169. flcvtm * Utihni, t torrt. ZS. loIOfl 1911 XLI0. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto....... K 24*— pol leta ...... . . 12 — četrt leta ...... . 6*— na mesec ...... , 2-— v upravništvu prejeman: celo leto....... K -22 — pol leta ....... » 11*— četrt leta...... , 5*50 na mesec ...... » 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st 5 (v pritličju levo), telefon it 34. lamafa vsak daa zvečer izvzemal nedelje la prazaike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posameiua številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskana" telefon *t 85. »Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25*— pol leta » 13-— četrt leta...... ,650 na mesec »•'••• • 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28 — za Ameriko in vse druge dežele, celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnietvo: Knaflova nlica si. S (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Škof In nadsodišče u Gradcu. Tožiteljeru se je dostavila sedaj rešitev o Jegličeveni ugovoru. Razloge te občudovanja vredne rešitve priobčujemo tu doslovno, kakor smo bili obljubili. In sicer v jeziku, v katerem se je tožiteljem ta rešitev dostavila. Dotični spis slove: Pr. 41/11/7 Das k. k. Oberlandesgericht in Graz, Sonat IV, alfi Gerlcbtshof II. Instanz hat unter dem Vorsitze des k. k. Oberlandesgerichts-Prasiden-ten Dr. R. v. Pitreieh und in An-wesenheit des k. k. Hofrates Gstir-ner, des k. k. Hofrates und Kreis-gerichtsprasidenten Dr. Bouvier, und der k. k. Oberlandesgerichts-rate Scbwentner und Dr. Ehmer, nach Anhorung des k. k. Ober-staatsanwalts - Stellvertreters Tschech, iiber den Einsprucb des Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Furstbischof von Laibach gegen die Anklageschrift der Privatan-klager Dr. Ivan Tavčar, Dr. Kari Triller, Dr. Fran Novak, Josef Reisner, Adolf Ribnikar und Fran Višnikar zu entscheiden befunden: Es werde der Anklage keine Folge gegeben nnd das Verfahren eingestellt. Griinde: Fiir die Frage, ob der Angriff gerichtet ist gegen die Ebre einer beerimmten Person, entscbeiden Tendenzen und Gesanitinhalt des Hirtenbriefes. Bekampf wird die Lehre einer Partei, getadelt das Verhalten der politischen Gegner in Glaubensa-ehen. Den Glaubigen wird vorge-halten die schwere Verfehlung dnrch Stimmabgabe fiir Manner, welche empfohlen werden von der liberalen Partei oder sozialdemo-kratischen Partei. Wenn in verbreiteten Schriften zn politischen Parteizwecken be-leidigende Ausfalle gegen eine Partei vorkommen, ohne dass sol-che gerade in Beziehung zu ge-wissen bestimmten Personen ge-bracht werden konnen, so kann deshalb von soichen Personen die zu der betreffenden Partei geho-ren, keineswegs wegen ihrer Ei-. genschaft als Genossen oder Fiih-rer der Partei Anklage erhoben werden. Es kann immerhin sein, dass dieser oder jener nicht irrt, wenn er sich als Objekt der Beleidigung betrachtet. Allein, soli der Urheber zur Verantwortung gezogen werden, dann muss der Beleidigte aus-drucklieh genannt oder durch ge-wisse individuele Merkmale und Umstiinde dargestalt bezeichnet sein, dass die Absicht gerade ihn zu beleidigen nicht ohne Grund da-raus gefolgert werden kann. Einen solchen Angriff gegen eine bestimmte Person lasst aber der Gesamtinhalt iler Tlirtenbrie-fes vcrmisseu. Aus diescn Grtinden war der Anklage keine Folge zu geben und die Einstellung des Strafverfah-rens zu verfiigen. (§ 213, Z. 4, St. P. O.) Graz, am 12. Juli 1911. Pitreieh m. p. Fiir die richtige Abschrift: K. k. Landesgerieht Laibach, K. Abth. VI., am 17. Juli 1911. Razlogi sodnega dvora II. instancije izzivljejo najostrejšo kritiko — ne toliko politikov kot pravnikov. Ti razlogi, kojih površnost v oči bode, v glavni stvari sami sebi nasprotujejo. Škof, ki je v svojem pastirskem listu nagrmadil vse polno žganjarskih napadov, se oprošča, češ da iz pastirskega lista ne izhaja z zadostno določnostjo, da merijo ti napadi ravno na oficijalno proglašene kandidate slovenske napredne stranke. V razlogih pa pravijo graški gospodje sami, da svari škof pred možmi, »vvelehe empfohlen werden von der liberalen Partei«. In kakor bi se hotelo nadsodišče še malo pošaliti, izjavlja v razlogih: »Es kann immer hin sein, dass dieser oder jener nicht irrt, wenn er sich als Objekt der Beleidigung betrachtet.« Tukaj torej nadsodišče samo priznava, da obsega pastirski list žaljenje, in da se nekateri izmed obtoži-teljev nikakor ne motijo, če mislijo, da leti žaljenje na nje. Bolj nerodno bi nadsodiščr svojega ukrepa ne bilo moglo utemeljiti. Po duševni kvaliteti, ki diha iz razlogov, se čisto gotovo ne motimo, če prisojamo očetstvo teh slabotnih razlogov apel. svetniku Schwent-nerju. Sicer je pa rešitev pravniško ne-vzdržljiva, ker se ne more potisniti niti pod eno točko $ 213. kazenske pravde. Sodni dvor II. instance je sodil o okoljščinah, o katerih soditi je bilo poklicano porotno sodišče. Končno je tudi neresnica, da je škof grajal edino le das Verhalten der politischen Gegner in Glaubens-saehen.Škof je vendar našim oficijalno proglašenim kandidatom, med drugim tudi očital, da so za razuzdanost in prešest vovan je! Več pisati, se nam ne vidi potrebno. Eno pa ostane resnica: Take rešitve služijo v kvar zgolj le justici sami. In to obžalujemo! Davčni Mlak. Zborovanje obrtnikov, ki se je vršilo snoči v dvorani »Mestnega doma« je otvoril načelnik »Obrtnega društva« Breskvar ter dal kot prvemu besedo deželnemu poslancu dr. Novaku, ki poudarja, da smatra za svojo dolžnost kot poslanec trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko, da podpira po svojih močeh težnje obrtnega stanu in nastopa proti krivicam, ki se mu gode od raznih oblasti. Obrtni stan je mogočen faktor v državi in v narodu; tudi pri nas tvori obrtni stan lep del celega naroda. Te važnosti tudi naše oblasti niso nikdar tajile in upoštevajoč važno vlogo, ki jo igra v državi obrtni stan, so rešile in reševale marsikako vprašanje. Tako je bilo seveda le v teoriji, v praksi pa se je upoštevanje obrtnega stanu od strani državnih oblasti pokazalo v povsem drugi luči. Obrtnemu stanu, ki že itak trpi pod nepotrebno in pretirano domačo in tujo konkurenco, stoje nasproti mogočna, od države vzdrževana konkurenčna podjetja. Opetovano sem imel priliko opozarjati na nedopustno konkurenco, ki jo dela našim obrtnikom prisil-na delavnica. K temu pa pride še nemoralni in pogubni politični bojkot, ki se je razpasel po zaslugi brezvestnih klerikalnih poslancev po celi deželi in grozi uničiti tudi marsikako cvetočo obrt. Vrhu vsega tega pa prihaja še davčna oblast s svojim krivičnim davčnim vijakom. Znano je, da plačuje Kranjec rad davek, plačeval ga je od nekdaj krvnega in denarnega v najobilnejši meri, jer- menov rezati iz svoje kože pa tudi on ne pusti. Proti krivicam je naperjen ta shod, proti krivicam, ki se gode obrtnikom davkoplačevalcem od strani davčne oblasti in nekaterih štrebarskih uradnikov, ki mislijo, da obrtnik ni še dosti izkrvavel in da ga je treba še bolj odreti. (Klic: Odreti se ne damo!) Ne pada tu odij na vse davčne uradnike, če tudi plačevanje davkov ne spada med največje prijetnosti življenja. Le proti onim ae obrača naš protest, ki mislijo, da je 207o, 30%, celo 75% (Klic: Tudi 100^ ) zvišanje davka za našega obrtnika dobro in dopustno. (Ogorčeni klici.) Tako postopanje pa je nespametno in pogubno tudi za državo samo, ki to dopušča in ščiti te krivice. Će hoče imeti država obrtni stan za molzno kravo, mora skrbeti vsaj za to, da ostane ta molzna krava kolikor mogoče dolgo pri dobrem zdravju, pri nas pa vidimo dan za dnevom, kako nespametno izkorišča davčna oblast moči našega obrtništva. Karakteristični so slučaji iz prizivne davčne komisije, ki ima ogromen materijal in brezštevilno slučajev, ko so bili obrtniki zaradi neznosnih davčnih bremen prisiljeni, da so vložili priziv proti dohodnini. Mnogo pa je tudi takih obrtnikov, ki so s prislovično potrpežljivostjo opustili vložiti pritožbo. Mnogo takim pritožbam je prizivna davčna komisija ugodila, (Klici: Izredni slučaji!) toda to ni imelo zaželjenega učinka. Davčna administracija pa se na te odločbe prizivne davčne komisije ni niti najmanj ozirala marveč naložila dostikrat le še v^čje davke. (Velikansko ogorčenje.) Tako postopanje moramo z vsq upravičenostjo imenovati najmanj nelojalno. Če zahtevajo oblasti od davkoplačevalcev takozvano davčno moralo, bi morale oblasti same v tem oziru prednjačiti, ne pa tako eklatantno kršiti svoje lastne predpise. Če oblasti same ne upoštevajo teh predpisov, tem težje morejo to zahtevati od obrtnikov. (Pritrjevanje.) V zadnjem času se je stališče obrtnika brez vsakega dvoma hudo poslabšalo. Pritiskajo na njega od vseh strani. Državni davki, deželni davki in občinske davščine, — vse se je zvišalo, zaslužek pa se ni primerno zvišal. Poleg vsega tega pa prihaja še osebno dohodninski davek, ki obrtniku jemlje zadnji košček kruha izpred ust, ker se predpisuje na tako nečuven in površen način. Ne branimo se plačevati davkov, hranimo pa se proti nezaslišanemu postopanju pri odmeri osebne dohodnine. (Pritrjevanje.) Kdor pravi, da so se dohodki obrtnikov v zadnjem času zvišali za 100%, ta laže, zato jo vsako podobno zvišanje osebne dohodnine v nebo vpijoča krivica. Narodno - napredna stranka si je postavila za nalogo, da ščiti ravno tako kakor druge stanove tudi obrtmi stan, zato se obračajo lahko vsek-dar obrtniki v svojih težnjah do nje in bodo našli vedno pravo razumevanje in upoštevanje. Dolgotrajno odobravanje je sledilo govornikovim besedam, nakar se je oglasil gospod Pranchetti, ki obžaluje mlačnost nekaterih kolegov v tako važnem vprašanju. Zaradi pretesnega prostora in ker obsega resolucija vse najvažnejše točke njegovega govora se omejujemo samo na to, da prinesemo resolucijo, ki je bila na zborovanju soglasno sprejeta. Resolucija sklenjena aa protestnem shodu zoper odmero osebne dohodarine dne 24. julija 1911. v »Mestnem domu« v Ljubljani zbranih obrtnikov. I. Davčna uprava se pozivlje, da izbere za zaupne može in izvedence pri pripravi priredbo osebne dohodarine samo take ljudi, ki to zaupanje tudi vsestransko zaslužijo, ter, da se v ta namen vedno obrne do obrtnih zadrug, da jim te take može imenujejo, kakor je to bilo že pred leti. II. Davčna uprava se poživlja, da pripravi za cenilno komisijo dobro utemeljena poročila, ter skrbi, da cenilna komisija ne bo cenila denarnega prometa itd. v svrho določitve čistega dobička višje nego pri-dobninska komisija, marveč v soglasju s to cenitvijo. III. Davčna uprava se poživlja, da že enkrat narodi konec brezmejnemu povišanju osebne dohodnine brez navedbe vzroka, da skrbi za kako stalnost v obdačanju, ker so nastopile neznosne razmere, da se je nekemu trgovcu, ki je lani moral plačati davek od cenitve na podlajri prometa 800.000, letos se je pa promet cenil kar na 2,000.000 K, v drugem slučaju se je pripetilo nekemu malemu obrtniku, da vsled danih razmer in pogojev dolgo vrsto let ni plačeval nobene osebne dohodnine letos m mu je pa predpisala kar na 88 K, v tretjem slučaju se je nekemu obrtni- LISTEK. Bolnik. Josip Premk. > (Dalje.) Ko je bila čisto navadna nedelja, se je Marička oblekla tako praznično kot v Binkoštih ali Veliki noči, in predno je odšla v cerkev, je naročila materi in očetu, ki sta bila že pri jutranji maši, naj ostaneta doma, ker pride logar Ambrož in naj mu ne odrečeta, za kar ju bo poprosil. Malce začudeno sta se spogledala Čeblova, pa Marička je že odbežala skozi vezne duri vsa zardela, da ji nista mogla niti odgovoriti. »Kako pa to neki pride,« je menil oča Čehel in se pogladil po pleši — »da ve dekle že vse tako vnaprej! ___« A mati Cehlovka je zadovoljno prikimala in pričela naglo pristavljati k ognju, kar je našla najboljšega pri hiši. In logar Ambrož je prišel ros kakor je napovedala Marička. V novi zeleni obleki je prišel in v visokih novih škornjih tako čistih in svetlih, da so se solnčni žarki kar lomili v njih svetlobi. Mati Cehlovka se mu je nasmehljala iz kuhinje, oča Cehel pa mu je podal roko in ga ogledoval z očividnim dopadajenjem. Stopila sta v izbo in tam sta se dogovorila tako složno in prijateljsko, da je priro-mala slednjič na mizo trebušasta n.a-jolka polna rumenega vina. Mati pa je prišla in postavila predenj ocvrtja in pšeničnega kruha. Ko se je Marička vrnila od desete maše, je bilo že vse dogovorjeno in sklenjeno, oče Čehel jo je kar posadil poleg Ambroža, ki je bil tako zidane volje, da se je venomer smehljal. In nato so sedeli skupaj v živem pogovoru skoro do mraka. Ko se je Ambrož poslovil, ga je spremila še nekoliko po vasi, na to pa se vrnila in odšla naravnost v svojo sobico, ker je čutila v srcu tako neko čudno tesnobo, kot da se je zgodilo z njo nekaj velikega in važnega.. . Da bi ljubila Ambroža tako silno in vroče, da bi ji bilo brez njega življenje popolnoma brez pomena, tega si ni mogla ravno priznati, a da ji ugaja bolj od vsakega izmed vaških fantov, to je čutila kmalu, ko je pričel zahajati k njim in tako je sklenila, da se mu ne odreče, če jo zasnubi. In sedaj se je zgodilo in ona je storila, kakor se je namenila. Premišljevala je o svoji bodočnosti in skoro ji je vstala v duši neka tiha bojazen pred vsem, kar jo sreča v tem novem življenju neznanega in tujega... Morda se ji bo zahotelo kdaj celo nazaj v to veselo brezskrbno življenje, morda jo čakajo v prihodnjo-sti celo skrbi in težave, pa je zopet zagledala v duhu smehljajoči Ambrožev obraz in tiste njegove dobrodušne oči, ki jo pozdravljajo vedno tako prijazno in ljubeče . .. Med tem pa je korakal gozdar Ambrož počasi po temnem lesu proti svojemu domu in tako se mu je zdeio, da je nebo posejano z zvezdami tako na gosto, kakor še nikoli. Vse lepše so šuštela mogočna drevesa, kakor drugače in poln sreče in sladkih sanj je bil ves gozd tja do daljnih gorskih vrhov, nad katerimi je slonelo nebo, kakor mogočen baldahin. Kajti Ambrožu se je izpolnila največja želja, ki jo je nosil v svojem srcu: zdaj je vedel, da pripelje v kratkem na svoj tihi dom nevesto Maričko, ki je zmedla vse njegove misli, da jo je videl pred seboj venomer . . . Nobena žrtev bi mu ne bila prevelika, če bi si jo moral priboriti, a zdaj, ko je vedel, da mu je naklonjena tudi ona, je bil tem srečnejši... In že je sanjal kako uredi svoj dom, da jima bo teklo življenje tem prijetneje, da bo zadovoljna in srečna tudi ona in se ne bo nikoli kesala, ker se je odločila zanj, ki živi tam v svoji tihi samoti. In ravno te samote je bil gozdar Ambrož zdaj najbolj vesel in kot ie ni- koli poprej je bil zadovoljen, da si je izbral tak poklic. Cez mesec dni potem je pripeljal Ambrož svojo mlado ženko na svoj dom. Malce začudeno je ogledavala Marička od početka tisto ozko dolinico, kjer je stal njunin dom, tudi temni gozdovi vsenaokrog ji niso mogli nadomestiti zlatožitnega ^>olja in solčnih njiv, katerih je bilo navajeno njeno oko. Kamor se je ozrla se ji je zdelo tako čudno mirno in tilio, cesar v domači vasi ni bila vajena. Samo potok, ki je tekel po ozki dolini ne daleč od logarske hiše, je s svojim žuborenjem motil ta globoki mir in ptice, ki so pele zjutraj in zvečer glasneje nego čez dan, so jo nekoliko kratkočasile, a drugače si je skoro zaželela včasih iz te težke tišine. Pa naposled se je privadila. Sadila je po gredicah zadaj za hišo, okopavala in plela in skrbela za ptičke, ki so pridno prihajali na njen prag in za svojega moža Ambroža, ki ji je ob lepih večerih tam koncem hiše na klopici pripovedoval zgodbe in dogodke v svojem logarskem življenju in o vsem, kar jo je le količkaj zanimalo. Mirno so ji tekli dnevi, teden za tednom in tako hitro je prešlo leto, da se je skoro začudila, ko ji je dejal Ambrož nekega večera, da bosta prihodnjo nedeljo obhajala obletnico svoje poroke. II. Tisto nedeljo, ko je praznoval logar Ambrož obletnico svoje poroke, je dobil čisto nepričakovano pismo od svojega starejšega brata, ki je živel v mestu. Malce se je začudil, kajti leto dni je že minulo, ko mu je pisal brat zadnje pismo in to namreč ob poroki, zdaj pa se ga je spomnil naenkrat s tako dolgim pismom, da ga je ogleda val logar Ambrož od začetka kar nekako strahoma kot da se ne more odločiti ali bi ga prečital ali ne. In ko ga je prebral do konca, je stisnil obrvi v ostro črto, kot da je zvedel kako neprijetno novico in se je za hip zamislil . . . »Ali ti ni kaj po volji t« se mu je nasmehljala ženka Marička in postrani pogledala na pismo, ki ga .jo logar Ambrož še vedno vrtil med prsti. Pa Ambrož je odkimal in pogledal po sobi, kot da jo hoče s pogledom premeriti. »Ivan pride, kam bi neki ž njim t« je pomislil, a Marička ga je gledala še vedno začudeno in nerazumljivo . . . »Kateri Ivan t« ga je povprašala in prisedla k mizi. »I no, saj sem ti že pravil o njem,« je povzel logar Ambrož in po-bobnal s prsti po mizi. »Sin mojega starejšega brata vendar! Stric sem mu, dasi ga komaj poznam; pa saj ni t ku, ki dela sam s avojim sinom, ki je komaj dovršil uČno dobo osebna do-hodarina zvišala od 20 na 54 K, ko je vendar notoricno, da v tej dobi finančne krize trgovina in obrt grozno trpi. IV. Davčna uprava se poživlja, da v bodoče imenuje za Člane davčnih komisij samo ljudi, ki so si sami pridobili kak vpogled v obrt, ne pa penzijonirane in aktivne uradnike, ki ne morejo imeti vpogleda v to, kako se v obrti denar služi. V. Davčna uprava se poživlja, da skrbi za enakost cenitve pri raznih komisijah, da ne bo odvisno od osebe davčnega referenta, koliko odstotkov od prometa zasluži n. pr. mesar pred eno komisijo pri volu 20 K, njegov sosed pa pri drugi komisiji X) K. VI. Davčna uprava se poživlja, da pomisleke zoper pravilnost napoved*! utemelji in njih vzroke navede, ker na sedanji način pomislekov sploh ni mogoče dati pojasnila. VII. Davčna uprava se poživlja, da ne zlorablja uredbe kontumaca zaradi nevložitve napovedi z brez-mišljenim poviševanjem davka, temveč, da tudi v takih slučajih upošteva notoricno izdatke n. pr. davke, prispevke za bolniške blagajuo, prispevke za zavarovanje proti nezgodam svojih delojemalcev, popravila obrtnih prostorov in poslopij, obresti dolgov, število otrok itd. itd. VIII. Davčna uprava se poživlja, da oškoduje primerno člane komisij za njih trud in zamudo časa, za to pa zahteva od njih navzočnost in se ne naj zadovolji s samo sklepčnostjo ali pa na to, da so seje slabo obiskane. IX. Davčna uprava se poživlja, da odstrani od službovanja pri direktnih davkih take uradnike, ki nimajo za to potrebnih zmožnosti in potrebnega čuta ter so morali zaradi svojo neprendarnosti že tako službo zapustiti kje drugod. X. Davčna uprava se poživlja, da izroči izpeljavo vseh kazenskih preiskav in vseh večjih odmer edino le juristom, katerih študije so garancija za zakonito izpeljavo tako v me-ritoričnem. kakor tudi v formalnem ozWu. XI. Davčna uprava se poživlja, da skrbi za zadostno število uradni-štva pri e. kr. davčni administraciji v Ljubljani ter za zadostne prostore, da ne bodo stranke površno odpravljene ter da ne bodo druga vpričo drusre morale dajati napovedi itd. na zapisnik. Uradne ure naj se prelože na Čas od 8. ure do 2. ure popoldne. Shod obrtnikov je sk7enil nato xiirlasno, da se izroči resolucija finančnemu ministru, deželnemu predsedniku in načelniku davčnega urada v Ljubljani dvornemu svetniku Klimentu. Vsi zadružni načelniki se zedinijo, da izvolijo deputaeijo. ki naj izroči pod vodstvom deželnejra poslanca dr. Novaka resolucijo de-Ttfdnemn predsedniku. Obenem sklene shod. da se naprosi državni poslanec dr. Ravnihar, da izroči osebno en izvod finančnemu ministru. (Burno pritrjevanje.) Govoril je nato še o krivičnosti in šikanah davčnih oblasti gospod Petrič ter osvetljeval svoja izvajanja s primeri, ki jih je sam doživel, na kar zaključi eži!« »In ta pride semkaj,« je povprašala zopet Marička in sklenila roke v naročju, kot da ji je to neverjetna novica. »No, da, bolehen je, kakor mi piše brat,« je prikimal — »saj ni čudno: vedno v tistem mestnem prahu, človek bi moral biti že iz železa, da bi ne obolel. Jaz sem sit mesta če grem le skozi, ti ljudje pa žive tam od svojega rojstva do smrti, kot da jim je prepovedano stopiti nekoliko na deželo. Čudno, samo enega brata imam in še ta je tako po vsem razli* čen od meno, kot da naju ni rodila iste mati. Že od nekdaj je bil tako tih in miren, kot da ga je objela že v zi-beli neka skrivnostna otožnost, ki jo je nosil seboj potem vse življenje, da mi je bilo vedno kar nekako neprijetno Če sem se sestal ž njim. Skoro deset let je starejši od mene, pa se mi zdi, da ima v sebi za deset let manj življenja nego jaz. In kakor sem spo-znai pred leti ko sem ga obiskal, mu postane sin Ivan popolnoma enak. Tako slabotne in bolehne narave je videti in tista plahost ga dela še bolj odljudnega. V bogve kakšno zabavo ti pač ne bo.« (Konec prihodnjič.! 1 je vala svojo tehnično obstrukcijo. Govoril je grof Tisza, ki se je savse- mal za brambne predloge. Italijanska admlralltet« Je v sporazumu z generalnim i tabo m sklenila povedati italijanske utrdbe ob A dr i ji. Utrdbe v pristaniščih Bari in A neona imajo oklopne stolpe in 45een time trake topove. Vlada namerava v to svrho zahtevati 6 milijonov kredita, • . • Proti sedanjemu turškemu ministrstvu se je pojavilo nevarno gibanje od strani močne pari amen tari eno skupine pod vodstvom bivšega finančnega ministra Džavid - paše. Druga skupina, ki tvori radikalno krilo mladoturške stranke, deluje na to, da se parlament razpusti, da doseže pri novih volitvah močnejše stališče v zbornici. Vsled tega zahtevajo sklicanje zbornice k novemu zasedanju in upajo, da bo v tem zasedanju strt sedanji sistem. • e Na grško - turški meji je živahno gibanje. Uradna poročila iz Ela-sone. Domene, Murne, Janine in Preveša potrjujejo, da je grška vlada obmejne čete pomnožila in da se grade utrdbe. Iz Janine tudi poročajo, da se je ob obrežju pojavilo več grških jadrnic, ki čakajo ugodno prilike, da izkrcajo za insurgente orožje in municijo. Grške čete so prodrle že v okolico Karakarija. • m m Perzijski eks - šah je baje že zapustil proviuco Astrabad in koraka proti Damghanu. Vlada z vso hitrostjo utrjuje Dainghan in splošno se pričakuje, da bo pred tem mestom prišlo do prvega spopada. Ruski časopisi poročajo, da se je guverner province Astrabad s 300 možmi pridružil eks - šahu. V Astrabadu se je eks - šah proklamiral za vladarja Perzije. — V eks - Šahovi palači v Odesi se pripravljajo na odhod. Njegovi uradniki so prepričani, da bo zmagal, in upajo, da bodo že prihodnji mesec v Teheranu. * Na otoku Haiti se je vršil — kakor poroča »Newyork Harala« s Kap Haitiena -— v četrtek boj med obema revolucionarnima strankama, med pristaši Firmina in Leconteja. Le-conte je prišel v soboto na Kap Haiti en in se je proklamiral za predsednika. — Revolucionarji so v jeli generala Thomasa ter ga obglavili. V Croit des Bongults so ustaši oplenili prezbiterijansko cerkev in francosko samostansko šolo. Haitijanci, katere je sedanji predsednik pregnal in ki se nahajajo na Jamaiki, se pripravljajo, da se vrnejo v domovino ter se pridružijo revolucionarjem. Ameriško vojaštvo bo prevzeo obrambo in varstvo vseh inozemcev. Ustaši so oplenili taborišče ameriških železniških uradnikov. Štajersko. Iz Celja. Razmerevlaškera okrajnem z a, s t o p u. Cesarje M r a vi ago v o izvolitev potrdil! Uradni časopisi javljajo, da je cesar potrdil izvolitev dr. Adolfa Mravlaga, e. kr. notarja v Laškem trgu, za načelnika in vpokojenega nadueitelja Karla Valentinit>eha za podnačelnika laškega okrajnega zastopa. Tapotrditevjesl oven-ske narodne in juri dične kroge zelo presenetila. Dobili smo tozadevno od odlične strani .sledeče pojasnilo: Pri volitvah v laški okrajni zastop so Nemci reete nemškutarji v skupini voleposestva in najvišje obdačenih obrtnikov zmagali z »večinami« 1—2 glasov. Slovenci so videli, da je dobila s tem nemškutarska stranka v okrajnem zastopu zopet večino. Da bi preprečilo nadaljevanje krivičnega in brezobzirnega nemškutarskega gospodarstva v čisto slovenskem laškem okraju, so sklenili v skupini kmečkih občin se volitev vzdržati. Vendar se je Nemcem posrečilo spraviti 2 volilna moža iz skupine kmečkih občin na volišče in ta dva sta volila najprej volilno komisijo 5 udov in pa 8 zastopnikov iz skupine kmečkih občin. Proti tej nezakoniti volitvi so vložili Slovenci takoj ugovore pri okrajnem glavarstvu v Celju in zahtevali, da naj okrajno glavarstvo tako dolgo ne skliče plenarne seje laškega okrajnega zastopa, v kateri bi se izvršilo konstituiranje te korporacije, dokler ne bode upravno sodišče izreklo svoje razsodbe. Celjsko okrajno glavarstvo pa ni upoštevalo želje, katero je izrekla 95% večina prebivalstva v laškem okraju, temveč je sklicalo plenarno sejo laškega okrajnega zastopa. V tej seji je nemškutarska večina seveda potrdila veljavnost izvršene volitve tudi iz skupine kmečkih občin in izvolila načelnika, njegovega namestnika in ostale okrajne odbornike. Upravno sodišče je na pritožbo Slovencev odloČilo, da volitev iz skupine kmečkih občin in torej izvolitev okrajnega odbornika iz te skupine ni bila veljavna, Nt pa npravno sodiŠo* Iz te odločitve izvajalo Še nadaljnih posledic in ni razveljavilo volitve okrajnega odbora in naoelništva, češ, da velja po zakonu za okrajna nastope v tah točkah našale večine. Za najvišjo npravno instanco je bil odločilen mrtev paragraf ne pa upoštevanje dejanskih racmer in čisto navadne logike. Pričakovalo se je, da cesar ne bode potrdil izvolitve Mrav-lag - Valentinitsch na podlagi preje opisanih dogodkov, o katerih se vladarja skoro gotovo ni točno podučilo. V laškem okrajnem zastopu ne bodo torej imelo kmečke občine za prihodnja tri leta niti zastopnikov niti svojega odbornika. Klerikalni poslanci v boju« za naše narodne pravice. V zadnjem dr- žavnozborskem volilnem boju so dobili, kakor znano, klerikalci vseh sedem mandatov na Sp. Štajerskem in prevzeli po svojih obljubah v volilnem boju zastopstvo vseh narodnih in gospodarskih zadev spodnjestaj. Slovencev. Pred nekaj dnevi smo zabilježili v »Slov. Nar.« vest, katero smo dobili iz zelo sigurnega vira, namreč, da nameravajo Nemci zasesti obe izpraznjeni notarski mesti, marnberško in gornjeradgonsko, z Nemcema. Opozorili smo naše poslance na važnost obeh mest in na nevarnost, da skrajšajo Nemci zopet našo narodno posest v dveh važnih obmejnih okrajih. Poleg vsega drugega zgube s tem Slovenci tudi svojega pravnega zastopnika v Marnbergu in Zg. Radgoni. Pravico do sestave ter-na ima slovenska notarska zbornica za Sp. Štajer, dalje pristojno okrožno sodišče in pa graško nadsodišče. Umevno je, da naša sodišča ne bodo vzela Slovencev v terno in se bodo gotovi vodilni krogi že potrudili spraviti Nemca v Marnbergu in Zg. Radgoni posebno ker upajo na pomoč ministra Hochenburgerja. In tu bi se morali zastaviti naši poslanci, da ne bodemo krivično in brezobzirno prikrajšani. Opozorili smo jih zato v »SI. N.« mirno in stvarno na nevarnost — v odgovor pa napade »Str.« »liberalno« notarsko zbornico in nima niti besedice za odbitje resnega nemškega napada. Kakor bi hotela »Str.« še vspodbujati nemške ministrske kroge, da naj gotovo prezrejo terno slov. notarske zbornice! To je lep začetek »boja« za naše narodne pravice! Volilne sleparije v 10. štajerskem volilnem okraju. »Marburger Zeitung« priobčuje besedilo Maliko-vega nujnega predloga o volilnih sleparijah v mestnem volilnem okraju Ptuj - Lipnica. Predlog se v svojem bistvenem delu glasi sledeče: »Pri dr-žavnozborskih volitvah meseca junija t. I. se je v 10. štaj. volilnem okraju zgodila cela vrsta volilnih sleparij, nepostavnosti in zlorab uradne oblasti. Ni tudi nobenega dvoma, da so se pri tej volitvi porabile velike vsote davčnega denarja iu sploh sredstev iz državnih blagajn. Podpisani stavijo predlog, da se izvoli 32 članski odsek, ki bo dogodke pri državnozbor-skih volitvah v 10. volilnem okraju štajerskem preiskal in o njih zbornici poročal.« — predlog Malikov so sopodpisali socijalisti. Seveda ne bo došlo do kake preiskave, temveč je cel predlog, če bi se mu tudi priznala v zbornici nujnost, Ie gola demonstracija. Boj za graški Wastianov mandat. Plemeniti vitez Stranskv. katerega so volilci v Aschu na Češkem prav neuljndno postavili pod kap, bi rad dobil drugi \Vastianov mandat v Gradcu, ker obdrži Wastian mariborskega. Potognjejo se za njega sicer nemškoradikalni bratci Marckhl-Wastianovi — a vodstvo nemške ljudske stranke in organizaciji trgovcev ter obrtnikov ste se izrekli za domačega kandidata. Stranskv bo torej, kakor vse kaže, odlete! tudi v Gradcu. Kaka škoda, če ne bo več v parlamentu slišati duhovitih psovk Edvarda pl. Stranskega! Proti zvišanju oskrbnin v staj. dež. bolnišnicah nadaljujejo socijali-stični poslanci iz Štajerske s pomočjo bolniških blagajn prav energično svojo protestno akcijo. Te dni so intervenirali v tej zadevi pri ministrstvu za notranje zadeve. Bi nič ne škodilo, ako bi se jim pridružili tudi naši »ljudski« poslanci, čijih volilci so po večini revni ljudje. Ali pa naši obstrukcijski levi na tihem odobravajo početje štaj. deželn. odbora, ki si polni svoje prazne blagajne iz žepov ubogih delavcev in kmetov t V klerikalnem Časopisju vsaj še ni bilo brati besedice ugovora proti zvišanju oskrbnin v naših bolnišnicah. Iz Gornjega grada. Planinski od* bor, izvoljen od okrajnega zastopa za gornjegrajski okraj, se je dne 5. t. m. konstituiral. Načelnikom in zapisnikarjem je bil izvoljen g. Fr. Lekše, župnik v Lučah, namestnikom pa g. Rok Klemenšek, posestnik v Solčavi. Obadva sta videla pred nekaj leti pašnike v Švici, torej lahko od njiju pričakujemo plodonosno delovanje v prid domaČega prebivalstva. — Prvi obhod planin po planinskem nadzorniku g. Poschu in agrarnem komisarju g. Sima Gral 1 u se vrši v dnevih od 7. do 12. avgusta. Planinske norice s Frisohaufov dom na OkreŠlju Je Is od 20. junija oskrbovan in dobro obiskan. Pričakujemo, da bodo domačini pridno obiskovali ta planinski hotel v krasni legi. *-* Kocbekova koča pod Ojstrico je oskrbovana od 15. julija. — Pot skozi Zrelo je letos zelo nevaren. Dne 11. t. m* sa je vsul nad žlebom velikanski sneženi plaz, drugače pa pada kamenje v Žleb. Turisti naj se ga za sedaj izogibajo, idoči na desno navzdol v Gornjo Jezersko Kočno in od tam na levo v Češko kočo. — Na vse koče Savinjske podružnice S. P. D. se te dni nabijejo nove ključavnice. Naj torej nikdo ne hodi s starimi ključi v koče, ker bi ne mogel koče odpreti. Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 3. avgusta ob 10. uri pred poldne pri Kapeli. Na dnevnem redu je ra-znn navadnih točk predavanje »Zgodovinska črtica Negove« in poročilo o Zavezini skupščini v Trstu. Pevci naj prinesejo pesmarice družbe sv. Mohorja. Zavoljo obeda naj se prijavi gotovo vsak najmanj do 30. julija pri gdč. Petovar. RoroJko. Smrtna nesreča pri delu. V Tra-vaskavesi so se splašili na polju pri delu posestniku Konigu konji. Vsled tega je padla z voza njegova hčerka Eliza. Deklica je začela vsled padca bruhati kri in je na mestu umrla. Pretep z vojakom. V stranišču neke celovške gostilne sta se stepla neki kovač in en topničar. Med pretepom je potegnil topničar orožje in kovač jako nevarno ranil. Odpeljati so ga morali v bolnico. lfiletna tatica. Neka 161etna deklica je ukradla 120 K vredno kolo, ki je stalo pred neko gostilno v Celovcu. Kolo je hotela deklica prodati. Kurji tatovi. V Celovcu je zasačil stražnik 2 mlada postopača, ki sta imela nahrbtnik in v njem polno zaklanih piščancev in kokoši. Ukradla sta jih pri nekem vrtnarju. Tatova sta ubežala, pozneje so jih dobili stražniki v neki hiši ob Glini. Eden je tičal v drvarnici, drugi na strehi. Eden je ostal, drugi se je začel s stražniki pretepati in nazadnje sta oba ušla. Pobegnila sta proti Rožni dolini. Prlmorsfto. Polet iz Gradeža v Trst. Nameravani polet mladega tržaškega avi-jatika Vidmarja iz Gradeža v Trst se je popolnoma posrečil. 2e ob 5. uri popoldne se je zbrala v Gradežu velika množica gledalcev, obstoječa iz domačinov in mnogo tujih gostov. Nestrpno je zasledovala predpriprave in vsako premikanje v hangarju, kjer so preskušali Vidmarjev stroj in motor. Vidmar ima Bleriotov stroj z gromemotorjem 50 konjskih sil. Bencina je vzel s saboj 70 1, kar zadostuje za triurni polet. Radi nemirnega ozračja se je zakasnil polet skoro za 2 uri. Sele, ko je prišlo brzojavno obvestilo iz Trsta, da je nastala tam zračna tišina se je dvignil Vidmar ob 7. uri 6 min. po 20 m dolgem zaletu. Obrnil se je najprvo proti Og-lejoi, tam zopet obrnil in obkrožil otok Gradež. Zbrane množice so ga burno pozdravljale, dokler jim ni izginil izpred oči in odletel v precejšnji višini proti Trstu. V Trstu in okolici na vrhovih je bilo zbranega tudi silno ljudstva. Ker avijatika tako dolgo ni bilo, postali so ljndje nestrpni, bali so se tudi. da se je zgodila nesreča. Ob 7. uri 38 minut so zagledali v višini kakih 400 m nad morjem avijatika, ki je letel liki veliki ptici ropariei proti mestu. Obletel je mesto in se sputil rečno na pomol št. 5 v Franc Jožefovem pristanišču. Ko je zdrsnil stroj na tla je letel še 60 m in se ustavil. Vidmarja so navdušeno pozdravili. Vidmar je preletel 50 km s hitrostjo 90 km na uro in dosegel med poletom v višino 500 metrov. Vidmarjev uspeh je do-sedaj najboljši uspeh v Avstriji. Vidmar se udeleži tudi letalne tekme v Zavijah v začetku avgusta. 2e pred vzdigom v Gradežu so izročili Vidmarju častni srebrni pokal, Trst pa mu je dal častno kolajno mesta Trsta. Kolera v Trstu. Klub vsem varnostnim odredbam in največji skrbi oblasti se je pripetil v nedeljo tekom 14 dni že 4 smrtni slučaj za kolero obolelih. Popoldne okoli 1. je obolela nenadoma 281etna žena pristaniškega delavca Katarina Rusjan. Odpe-jali so jo v infekcijsko bolnico, kjer pa je že »večer umrla. Njena strežnica neka 201etna Delles je pobegnila is strahu, takoj ko so dokazali, da ima Rusijanova kolero. Blodila je po mestu, dokler je niso stražniki ujeli in odpeljali v bolnico. — Dalje ste obolsli za kolero obe ženski Aniič in Zom, ki sta bili povodom smrti dečka Marianija izročeni zdravstvenemu nadzorstvu in o katerih se je dognalo, da sta kolerabacilonoski. V otroškem oddelku bolnice so konstatirali zdravniki koleravibrijone tudi pri Sletni deklici K. Mozetič. Tudi za je-tiko umrla deklica E. Marega je imela v sebi koleravibrijone. Mornar Manduso, ki je služil na laški trabakuli »Bandiera moro« je nekoliko boljši, vendar ni gotovo, da bi ozdravel. Včeraj je na novo obolel 291etni voznik Karel Jarc. Izid bakterijolo-gične preiskave glede njegove bolezni pa še ni znan. Snoči se je sestal mestni zdravstveni svet, ki je volil poseben odsek, ki ima nalogo ukreniti vse potrebno proti razširjanju kolere. Sklenili so odborniki, da pritegnejo temu odseku tudi več meščanov, ki bodo strogo pazili, da se vse naredbe zdravstvenega odseka točno izvršujejo. Pred vsem bodo objavili mestnemu prebivalstvu prva navodila, kako ravnati pri eventualnem pojavu kolere na kaki osebi in kako se je treba zavarovati proti tej nevarni bolezni. Lepake s temi navodili bodo javno nalepili. Strogo nadzorstvo vseh javnih trgov je najprvo, kar je treba ukreniti. Vse sadje in zelenjavo se mora natanko preiskati, vsi odpadki po trgih se morajo nemudoma odpeljati. Ceste se morajo kolikor mogoče snažiti in smeti kakor iz cest tako iz vež vodno sproti odvažati. Vse jame za smeti in odpadke v posameznih hišah se morajo takoj izprazniti. Vsi kanali in gnojne jame ter jame za odpadke se morajo desinficirati. Zdravstveni odsek je pooblastil dalje mestni fizikat, da uvede lahko takoj, kakor hitro bi bilo potrebno, stalno zdravniško inšpekcijsko službo za kolero obolele sumljive bolnike. Pred vsem najstrožje pa je kontrolirati vsak uvoz in dotik z Italijo, odkoder prihaja kolera. Včeraj je prišlo v Trst tudi poročilo, da je prišla v Split neka trabakula, na katere j sta obolela za kolero 2 mornarja. V Splitu jih niso pustili na suho, marveč so jih odpeljali v Šibenik v infekcijsko bolnico. V morje so spustili v ponedeljek dopoldne nov Llovdov parnik »He-louan«. ki je tipa parnika »Wien«, ki so ga pred kratkem zgradili. Slovesnega spuščanja se je udeležilo veliko častnih gostov in zastopnikov raznih oblasti. »Helouan« je 126. parnik, ki je bil napravljen v Llovdovem arze-nalu. Vozi 9110 ton, ima 10.000 konjskih sil in vozi 18 milj na uro. V prvem razredu ima prostora za 150 potnikov, v drugem za 80 in v tretjem za 60 potnikov. »Helouan« bo oskrboval kakor »Wien« brzovozno zvezo z Aleksandrijo. Preprečena železniška nesreča. V Velikem kanalu v Trstu je bila vsidrana trabakula »Bandiera mora« na katerej je obolel, kakor smo že poročali, en mornar za kolero. Na ukaz zdravstvene oblasti so morali snoči trabakulo potegniti iz kanala, ki sega daleč v mesto, in jo peljati na prosto morje. Zato so morali dvigniti tudi 2 mostova. Cez enega teh mostov pelje železnica. Ko je bil most že dvignjen, pripelje nenadoma tovorni vlak državne železnice. K sreči je bila noč sviti a, na mestu več delavcev in je vozil vlak zelo počasi. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča in da ni pravočasno ustavil vlaka, zdrčal bi bil v vodo. Vzrok je bil ta, da državne železnice ni nikdo obvestil, da bodo izjemoma ponoči dvignili most in bo železniški promet zadržan. Dvojni samomor. V stanovanju 221etnega kleparja Tavčarja sta se zastrupila Tavčar in njegova zaročenka Gustinčičeva. Njo so našli že mrtvo na postelji, on pa je umrl takoj ko so ga pripeljali v bolnico. Nezgode. Utonil je v kopališču Excelsior v Barko vi jah 341etni zasebni uradnik Weiss. — Avtomobil jo povozil na Korzu 63Ietno Franci-ško Jajčič. Dobila je težke poškodbo na rokah in nogah. — Iz strahu pred operacijo je skočil iz okna I. nadstr. na cesto del Boschetto 521etni Oižmič in obležal mrtev na tleh. — Izginil je 851etni starček Štefan Elušič. Boje se, da se je kje ponesrečil, ker je bil gluh in jako slab. Smrtna obsodba. Sarajevsko porotno sodišče je obsodilo v smrt na vešalih 501 etno mohamedanko Nedijo Plevi jak. Ubila je svojega moža s sekiro, ker je pripeljal v hišo svojo ljubico, s katero je vedno popival in radi katere je nameraval prodati posestvo. Dnevne vesti. '+ Deželni poslanec za mesto Ljubljano, Ivan Knez, je odložil svoj deželnozborski mandat. -f- Kranjski cestni zakon. Minoli teden je bila deputacija ljubljanskega občinskega sveta na Dunaju in je pri ministru intervenirala zaradi konstituiranja ljubljanskega občinskega sveta in pa zaradi kranjskega cestne- ga zakona. Deputaciji je bilo obljubljeno, da bo povabljen vladni komi* sar Laseh an kot zastopnik ljubljanske občine na interni inisteri jalno konferenco zaradi cestnega zakona. Laschan se je tudi odpeljal na Dunaj, pa se je zopet vrnil, minister Marek pa je zdaj brzojavi 1 dr. Tavčarju, da zastopnika mestne občine »žal« ni mogoče povabiti ua interministeri-jalno konferenco iz — formalnih razlogov. Tako bosta torej pri posredovanj« o usodi Ljubljane pač prišla do besede satanska sovražnika ljubljanske občine, deželni odbor po dr. Lampetu in klerikalna deželnozbor-ska večina po dr. Šusteršiču, ljubljanska mestna občina pa ne in napredna manjšina deželnega zbora tudi ne. To je res avstrijska pravičnost! -j- Vladni hlapci ščitijo draginjo. Minoli teden se je v državnem zboru pokazalo, da so slovenski klerikalci že od vlade podkupljeni in kot vladni hlapci so nastopili z velikim veseljem y yk>gi zaščitnikov draginje in sovražnikov stradajočega ljudstva. Poljedelsko ministrstvo je naenkrat prepovedalo uvoz argentinskega mesa. Na morju plava parnik, ki pelje okroglo 2000 zaklanih volov iz Argentini je v Trst in ravno zdaj je mi-jnister prepovedal uvoz, da bi se prikupil živinorejcem in pripravil za jesen večjo draginjo. Ministrstvo se izgovarja na Ogrsko, češ, ta je na podlagi tajne, popolnoma nepostavne pogodbe, ki jo je sklenil spodeni klerikalni minister Weisskirehner, zabranila nadaljnji uvoz. Nujno je torej nastopiti zoper ministrovo prepoved, nujno je potrebno, dokazati popolno nepostavnost \Veisskiehnerjeve tajne, za hrbtom parlamenta sklenjene pogodbe, in nujno je storiti primerne korake zoper neznosno draginjo, zlasti ker se je bati, da postane na jesen še veliko večja Vloženih je sicer v tej zadevi več predlogov, a ti sploh ne bodo prišli na razpravo, ker bo prej konec zasedanja državnega zbora. Zaradi tega so socijalni demokrati predlagali, naj pride predlog zastran draginje kot prva točka na dnevni red. Toda vladni hlapci niso hoteli, da bi se stvar rešila. In med temi vladnimi hlapci so bili tudi Šuster-šjčevi mameluki. Nemški krščanski socijalci, ki zastopajo največje živinorejske kmečke okraje, so glasovali za socija I nedemokratični predlog, slovenski klerikalci pa so šli z nemškimi nacijonalci v boj zoper stradajoče ljudstvo in so glasovali z vlado. Pokazali so s tem, da so postali pravi vladni hlapci. Če so nemški krščanski kmečki poslanci lahko glasovali s socijalnim! demokrati, bi bili pač lahko tudi slovenski klerikalci, ko bi imeli kaj čuta za dostojnost in kaj srca za stradajoče ljudstvo. A tega, kar so storili nemški krščanski kmečki poslanci, tega niso storili slovenski klerikalci, to se pravi, niso smeli storiti, ker jih je vlada vzela v .službo in jih plačuje in morajo vsled tega ubogati in glasovati na komando. -f- »Slovencu« se kisa spomin. Piše se nam: Tako nekako odgovorimo lahko na sobotni »Slovencev« članek, kjer se zadira v načelnika narodno-nap red ne stranke, dr. Ivana Tavčarja. Konstatirati moramo predvsem, da so se krščanski žurnalisti okoln »Slovenca« v svoji nezmotljivosti vendarle temeljito zmotili, ko predbacivajo dr. Tavčarju, da je on spisal članek: »Kako daleč še?« Bodi pa jim odpuščeno tudi, če se niso samo zmotili, ampak hote v tem oziru predbacivali dr. Tavčarju samohvalo, kajti navajeni so, da udarjajo vedno po tistem možu, ki je slučajno načelnik narodno-napredne stranke. To je že taiko stara taktika naših klerikalcev, da so se je naučili od njih lahko že vrabci, ki čivkajo na strehi Katoliške tiskarne. V imenovanem članku je pisec vso stvar namenoma zasukaj, ko govori o liberalnem advokatu in njegovi pisarni. Poudarjamo, da nismo imeli niti najmanj y mislih dr. Tavčarja kot advokata, ampak rdinole kot deželnega odbornika, ki 3>i iz svoje dezelnoodbomiške pisarne še nikdar nagnal kakega človeka radi njemu nasprotnega političnega mišljenja, kakor je to storil v svoji krščanski pravičnosti in usm lijenosti katoliški deželni odbornik dr. Zaje. Hic Rhodus, hic salta! Pustite advokate in njihove pisarne v miru in obrnite oči raje na pisarno dr. Zajca v deželnem dvorcu, kjer se je začel ta politični bojkot, katerega tako žalostno zagovarjate, kakor bi vas bilo lastnih dejanj sram, najprvo dejansko izvajati! Ce se je skrival kedaj kdo za kako steno, je bil to škof Bonaventu-ra, ki je tako rad pobiral groše za svoje zavode tudi pri — brezverskih liberalcih. Ako hočete biti tako kava-lirski, kakor zahtevate od liberalnih advokatov, ki bi po vašem mnenju niti klijentov drugega mišljenja ne smeli sprejemati, potem morate izdati na vse svoje duhovnike-agitatorje poziv, da vržejo čez prag vsakega liberalca, ki bi prišel prosit za krst, obhajilo ali pa prinesel — denarja za maše. Ampak R privatnem življenju se bojite — do govorim z vašimi besedami — da bi vas bil tisti bič, katerega ste spletli za nas. Pripomnimo le še, da bo kljub temu padal ta bič na prava mesta, a ne vsled sklepa vodstva narodno-napredne stranke, ampak iz ljudske volje same, ko vas bo dodobra izpoznalo. Kako slabo so naleteli klerikalci z napovedjo političnega bojkota, se vidi tudi iz tega, ker ga ne morejo direktno utemeljevati, ampak ga skušajo obesiti na rame naprednjakov, dasi so ga oni sami na shodu javno proglasili. Mačje sol-žice pretaka »Slovencev« dopisnik radi tega, ker niso bili v odbor družbe sv. Cirila in Metoda pred par leti več izvoljeni klerikalci. Ako smatra dopisnik to za političen bojkot, potem je naravnost naiven, če ne zaslepljen. Mi moremo naprednjakom le čestitati, da so vrgli iz odbora Ciril-Meto-dove družbe pristaše one stranke, ki je spravila v mestni svet ljubljanski sedem Nemcev. Smešili bi se naravnost Slovenci pred drugimi narodi, ako bi trpeli zlasti danes v odboru slovenske na rod.-obramb ne C i ril-M e-todove družbe pristaše one klerikalne stranke, ki je izdala Nemcem srce Slovenije — Belo Ljubljano! Tako je in nič drugače, pa ako še tako vpije-te celo pri družbi sv. Cirila in Metoda. Sicer pa, ako ste res tako narodno zavedni, pokažite svoje delo za narod pri »Slovenski Straži«, kjer imate odprto jako hvaležno polje in delujete lahko sami brez liberalcev, ki so po vašem mnenju le razdiralci. Dokler pa le kričite in kričite, a ne pokažete uspehov in računov vaše »Straže«, je vsa vaša narodnost vedno le — »klerikalna narodnost«. Svoje narodno stališče ste pokazali v zadnjem čaiiu tako jasno, da se vam ne bo na te solzice, pa saj si bodo še tako mile, vsedei noben napreden slovenski rodoljub. Toliko odgovarjam kot pisec članka: »Kako daleč še?« Pripomnim proti koncu, da si klerikalna stranka ne upa zagovarjati političnega bojkota kot Kika. dasi ga je proklamirala in ga izvaja kot stranka. + Škof zoper gostilničarje. Ljubljanski škof se je sedaj spravil na gostilničarje in jim hoče zopet od-jesti lep košček kruha. Izdal je namreč na vse župnije strog ukaz, da ne sme v kraju, kjer se ima vršiti pri kaki podružnici »žegnanje«, y nobeni gostilni igrati godba in se ne sme plesati. Vsi gostilničarji takega kraja se morajo v to zavezati. Če le en gostilničar noče dati izjave, da ne bo pri njem godbe, sledi kazen in maše celo leto ne sme biti v dotičnem kraju. Če pa se gostilničarji izjavijo v smislu škofovega odloka, pa bi se vzlic temu kje igralo in plesalo, se tamkaj tri leta ne sme vršiti maša. Umevno je, da je ta odlok najbolj naperjen proti gostilničarjem in če bo šlo tako naprej, 1k> škof še za vsako nedeljo in vsak praznik zahteval od gostilničarjev take izjave. Na vse zadnje se bodo morali gostilničarji zavezati, da ob nedeljah in praznikih sploh gostiln odprtih ne bo. Duhovski terorizem gre v naši deželi res neznansko naprej. Če se mu ne bodo začeli upirati prav vsi stanovi, nas bo duhovščina res spravila čisto na be-raško palico in v srednjeveško odvisnost. -j- »Lehrerschutzverein«. V Ljubljani se snuje novo društvo »Lehrerschutzverein«. Protektorat je prevzel deželni predsednik baron Schwarz, v odboru pa so poleg drugih učiteljskih prijateljev znani prijatelji učiteljstva dr. Lampe, dr. Šu-steršič, dr. Krek. Namen društva bode: Braniti učite!jstvo pred napadi po listih in shodih, preskrbeti podporo potrebnim in delovati na to, da se izboljšajo učiteljske plače in se razpisana učiteljska mesta pravično podele. le najboljšim in najvrednejšim. Priboriti hočejo tudi šolstvu in učiteljstvu popolno svobodo v javnem in posebnem življenju. K temu poročilu imamo samo to pripomniti, če imamo »Thierschutzverein«, je vendar že enkrat tudi potrebno, da se osnuje to novo društvo. Tudi smo po-izvedeli, da so pristopili k društvu že vsi kranjski duhovniki s škofom Jeg-ličem vred. -f- V svojem drugem delu zagovora radi Kobalove kleti piše deželni odbornik dr. Pegan: »Deželni odbor je pa dal še drugo odločbo zaradi Kobalove kleti, to je ono, s katero se je ukazalo klet podreti, ker je bila sezidana, predno je postalo stavbno dovoljenje pravomoćno. Te odločbe upravno sodišče ni razveljavilo, nego je ostala v veljavi, ker se Kobal ni upal proti njej pritožiti, dobro vedoč, da je v postavi utemeljena. Krivica se do danes Kobalu ni še nobena zgodila. Kajti prva odločba deželnega odbora, s katero je bilo od rečeno stavbno dovoljenje, nima za Kobala nobene škode.« Tako zna klerikalni doktor zasnkavati stvar. Vsak pameten človek more presoditi, da je prva odločba deželnega odbora, s katero se razveljavlja stavbno dovoljenje županstva, odločilna za drugo odločbo, s katero se ukazuje pred pravo-močnostjo stavbnega dovoljenja sezidano klet nemudoma podreti, Ce je torej upravno sodišča razveljavilo prvo odločbo deželnega odbora kot nepravilno, tedaj je tudi druga odločba, ki je naravna posledica prve, brez zakonite podlage, torej krivična. In pri takem dejanskem stanju si upa deželni odbornik dr. Pegan izrekati: Krivica se do danes Kobalu še ni nobena zgodila. To je pač višek nesramnega zavijanja in pačenja resničnih dejstev. Seveda si dr. Pegan misli, pomagaj, kar more, in najsi bodo zavijanja in laži še tako gorostasna. Česa se danes klerikalec ne sramuje? Toda slučaj je tako značilen in krivica, ki se je po deželnem odboru kranjskem zgodila Kobalu, tako vnebovpijoča, da jo je treba tudi pred klerikalno javnostjo skušati izbrisati. Saj najbrž tudi najzabitejši klerikalci morejo spoznati, da če bi bil deželni odbor potrdil stavbno dovoljenje županstva, ne bi bilo treba podirati Kobalove kleti, ki ni na-pravljala nikomur niti za vinar škode. Če je deželni odbor ukazal podreti na podlagi odločbe, ki jo je pozneje upravno sodišče razveljavilo, je vendar ravnal krivično in povzročil ogromno škodo obrtniku-začet-niku. Kot stavbni izvedenec je figu-riral deželnemu odboru znani idrijski hujskač, c kr. katehet Fran Oswald. Ta je imel v tej stvari odločilno besedo. Ko je bil Kobalov prijatelj pri deželnem odboru, je dr. Pegan pokazal na pisalni mizi ležeče Oswaldovo poročilo, češ, stvar mi je znana. Tu se ne da ničesar tajiti. In zakaj se je deželnemu odboru tako mudilo s podiranjem? Ker je naprej vedel, da pogori pred upravnim sodiščem, in bi se potem ne bilo moglo podreti kleti. Deželni odbor pa je ravno hotel namenoma napraviti ogromno škodo naprednjaku, da pokaže s tem svojo surovo moč. Pri deželnem odboru so tudi vedno domnevali, da bo Kobal umaknil svojo pritožbo pred upravnim sodiščem, kakor hitro bo klet podrta. Toda Kobal je vstrajal in dosegel zmago pravice nad zločinskim nasiljem kranjskega deželnega odbora. Se nikdar ni nobena oblast tako zelo poteptala v blato vsak čut pravičnosti in poštenosti, kakor ravno v tem slučaju kranjski deželni odbor. Krivica je bila tako oči vidna in velika, da se je za ta slučaj zanimala skoraj vsa slovenska javnost. Kamor pride kdo iz Idrije, ga vprašajo: »Kako je s Kobalovo kletjo?« In še nekaj je v tem slučaju zanimivega, namreč postopanje c. kr. vlade. Vlada je bila o stvari dobro poučena in dasi je vedela, kako nečuveno pristransko postopa deželni odbor, ni vendar niti mezinca zganila v obrambo od klerikalcev preganjanega obrtnika. Seveda je vlada na Kranjskem danes dekla klerikalcev. Kje si potem upa storiti kak korak v varstvo zakona in pravice. Torej tudi vlada je soodgovorna na gromni škodi, ki jo danes trpi prav po nedolžnem pošten obrtnik. Da je imela le malo dobre volje, pa bi bila z lahkoto preprečila klerikalno nasilje in krivičnost. Deželni odbornik dr. Pegan pa naj v tej zadevi le še hodi na solnce, bomo že poskrbeli, da se mu obilo maslo raztopi. -f- Kako znajo Nemci grditi Ljubljano. »Deutsche« Volksblatt«, lajbžurnal naših klerikalcev, prinaša članek pod naslovom »Wie's die Sla-wen treiben«. V uvodu se pravi: »Vodstvo nemške šole v L j u b 1 j a-n i je poslalo nemškemu šulferajnu 16. 1. m. sledeče poročilo o dogodkih pri letošnji procesiji sv. rešnjega telesa v Ljubljani, iz katerih je natančno razvidno, kako brezobzirno in surovo postopajo Slovani pri vsaki priliki zoper Nemce. Nato pa opisuje dogodke v neki češki vasi. AH so Nemci tako neumni, da ne vedo, kje leži Ljubljana, ali so pa tako zlobni, da se morajo pri vsaki priliki obregniti y nas Slovence. !+ I« Most. Okrajno glavarstvo je zahtevalo, da mu predloži občinski za s t op, oziroma župan v Mostah, volilni imenik. Pri tej priliki opozarjamo okrajno glavarstvo, da naj se prepriča o tem, če ni volilni imenik napačno sestavljen, kar vzpričo dosedanjih izkušenj popolnoma upravičeno sumimo. — Schwarz zopet straši! Še so vsakemu v spominu škandali mo-ščanskega velikega Germana Schwar-za. Njega in njegovega sina so orožniki aretirali, ker sta hotela preizkusiti svoje germanske mišice na drugih ljudeh. Zaradi pretepa sta morala v luknjo in Moste so si oddahnile vsaj za par dni. Ko bi vsaj tako ostalo! — Za občinskega tajnika v Mostah je imenovan, kakor skoro nismo drugače pričakovali, neki klerikalec Mrcina iz D. M. v Polju, med tem ko je bila prošnja izvežbanemu naprednemu prosilcu odklonjena. To seveda niso korita in ni političen bojkot! '-f-' Iz Domžal. Naš gospod nad-učitelj Engelman odide v kratkem v pokoj. Razpisano bode potem tukaj dvoje učiteljskih služb, ker so tudi učitelja Kuharja spravili od nas v Pirniče. Kakor čujemo, se za naduči-teljsko mesto, katero niti razpisano še ni, že »poteguje« neki mladenič, ki bi prav rad sedel na toplo gnezdeče v Domžalah. Ta mladenič alužbu-je komaj šest let, je hud Slomškar in. se hujši čuk. Sedaj službuje na Dolenjskem in je hodil ob zadnjih dr-žavnozbor8kih volitvah pridno razgrajat na shode in agitirat za klerikalno stranko. Prišel je zadnjič v spremstvu svojega očeta »gledat« šolo, toda bolj potuhnjeno. Izstopil je namreč v Trzinu in potem sta šla z gospodom očetom se priporočit za razpisano službo gospodu župniku. Kakor vidimo tedaj se takile Slom-škarji ne pridejo priporočit in pokazat tistim, katerih otroke bodo učili, temveč župniku, ki nima nič otrok in sam živi od milosti župljanov. Temu Slomškar ju »ogleduhu« povemo, da naj desetkrat premisli, predno bode prosil. Mi bomo preskrbeli, da pride k nam nadučitelj, ki bode učitelj mladine, ne pa hujskač, kakor omenjeni Slomškar. + Imenovanje. Računski oficijal Josip S k a 1 a r v Ljubljani je imenovan za računskega revidenta na najvišjem računskem dvoru. — Zabavni večer gojencev in go-jenk Christofovega zavoda. V soboto zvečer so zaključili gojenci in gojen-ke imenovanega zavoda šolsko leto z zabavnim večerom v areni »Narodnega doma«. Na dnevnem redu sta bili tudi enodejanki »Bratranec« in »Bu-cek v strahu«. Opazili smo, da so se prireditelji zelo potrudili, da nudijo s tema dvema burkama občinstvu Čim največ zabave. Obe igri sta bili dobro naštudirani, da pa je bilo tudi nekaj nedostatkov, je samo ob sebi umevno, ker so diletanti prvič javno na odru nastopili. Kljub temu pa sta obe burki izzvali pri občinstvu obilo smeha. Sledila je nato prosta zabava in ple#, ki je trajal pozno v noč. Požar v Soteski. V nedeljo zvečer okoli 11. ure je izbruhnil pri posestniku Kosu, po domače pri Jamu, v Soteski ogenj. Zapazila ga je najprej neka ženitovanjska družba iz Ljubljane, ki je bila v sosedni gostilni Ivana Zajca, po domače pri Bašcu. Pri Kosovih so že vsi spali in le srečnemu slučaju, da je ogenj zapazila ta družba, se imajo zahvaliti, da niso postali žrtve požarja. Ogenj se je silno hitro širil in preskočil tudi na Zaj-čevo hišo. Klub takojšnji poinoči vseh požarnih bramb iz okolice je ogenj vpepelil Kosovo posestvo in gospodarsko poslopje Zajčevo. Skupna škoda znaša 8000 kron. Zaje je bil zadostno zavarovan, za koliko pa je bil zavarovan Kos, še ni vemo. V nevarnosti je bila cela vas in le j)ožrtvo-valnemu in napornemu delu požarnih brambovcev se imajo vaščani zahvaliti, da jim ni požar uničil cele vasi. Iz Radovljice se nam poroča, da prirede ondotni rodoljubi in rodo-Ijubkinje v soboto, dne 29. julija t. 1. na vrtu restavracije g. Vinkota Hu-dovernika vrtno veselico, katere prebitek je namenjen podpiralnim zalogam slovenskih vse učil iščnikov na Dunaju, Gradcu in Pragi. Glede na to, da se glasom poročil nahajajo imenovane podpiralne zaloge, ki se pri podeljevanju podpor ne ozirajo na mišljenje posameznih prosilcev, v skrajno slabih gmotnih razmerah, je namera povsem hvalevredna in je le želeti, da bi rodoljubno občinstvo iz Radovljice in okolice v izdatni meri podpiralo prireditelje in omenjeno prireditev, v kar največjem številu posetilo. Tat v gostilni. Računski natakarici v hotelu »Triglav« na Jesenicah je ukradel nekdo iz nekega nezaklenjenega prodala v gostilnški sobi črno usnjato denarnico z 20 kronami. Za tatu sumijo vrtnarskega pomočnika A. Brzobohatega, ki je bil v kritičnem času v gostilni in neopazen ubežal. Dekli Ivani Pogačnik, usluž-beni v hotelu I. Paara, pa je ukradel nekdo iz nezaklenjenega kovčeka sto kron. O storilcih nimajo še nobenega sledu. Izpit iz stenografije. Pred izpra-ševalno komisijo za slovensko stenografijo v Zagrebu sta junija meseca prebila izpit iz slovenske stenografije gg. dr. Anton Dolar v Mariboru in prof Jos. Mara v Trstu. Obsodba Dragoviea Včeraj je objavil predsednik sodnega senata v Zagrebu, kjer se je vršila obravnava proti morilcu Dragoviću, obsodbo. Dragović je obsojen na 15 let težke ječe. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. Smrt pustolovca v Zagrebu. Znani pustolovec v Zagrebu, bivši bančni uradnik Karel Herman, se je včeraj zjutraj okoli 4. v orfeju ustrelil. Herman je podedoval pred kratkem veliko dedščino. Začel je veseljaci ti in zabil denar kot najlahkomiselnejši lahkoživec Snoči je brl y orfeju. Okoli 4. ure je potegnil nenadoma samokres, ustrelil parkrat proti gostom, nato pa samega sebe. Izmed gostov ni bil nihče ranjen, sam pa je obležal mrtev. V orfeju je nastala velika panika, ki pa se je kmalu polegla, ko se je naznanilo, da ni nobeden gostov ranjen. Ameriške novice. Vlak povozil Slovenca. V Clevelandu je povozil slak poulične železnice diet- nega sina slovenskega delavca Zupančiča. Otrok se je igral pred hišo, navzoč je bil ob času nesreče oče. Otroku so odtrgala kolesa obe roki in mu zlomita desno nogo. Deček je čez dve uri umrl. — Obesil seje v hipni blaznosti v Clevelandu 381et-ni Matevž Otoni čar. — Umrla je na porodu Frančiška Berlan, doma iz Velike Loke pri Novem mestu. — Izlet v Evropo. Kakor smo že poročali, prirede letos ameriški Slovenci prvi skupni izlet v Evropo. Parnik »Mart h a VVashington«, last »Austro-Ameriške črte«, odpotuje s skupnimi izletniki iz Amerike dne 29. t. m. Parnik bo vozi! do Trsta 14 dni. V Trstu čaka izletnike poseben vlak. Vozni list, ki stane za ameriške državljane 74 dolarjev, za nedr-žavljane pa 78 dolarjev, je veljaven za vožnjo v Evropo in nazaj in ostane veljaven za vožnjo v Ameriko nazaj eno leto. Za izlet se je zglasilo že več sto Slovencev. Elektroradiograf »Ideal«. Vsak torek, petek in soboto nov spored. Pozor! Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava ob 9. uri na velikem vrtu. Spored za torek 25., sredo 26. in četrtek 27. julija: Na spravi (Blota). (Naraven posnetek.), Pes je vzrok. (Komično.) V sponah Siren. (Prekrasna drama v barvah.) Sanje o avtomobilu. (Komično.) Industrija s sardinami. (Naraven posnetek.) Nezvesta soproga. (Jako komičen prizor, igra Prince.) Dodatek sj>oredu od 7. do 81/2 in od 81/* do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. V dobrem starem času. (Lepa drama.) V petek, 28. julija velik večer smeha z najlepšimi komičnimi slikami s sodelovanjem »Slovenske Filharmonije«. Cene za dijake: Numeriran sedež 30 v, I. prostor 20 v, II. prostor 10 v. Vsak }>one-deljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek »Slovensko Filharmonije od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani. Utopiti se je hotel. Danes dopoldne se je 261etni prisiljenec Jakob Keinzinger pri neki stavbi na Fran Josipa cesti slekel ter se v z vodo napolnjeni sod postavil ua glavo. Ko so ga potegnili s soda je postal kakor divji in ga je 6 ljudi komaj preobvla-dalo. Nato so ga naložili v odgonski voz ter prepeljali v prisilno delavnico. Konj splašil se je včeraj popoldne hlapcu Ivanu Chalupniku. ko ga je kopal v Gradašci. Tekel je po Krakovskem nasipu. Bregu, Čevljarski ulici na Dvorski trg.kjer ga je stražnik ustavil in oddal Chalupniku nazaj. Našli so včeraj za vodovodnim rezervoarjem v tivolskem gozdu vojaško obleko in bodalo nekega prostaka 17. peš pol ka. Na čepici je bilo pri-šito ime Jakopin. Navedenec je moral vsekako od svojega polka pobegniti. Nepreviden kolesar. Predsnoč-njem je nek kolesar po Martinovi cesti tako naglo tn neprevidno vozil, da je zadel v nekega gospoda s tako močjo, da je ta padel na tla in se pri padcu na roki in nogi telesno poškodoval. Kolesar je znan. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Hrvatov in 10 Maeedoneev, na \Vestfalako pa 30 Hrvatov. Izgubila je neka dama svilnat dežnik. — Stana Mikotova je izgubila rjavo denarnico z 23 K. — Kuharica Ivana Zgačeva je izgubila svilnat pas. — Neka gospa je izgubila zlat za 10 K. — Gdč. Ana Strikber-gerjeva je izgubila usnjato ročno torbico, v kateri je imela srednjo vsoto denarja. Spored za današnji koncert pod vodstvom kapelnika g. Czajaneka, ki se vrši od pol 8. naprej v Tivoli: 1. Weber: Ou ver tura rz opere »Čaro-strelec«; 2. Strauss: »Pomladanski glasovi«, valček; 3. Grieg: »Nor veš/k i ples« št. 2.; 4. Dostal: »Krasna noč«, intermezzo; 5. Heuberger: Potpouri iz opere »Operni ples«; 6. Dvorak: Slovanski ples št. 4.; 7. Offenbach: »Orfej v peklu«, ouvertura; 8. Strauss: Cesarski valček; 9. Puccini: Fan tazija iz opere »Madame Buter-flv«; 10. Czajanek: Valček, intermezzo; 11. Komzak: »Dunajska ljudska glasba«, potpouri. Slov. Filharmonije oddelek kon< certira jutri, v sredo pri večernih predstavah Elektroradiografa »Ideal« od 8. naprej na vrtu ali v dvorani hotela »Malic«; — v parkhotelu »Tivoli« pa igra salonski orkester od pol 7. naprej proti prosti vstopnini. narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala »Južnoštajerska hranilnica v Celju« iz svojega čistega dobička 500 K. Blagodušni dobrotnici srčna zahvala 1 G. Milan Detiček je daroval družbi sv. Cirila in Metoda H) K mesto venca umrlemu g. dr. Filipičn. Hvala! O. Robert Viher je nabral ob prazniku C. M. in na*i druJbi ppalal <17 K 50 v. Darovali so: Mar., Fr. in Iv. Pahernik, Peter Mravljak, Step, •Lav. Mayer, Fr. Sgerra, Jos. Kao, A. P. Osrajuik, Jan. Robič, Sr. Haber-man, Pirnat, M. Lešnik, Ferdo Osraj-nik, Robert Viher in neznanec. Hvala! Izvenakademiška Ciril - Metodova podružnica v Gradcu je poslala glavni družbi v Ljubljano 87 K 10 v kot Ciril - Metodov dar ob priliki svoje 251etnice. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Litijo in okolico bo imela svoj letni občni zbor dne 30. t. m. ob štirih popoldne v gostilni g. Preinfalka v Litiji (pri Urški). Uljudno se vabijo vsi prijatelji prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda k obilni udeležbi. Podružnica se bo spominjala pri ti priliki svojega 251etnega obstanka. Društveno naznanila. »IV. šentjakobski semenj«. Pod tem naslovom priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v nedeljo 30. julija na prostornem senčnatem vrtu pri Plankar-ju na Dolenjski cesti ob priliki cerkvenega proščenja veliko ljudsko veselico v prid društveni knjižnici. Prireditev bo nudila izredno mnogo zanimivosti in razvedril. Na sporedu je petje »Slavca«, svira pomnožena domžalska godba, prodajali se bodo slavnoznani šentjakobski štruklju ljubke gospe in gospodične ti bodo postregle tudi z vinom, pivom, slaščicami, cvetlicami, razglednicami in tako naprej. Tudi plesal boš, če boš hotel, celih osem ur skupaj. Društvo je v dogovoru z nekim podjetnikom za neko prav zanimivo točko. Ker stvar še ni sklenjena, ne maramo po nepotrebnem razburjati duhov, če pojde cela kupčija v franže; kajpada, če dogovor dozori v pogodbo, potem udarimo na veliki zvon šentjakobski, da se bo razlegalo po celem mestu in še dalj. Ker je upati na izredno veliko udeležbo, nastavila se je vstopnina na borih 30 vinarjev, skušnjav, da bi dal kdo kaj več, pa ni treba premagovati, saj vemo vsi, kako je knjižnica potrebna za razvedritev, pouk in omiko ljudstva. Akad. fer. društvo »Sava« v Ljubljani naznanja, da se vrši njen letošnji redni občni zbor a* sredo, 7. septembra. Prijave za vstop v društvo je pošiljati na predsedstvo v IIirski ulici 25. Ostala pojasnila je dobiti istotam in v vsakosobotni prilogi našega lista, »Dijaškemu vestni ku«. Sa bi jaški klub akad. fer. društva »Save« išče souterrainske sobe v Ljubljani. Ponudbe z navedeno najemnino se prosijo na naslov: Akad. fer. društvo »Sava«. Ljubljana, Ilirska ul. 25. »Sokol« v Spodnji Idriji priredi v nedeljo, dne 20. avgusta vrtno veselico z javno telovadbo na posestvu gospoda Ivana Kenda. Prosi se bližnja društva, da ne prirejajo na ta dan svojih priredb. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Zagorju ob Savi priredi dne 7. avgusta t. 1. svojo drugo preizkušnjo za pomagalee. Z ozirom na važnost takih preizkušenj vabim tudi pomočnike in vajence iz sosednjih krajev zadružnega okoliša, da se k takim preizkušnjam pravočasno pri-glase. Velikanski .požar v Cari- gradu. Poročali smo že v včerajšnjih brzojavkah o velikanskem požaru, ki je uničil velik del Carigrada. Požar je izbruhnil predvčerajšnem popoldan, na dan narodne turške slavnosti, ob enem v predmestjih Usunčar in Vesnešiljer ter se razširil čez noč tudi na mestne dele Ak Serai, Laleli in Vlanga. Ob štirih popoldan, ko je bila večina carigradskih prebivalcev zaradi neznosne vročine v svojih stanovanjih, so opazili iz evropskega dela mesta in z gričev nad Pero, kjer stoje vile, v turškem delu mesta na 5 ali 6 krajih dim in v par trenotkih so stali celi deli mesta v plamenu. Do 5. zjutraj se je razširil ogenj že tudi na oni del mesta, kjer stanujejo kristjani, ter vpe-pelil tudi ta del. O številu hiš, ki so pogorele, sedaj še ni mogoče govoriti. Poročali smo, da je zgorelo 10.000 hiš, pa bo najbrže to število nekoliko previsoko klub temu, da so prevladovale v uničenih delih mesta majhne hiše. Vsekakor pa je brez dvoma, da je po- • gorelo kakih 5000 hiš, med njimi tudi več mošej, več šol in ena cerkev. Posrečilo se pa je obvarovati ognja vojno ministrstvo, finančno ministrstvo in pravniško fakulteto. Vojaški gasilci so se trudili s svojimi parnimi brizgalni-cami in prostovoljni tolumbadži so podirali hiše, da na ta način vsaj deloma omeje razširjenje ognja. Vse pa ni nič pomagalo. Delo človeških rok ni moglo ustaviti pogina in divjanja elementa. Bila je grozna iluminacija na narodni praznik, na dan za-sedenja prestola po novem sultanu Kismetf Ne zadržiš toka usode! To se je pokazalo tudi v Carigradu. Vse je namenjeno, vse naprej določeno. Gasilci se niso trudili preveč, njih delo je bilo tudi iluzorično ker je manjkalo vode. Pa tudi prebivalci drugih mestnih delov so s stoično mirnostjo gledali na pogin in se niso dali motiti v proslavi narodnega praznika. Pri nas bi vojaštvo odpovedalo v očigled tako velikanski nesreči slavnosti, v Carigradu pa so igrale godbe v parkih in vojne ladje so bile vse v raznobarvnih lampijonih. Stolpiči in lampijoni so se zasvetili na večer v tisoč lučih in ulice v Peri so bile svečanostno razsvetljene. Zadaj pa je gorela baklja in rjovenje ranjenih se je razlegalo po ulicah, napolnjenih z gostim dimom. Ob 10. zvečer sta bila mestna dela Sulejrna-nye in Usunčaršija eno ognjeno morje. Turški vojni minister Mahmud Sefket paša se je pripeljal po noči v goreči del mesta, ker so mu sporočili, da gori hiša generalnega štaba, kjer imajo shranjene vse detajlne načrte za vojno s Črno goro. Ostal je v gorečem mestu do zjutraj, ko ga je zadel goreč tram ter mu prizadejal hude opekline in težko rano na obrazu. Vojni minister je izgubil mnogo krvi in živci so se mu pretresli. Prenesli so ga v vojno ministrstvo, ker ga za sedaj še ne morejo prepeljati na dom ali v bolnico. Njegova izguba, in naj bi tudi začasno ne mogel voditi poslov vojnega ministrstva, bi imela lahko za Turčijo nepregledne posledice ravno v sedanjih zamotanih časih. Mahmud Sefket paša je arabskega pokolenja in brez dvoma eden najboljših turških generalov. On je bil tudi poveljnik vojaštva, ki je prišlo v Carigrad, da ščiti ustavo in je vodil vse takratne boje ter je že 2 leti vojni minister. — Ko je zvečer gorel že velik del mesa, je stopil baje sultan na balkon in se razjokal. S priznanja vredno odkritosrčnostjo so mu baje državniki ob tej priliki razložili vzroke vseh katastrof. Padle so med drugim tudi besede, ki jih je baje izgovoril Hiamil paša: „Ce se ne zgodi kak čudež, si najbrže zadnji sultan!" Sultan je ves potrt. Splošno sodijo, da je bil ta požar demonstracija proti ustavi. Po mestu hodijo hodže in objokujejo nesrečo (če ni to hinavščina?). Oblasti sodijo da je bilo na delu najmanj 30 poži-galcev, ki so zlasti nameravali uničiti vojno ministrstvo, kar se jim pa ni posrečilo. 12 požigalcev so že prijeli in jih bodo sodili po vojnem pravu ter brez dvoma obesili na visoke kole na Sultan Validovem mostu. Požar je zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Govori se, da je poginilo v ognju nad 50 oseb, mnogo ljudi, med njimi tudi mnogo gasilcev ranjenih. Šele, ko je bil požar vsaj deloma pogašen, je bilo mogoče pregledati celo opustošenje. Glavno ognjišče ognja, ki je pustošil v obliki velikanskega polmeseca proti Bajazidovi mošeji, je okrog džamije Laleli in se razteza do Valenškega akvedukta ter do mošeje Mohameda II., na jugu pa do Marmarskega morja v okraj Kum Kapu. Pred tem polmescem stoji nepoškodovan veliki bazar, visoka porta, moseja sultana Ahmeda in Agia Sophia. Pogorišče straži vojaštvo, vendar pa se je posrečilo nekaterim od strahu in groze pol blaznim ljudem prodreti kordon in ti tavajo po pogorišču ali pa grebejo s prsti v zemljo, — izgubili so svoje ljube, ali pa iščejo izgubljene dragocenosti. Med požarom so se dogajali naravnost grozoviti prizori. Napo! in tudi popolnoma nagi ljudje so divjali po ulicah. Zdaj so prišli do vojaškega kordona, ki jim je zaprl pot, ker je zadaj gorela vsa ulica, metali so se po tleh in rjoveli, zdaj je eksplodiralo v tem ali onem bazaru, tu se je udrla streha. Nesrečni so bežali skozi gost dim, nekateri poskakali, brez dvoma zblazneli, v ogenj. Visoki častniki so vozili v paradni uniformi in z visokimi redovi na prsih v vozičkih svoje imetje po ulicah. Za Bajazidovo mo-šejo so postavili pogorelcem šotorišče. Tako je danes Carigrad zopet pogorišče enega največjih požarov. Ze v letih 1714, 1755, 1808 razsajali v ozkih, z lesenimi barakami napolnjenih ulicah strahoviti požari in leta 1826 je pogorelo nad 6000 hiš med njimi tudi poslaništva. Letos je uničil požar 6. februarja brzojavno postajo visoke porte ter notranje ministrstvo in poslopja državnega sveta. 1. marca t. 1. je uničil požar v predmestju Kutgunšuku 120 hiš, 5. aprila je pogorelo v predmestju Kadikoi 300 hiš in so tudi ta požar zanetile zlobne roke. Končno je zgorele 14. jun. v Uskudariju 40 hiš. Največji požar pa je bil v letu 1870 in avgusta meseca 1. 1908, ko je pogorela polovica mesta in je poginilo v plamenih več sto ljudi. Razne stvari * Vročina. Iz vseh krajev dohajajo poročila o grozni vročini. Na Dunaju padajo po cestah ljudje in živina. Vročinska kap je zadela več oseb. V Berolinu sta umrli 2 osebi aa vročino. Neki kocijaž je padel iz voza in obležal mrtev. Vač ljudi ja padlo po cestah v omedlevico. Bolnice so napolnjene, rešilna društva neprestano dovaaajo nove žrtve vročine. V Koepenikovem divjem parku je nastal vsled vročine požar. V Stetinu so imeli včeraj v 40° O v senci. Več oseb je zadela vročinska kap. V okolici mesta so se vršile vojaške vaje. 96 vojakov je omedlelo in so jih morali peljati v bolnico. Tudi v Kolinu ob R. vlada že 8 dni huda vročina. Ljudje, posebno otroci silno bolehajo. Veliko jih je že pomrlo. V soboto je zadela vročinska kap 10 oseb. V Hamburgu je zastalo delo. Vročina je neznosna. Ljudje beže v vodo. 30 oseb je že umrlo za vročinsko kapjo. V Londonu so imeli v soboto 40° C v senei. Mesto je kot izumrlo. Umrlo je za vročino že 8 oseb, na stotine pa leži bolnih doma in v raznih bolnicah. * Zapuščina Tolstega. Grofica Tolstoj bojuje sedaj velik boj s knezom Certkom, ki ga je bil določil Tolstoj, da uredi njegovo zapuščino. Grofica je baje odločno izjavila, da ne bo trpela, da se objavijo rokopisi njenega moža, ki se nahajajo v historičnem muzeju. Ce se Čertkov ne ukloni njenim za htevam, grozi, da bo zaprosila tudi carja za intervencijo. * Železniška nesreča. Vsled napačnega postavljenega ogibala se je zgodila v soboto v bližini Neuhal-densleben na Nemškem železniška nesreča, pri kateri je bilo 8 oseb ranjenih. Lokomotiva in vsi vozovi so se prevrnili. Vlakovodja Ulkan je prišel med dva voza in trajalo je par ur predno so ga mogli rešiti. Težko, da bo okreval. Tudi strojevodja in neki sprevodnik sta težko ranjena. * Izumitelj volapika prelat Schlever ni umrl, kar je poročalo vp< listov. »Kolnische Volkszeitung« zatrjuje nasprotno tem vestem, da je Schlever popolnoma zdrav. * Radi posilstva neke služkinje so aretirali v Opavi mladepra moža, ki se je legitimiral za slušatelja medicine in je sin nekega višjega državnega uradnika. * Nezgoda na morju. Iz Hamburga poročajo, da je za vozil avstrijski parnik »Prankonia« paroplovne družbe Kriškovie, ki je bil na poti iz Odese v Hamburg, v bližini Hamburga na plitvino. Dosedaj se še ni posrečilo spraviti parnika v globoko vodo. * Veliko poneverjenje občinskega denarja. V včerajšnji seji mestnega sveta v Marseljn na Francoskem so se zgodili veliki skandali. Progre-sisti so obdolžili oba vodnika soci-jalcev Mavana in Rouxa, ki sta člana komisije za mestne policijske zadeve, da sta poneverila 400.000 frankov občinskega denarja. * Ponesrečen napad na brzovlak. Na neki postajiei karske železnice so napadli roparji brzovlak, s katerim se je vozil neki državni denarni sel. Roparjev je bilo 10. Pod neki voz so vrgli tri bombe, ki so se razletele in raznesle voz na kose. Slučajno je prišla mimo ravno takrat močna policijska straža, ki je prepodila roparje. Een železniški uslužbenec in denarni sel sta težko poškodovana. Telefonsko in Brzojavna poročila. Dr. Ravnihar v Mladoeeškem klubu. Dunaj, 25. julija. Ljubljanski drzavnozborski poslanec je priglasil svoj pristop v Mladočeški klub. Mladočeški klub bo sklepal o sprejetju dr. Ravniharja v posebni v ta namen sklicani seji. Brez dvoma pa je, da bo mladočeški klub dr. Ravniharja sprejel. Danes že je sklenil Mladočeški klub, da za sedaj podpiše dr. Ravni-harju vse interpelacije in predloge, katere bi hotel staviti v parlamentu. Gre tedaj samo še za formalni sprejem. Za ljubljansko občinsko avtonomijo. Dunaj, 25. julija. Dr. Ravnihar je vložil danes na notranjega ministra ostro interpelacijo zaradi nezakonitega kršenja ljubljanske občinske avtonomije. Vstaja v Albaniji. Skoplje, 25. julija. Ranjenega Ethem pašo so dovedli semkaj. Razbita mu je roka in prestreljena rama. Rana ni sicer smjtna, a vendar zelo nevarna. Na kolodvoru so Ethem pašo sprejeli poveljnik tukajšnje vojske Džavid paša in vsi oficirji. Albanskega prvaka Sulejman Batuša, ki je na sumu, da je vprizoril atentat, so zajeli v Džakovici. Skoplje, 25. julija. Turška vlada je pričela pogajanje z Isom Boljetin-cem, ki se je umaknil v gore. Bolje-tinac stavi te-le pogoje: Da se mu vrnejo pravice in privilegije, da se mu popravita dve porušeni kuli, da se mu na novo zgradi še tretja kula in da se mu plača 5000 turških lir (okroglo 30.000 K). Skoplje, 25. julija. Komandant vojske Džavid paša je dobil obvestilo, da je sultan Mohamed podpisal ira- de, s katerim se dovoljuje Isi Bolje-tincu in njegovemu plemenu, da smejo nositi orožje. Skoplje, 25. julija Bosanski izseljenci v vasi Bezgače so ujeli 12 Mali-sorov, ki so vojni begunci. Pripeljali so jih v Peščevo zvezane ter jih izročili turški oblasti. Skoplje, 25. julija. Semkaj je do-šel šef generalnega štaba solunskega kora Said bej na čelu komisije, ki Šteje 22 oficirjev. Ta komisija ima nalogo, da preštudira vse obmejne kraje proti Srbiji in Črni gori, ker se je izkazalo, da so vse dosedaj ne vojaške karte o teh krajih netočne ali pa direitno napačne, kar se je zlasti izkazalo pri sedanjih operacijah Tor-gut pase. Zaradi hude nevihte na progi so izostale nadaljne brzojavke. 99 Domovina" Ponudbe in pojasnila glede dijaških stanovanj se sprejemajo in od-dajejo od 20. avgusta naprej. prof. Jug, t. Č. blagajnik. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. julija: Mihael Koemur, postrešeek, 66 let, Hrenova ulica 5. — Milena Krašovic, hči modelnega mizarja, 1 leto, Marije Terezije cesta št. 11. Dne 21. julija: Ljudmila Štern. posestnikova hči, 3 mesece, Ilovica št. 44. Dne 22. julija: Juri Lužar, delavec, 41 let, Radeckega eesta 11. Dne 23. julija: Ferdinand Ja-neseh, c. kr. sodni višji ofkijal v pok. 77 let, Padeokega cesta 11. Dne 24. julija: Josip Rihar. mestni delavec, 79 let, Kladezna ulica 19. V deželni 9>o?n}nil Dne 18. julija: Valentin Gabrič. posestnikov sin, § let in pol. — Alojzij Marinčič, bivši natakar, 44 let. Dne 19. julija: Fran Bizjak, delavec, 46 let. Stara dijaška pesem pripoveduje, da je »levo stran, desno ^fl stran vse zamenjano«. Tega se do-mislimo, ako vidimo, da je 2e rar let poletje nezanesljivo, jesen pa prijazna Treba se je pa zlasti poleti varovati 1 prehlaienja, pri čemer je pripomniti, da kakor kaže izkušnja Faveve pristne ■ sodenske mineralne pastilje izvrstno jjp služijo. Faveve pristne sodenice spa-dajo takorekoč k neutrpljivim zdra-vilnim pomočkom. — Škatlica stane K 1-25 in pazite, da ne dobite ponaredb. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1. Grosse Neugasse 17. ie v resnici najboljši način za okrepitev kože na glavi in za bjačenje las. Cena za steklenico K 2*50. Zadntnje za vet mesecev. Žiti KintA Priznano motna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so EINTA kolesa. lajttiMiit iaaffn Mmri ca* IrajUlu. K. Čamernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. todil. tniflu s minili ima. leli. Izposojevanje koles. i omnm v Budimpešti« Dne 25. julija 1911. Termin. PSenica zaoktobtr 1911. . za 50 kg 10*73 Ri za oktober 1911 . . . za 50 kg 8 73 Koruza za avgust 1911 . . za 50 kg 7*55 Koruza za maj 1012 ... ra 50 kg 7*15 Oves za oktober 1911 .. za 50 kg 7 98 Efekti«. Omehčano. Serravallo vo železnato Kina-vino Higijeaična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom In malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. it Izborni okus. u Večkrat odlikovano. ;: Nad 7000 zdravniških ■pričeval. ;r J. SERRAVALLO, c ie kr. dvomi TRST- B ar k o vi i e. rleteorološično poročilo. Viiioa n ti morjem 306*2. Srednji zračni tlak 738'5 > o v mm Nebo 24 2. pop. 738-2 29 3 j 9. zv. I 737 6 237 25. 7. zj. 737-8 19 0 sr. jvzh. i jasno si. jzah. I oblačno si. vzhod jasno Slednja včerajšnja temperatura 23*3% norm. 19 9*. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Piščanci za pečenje! Presno maslo! franko po povzetju: 6—8 velikih, debelih piščancev za pečenje, izleženih 1911, dospejo zajamčeno živi, 7 K, prirodno presno maslo iz kravjega mleka, zabojček s 5 kg 10 K, malinčev sok, pletena steklenica s 4 litri 5 K. SV B. Margules, Buciaci 10. ~W Proda se mlad lovski pes 2542 (čiste pasme). Poizve se v Sodnijshi ulici 4, i. levo. • w 2486 Enonadstronna la blizu cerkve, pri kateri je stara gostilna, travnik in 2 parceli gozda, se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Kdo, pove upravništvo »SI. Naroda«. Stanovanje s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami se odda za avgustov termin. Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa cesta stev. 16. 2174 vešča obeh deželnih jezikov z lepo pisavo, ki zna tudi strojepisje, želi primerne službe. Ponudbe pod ,,Primerna služba" na upravništvo „Sl. Naroda". 2515 2509 Kdor hoče ceno kupiti naj se obrne na tale naslov: Josip Pertot, zalega vina, Barkcvljc-Trst 522. Išče se 249o ki se razume poleg finega dela za gospode, popolnoma tudi na fino angleško delo za dame. — Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« pod Šifro „JL B". Duajska tvarniaka firma hoče ustanoviti podružnico za fino detajlno trgovino ter iiee v to svrho pripraven Ponudbe pod ,Varwirtg W. H. 9777 na anončno ekspedicijo Rucjoii Mosse. Dunaj L 252C TX 14 MLF 00 kadi bolezni se po prav ugodnih plačilnih pogojih 2540 urada popoima m,init rablja Ponudniki pod yPriloinostnl nakup1 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Edina kovačija v Idriji 2510 v sredini mesta, ob cesti z najživah-nejšim prometom se odda takoj v najem z vsem potrebnim orodjem in pripravo. Ponudbe na posestnika Ignacija Trema v Idriji it 270. Primerno službo na Slovenskem išče 2526 OrganizatOrf zmožen več jezikov, le v hranilnici, posojilnici! banki ali tovarni. P. n. reflektanti naj izvolijo javiti svoj naslov pod „Strokovnjak" upravi »SI. N.« Robert Smielowski arhitekt in mestni stavbni mojster stavbna pisarna, Rimska cesta 2 aaag m se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, :: katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. :: umi