive vzroke, ki so jih ovirali priti na do- ločeni kraj. Člen 110. Člani voliliiega odbora se kaznujejo z zaporom od cnega do šestih me- secev: 1.) če vedoma dopuste, da kdo glasuje, ki ri vpisan v abecedni ime- nik, pa ne predloži sodnega sklepa, da bi se bil moral vpisati, ali da gla- suje kdo, ki je že glasoval; 2.) če brez utemeljenega vzroka skrajšajo čas za sprejemanje glasov ali ga podaljšajo, 3.) če izpremene volišče, ki ga je določilo in objaviio pristojno oblastvo. Člen 111. Kdor namenoma nepravilno vodi imenik glasovalcev ali volilne zapisnike ali v njih kaj popravlja ali vpisuje, ko so že podpisani, se kaznuje z za- poro'r. od Sestih mesecev do dveh let. Č!en 112. Kdor brez poziva predseduika vo- lilnega odbora odred; ali brez odredbe dovede oboroženo silo na volišče, se kaznuje z zaporom od enega do petih let in v denarju od 500 do 2000 din. Člen 113. (Kazen za točenje alkohclnih pijač). Kdor zoper predpis člena 70. toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 dinarjev. Clen 114. Dejanja, ki so tukaj navedena, a se po kazenskem zakoniku kaznujejo strože, in dejanja, ki niso tukaj na- vedena, pat pa so navedena v kazen- skem zakoniku, se kaznujejo po ka- zenskem zakoniku. Clen 115. Dejanja, ki se po tern zakonu ne kaznujejo z več nego šestimi meseci zapora ali v denarju ne več nego s 500 din?.rji, zastarajo v šestih mesecih, vsa druga dejanja, kazniva po tern za- konu, pa v enem letu, ako v tern času ni vložena tožba pri pristojnem so- dišču; od due, ko se vloži tožba pri sodižču, pa se zastaranje za vsa de- janja, kazniva po tern zakonu, računi po predpisih kazenskega zakonika. Člen 116. (Kdo preiskujein sodi kazniva dejanja?) Vsa kazniva dejanja, ki so nave- dena v tern zakonn, a se store do dne pred volitvami, preiskujejo in sod'jo v prvi stopnji prvostopna (zborna) so- dišča (in sodišče mesta Beograda), ka- kor na tožbo policijskega oblastva (državnega pravdništva) tako tudi na ustno ali pismeno tožbo zasebnega tožnika. I Zasebni tožnik je lahko vsak vo- lilec, ne glede na to, ali se stvar tiče osebno njegove pravice ali pa drugega volilca. Vsa kazniva deianja, ki so nave- dena v tern zakonu, se smatrajo za pregreSke in sodišča jih preiskujejo in sodijo kot nuine stvari. O pristojnosti sodišč v posamez- nih primerih veljajo splošna zakonita določila. Člen 117. Vsa kazniva dejanja, ki so na- vedena v tern zakonu, storjena na dan pred volitvami ali na dan volitev, mora volilni odbor popisati v svojem zapisniku ter obenem m vesti ime sto- rilčevo. GJavni volilni odbor mora, ko iz- vrži svoje delo, vsa ta kazniva dejanja izpisati iz zapisnikov volilnih odborov ter jih priobčiti pristojnemu sodišču, ki jih mora preiskati po državnem pravdniku ter presoditi v prvi stopnji. Kakor za ta kazniva dejanja smejo tudi za kazniva dejanja iz člena 116. tega zakona vložiti obtožbe policijska politična oblastva, državni pravdniki, privatne osebe, verifikacijski odbor in ustavotvorna skupSčina. Člen 118. VojaŠke osebe, ki store dejanja, katera se kaznujejo po tern zakonu, se sodijo pri rednih civilnih sodiščih. Člen 119. V vseh primerih veljajo predpisi pristojbinskega zakona. Člen 120. Med sodnimi počitnicami izvrSuje dejourni sodnik prvostopnega sodišča vse one posle, ki jih po tern zakonu opravlja prvostopno sodišče, razen po- slov v oddelku »Kazniva dejanja in kazensko postopanje«. Člen 121. Volitve narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino bodo dne 28. novembra 1920. Ministrski svet se pooblašča, da sporazumno z odborom za volilni za- kon po kraljevi uredbi predpišezačasen poslovnik za ustavotvorno skupščino, ki bo veljal, dokler ga ustavotvorna skupščina sama ne izpremeni ali ne sklene drugega. «I NO GABEglE, Sredo Zg. in getrteli 30. septl Pot Drama v petih dejanjih. V gSavni vlogi Ad^mi Pulsen« Vinskisodi še skoraj popolnoma novi so naprodaj. izve se v Oabeijih štev. 108. 1303 1 Zahvala In priporočilo. 1 --- »----------------—- -._______________...____________________________^-. -.....-——... .. -> ^ -. - %--> ^.. -. - —..._._^. _..». ...^^. _...___________..._______________.. _ _-. S sledečim si usojam vliudno naznaniti, da sem svojo manufakturno trgovlno Traun AStigrov naslednik Franc Mossmann prepustil gospodu Franc-u Urch. Zahvaljujem se svojim cenjenim odjemalcem za obilo dobrotnost, ki so mi jo izkazovali skozi veliko let ter prosim, da ostanejo prav tako na- klonjeni tudi mojemu nasledniku. CELJE, septembra 1920. Z odličnim spoštovanjem "Franc Mossmann. Cast mi je cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem manufakturno trgovino Traun & Stiger naslednik Franc Mossmann kupil in da \ 1 jo bodem pod trgovskosodno protokoliranp tvrdko ' Trauil & Sfiger, naslednik na isti način vodil tudi v bodoče. Prizadeval si bodem vedno cenjenemu obfin- stvu vsem željam ustreči, tako z zrelim poslovanjem • kakor pazljivo posirežbo in bom svojo zalogo tudi , nadalje založeno z najboljšim blagom vodil, da si bom : ohranil dobrohotno zaupanje cenjenih odjemalcev, < CELJE, septembra 1920. : Z odličnim spoštovanjem 12981 " qpranc Urch. : Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 117. I Jadranska banka Celje Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kranjj, Ljubljana, Mariboc*, Metkoviö, Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšiml pogoll. sprejema vloge na hranilni* knjižipe, ??po in druge vlage pod na^ugodnej&imi pogoji. Opafija, Sarajewo, Split, Šibenik, Za dap, Zagreb; Tt*si, Ween. Poslovne zveze % vseml večjt- ml kraji v lu- in inozenistvn. Registrov. kreditna in stavbena xarfrugazom.zav. S"*äI3ih »LÄSTNI DOM" Sppejeina} tiranilne vlosje in jih obfeattuje po ^V Ol ^ 401 ^Stiri oc3 ato ^^* [Oß 156-58 : Edina slovenska specljalna ; trgavlna z barvami in lakl. • Agentura in komt* sifsko podfetie. Ifazglas. V nedeljo, dne 3. oktobra se vrši ob 10 uri v konjskih barakah na Sp. Lanovžu javna dražba 3 žrebet. Homonda 39. pjäpolfca. Prodam 3 raznovrstne kotle, cirkularno žago in 1 veliki Stedilnik. Ivan Scharner, ključavničar v Žalcu. rr.nüsiumü] ^--^ Prvovrstne novo doSle delavske moči in postrežba. Prepričaj se vsak! 3001 2-1 Strojepiska izurjena, zmožna slovenske in nem- ške Stenografije, se išče. Ponudbe na upravništvo lista. 1299 2—1 2 čevBjarska pomočnika se takoj sprejmeta z hrano in slano- vanjem pri Ignac Škrubej, čev- Ijarski mojster, Trnovlje pri Celju. 1279 Kdor mi 7.asledi tatu, kateri mi ie v noči na 17. tm. ukradel tobaka v vrednostl K 1500—, dobi 200 K nagrade. 13o2 G^JŠakj gostilničar, Spod. Hudinja pri Celju. Perice za polkovno pralnico 39. pp. se iščejo. Interesentke naj se javijo pri kapt. Defarju v vojaškem skladišču na Lju- bljanski cešti od 9--10 ure Plača po dogovoru. 1296 3—1 D najem? se odda v Studencih pri Ma- riboru dolgoletna gostilna in mesarija z stanovaniem in klavnico pri hiši, na poštenega oženjenega m e s a r j a s potreb- nim kapitalom. — Natančneje se poizve pri lastniku Hinko Kadrnka v Novigradiški, Slavonija. Mlil. podgane, ate- nice in ftčurki _________ter ves mrčes mora poginiti, Ce se vp'orabljajo rnoja preiz- kušeno najboljSa in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske mlši 10 K, za podgane In mW 10 K, ščurke 10K, posebno močna vrsta 20 K, posebno močna tinktura za stenlce 10 K. un^evalec moljev 10 K, praSek protl mrčesom 6 in 12 K, tinktura protl nšem pri ljudeb 5 in 10 K, mazilo za uSI pri i\- vini 6 In 10 K, prašek za uSi v oblekl In perilu 6 in 10 K, tinktura proti mrčesu na sadiu \n zelenjad» (uničevalec rastlin» 10 K prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti gar jam 10 K. PoSilin po povzetju Zavod za cKsporl MJünRer, Zagreb %1, -I I 1 masivna Rredenca, !* okusno ročno de!o, 1 raztegljiva jedilna miza« 6 težkih nsnjatih StOlOV, !& vse Mz amerik. orehoveg;a lesa, 1 preproga 3X2 m. ^ Cena 4000 dinarjev. y Naslov v upravništvu Nove Üobe. i 1251 3-3 Pristna in zelo mačna dalmatinska 1250 ' naročujte naravnost pri 5 dalmatinski zalogi Iwan Wlatkovicj Glavni trg 8 CfilJB Glavni trg 8 I stavbeno in galan- i I terfsko kieparstvo | !* Ami. loAta nncl. Franjo flolžon -------Celie-------- I 2b firalla «Peira cesta 8 I naiproi) „Beloga vola" D/ am 1>revt«ma vsa v tiroKo spadafoCa B H dels, Iivrftliov toCna lu solldna. |Sj f Odvetniška pisarna 1132-7 > dr. Karl Koderman-a V JVIariboru se je preselila na /\IeksandroVo cesto št. 12 (ob Vogalu Sodne ulice.) '* ••— " "^ ***——— ™ je najboljše sredstvo ČJ»HO pa*Sst»o dalmatinsko vino, katero se dobi SamO pri dalmatinski zalogi ^ I IVAN IftATSCOVIČ T CELJE, Glavni trg žtev. 8. °° Pozor! 100-84 Pozor! iopili in iolrzci! V zaiogi se nahaja Železnl laK za sodne obroče po zelo ugodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravtiikar, Celje. Ivan Strelec tapetnlk v Celju, Samost-nt>ka ul 2. Prevznme vsa tapetarska dela, kakcr napravo žininic, tapetniških mobilij itd. Popravila iz- vršuje tocno in ceno. ToČas v zalogi morska 502 trava, afrik in 2ima za modroce. 50-23 Na prod as je mala, nova, zidana in z opeko krita liisa 7. vrtom, stoječa büzo glavne ceste v Savinjski do)., se proda ali pa zamenja z nekoliko večjo po plačilnem dogovoru. Več pri Pinozt Franc, gost Št. Pave) pri Preboldu, Savinjska dolina. 1291 2—2 ¦^1 ' *H ¦ Bencin, ß strojno olje, " kolomaz, 1046 12 9 | ¦ petroiej, c cilindrovo olje, -1 vazelin, I B gonilno olje, c tovot mast, ?. olje in mast za usnjarje I ¦ dobavBfa ppomptno I LlnertoÄrijiilipil I Dopise na central*» v Nlariberu. I ¦ Telefon štev. 80. Bi*Lojavis R finerija. I H I Jabolka XML 2umc*lj gsako množino kupuje, hohor obiünjno usaöo leto, tndi letu Rudolf Pevec veletržec v Moztrju po svojlh zastopnikih v sledečlh krajlh: Maribon, Pesnica, Kungota, Cmurv k, St. And až pri Welenju, Smartno v Rožni dolini, Smartno ob Paki in Mozrje za ------------------------ GoB*njo Sawinj«ko doSina. ———------------- Producent, se naj blagovolljo direktno obrnltl na kupovalce, ka|ti prl v«- likem obsegu nl možno vsaki stranki U Mozirja odgovarjatl. Plačam 11a}- —— dražje po dnevni ceni. — be priporočam ———— 1294 _2 Hudolf ^evec. ^lalfllA P° znižani ceni W^^L^ W ijV prodaj^ prodajalna ttCevljarske zadruge" Narodni «7 Oat3.1ll1 Narodni