Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 33.
v LJUBLJANI, petek, 11. februarja 1927.
Pusamena iievilka Din 1.—
LETO IV.
TmONI DNEVNIK
Mm]« mV <Un opoldne, izvzeadtt nedelje In
premike.
Monečna naročnina: V Ljubljani in po poSti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13.
TELEFON STEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8.
Rokopisi m m vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj ae priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu itev. 18.633.
Boj proti korupciji
Klavrno in žalostno je končal s tako reklamno gesto napovedani 'boj proti ko-rupciji in danes ve jugoslovanska javnost, da se je končal boj na pesku.
Pa kaj drugega od naših strank ni bilo pričakovati. Že sam začetek boja proti korupciji je to napovedoval. Saj je bilo jasno, da se ta boj ni pričel iz kakega notranjega moralnega ogorčenja, temveč le iz politične špekulativnosti. Z bojem proti korupciji se je hotelo vreči starega Pašiča in dokler je bil ta cilj viden, se je tudi boj precej odločno vodil. Ne toliko zaradi pokretašev boja samih, temveč mnogo bolj vsled protektorjev vsega boja, ki so bili glavni nasprotniki PašiCa. Toda ko je bil Pašičev padec do-ie Postal tudi ves boj proti v p i ji o več m vse delovanje anketnega odbora, je odkrivalo le eno skrb, kako vso afero zaključiti, a pri tem vsaj deloma varovati decorum. In v sredo se je to zgodilo. Iz vsega velikanskega hrupa o neizprosnem boju proti korupciji se je porodila le skromna miška, ki pač korupcije nikdar ne bo zatrla, temveč bo veliko preje od nje same po-žrta.
Vse, kar se danes, po lastni volji ali Pa.,le prisiljeno, prišteva k opoziciji, jaha seveda visokega konja moralne ogorčenosti ih z najtežjimi kanoni časopisnih fraz se strelja na one, ki so glasovali proti cpozicionalnemu predlogu. Pa' tudi to ogorčenje je nepristno in po vrsti vsem strankam odrekamo, da bi se v tej zadevi predstavljale kot nekaj boljšega od drugih. Morejo si mirno podati krive, če je boj proti korupciji končal s podati vse roke, ker vse so več ali manj polomom.
Vse te afere, ki so se obravnavale v ankenem odboru, vendar niso od danes, temveč so že stare ta so se izvršile v časih, ko so bili sedanji cpozieionalci in radikali v najboljših odnošajih. In kdor ne opazuje naših političnih razmer z za-—-rni očmi, ta ve, da bi SDS, če bi ,	\ v'adi, prav tako glasovala z radi-
a i, kakor so to storili poslanci Jugoslovanskega kluba. In tudi radičevci so imeli že dosti prilike, da z dejanjem dokažejo svojo odločnost proti korupcio-nistom. Zakaj bi morala sedaj nakrat verjeti javnost, da bi samo zaradi poročila anketnega odbora, če bi jim radikali ustregli v drugih zadevah, izstopili iz vlade? In čisto opravičeno se sme zaklicati tudi Demokratski zajednici, kje je ostal protikorupcionistovski shod v Beogradu?
Boj proti korupciji je mogel biti zmagovit le, če je bil oprt na široke množice naroda. Iz kabinetov, iz odborov, iz kuloarjev ga je bilo treba prenesti v na-rod in ga proglasiti kot glavno vprašanje. Niti ena stranka ni tega storila, ker je .bil ves boj proti korupciji le votivna špekulacija, ne pa resna moralna zadeva. In zato smo videli vsa zadnja leta, kako so po vrsti vse stranke stalno govorile o radikalnih korupcionistih, a kako so vse stranke takoj bile pripravljene na pogajanja z radikali, samo, če so ti bili za nje dostopni.
In rečemo še to, da boj proti korupciji tudi ni mogel biti kaj drugega, ko voli vna špekulacija. Vse stranke so od strankarskega boja zastrupljene in niti ena se ne more oprostiti strankarske zaslepljenosti. Vse se oprosti lastnemu pristašu, če je zvest strankar in še nobena stranka ni poklicala svojih ljudi na odgovor, če se jim je očitala laž ali tudi kaj hujšega. Stranke pa, ki ne znajo hajprej narediti reda pri sebi, ga tudi ne Korejo storiti drugod. In zato je nujno
Program novega narodnega seljaekega kluba.
Beograd, 11. februarja. Te dni je bilo več sestankov med zastopniki »Hrvat-skega seljaškega kluba« in med zastopniki »Črnogorskega poslanskega kluba«, ki so se nanašali na ustanovitev novega narodnega seljaškega kluba. — Konference so se končale s pozitivnim rezultatom. Včeraj zvečer ob 8. se je sestal HSklub, da napravi končni sklep glede ustanovitve novega narodnega seljaškega kluba. Na tej seji 'so poročali o rezultatih, ki so bili doseženi na skupnih sestankih HSkluba ta Črnogorskega poslanskega kluba. Prečitala se je resolucija, ki je bila enodušno sprejeta. Resolucija se glsai:
»Ko so podpisani zastopniki HSkluba in Črnogorskega poslanskega kluba ugotovili, da imata obe skupini enotna naziranja tako glede zunanje kakor glede notranje politike naše države, so konstatirali: 1. da pri nas kmet po razmerju svoje moči na p ra m moči drugih stanov in po svoji tradiciji ni stan, temveč narod. Zaraditega mora biti naša državna politika kmečka politika, če hoče, da bo narodna; 2. da bosta oba kluba v svojem javnem delovanju s stališča veljavne ustave in javnega reda priznavala kot misel vodnico edinstvene državne misli, enakopravnost pokrajin in državljanov neglede na narodnostne posebnosti; 3. da predstavlja naj več ji interes naše države njena gospodarska, kulturna in obrambna moč ter zakonitost kot jamstvo neomajne ljubezni državljanov do domovine. Politika sile, ki nasprotuje veljavni ustavi in zakonom, se mora takoj nadomestiti s politično zakonitostjo, pravičnostjo, človečanstvom ter z resnično svobodo državljanov.
Da bi politika v smeri pravkar nagla-
šenih načel prišla do čim močnejšega izraza v parlamentu, so zastopniki obeh klubov s pooblastilom vodstev svojih strank in klubov soglasno sklenili:
Hrvatski seljaški klub in Črnogorski poslanski klub se združita v Narodni seljaški klub. O tem bo predsedstvo kluba obvestilo predsedstvo narodne skupščine in oba kluba. Dasi pa sta oba kluba zdaj združena v en sam poslanski klub, bosta kot stranki navzlic temu še ohranili svoje strankarske nazive. — V Beogradu, 10. februarja 1927. — Predsednik Hrvatskega seljaškega kluba: dr. Stanko Šibenik. — Predsednik Črnogorskega poslanskega kluba: Mihajlo ivanovič.«
i PREDSEDSTVO NOVEGA KLUBA.
Beograd, 11. februarja. Ko je bila sinoči objavljena resolucija o ustanovitvi Narodnega seljaškega kluba, se je klub takoj tudi konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen dr. Stanko Šibenik, za prvega podpredsednika Sava Vuletič, za drugega podpredsednika: Karlo Kovačevič, za tretjega podpredsednika pa Nikola Preka. Tajnika kluba sta dr. Nikola Bankovič in Zagorac. Novi poslanski klub šteje 53 članov. Danes dopoldne bo predsednik dr. Stanko Šibenik obvestil predsedstvo narodne skupščine o ustanovitvi novega kluba.
Po seji je Pavle Radič izjavil novinarjem: »To je začetek zbiranja vseh narodnih sil na pozitivni in času primerni osnovi. To je posebno važno, če primerjamo naše disidentske stranke, ki so vse negativne, ali pa druge stranke, ktaso pogosto po svoji konstituciji in po svojem delu med narodom času neprimerne.«
NELEPA REKLAMA, j Beograd, 11. februarja. Bivši minister j za kmetijstvo Ivan Pucelj je včeraj izjavil novinarjem: »Slovenec« zadnjih dni je javil, da je bil na predlog ministra za kmetijstvo dr. Kulovca sprejet v proračun za 1927/28 kredit 1 milijona Din za prirejanje razstav v vsej državi. Izjavljam, da je to navadna neresnica, ki je izpuščena v javnost samo zaradi strankarske agitacije v Sloveniji. Kakor se že vidi iz tiskanega predloga za proračun za leto 1927/28, je bila v proračunu sprejeta postavka 1 milijona Din za prirejanje izložb iz vseh poljedelskih gran v državti že v času, ko se dr. Kulovcu še sanjalo ni, da bo minister.
JOVANAVIČEVCI ZAHTEVAJO SPREJEM V RADIKALNI KLUB.
Beograd, 11. februarja. Velja Vukičevič je sinoči po sestanku, ki ga je imel z Uzunovičem in na katerem je stavil svojo ultimativno zahtevo glede povratka kluba Ljube Jovanoviča v radikalni klub, sklical svoj klub in tam povedal, kar mu je rekel Uzunovič, da naj bi se stavil formalen motiviran pismen predlog, ki naj bi ga potem radikali
moral končati klavrno ves boj proti korupciji.
Posledica tega zlega konca pa bo, da 'bo med narodom vera v pravico še bolj padla. Ampak padla bo tudi vera v stranke in splošna apatija volivcev do vseh javnih zadev bo narasla. In mi pravimo, da je prav tako, pa naj se nam stokrat očita defetizem. Proti našemu bolnemu strankarstvu je samo en lek, absolutna odklonitev strank. Naj spoznajo stranke, da so zaigrale vero naroda, naj spoznajo, da niso njih gesla več li- j manice za narod, temveč da je narod njih 1
namene spoznal in jim odrekel zaupanje.
In ko bodo stranke videle, da se njih vrste manjšajo, tedaj bodo zopet našle pot k dobri politiki. Tedaj bodo morda spoznale, da niso stranke same sebi namen, temveč da so le v službi naroda. Če pa stranke tega ne bodo spoznale, potem bo sama od sebe nastala nova in zdrava stranka in tedaj bomo imeli dobro politiko in boj proti korupciji se ne bo nikdar več končal na pesku.
A. Ž.
j obravnavali in vpoštevali. Tak akt je bil lakoj izdelan in ga je klub Ljube Java-novič tudi iakoj odposlal predsedstvu radikalnega kluba. V iem dopisu je izrečeno, da je treba že končno skleniti, kaj je s povratkom disidentov v radikalni klub, ker je bilo to vprašanje že davno načeto. Dalje se pravi, da je od rešitve tega vprašanja odvisen tudi nadaljnji razvoj politične situacije. Rešitev mora pasti čimprej, ker klub Ljube Jovanoviča hoče biti na čistem o tem, ali se naj smatra v vladi kot poseben klub ali pa kot celina skupno z drugimi radikali. Zahteva se, da naj se iakoj skliče radikalni klub in pa glavni odbor stranke, da o tem odloči.
Sedaj čakajo, kaj bodo radikali na ta dopis odgovorili.
KONFERENCA RADIKALNIH PRVA-KOV.
Beograd, 11. februarja. Včeraj popoldne je bila v stanovanju Marka Trifkc-viča dolga konferenca med njim, Uzunovičem, Aco Stanojevičem in Ilijo Mi-j hajlovicem. Po ti konferenci ni hotel ; nihče dati nobene izjave.
Nesoglasja v vladi
Beograd, 11. februarja. Kakor se je te dni ugotovilo, je položaj današnje vlade jako nesiguren. To pa ne samo zaradi njenih odnošajev do opozicije, ki so prav slabi in nesigurni, temveč še bolj zaradi odnošajev med vladnimi skupinami. Ugotovilo se je te dni veliko nezadovoljstvo v vrstah SLS napram radikalom zaradi raznih vprašanj, posebno tistih, ki se tičejo oblastnih samouprav. SLS je imela tudi čisto določeno stališče glede korupcijske ankete, ki se je zelo razlikovalo od stališča radikalov. Včerajšnja prizadevanja Uzunoviča in Marka Trifkoviča pa so SLS privedla v čisto drugo smer ter je SLS sprejela stališče radikalov. V resnici je SLS stavila prav isti predlog, kakor so si ga radikali osvojili. SLS je bilo zato marsikaj obljubljeno. Dobila je v raznih vprašanjih koncesije. Zdaj pa nastaja vprašanje, ali bo radikalni klub izpolnil vse te obveznosti napram SLS. To so stvari, ki morajo šele priti. Jako važno je konstatirati, da so mnoga vprašanja še odprta in da morajo poslati šele predmet raznih razgovorov in pogajanj med SLS in radikali.
Med tem pa, ko je položaj že s te strani nejasen, nastaja za današnjo vlado negotovost glede odnošajetv med radikali in med disidenti Jovanovičevega kluba. V vrstah kluba Ljube Jovanoviča so nezadovoljni, ker se zavlačuje rešitev njihovega vprašanja. Radikali sprejmejo nazaj v svoj klub samo šestorico Jovanovičevega kluba, medtem ko se glede ostalih petih poslancev ne morejo odločiti. Nerazpoložehje, ki je zaradi takega postopanja radikalov vladalo že prej, je včeraj dobilo svoj formalni izraz. Prosvetni minister Velja Vukičevič, ki je sedaj hkrati načelnik Jovanovičevega kluba, je stavil Uzuno-viču ultimativno zahtevo, da se takoj reši vprašanje povratka Ljube Jovanoviča v matični klub,' Ta korak Velje Vukičeviča je zelo zainteresiral politične kroge. Uzunovič je skušal to ultimativno zahtevo Velje Vukičeviča za to trenutek še ublažili. Vukičevič zahteva, da se mora vprašanje v 24 urah rešiti. Uzunovič je prosil Vukičeviča, naj malo potrpi, da bo on sam mogel obvestiti svoje tovariše in da bo videl, kakšno je razpoloženje v vodstvu stranke. Da bi pridobil tudi časa za odgovor, je Uzunovič prosil Vukičeviča, naj to svojo zahtevo predloži pismeno in jo tudi pismeno utemelji, da bi mogel lo zaprosilo hkrati s svojim lastnim predlogom do-| staviti radikalni stranki in vodstvu radi-j kalnega kluba. Velja Vukičevič še ni | dal na to nobenega končnega odgovora. Bržkone bo počakal.
SANGAJ PRIPRAVLJEN NA OBRAMBO.
London, 11. februarja. Po vesteh iz Šanghaja se je dosegel sporazum, da se evropske četrti mesta oborožijo in pripravijo za slučaj napada na mesto. Mesto je razdeljeno v štiri pasove. V prvem pasu so postavljene ameriške in japonske čele, v drugem angleške in italijanske, v treijem in četrtem pa so postavljene čete vseh drugih interesi-ranih držav. Francozom je poverjena kontrola v področju luke.
BODRERO OSTNE?
Budimpešta, 10. februarja. »Pester Lloyd« javlja po informacijah svojega dopisnika, da na željo nekaterih krogov general Bodrero ne bo odpoklican a P°~ slaniškega mesta v Beogradu.
Nezadržno propadanje Trsta.
usmeri srednjeevropski promet v Trst, če so mu diuge smeri ugodnejše in prikladnejše? Vse, kur more sioriti rimska vlada, je edino to, da odpravi obstoječe tehnične in tanine težave, ce ne bo prenu4ih protestov 3 zastopnikov tržaškega trgovskega in indu-	pravkar preteklo leto lSKtt lizdiaauje mc manj	strani ostalin italijanska! pristanišč, a kar
sirijskega sveta o sredstvih in ukrepih, s j nego 700.000 ton manj nego predidoce leta	se tlce Usluiltve valute, je'pa tudi treba pri-
katerlmi naj bi se zopet dalo novih življenj-	1925. Sedemdeset 'tisoč vagonov porazdelje-	znati, da lira, ce ji niso pomagala vsa d os tisk ih sil propadajočemu tržaškemu gospodar-	nih na 300 delovnih dni, pomeni, da je izr	danja naravnost v nubo ikričeča uaeilina sred-
gubil Trst v letu 1926 napram predidoeemu
? .	■	v	 :-----ooo
Te dni so se vršila v prostorih tržaške trgovske abornlce posvetovanja najodličnejših zastopnikov tržaškega trgovskega ia indu-
začel zopet padati, v začetku^ polagoma, pozneje pa čim dalje bolj občutno, talko da pravkar preteklo leto 1926 lizkaauje nič manj
propadajočemu tržaškemu gospodar skemu življenju. Tem razpravam je prisostvoval tudi niovi tržiški prfekt Fornaciari. Predvsem je seveda šlo za vprašanje, kako naj bi se poživil pomorski promet. Kaj se je Sklenilo in ukrenilo, ni prišlo v javnost, ali misliti si je lahko mogoče, da je tudi sedaj, kakor še vedno doslej vsem navaočim bila na (jeziku, čeprav je morda niso izrekli, tista stara: »Vlada mora pomagati!«
Resnica, je namreč, neutajljiva resnica, da se je v Trstu in Tržačanih marsikaj izpre-menilo v osmih letih, odkar je Trst pod Italijo ali 'ravno tako pa tudi, da se prav čisto nič'ni izpremenila tista pristno tržaška, od vseh bivših avstrijskih vlad v Tržačanu po-državana, da naravnost mu privzgojena duševnost, ipo kateri mu mora vse dobro in zlo, seveda .rajši in v veliko večji meri dobro nego zlo prihajati od agoraj, od vlade. »Vlada mora pomagati!« Trst je bil vedno punčica v očesu avstrijskih vlad, za Trst so šli milijoni in Tržačan je bil kakor razvajen otrok, kateremu je dobra mamica na Dunaju za njegovo iredentistično cepetanje z nogami pač res tupatam pokazala šibo, pa mu takoj nato z milijonskimi sladkorčki zamašila nakremžena usta.. Pod Avstrijo se je iivedo v Trstu tako, da so beraški »fratelli« smatrali Trst za drugo Kalifornijo in se šteli srečni, Je jih je tržaška mestna občina sprejela v svojo službo kot — cestne pometače, kar je bilo v ostalem prav lahko, ker bi bil tedaj Tržačan :rajši poginil od lakote na uli-# kakor pa da bi prijel za metlo cestnega
^Pames* je položaj v Trstu popolnoma drugačen !	.
Italijanska vlada je tako} po odrešenju, v y prvih letih, v resnici žrtvovala težke milijone za Trst, da je ž njimi podržavala navdušenje za domovino, ki se je polastilo Tržačanov ob »odrešenju«. Ali Italija nima samo Trsta, kakor ga je imela štiridesetmili-.ioa»ka Avstrija, temveč celo vrsto drugih velikih pristaniških mest, ki so videla v Trstu vedno le nevarnega, najnevarnejšega tek-Hteca in so komaj čakala, da pride pod Itali-jo, <la se mu odvzame, kar ima preveč, in se njegova usoda izenači z njihovo. In za Trstom je prišla tudi še Reka, sestradana, izmozgana do skrajnosti! Kako naj torej sedaj italijanska vlada nadomestuje v polni, enaki meri dobro mamico dunajsko, ki je s polnimi rokami obsipala Trst, svojega edinca, z vsemi mogočimi dobrotami, dočim napram rimski vladi izteza svoje mršave ročice cel kup enakih nebogljencev, kateri se ob vsem tem tudi še sklicujejo na svoje prvorojen-stvo in na neutajljivo dejstvo, da je Trst živel v izobilju ko so se morali vsi ostali boriti z bedo. Tudi če bi mogla in hotela rimska vlada trošiti za Trst razmeroma toliko, kolikor je trošila Avstrija, bi ne smela storiti tega zaradi ostalih italijanskih velikih pristanišč, za katera vsa skupaj ni Italija žrtvovala toliko, kolikor je žrtvovala Avstrija za sam Trst. Zato pa se je italijanska vlada, ko je že gorila toliko, da je upravičena ljubosumnost Benetek, Genove, Livorna, Napoljja, Palerma, Barija in Jakima že dosegla vrhunec, morala prepustiti Tret njegovi usodi, to se pravi, da mu je odtegnila one izredne podpore, ki mu jih je dajala v prvem povojnem Žasu, in pustila, da si Trst sam išče načina .in sredstev za razvoj svojega gospodarskega življenja. Sklenila je zanj ugiodne tarifne pogodbe, usmerila .nanj promet iz zaledja, prepustila mu razmeroma veliko število rednih plovnih linij in še marsikaj takega, ali sedaj naj Trst dela sam, kakor delajo sama vsa ostala italijanska pristanišča. Zgodilo se ie celo, da je izročila vse napravne, za katere je Avstrija žrtvovala vsako leto milijone in milijone, svobodno luko, glavna skladišča, zasebni upravi, s čimer seveda odpadejo vsi držav n i 'prispevki za te za tržaški promet najvažnejše naprave. Tako je danes Trst izenačen z Benetkami, Genovo, Livornom itd. pa naj živi kakor zna in more!
letu nič .manj nego 233 vagonov prometa na dan. Tako je potem mogoče razumeti sedanji položaj v tržaškem pristanišču, kjer se dogaija, da se izkrca v enem dnevu komaj po par vagonov, da je svobodna luka mrtva, da pristaniško delavstvo brez dela in. seveda tudi brez 'Zaslužka podpira zidove hangarjev, da neštete družine jedo samo po enkrat na dan, da se oglaša že pravcata lakota in da so deložacije najemnikov na dnevnem redu, ker ljudje nimajo, da bi plačevali najemnino.
O trgovini se danes v Trstu sploh ne more več govoriti. Lesna trgovina je popolnoma mrtva. Skladišča so polna, prodaje pa nič, ker bi trgovec, če bi hotel prodajati, moral prodajati z občutno izgubo. V Trstu, (ki je bil v svojih časih glavno prometišče za kavo in sladkor, danes ne dobite niti par vagonov sladkorja in kava gre v zaledje po drugih potih. 0 žitni trgovini niti govora. In tako v vseh ostalih panogah. Trst je danes v resnici le še trg za svoje neposredno ozadje, komaj tja gori do Postojne; reško dolino in vzhodno Istro mu je vzela Reka.
Da je položaj skrajno kritičen, je najboljši dokaa dejstvo, da je celo tržaški »Piccolo«, ki je bil v svojem fašistovškem papeštvu vedno bolj papeški od samih fašistovskih listov ter je zatiskal vedno obe očesi in obe ušesi, da ne bi videl in slišal kar se dogaja pod ediijo zveličavnim fašistovskim režimom, sedaj začel popolnoma odkrito razpravljati o gospodarski krizi ki je legla na Trst, in iznašati na dan stvari, o katerih bi se še pred kratkim ne bil upal črhniti niti besedice. V današnji svoji številki navaja »Piccolo« naslednje vzroke sedanje težke 'krize:
»Strahovita konkurenca Hamburga, gospodarska obnova Nemčije, negotovi trgovinski in fin. položaj nekaterih držav tržaškega zaledja, nestalnost italijanske valute, prizadevanje jugoslovanske mornarice, da bi se osamosvojila od tuje tomelaie, obnovitev delovanja reške luke, usmerjenje nekaterih struj srednjeevropskega prometa proti drugim izhodiščem ter tehnične in tarifne težave, ki se ne odpravijo.« In potem sledi dolg. dolg članek, v katerem se poudarja, kako velikanskega pomena je Trst za italijansko gospodarsko ekspanzijo v Podunavju in na Balkanu, kako delajo krivico Trstu tisti, ki hočejo, da naij si sam s svojimi močmi ustvarja svojo bodočnost, ko je vendar po svetovni vojni Italija stopila na mesto Avstrije, kar se tiče Trsta in njegove naloge kot izhodašča na morje za vse njegovo Tazsežno zaledje, torišče italijanske gospodarske ekspanzije, kako so s sedanjo težko krizo, ki jo prMivlja Trst, enako težko prizadeti splošni italijanski 'interesi, češ ker mrtvilo v Trstu po-menja tudi mrtvilo za italijansko ekspanzijo v tržaškem zaledju.
S silnim ogorčenjem zavrača »Piccolov« člankar očitek »avstrijske gospodarske du-ševnoslti v Trstu« in pa onega, da Trst iz svoje inicijative ni nič ali skoraj nič ^ storil za povzdigo svojega gospodarskega položaja, ter navaja v protidokaz, kako se je vse tržaško gospodarsko življenje moralo po vojni popolnoma obnoviti in se je med drugim doseglo ravno s tržaškim sodelovanjem, da je Italija danes, kar se tiče zgradbe novih kidaj, glede števila na četrtem, glede splavljene tonelaže pa na drugem mestu med vsemi državami sveta, ker so tržaške ladjedelnice dale dve tretjini vse tozadevne italijanske proizvodnje. Zamolčuje seveda državno
podpo^ ^ zgrmel proti kampanilizmu in provencijalizmu ostalih italijanskih pristanišč, inzveneva končno članek, seveda ne očitno, da bi se mogla zopet očitati _ avstrij-, ska duševno«, pač pa med vrstami, v ono veično: »vlada mora pomagati!«
Ali kako naj piomaga vlada?	.
Kako naj vlada obori -konkurenco, ki jo »ivi kakor zna in more-	i dela Hamburg Trstu? Ali bo rimska vlada
THMki nromet ki si v prvih dveh letih ! ustalila trgovinske in finančne razmere v dr-p« vojni zaradi neurejenih razmer v zaledju, Javah tria$ke*a	:
St i	pronveta	T,,« K,„. n,j
danja naiavnost v nebo ikričeča ua&ilina sredstva »gospodaiske bitke« z jnjeuiimii življenjskimi omejitvami, kakor jih ni bilo niti v vojni, ter posojili iii 'prisilnimi dajatvami, ne ■bo nikdar ustaljena. In tako se mioira priti do logičnega zaključka: če ni mogoče odpraviti vzrokov krize, je kriza sama neoupravljiva! Trst je potemtakem izročen svoji usodi: postopnemu propadanju.
.Stari Tržačani, ki se ne morejo vživeti v današnji položaj Trsta, govore sicer pretirano, ali odkrito o bodočem Tistu — riibiški vasi!
Politične vesti.
— seja >iaro<lne skupščine. Včerajšnja seja se je pričela z enourno zamudo, da se tudi y tem pogledu dokaže, ua je ostalo vse pri starem, z,a sejo je vladalo precejšnje zanimanje. ir o odic~juui formalnostih je predsedn’k skupščine javit, da je anketni odbor predložil svoje poročilo. Nato je samostojni demo-
pride do skupne .kitajske fronte proti tujcem. — Sicer se pa ni na Kitajskem nič izpremenilo. Kantonska armada še ni odgovorila na angleški predlog o nevtralizaciji Šangaja. Protest tujih velesil proti odstavitvi sina Aglena pa je zunanji minister Wel-llngton Vu zavrnil, ker da je bil Aglen kitajski nameščenec in je zakrivil neposlušnost. Aglen je hotel proti temu očitku protestirati, pa ga Vu ni hotel sprejeti.
— Revolucija na Portugalskem. Vesti o poteku portugalske revolucije si silno nasprotujejo. Vstaši poročajo o svojih uspehih, vlada generala Carmone pa o svojih. Vendar pa se da iz vseh teh vesti izluščiti sledeče kot verjetno. Vstaja se je začela v Oportu in tu je vse prebivalstvo na strani uporne vojske. Glavni cilj revolucije je odprava neznosne diktature in uvedba republikanskih pravic. Za mesto Oporto so se bili ljuti boji in tujci govore o kupih mrtvecev, ki so ležali po cestah. Vlada poroča, da je Oporto zavzela, dočim poročajo vstaši, da so zmagoviti. Sedaj se vodi glavni -boj v pre-stolici Lisaboni. Vstaši so zasedli arzenal in od tu vodijo boj. Sever Portugalske je očivid-no še v rokah vlade. — Delavci so se pridružili vstašem in proglasili generalni štrajk. Štrajk se jg že pričel izvajati. General Cangin on a je triato odgovoril s proglasitvijo obsednega stanja po vsej Portugalski. Ker leži
mi svujc puiotuu. nulo je	amerjgko nošlanstvo v bojni črti, so ga me*
krat Svetoslav Popovič zanteval, tk se o vori ^ iaprazPniti. Angleške in ameriške vojn# o porovatu anketnega odbora takoj debata. UA.o £	v	Snrtusr	*	‘	■	—	*-
"	UUikVMlVgU VUI/V/4A«	-------
Poslanec je svoj predlog obširno utemeljeval. V ladna večuia pa Je njegov predlog odbila. Nato je sporočil predsednik, da pride mesto umrlega poslanca HSS Vandekairja, radičev ec Audra retkovič. — Posl. Juraj de-metrovič je nato predlagal, da sprejme skupščina njegov nujen predlog o pravilnem tolmačenju čl. 1. o volivnih imenikih. Skupščina je njegov predlog spre jela. — Zemljo-radniški poslanec Moskovljevič je interpeli-ral predsednika, zakaj ne dela zakonodajni odbor, rredaednik je priznal, da zakonodajni odbor res ne dela, a je obljubil, da bo od-bom v kratkem predloženih več zakonskih predlogov. — železniški minister je nato odgovarjal aa interpelacijo o zgradbi železnice Rogatec — Krapina. Dejal je, da je za graditev te proge že vse pripravljeno, da pa se z. delom ne more pričeti, ker ni denarja. Novo železnico se bo gradilo s posojilom.
— Nato je prešla skupščina »a dnevni red in pričela proračunsko razpravo. Kot prvi je poročal v imenu vladne večine posl. Gavrilo-vič. Za njim so podali svoje oddvojeno mišljenje: za SDS posl. Juraj Demetrovič, za Demokratsko zajednico Šečerov, zia HSS dr. Kežman in za kmetske federaliste dr. Zanič. Seja je bila nato zaključena in se vrši prihodnja danes ob 10. dopoldne.
— A.c& Stanojevič — Pasice v naslednik. Aca Stanoejvič je prižel v Beograd, da zopet enkrat izravna spore v radikalni stranki. Po poročilih iz Beograda se mu je to tudi v glavnem posrečilo. Pašičevci ko centru-maSi so pristali na to, da postane on Pašičev naslednik in da prevzame vodstvo radikalne stranke. Nato bo Stanojevič izvedel kompro-mis med pašičevci in centrumaši in šele nato bo vlada izpopolnjena.
= Afera notranjega ministra Keudella zavzema v Nemčiji vedno večji obseg. Vedno nove priče se oglašajo proti Keudellu, da je dejansko pomagal desničarskim pučistom. Preiskava proti Keudellu se vodi s pospešenim tempom in je pričakovati, da bo skoraj z obsodbo Keudella končana. — Bi bilo dobro, če bi si naši poslanci vzeli k srcu, kako v Nemčiji hitro rešujejo obtožbe proti mi-
m3lr°Maniie3t maršala Cangsolina. Maršal Cangsolin je izdal manifest, v katerem ozna- \ nia, da predvsem pobija boljševizem. Ob- ; enem opominja vse Kitajce, da naj bodo _ ^ i občevanju s tujci sicer trdni m odločni, da ; pa morajo biti tudi pravični in zmerni. Na- i to obljublja Cangsolin varstvo tujcev, ureditev financ, reformo sodišč, obnovitev reda in očuvanje kitajske suverenosti. Z ozirom m -imeriškl predlog o nevtralizaciji Sanga ja izjavlja Cangsolin, da se njega ta predlog niti najmanje ne tiče, temveč samo maršala Sunčunfanga, ki je guverner Šangaja.
= Pripravlja se skupna fronta Kitajcev proti tujcem in sicer pod japonskim protektoratom. Japonski diplomat Gaburi je imel v Mukdenu pogajanja s	fe
iB ui
verna armada ne nastopa prehitro pioti kantonski armadi, ker je zelo verjetno, da
ladje »o odplule v portugalska pristanišča, da zaščitijo svoje državljane.
— Italijanska križarka »San Giorgio« odr
ide koncem meseca na Kitajsko. Razven rft-
gularnih čet bo imela na krovu tudi oddetfes tašiatovske milice. — Prepričani smo, da b»'. do Kitajci takoj prenehali z odporom proti Angležem, kakor zvedo, da bodo imeli prot* sebi ne samo Angleže, temveč tudi Italijane in celo fašiste.
= Kompromisna rešitev angleško - kitajskega spora. Po poslednjih vesteh iz Han-. kaua, je kantonski zunanji minister Cen ponovno začel pogajanja s polnom oSnim angleškim ministrom 0’ Malleyem. Kakor poročajo »Times«, je načelni kompromis že dosežen ter je potrebno le, da se tekst spartjj?" uma 'redigira, nakar top takoj podpisan. Minister Cen se je zavezal, da kantonske «ete ne napadejo Šanghaja, 0’Malley pa je v imenu svoje vlade dal izjavo, da se bodo angleške čete, ki so namenjene na Kitajsko, izkrcale v Hongkongu in ne v Šanghaju.
= Italijanski interesi na Kitajskem. Milanski »Sedalo« dokazuje v uvodniku potrebo italijanske intervencije na Kitajskem ob strani Velike Britanije ter navaja med drugim tudi sledeče vzroke: V Šanghaju se na- ; haja italijanska banka za Kitajsko, ki prestavlja velike italijanske interese. V Tsien-Tsinu ima Italija trajno koncesijo po itaMjan-sko - kitajski pogodbi I. 1902. Ta koncesija šteje 10.000 prebivalcev, med katerimi je mnogo Italijanov, ki so vložili znaten kapital v panobrodne družbe. Italijanski državljani, ki so bili preje avstroogrski podamflu, imajo več milijonov kredita na Kitajskem-Končno pa se nahajajo povsod številni katoliški misijoni- ki se sedaj barbarske* preganjajo in za katere ne moreta ne italijanska vlada in ne italijanski 'nared dovoliti, da padejo brez obrambe v roke fanatičnih sovražnikov. Ne drži namreč trditev, da Italijani, kot katoliški narod ne čutijo instinktivno dolžnosti, da branijo misijonarje svoje vere. če Vatikan poverja temu ali onemu nanoo« nalogo da te misione zaščiti. Radi tega J® italijanska intervencija potrebna. Prisotnost
varuje interese in ustvarja pravice.
Kratke vesti.
- ,	,	_ vair™ svobodno co-
čehoslovftška dob»to b0igal,sk0 pristanišče
postalo baza za čehoslovaško trgovino na Ornem morju in v Turčiji.	v
7nane Putilove tovarne v Leningradu na meravajo razširiti obrat in izdelovati poljedelske traktorje. Še tekom tega leta nameravajo izdelati 40.000 traktorjev.
Rusko - nemški dogovor je podaljšan do
Carnegieva mirovna ustanova odpošlje poleti 30 ameriških novinarjev in publicistov v Evropo, da tu prouče gospodarske, politične in socialne razmere.
Širite „Nar. Onevnik“.
Ch. Lucieto:
53
Spomini francoskega vojnega detektiva.
33. poglavje.
Ricliberjeva smrt in njene posledice.
Komaj smo vstopili v salon slaščičarne, ki je bil elegantno opremljen v slogu Ludovika X ., smo za paaili na tleh Richberja v krvi.	_
Gospod Sarda je držal svoj :browning namerjen na starejšega gospoda, ki je izgledal kot kak star nems n znanstvenik s svojo nepočesano .brado, nepostri/.ennm lasmi In velikimi naočniki svetlomodre barve.
Skočil sem h gospodu Sardi in ga vprašal:
— Kaj se je vendar zgodilo?	..	.. .
— Nekaj čisto nenavadnega, mi	je odvrnil.	V	trenutku, ko sem hotel aretirati Irmo	Staub,	mi	je	po-
lila obraz s svojim vročim Čajem in medtem, ko sem iskal svoj robec v žepu, je izginila.	T}.
_ Medtem, ko je moj tajnik	skočil	proU	Ric-
bebrju, je ta potegnil revolver iz žepa m ustrelil panj. Zadel ga ni. Bolje je pa zadel moj tajnik, kot vidite.
— In Irma Staub?	.	.
— Zbežala je skozi vrata, ki se nahajajo na koncu
tega salona in ki se odpirajo na stopnice, katere vodijo v gornja nadstropja. Moji detektivi jo iščejo.
— Dobro, in kdo je ta možak? sem vprašal m
pokazal na sumljivo osebo.
— Ne vem, kdo je, toda zvedeli bomo kmalu. Vsekakor je bil v družbi z Irmo Staub m z Kicli-
berjem.
— Ali ste ga že preiskali?
  ge ne; najprej ga hočem izprašati.
Gospod Sarda se je obrnil k sumljivemu možaku
ter mu dejal:
— Imaite potne listine?
— Si, signore.
_ Ali mi jih hočete pokazati?
_ Con molto piacere!
Potegnil je iz svojega žepa listnico, polno papirjev, ter vzel iz njih potni list na ime Hans Widenau, star 72 let, profesor za tuje jezike, rojen v Ztirichu
(Švica), sin nemških staršev.
— Vaš potni list je v redu, je omenil gospod Sarda. Neprijetno za Vas je samo, da ste bili v družbi dveh zelo sumljivih ljudi, Odkod jih poznate?
  O, to so navadna kopališka poznanstva. Ce
človek potuje, se povsod seznanja z ljudmi;
Medtem ko je to razlagal komisarju, mu je ta i odvzel njegovo listnico in pregledoval njeno vsebino. |
— Kot vidim, mnogo potujete. Po vizumih v Vašem potnem listu vidim, da potujete brez prestanka iz ene države v drugo. Kako mi morete to raizloziti?
— Iz ljubezni do potovanja.
— Vsakdo ima drug šport. Toda iz ljubezni .potovanja sl ne morem razlagati, kako ste priSli d<f
listine. ^	pomolil	Hansu	Widenauu
zemljevid italijanskega generalnega štaba okolice pre-
iaza Sv. Gotharda v merilu 1 i 25 (XKJ-
Medtem ko se je možak nervozno zdrznil, sem se „a tihem vprašal, kje sem že enkrat videl to glavo —O, je odgovoril tujec, to je karta, lu mi sluzi pri mojih izletih na gore, sem namreč navdušen al-
— Torej pri svojih gorskih izletih podčrtavate z rdečilom naše trdnjave in dohode do njih?
— Ne razumem.
— Boste pozneje že razumeli!
Komisar je nadaljeval s pregledovanjem vsebine listnice in se naenkrat ustava pri fotografiji', ki mi
io je slednjič pokazal.	.	,
_ Sedaj pa noben dvom m več mogoč, je dejai _ Res je, sem odgovoril, kajti to je prava vohun
ska li3tina'	(Brije	prihodnjič-)
§tev. 33.
»NAKOJ)N'
iine vii6 vesti
IN ŠE SE NE BODO IZTREZNILI.
• .»Gillier Zeituiig« piše, da so v Mariboru joreči pristaši SDS v soboto že zmagonosno tovorili, da je vlada v skupščini padla, kei ie ostala s 15 glasovi v manjšini. Tako trdno jso verjeli dienemu esdeesarskemu tisku.
Toda veselje je bilo le kratko, ker je sko-taj prjšla resnica na dan, da je namreč lme-to\vlj#a 25 glasov večine.
Niso se prvič zmotili goreči pristasi SDS, ko so verjeli njenemu tisku.
Ia tudi zadnjič se niso, ker je lahkovernost vnetih strankarskih pristašev prav tako velika, kakor je lahkovestno informiranje strankarskega tiska.	.	,
Zato bo pa tudi preteklo še precej vode, predao se bodo slepi strankarji iztreznili. Pa aaj jim ostanejo blamaže, če ne morejo biti 'brez njih.
Radio na braovlakih v Jugoslaviji. V
pnpmetnem ministrstvu proučujejo ponudbo E&ke domače tvrdke glede uvedbe radioapa- , Tatov na naših braovlakih.	j
j— Onim, ki nameravajo iti na delo v eijo. Izseljeniški komisa«Jat- obvešča^ vse j one,, ki se hočejo izseliti v ftanoffi da bt j lam delali, da je zavladala v francoskem go- j ^podarstvu radi prehitrega. dviga franka zopet stagnacija vsled česar se interesentom zaenkrat odsvetuje, da bi potovali v Fran-cijo-
Amnestija. V ministrstvu pravde so podpisani novi ukazi o pomiloščenju več- . jega Števila obsojencev,	j
- — Kongres čebelarjev. Od 8. do 10. julija ■se vrši v Zagrebu vseslovanski kongres čebelarjev. S kongresom bo združena čebelarska razstava.
— Listi izžrebanih serij ta amortizacijo loterijske VA% državne rente »a vojno škodo. Definitivna oficijelna lista na 3. žrebanju dne 15. januarja 1927 izžrebanih serij obvea-nic gornje rente je interesentom na vpogled ^-pisaiuH Zbornice za trgovino, obrt in industrijo V Ljubljani ob navadnih uradnih urah.
— Porotno zasedanje v Sloveniji. Za le-tosnje prvo redno porotno zasedanje so ime-novani -za predsednike: pri deželnem sodišču v Ljubljani predsednik Fran Rekar pri okrožnem .sodišču v Mariboru dr. Fran Zi-.her, pri okrožnem sodišču v Celju dvomi -svetnik in predsednik dr. Josip Kotnik, pri ■okrožnem sodišču v Novem mestu .pa dr. Jurij Polenšek.	•	.	•
— Z ljubljanske univerze. Dr. Ales Use-ničnik, profesor na teološki fakulteti ljubljanske univerze je pomaknjen v 2. skupino J. kategorije.	.	,
Pogireb japonskega cesarja. 1 ovodom pogreba japonskega cesarja se je zbralo na ulicah japonskega glavnega mesta nad 1 mi-Moa ljudi. Ofieielnaga pogreba se je udele-I. . io3eb, med njimi 4000 oficirjev. Religiozne ceremonije so se pričele ob 21. uri. f b 22. uri je imel novi mikado ob krsti svojega očeta poslovilni govor. Ob polnoči se je odpeljalo mikadovo truplo s posebnim vla-•kom v 35 km oddaljeno Assakawo, kjer je bilo položeno v torek ob 5. zjutraj, v grob-—■ Rubensova 350 letnica. Iz Pariza poročajo: Povodom 350 letnice smrti Rubensa se pripravlja v Ant\verpenu za letos velika proslava.
— Zobotehniki — krošnjarji v Budimpešti.
V Budimpešti izvršuje razven diplomiranih ■zobozdravnikov kakih 150 zobotehnikov pra-%S9i- Razven teh zobtehnikov je v Budimpešti mnogo zobotehniških asistentov, ki nimajo pravice izvrševati samostojne zobozdravni-»ke prakse, temveč smejo fungirati samo kot asistenti. Te dni pa je prišlo vsled nekega protesta zoper izvrševanje p ra kije upravičenih .TOboTdravnikov in zobotehnikov v javnost,
. ^enastopajo asistenti samo kot upravičeni zobozdravniki, temveč da izvršujejo pra-j?.0	l,, Q1r?}co^ k»t krošnjarji, s tem, da ho-
dijo od niše do hiše ter iščejo .paciente. Izdajajo še za zobozdravnike ter zdravijo ljudi kar na licu mesta. Ker so povzročili fi ljudje Že mnogo nesreč, zahtevajo sedaj za izvrševanje prakse upravičeni zobozdravniki in zobotehniki, da ukrenejo pristojne oblasti vse, kar je treba, da se to neha.
— Strašna eksplozija. Iz Bruxellesa poročajo: V Valen Wesel-u pri Mollu (provinca ca Antwerpen) je zletelo v zrak skladišče, v katerem se je nahajalo 1200 kg nitroglicerina. Silna eksplozija je povzročila ogromno materijalno Škodo,, človeških žrtev ni bilo.
— V pijanosti ustrelila svoj« mater. Na policijskem uradu v Vilni se je zglasilo te dni mlado dekle Marija Markovna, ki je prijavila službujočemu ur	'
uradniku, da je priSla ,’.“H ,s PreaP*W&»* veselice ter manipulirala tako nerodno z nabasanim revolverjem, da je ustrelila svojo 60-letno mater- Zena je dobila strel v glavo ter je obležat na mestu mrtva. Deketa *> pridržali začasno, dokler se stvar ne pojasni, v zaporu.
— Po naključju rešena, da ni bila živa pokopana. V Brzezanih (Poljska) se je pripe-■til te dni zanimiv slučaj navidezne smrti. So-9>roga trgovca Rusa je po konstataciji Mra nikov umrla. Čez dva dni je ime^ biti po-■kopana. Ker pa njena hčerka ni mogla priti Pravočasno k pogrebu, je .bil pogreb preložen »a prihodnji dan, medtem pa se je »umrla«
ta pa zjutraj prebudila ter zlezla z mrtva-ega odra*
— Usmiljenka zastrupila vsled nepaalji-irosti Štiri osebe. V Milanu so bili vsled nepazljivosti usmiljenke Luigi-e Capitalio štiri fiebe v bolnici klistirane s subiimatom. Vsi fUrje pacienti so umr.li. Usmiljenka je v prtom hipu pobegnila, nato pa si je premislila, ter se prijavila" prostovoljno policiji.
k— Meteor. Iz Moskve poročajo: V mesto ftogilev - Podolsk je padel te dni ob pozni Večerni uri meteor. Po vsem mestu *e je *"slila bleščeča svetloba. Med prebivalstvom ™ zavladala silna panika. Ljudje so mislii, ^ je prišel sodni dan. Na stotine ljudi je pa- I
dlo na kolena on molilo. Meteor je padel s silnim truščem na neki predmestni trg ter se zapičil globoko v zemljo, poškodovan m bil nihče.
— Obupen čin matere. V Bartelsdorfu v Šleziji se je odigrala te dni strašna rodbin-ska tragedija. Zena pismonoše Havlascka je , polila v obupu radi večnih prepirov s svojim , možem svojo triletno hčerko s špiritom ter ga zažgala. Nato je storila sama s seboj isto. Vsled silnih 'bolečin pa sta jela mali in otrok kričati iz vsega grla na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki so ogenj pogasili, vendar pa sta zadobili mati in hčerka tako močne opekline, da je hčerka par ur nato v bolnici umrla,'mati se pa bori s smrtjo.
— Poravnava, ki je končala * umorom. H katoliškemu župniku v luksemburškem me-slu Bollmgenu je prišel te dni mla<| človek, ki je živel # župnikom že več let v sovraštvu, z namenom, da bi se ž njim poravnal.
Pri tem je prišlo med njima do prepira, ki je končal s tem, da je jnlademč župnika ustrelil. Ker je hotela kuharica svojega z\ip-
j hika braniti, je ustrelil nasilnež tudi njo.
— Trgovci * dekleti v Miskolczu na zatožni klopi. Te dni se je pričela v Miskolczu glavna obravnava v senzacionalnem procesu zoper trgovce z dekleti. Obtoženi so: bivši šef državne borze dela dr. Franc Szik9zay, njegov podrejeni uradnik Melhior Weissber-ger, lastnica javne hiše v Mezocsatu in trije agenti, ki so pri Szikszayevih kupčijah posredovali. Vsi so obtoženi radi trgovine z dekleti, Szikszay pa vrhu tega tudi radi zlorabe uradne oblasti. Ker se več važnih prič, od deklet, ki so bila prodana v javne hiše pa sploh nobena hi odzvala povabilu, je bila obravnava preložena na prve dni meseca marca.
— Radi krožnika juhe. Neki 49-letni sedlar v Rotterdamu je 'živel že poldrugo leto v skupnem gospodinjstvu z neko vdovo. Ko je prišel te dni domov, je zagledal v svoji sobi neznanega možakarja, ki je jedel z velikim apetitom krožnik juhe. Kljub temu, da je povedala sedlarju vdova takoj, da je mož njen .brat - mornar, ki se je pravkar vrnil z daljšega potovanja po morju, se je sedlar radi dejstva, da je jedel neznanec njegovo juho tako razjezil, da je pograbil škarje ter jel zbadati ž njimi mornarja, kamor je zadel. Na glavi in rokah težko poškodovanega mornarja so prepeljali v bolnico, pobesnelega sedlarja pa v luknjo.
— »Bubikopic j« hotela imeti. Neka 12-letna deklica je prihitela te dni z okrvavljenimi rokami in odrezanimi .lasmi na orožniško postajo v Chamberyju (Francija) ter izjavila, da sta jo dva neznanca napadla, pretepla in ji odrezala lase. Orožniki in več vaščanov so se podali nemudoma v gorovje, da bi našli zločinca, ki sta po navedbi deklice ■tjakaj odšla; toda o zlikovcih oii bilo niti sledu. Ko so orožniki deklico po povratku nekoliko bolj energično prijeli, je priznala, da si je vso stvar izmislila, ker je hotela imeti »bubikopf«, ki ji ga pa stariši niso dovolili.
— Mesto Versailles podedovalo dragocene umetnine. V Versaillesu se otvori v kratkem nov muzej. Te dni umrla gospa Lam-binet je zapustila mestu vse svoje premoženje, 5 milijonov frankov v gotovini lin svojo hišo, ki je eno od hajlepših in najznamenitejših zgodovinskih poslopij v Versaillesu. Palača je bila nekoč last nekega favorita Ludovika XV. Po testamentarični določbi se ima izpremeniti palača v muzej. Dama je zapustila mestu tudi več znamenitih slik.
— Samomorilec, ki hoče, da se pije po njegovi smrti na njegovo zdravje. 34-letni delavec Giovanni Albertini je pobegnil pred Mussolinijevimi pandurji v Pariz. Tam se ga je pa lotilo tako domotožje, da je sklenil izvršiti samomor. Našli so ga s prestreljeno glavo umirajočega v njegovi sobi. Na mdzi je ležal bankovec iza deset frankov in list, na katerem je bilo napisano: »To zapuščam svojemu najemodajalcu, ki naj pije na moje zdravje.«
— Čudak v ljubezni. Te dni je umrl v neki umobolnici na Madjarskem hi&ni posestnik Mihael Kolossy iz KispeSte pri Budimpešti. Kolossy se je leta 1900 zaljubil v krasno mlado deklico Mal vi no Marmorsjein. Deklica mu je ljubezen vračala. Toda on je bil katolik, ona pa Židinja. Fanatični stariši deklice niso hoteli o tem, da bi se njihova hčerka poročila s kristjanom ničesar vedeti in dali so Malvino Židu, knjigovodji Arnoldu Gasparju. Odklonjeni snubec si je kupil nato nasproti hiše mladih zakoncev hišo, da je lahko svojo bivšo ljubico vsaj s pogledi užival. Celih enajst let je živel kot čudak. Po cele dneve je bil zaprt v svoji spalnici, v katero ni imel nihče dostopa, niti njegova služkinja ne. Nekoč je opazila služkinja v Kolossyjevi spalnici damsko toaleto iz naj-traejsega blaga. V babnici se je vzbudila radovednost. Zvrtala je v vrata luknjo ter jela svojega gospodarja opazovati. Že prvi dan se ji je nudil, nad vse interesanten prizor: videla je svojega gospoda na zofi v najnežnej-
/Vhiprrm 7,	Gasi-vni*
februarja 1927.
— Kakor ti meni, tako jaz tebi. Neka berlinska tekstilna tvrdka razpošilja ljudem žepne robce ter prilaga, da je stvar bolj enostavna, pošiljkam obenem čeke. Tako pošilj-ko je prejel te dni tudi neki zdravnik, ki so mu bili robci pač dobrodošli, cek pa ne. Ker pa ni hotel Obdržati robce me da bi jih plačal, je poslal fabrikantu lonček mazila zopet uši ter priložil sledeče pismo: »Potrjujem, da sem prejel Vašo pošiljko žepnih robcev ter se Vaim zato zahvaljujem. Obenem Vam pošiljam lonček mazila zoper uši ter Vas prosim, da mazilo vporabite, če bo treba. Mazilo stane 5 mark. Ker znaša Vaš račun prav toliko, so naši medsebojni računi poravnani.«
1 - Opozarjamo na predavanje dr. Josipa Mantuanija ,o Beethovnovih komornih delih) ki se vrši na predvečer koncerta Ševčikovega komornega kvarteta, ki bode izvajal ;tri Beethovnove kvartete. To predavanje, jci g? priredi ravnateljstvo konservatorija in je namenjeno za konservatoriste in tudi za širšo javnost, bo brez dvonja mnogo pripomoglio k lažjemu razumevanju na koncertu izvajanih umetnin. Predavanje se vrši v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Začetek točno ob 6. uri Vstopnina prosta.
1— Klub esperantistov v Ljubljani prične z rednim poukom esperantskega jezika danes v petek dne 11. t. m. ob 19. in pol v šentjakobski šoli. Sprejemajo se še noVi pri-javHenci. Učnina mesečno Din 15, za dijake Din 10.
— Tečaj o radio - tehniki in njeni vedi, ki
ga prireja Ljubljanski rajlio klub na tukajšnji realki je teoretično že toliko napredoval, da bo pričel predavatelj, gospod .profesor teopold Andrže v soboto dne 12. t. m. s špecijeln.0, praktično radiotehniko. Tečaj se bo vršil kakor doslej, vsako sredo in soboto od pol 7. do pol 9. zvečer. Vabimo po-setnike, da se predavanj 'sigurno udeleže. — Radio klub.
—' Vabilo. Podporno društvo železniških uslužbencev .sklicu}© ži y nedeljo, dne 27. februarja 1927 ob 3. uri zjoitraj v prostorih hoitela »Štrukelj«, Kolodvorska ulica v Ljubljani Občni zbor z dnevnim redom1. Poročilo odbora. 2. določitev podpore in članarine. 3. Volitev novega odbora. 4. Even-tuelne spremembe pravil. 5. Raznoterosti. Gg. zaupniki posebno vabljeni.
Stran 8
D
ilt> n c
h?».
Union 16. februarja
I. reprezentančni ples
slušateljev ljubljanske univerze pod najvišjim pokroviteljstvom
Ni. Vel. kralja Aleksandra I.
Velika dvorana izključno za plesalce! Ostalemu občinstvu so rezervirane vse tri stranske dvorane, vsi restavracijski prostori in srebrna dvorana!
Ljubljana.
«** » o o- i—v Jiajuea
šem objemu z gospo Gaspar. Potrkala je in Kolossjr ji je odprl. Medtem pa je izginila gospa Gaspar kot kafra. Na njene očitke ji je KoJossy stvar pojasnil: dal si je napraviti v Parizu po fotografiji gospe Malvine lutko iz voska, ki je dobila vedno pravtake obleke kot jih je nosila gospa Malvina Gaspar in kadar je dobila kraljica njegovega srca otroka, dečka ali deklico, si je naročil tudi Kt}lossy iz Pariza otroka iz voska. lako si je nabavil Kolossy tekom časa razven soproge pet otrok. Celih deset let je živel s svojimi vofcčenhni lutkami srečno rodbinsko življenje. Ko pa je ljubosumna služkinja stvar izblebetala, se je umešala v idilo policija m paihijatri so ji napravili konec, Kolos»y,ja 90 utaknili v blaznico, kjer je živel v svoji bolni domišljiji še 15 let v srečnem zakonu s svojo oboževano Malvino.
l— Otroci jn zabava. Marsikdo se spodti-ka nad tem, da se prirejajo otroške zabave, češ, razvaja, raztresa se mladina, odvaja od resnosti in učenja. Primerna, otroku prikrojena zabava ne škoduje, samo zbliža otroka in starše, učiteljico in učitelja; vliva novo veselje v enoličnost šolskega delavnika. Otroška zabava naj bo zmerna v času in pripravah. Lepa naj bo, umetniško zaokrožena, uglajena vsaktere podivjanosti ali surovosti, ljubka in prisrčna. Na tej podlagi se zabava Atena s svojo mladino. Od časa do časa jo zbere krog sebe, za Miklavža, v predpustu, v majniku itd. Pravkar vabi Atena na »Predpustno otroško čajanko,« ki bo pustno nedeljo popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Priprosta, neprisiljena zabava, kakor da pride mali Marjan k sosedu na obisk s papirnato čako in leseno sabljico, ali sosedova Metka kot brhka kuharica z maternim krilom, predpasnikom in kuhalnico. Legitimacije in pojasnila vsak dan od 4. do pol 6. v Ortopedskem zavodu, Mladika, pritličje.
1— Policijska kronika. Policija je aretirala dve ženski in sicer eno radi razpečavanja ukradenega tobaka, eno pa radi spanja na prostem. Več razgrajačev je ovadenih radi kaljenja nočnega miru, neki Francelj pa radi poneverbe 120 Din. — Dr. Franu Lokarju so neznani zlikovci razbili ponoči 350 Din vredno napisno tablico na Miklošičevi cesti, dr. Vinku Zorcu pa 50 Din vredno tablico na Kralja Petra trgu. Policija beleži en prestopek pasjega kontuimca in dva prestopka cestno policijskega reda.
Maribor.
im— Občni »bor Udružeaja nižjih državnih uslužbencev v Mariboru se vrši 18. 1. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni »Kosovo« na Grajskem trgu.
m— Borza dela v Mariboru išče: 10 hlapcev, 24 viničarjev, 15 rugerjev, 1 sedlarja,
1 peka, 2 trgovska potnika, vež učencev za sedlarsko, mlinarsko, mizarsko obrt, 16 dekel, 4 postrežnice, 10 služkinj, 7 kuharic, 2 g®®P0' dinji, i vzgojiteljico, 4 pomožne delavke,
2 perici, l natakarico, 1 učenko za 'šivanje.
,m— Ravnatelj mestnega knjigovodstva g.
Rajko Bolitavzar je zaprosil za upokojitev. Mestna občina vzdržuje sedaj 44 upokojencev, id vdov in 7 miloščinarjev.
.m— Avtobnspmmet v Mariboru. Za koncesije za avtoproniet v mestu in bližnji okolice so prosili »trije podjetniki. Stavili so ugodne pogoje.
Društvo hišnih posestnikov za Ljubljano in okolico je priredilo predvčerajšnjim svojemu predsedniku Ivanu Frelihu ob priliki desetletnice njegovega predsedništva na verandi hotela »Union« slavnostni večer.
Prireditev je bila dobro obiskana, unionska veranda je bila polna, kar dokazuje, da si je pridobil g. Frelih v krogih hišnih posestnikov velike simpatije in ugled.
Slavljenca so sprejeli s ploskanjem.
Po njegovem prihodu se je dvignil podna-čelnik društva, "hišni posestnik Avgust Jenko, ki je pozdravil vse navzoče — imenoma vladnega komisarja dr. Mencingerja, zastopnika zagrebške organizacije polkovnika Ča-čkoviča, tajnika Trgovske zbornice dr. Pretnarja, župana Veseliča iz Ormoža in zastopnike tiska — ter podal besedo prvemu slavnostnemu govorniku, vladinemu svetniku dr. Požarju.
Vladni svetnik dr. Požar je orisal v daljšem govoru zasluge, ki si jih je stekel g. Frelih tekom svojega desetletnega predsednikovanja za društvo. Ko je bil izvoljen slavljenec predsednikom, je štelo društvo 180 članov, danes jih šteje okoli 1500, s podružnicami 4 do 5000. Glavna zasluga za to gre g. Frelihu. Ta organizacija je dosegla z? hišihe posestnike marsikaj. Tudi to je .v j>ryi vrsti zasluga njenega predsednika Breliha. Po prevratu je pobijal en zakon drugega. y kolikor so očuvaii hišni posestniki svoje pravice, se imajo v prvi vrsti zahvaliti gospodu Frelihu. Frelih pa ni delal samo z besedo; moral je seči tudi po peresu: Že sedmo leto imajo hišni posestniki y Sloveniji svoje lastno glasilo, Čigar duša je Frelih, ki je postal tekom časa strokovnjak.
V priznanje njegovih zaslug so zbrali nekateri hišni, posestniki denar za skromno darilce: pisalnik, ki ga ‘govornik slavljencu slovesno izroči.	..
Za vladnim svetnikom Požarjem so govorili še: polkovnik Cačkovič, ki je haglašal med dragim, da je Frelihova zasluga, da plačujejo dnn^s hišni posestniki mesto 20. le 12 odstotkov davka, dalje dr. Pretnar v imenu Trgovske zbornice, župan Veselič iz Ormoža in dr. Gregorič. Slednji je med drugim naglašal, da bodi organizacija hišnih posestnikov nepolitična organizacija, ki naj zastopa zgolj gospodarske interese hišnih posestnikov.
V svojem zahvalnem govoru je naglašal g. Frelih med drugim, da f~e imajo hišni posestniki za svoje uspehe v borbi za svoje pravice v veliki meri zahvaliti Hrvatom. Slovenci somi smo in ostanemo premalo močni. Končal je z besedami: »Bodite v prvi vrsti hišni posestniki, potem šele pripadniki kake politične stranke!
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 11. februarja: »Ugrabljene Sabinke.« — Red E.
Sobota, 12. februarja ob 15. uri popoldne: »Macbeth.« Dijaška predstava po znižani ceni. — Izven.
Nedelja, 13. februarja ob 20. uri zvečer: »Pri lepi krčmarici.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Opera.
.Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Petek, 11. februarja: »Nižava.« Gostuje g.
Rudolf Buikšek. — Red C.
Soboita, 12. februarja: >Gosi fan tutte.t — Red A.
Nedelja, 13. februarja o.b 15. uri zvečer »Grofica Marica.« Ljubska predstava pri zni-žaniih cenah. — Izven.
Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto, dne 12. t. m. ee vpriaori v ljubljanski drami Shakespearov »Macbeth« .kot dijaška predstava po znižanih cenah. Vse posetniike te predstave opozarjamo, da je začetek tokrat točno ob 15. uri, tako, da je zunainjim udeležencem omogočen odhod z večernimi vlaki. Cene aa to dijaško predstavo so znatno znižane.
D’Albert: »Nižava.« Danes zvečer se poje v operi D’Albertova opera »Nižava* z g. Rudolfom Bukšekom kot gostom. Pred-■stava se vrši za red C. Abonenti reda E pa .imajo v drami »Ugrabljene Sabinke«.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. Dne 13. t. m. sta v gledališču dve predstavi in sicer ob 15. .uri popoldne »Grofica Marica« v operi in ob 20. uri v drami Goldonijeva komedrja »Pri lepi krčmarici«. Cene za obe predstavi so /.niža n e — ljudske.
Narodno gledališče v Ljubljani pripravlja za bližnjo bodočnost tri slovanska deta m sicer vprizori drama v drugi polovici -tega meseca Begovičevo dramo »Božji človek«, opera pa pripravlja z vso vnemo premijero slovenske opere »Tajda«, delo skladatelja patra Hudolina Sattnerja. Takoj za »Tajdo« pa .pride na oder opera poljskega skladatelja »Eros in Psihe«.
ševžihov komorni kvartet iz Prage, ki
koncertira v Ljubljani v torek, dne 15. februarja 1027 ob 20. uri v Filharmonični dvorani ima na svojem sporedu tri oajlepše Beethovnove godalne kvartete in to iz treh različnih dob nesmrtnega skladatelja. Godalni kvartet v b-duru, op. 18, M. 6 spada v mlajšo dobo umetnikovega utvarjenja. Godalni kvartet v es-duru op. 74, ki je brez dvoma ena najpopularnejših Beethovnovih skladb, znana po vsem svetu ,pod imenom »Harfeoquartett^ je komponiral umetnik v svoji molki dobi, ko je bil na višku stvarjenja. Tretji godali n kvartet op. 131 pa spada med najzrelejša, da med zadnja dela umetnika. Ime skladatelja in pa naravnost velikanski sloves ševciikp^-gia kvarteta nam jamčijo za prvovrsten umfetj niški užitek. Predprodaja- vstopnic v Matični knjigarni.
Domače sredstvo zoper gripo.
Prejeli smo:
Gospod urednik!
Sočutje do trpečega ljudstva, posebno pa do starišev mi veleva, da Vam sporočim najzanesljivejše, najboljše, najcenejše zdravilo zoper bolezen gripo ali špansko.
Torej najceneje in najboljše zdravilo za to bolezen je lipov čaj z medom. Evo dokaza: Imel sem vseh pet otrok bolnih na gripi. Otroci so pili samo imenovani čaj ter tekom petih dni popolnoma ozdravili. Zavžili pa niso nič drugega kot vedno le vroč lipov čaj z medom ter lahka jedila.
Ker sem čebelar, rabim med doma v hiši, pri vseh obolenjih, kakor pri boleznih v grlu, prehlajenju, pljučnici, pri boleznih v prsih in tudi pri zaprtju, črevesa. Za vse rabim le primeren čaj z medom. S tem čajem se pozdravi človek hitreje kot pa z raznimi zdravili.
Ker je to za občo korist, naj priobčijo še drugi slovenski listi.	F. M., čebelar.
Šport.
Pevsko društvo »Grafika« priredi v začetku meseca marca t. 1. v državnem zdravilišču na Golniku »koncert pod vodstvom svojega pevovodje g. prof. Grobringa v prid ■tamkajšnjim bolnikom. Ob tej priliki bo imenovano društvo obiskalo tudi grob svojega člana in člana »Športnega kluba Ilirija«, pokojnega Učak-a Franceta, tki je pokopan v Križah pri Tržiču. Športni klub »Ilirija« pričakuje .mnogoštevilne udeležbe športnikov, osobito Ilirijanov, ker bo to obenem tudi .najlepši popoldanski izlet. Za polovično vožnjo bo preskbljeno. Dan in odhod javimo pravočasno.
Kolesarstvo. Kolesarski Savez kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev razpisuje za 20. februarja t. 1. izredni občni zbor ter vabi k udeležbi tudi vse .klube Jugoslavije, kateri dosediaj še niso bili ■včlanjeni v Savezu. Kolesarski klubi Slovenije tvorijo pretežno večino, je nujno potrebno, da se za ta izredni
občni zbor pripravijo ter določajo nadaljne smernice. Vsled tega vabi podpisani vse kolesarske iklube Slovenije, posebno tudi one, kateri do danes še niso včlanjeni v Savezu, da se udeleže skupnega sestanka e poljubnim številom kluibovih članov oziroma delegatov, kateri se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Zvezda* v Ljubljani. Klubi kateri se tega važnega sestanka ne udeleže naj pošljejo pismeno pojasnilo z točnim poročilom, iz katerega vzroka se ne udeleže sestanka. — Za K. P. S. Rud. Zalokar.
Nedeljske drsalne tekme na drsališču SK Ilirija. V nedeljo, dne 13. t. m. se vrše na drsališču SK Ilirija sledeče drsalne tekme: Pela tekma za prehodni pokal dr. Fuchsa, dalje juniorska tekma za gospode in bržčas damska tekma za prehodni pokal JZSS zsi one dame, ki se je preteklo nedeljo niso mogle udeležiti. S temi tekmami je zaključen letošnji drsalni program.
Ustanovitev težkoatletskega kluba v Ljubljani. SK Ilirija je ustanovil težkoatletsko sekcijo, da ustreže želji večjega števila sport-niikov-članov, ki nameravajo gojiti to panogo športa. V Ljubljani je bilo do zadnjega časa ■opažati nekak predsodek proti težki atletiki, ki pa izvira zgolj iz nerazumevanja, saj saj imajo povsod drugod že desetletja take klube, (ki so vzgojili izboren materija!, tki se je tudi pri mednarodnih tekmah uveljavil na primer v Zagrebu. Za načelnika je izvoljen g. E. Kandare, za trenerja pa g. A. Kos; vež-banje se vrši vsak torek in čeitrtek v podzemlju "kavarne Evrope od pol 7. do 8. ure zvečer. Pni teh prilikah se vrši 'tudi vpisovanje novih članov. Klub poseduje po zaslugi g. ing. Bloudeka najmodernejšo ročko in par Bohlig-rotikov in bo svoj inventar v najikraj-šem času spopolmil. Vežbalnica je svetla in zračna. Poleg dviganja roekov se bo otvoril kurs za rokoborbo (rimsko-grški »til) in boks.
Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju
ima ibrezdvom.no Avstrija. Pri tekmah za svetovno .prvensitvo v Davosu si je namreč priboril Dunajčan ing. Boekl že v tretjič
zaporedoma naslov svetovnega prvaka, pa tudi drugo in tretjo mesto sta zasedla Avstrijca dr. Preiseoker in K. Schiifer. Šele naslednja mesta so zasedli Švicar Gautschi, Anglež Page, Dunajčan Wrede in Berlinčan Hartel.
BORZE.
Ljubljana, 10. februarja. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe dn v oklepajih kupčije ki zaključki.) Vredote:	Investi-
cijsko 82.50—84, Vojna škoda 0—339, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—198, Ljubljanska kreditna 150—0, Merka rutil. na 99—100, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 170—180, Strojne 80 do 0, Trbovlje 380—0, Vevče 120—0, Split cement 725—0 Stavbna 55—65, šešir 104—0.
—	Blago: Tendenca v lesu mirna, v deželnih pridelkih mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona lesa.
Zagreb, 10. februarja. Devize: Newyork ček 50.75—56.95, Pariz izplačilo 223.625 do 225.625, švica izplačilo 1094—1097, Praga izplačilo 168.3—169.1, London izplačilo 276 do 276.80, Amsterdam izplačilo 2277—2283, Dunaj izplačilo Š01—804, Berlin izplačilo 1349.75—1352.75, Italija izplačilo 243.63 do 245.63.
Curih, 10. februarja. Beograd 9.135, New-york 520 in ena šestnajstinka, London 25.225, Dunaj 73.2875, Berlin 123.223, Varšava 58, Pariz 20.425, Sofija 3.75, Praga 15.40, Bukarešta 2.90, Budimpešta 91, Milan 22.45.
Neprijeten doživljaj hude žene.
Te dni se je pripetil v Berlinu nenavaden
slučaj.
Neki trgovec, vitez copate, ki ga njegova Ksantipa grdo šikanira, je prišel v gostilno ■na kozarec piva. Prisedel je k mizi, pri kateri sta sedela dva okoli 40 let stara moža zaupljive zunanjosti, ki sta se pogovarjala o religioznih stvareh, med drugim tudi o izganjanju hudiča. Na podlagi njiju konverzacije je prišel vrli trgovec do zaključka, da
mora biti tudi njegova žena od hudiča obsedena. Doslej si namreč ni vedel razlagati, zakaj mu odvzame njegova žena skoraj ves denar, zakaj je vedno tako čmerna in huda iti zakaj mu ne da nikdar vežnega ključa. Sedaj pa je bil prepričan, da mora 'biti obsedena od hudiča. To svojo domnevo je zaupal neznanima možema ter ju vprašal, če bi si upala iz nje izgnati hudiča. Moža sta bila takoj pripravljena. Dogovorili so se, da prideta moža prihodnje jutro v trgovčeva stanovanje. Res sta prišla, toda mnogo pred dogovorjeno uro, namreč že ob petih zjutraj. Trgovec se je ustrašil. Prosil ju je, da naj počakata pred vratmi, nakar se je obleke! ter se podal ž njima v bližnjo gostilno, da bi se napil poguma. Pili so do devetih zjutraj. Ker trgovec še vedno ni bil dovolj pogumen, sta šla moža sama k njegovi ženi. Predstavila sta se ji kot znanca njenega moža ter začela ž njo govoriti o verskih stvareh. Nenadoma sta jo pritisnil* k zii u, rekoč da bosta izgnala iz nje hudiči. Nato sla jo vrgla na kolena, potem sta jo p* položila na tla. Eden jo je prijel za glavot drugi za noge in jela »ta vleči vsak na svojo stran, da je žena kričala, kolikor je le mogla. Končno sta jo položila na klop ter jo jela neusmiljeno pretepati po zadnji plati. Ker je od bolečin kričala, da »e jo je slišalo po vsej liiši in na ulico, je prihitela neka soseda. Izganjalca hudiča pa sta ji svetovala, da naj takoj izgine, sicer bosta izgnala tudi iz nje hudiča.
Zena je tekla na policijo. Vsled tega so prišli »obsedenki« na pomoč Stirji krepki po*., licijski stražniki, ki so povabili izganjalca bU' diča uljudno, toda energično s seboj na p®" ličijo. Tam so ugotovili, da sta pobegnila možakarja par dni preje iz blaznice. Zato so ju ekspedirali nemudoma nazaj. Nato so se pobrigali še za nesrečnega zakonskega moža. Našli so ga v gostilni, kjer je pil trinajsti vrček in čakal na rezultat izganjanja hudiča. Hudobni jeziki pravijo, da je prišlo tega dne med njegovo ženo in njim do takih scen, da se zdi, da je žena res od hudiča obsedena.
M. Elder:
Odrezani lasje
»Cuješ, Drago, kaj bi rekel k teinu, če fi dam ostriči lase na bubifrizuro?«
»Malio pozno prideš na to mi9el! Sedaj, ko si najbolj neumne pustijo že lase rasti!«
»Boljše je pozno, kakor pa nikoli. Sicer pa pretiravaš. Bubifrizura se bo najbrže obdržala.«
»Pri divjakih ...«
»Ne, pri nas. Le oglej si vse moje prijateljice in to celo najstarejše ... Lepa gospa Poulardova ...« .
»Smešna loseba, ki je dekoltirana do bog-vekam, krila ima komaj do kolen !<
»In Femande, Marcelle, Jojo ...«
AMale lahkoživke.«
»In gospa Sideracova, ki je stara 56 let
»Ki pa se obnaša, kakor 25-letna: O, poznam te zrele resne dame z obritimi vratovi! Kar navajaj mi jih kot vzgled!«
»Ce bi .kdo tebe poslušal, potem bi verjel, da nobena dostojna ne nosi bubifrizure! Toda z dostojnostjo m tako, kakor s Samsonovo močjo. Dostojnosti ne merimo po diol-gostl las!«
»Tega ne, sodimo pa po tem okus.«
»Okus? O, ta je izvrsten. Bubifrizura je mladostna, krasna, graciozna, pripravna, praktična ...«
»No, in?<
•Sklenila sem torej, da grem k brivcu.«
»Ti?«
»Jaz!«
»O, bo bi pa rad videl, resnično, rad bi videl!«
»No, dobro! Videl boš!«
»Oprosti, da se smejem! Milostljiva gospa z buibifrizuro! Kakor naša hišna?«
»Da, Ginette je moderna in prav dobro ji pristoja.«
»O ne! Še daleč ne! Prepovem ti, da bi si dala odrezati lase. Velikega sina imaš. Nočem, da bi izgledalo, kakor da vodim kako kokoto roko v roki, kadar odideva na iz-prehod.«
»Misliš resno svojo prepoved? In kaka kazen mi grozi?«
»Ločitev, seveda.«
»To 'bi bil senzacionalen proces.«
»Kar smej se, draga moja, smej se, kolikor te veseli. Pred sodiščem se ne boš smejala.«
»To pa postaja resna stvar.«
»In ti veš, da nimam navade govoriti kar tako v zrak. Prepovem fi bubifrizuro, če ne, se ločiva.«
■Dobro, dragi moj.«
Kljub temu odločnemu tonu moramo priznati, da je gospa Cottepare še vedno premišljevala, ali naj si da odrezati lase. V začetku je bil njen načrt še negotov, po pogovoru z možem pa se je pričel radi ovir utrjevati. Žena se vedno podaja možu, če zna ta popuščati. Odpri ji vrata in svet je ne bo mikal več. Toda gospod Cottepare je imel predsodke, bil je v skrbeh za svoje zakonske pravice in trmast. Gospa Cottepave je bila trdno odločena, da žrtvuje svoje lase,
obotavljala pa se je le radi moževe grožnje.
»Toda to je že neumno!« si je mislila. »To so besede, ki jih reče kar tako, da straši z njimi. Dobri možiček se je vse preveč na- j vadil sedanjega življenja. On se ne bo dal j ločiti. Res je trmast, svojeglav, impulziven iu vedno pripravljen za najskrajnejše . . . Eh, bomo že videli!«
Teden dni kasneje je pričela gospa Cottepare ponovno »vrtati«. Še vedno je imela svoje mehke, svetlorujave lase, zvite v dolge debelo kito. Mogoče je pričakovala, da bo mož pohvalil lepoto njenih las ter naglasil, kako neumno bi bilo, če si jih da odrezati. To bi bilo zelo pripravno in bi odločevalo. Toda mož ni opaz.il tega. Njen -odpor ga je pričel dražiti. Ponovil je svojo grožnjo in prisegel pri vseh bogovih, da se da ločiti. Družina se bo raztepla v vse vetrove in vsak posamezni bo zapadel bedi! »Princip je princip, kaj ne? Njega se ne da spreminjati.«
Gospa Cottepare je molčala, naslednjega dne pa je izročila svoje lase brivcu v roke.
Priznati moramo, da je gospa zvečer stopila v svoje stanovanje z nenavadno skromnostjo. Moža še ni bilo doma in imela je dovolj časa, da si je mogla ukrotiti v svoji sohi kratke lase, ki so bili le preveč bujni.
I Gospa Cottepare je bila pogumna in pamei-! na in nočemo iti tako daleč, da bi rekli, da j je obžalovala izgubo svojih las, ko se je ob-i čudovala v zrcalu.
| Posedla st« k večerji. Mož jo je pričakoval, buleč glavo v časopis. S tresočo roko mu je ponudila juho.
»Pazi,« ji reče, »prevrnila boš krofevik.
Kaj se treseš?«
Nato bi ga kmalu sam prevrnil, ker si je opekel prst. Zaklel je, pihal in se raagreJ v živahnem zabavljanju črez politiko, ki Škoduje gospodarstvu. Obsojal je popuščanje m neodločnost uvedenega sistema. To je konec družine, splošne morale in družbe.
»Ali vidiš vsaj sedajo je pripomnil, skam bi prišli, če bi ti dovolil buhifrizuro?«
Zelo zadovoljen je bil s polnjenimi artičokami, ki jih je med jedjo vneto hvalil, ter si ji hponovno nalagal na krožnik. Gospa Cottepare je prebledela in se je trudila, da skrije svojo glavo za luž. Toda mož se je P° miril v govoru, ko je trenutek kasneje 'a lil jed iz pečenih jabolkov a la russe in sme lane. In potem? Potem si je prižgal cigaro in se udobno stegnil v svojem naslonjaču, položil noge na pručico in zopet razvil svoj časopis.
Prepuščena sama sebi, se je gospa Cotte* pare opogumila, pričela hoditi po sobi točiti možu liker. Sedla je h klavirju to kmalu jo je pričel mož polglasno spremjati Nato je vstal, stopil k njej in zazehal:
»Poidiva spat,« ji je rekel, »jutri imam še mnogo dela!«
Gosp« Cottepare je zaprla klavir. »Kai pojdi,« mu je rekla, *jaz. pridem tako 7« teboj.< Istočasno pa si je mislila: »Ali se iz>: plača radi vas moških imeti toliko skrbi, ko
ste pa slepi v svoji samozadovoljnosti?«
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
ncijtlnejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
jaf- ZAHTEVAJTE PONUDBO I *mc
Tehnično in hlpIJeniCno najmoder« neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta »1. la, II. nadstropje.
„GR0M“
CAUMIO POSBBDNI&Kl m Spkd*-CIJSKI BUBKAU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
.iiHiinninmininimimimmininmmiiiiimih.
—■mii«—m ■ i—irrfe
Baalov bnojavhami .OTOM*.	Telefon	Int.	It
PODBUŽNICE: Maribor, Jesenice, Kalček.
Obarila im v t« stroko spadajoč« posl« »aj hi traja la pod ka-laataimi pogojL
Zastopniki druSbe spalnllt vo* 8. O. N. sa ekspresne polUJke.
Najboljši šivalni stroj in kolo
Je edino le
9
a dom, obrt In Industrijo » vseh opremah.
lato tam platilni atroj DUBIED
Pont • ruMiu kiuIAi. |
Vsflatna garancija,
OtUnki u »tpr»»ll».
RUki etn«, tudi H »kraki.
Josip Peteline
L|ubl|ana
Hn rrahtuma ih****.
MALI OGLASI.
Za vsako b«*edo *e plača 50 par. Ta debelo tiskan*' pa Din 1.—.
Prodi se ceno
kompletni neniško-augle ški »lovar in nekaj angleških knjig. — Naslov pr> ve uprava Nar. Dnevnika
Ullstein’s Welt-
geschichte
6 knjig, elegantno vessane. za Din 1200. —na prodaj. Naslov \ upravi
Sostanovalca
iščem. 170 Din meeeSno. Kje, pove uprava tega lista.
Oddam
sobo za 2 gospoda. Električna luž. Kje pore u©rava tega lieta.
Premog - Čebin
Wollova 1/U. - Tele!. 61
Kroje za maske
po vseh slikah izdeluje Krojna šola. Stari trg 19-
  n
bd.)>ni]: AUu>k-	-	O™««	Tt***	8«*.	-	Z*	>*«*»<	*«>	9"“-	T-	'