nhoh 01 iuu »•K1'”0 1IJ*: REDAKCIJSKI odbor •*: 500 IZVODOV mmm Iz časa borbe, ko je branil teritorij svoje domovine proti napadal— j cem je Titov vpliv na njegove ljudi neki poet-partizan definiral z zelo enostavnim stihom s" TITO GRE NA ČELU KOLONE ", S temi toplimi besedami je predsedni nik Bolivije g0 PAZ ESTENSoRO tudi sam točno odredil vrednost in pomen Titove mednarodne aktivnosti na sploh ter pouen njegovega potovanj: ja po državah Latinske Amerike„ To 1 je tretje potovanje predsednika | SFRJ v zadnjih 5-6 letih. Obisk Brazilije, Čileja, Bolivije in Mehike poleg tega, da bo ojačal zveze in sodelovanje na vseh poljih, pa predstavlja še poseben doprinos k reševanju velikih mednarodnih problemov in to: Borba proti ostankom kolonializma, utrditev nezavisnosti držav, ki se osvobojujejo tuje dominacije in uvajanje mer za hitrejši razvoj narazvitih držav. Ono, kar je najbolj zapaženo v razgovorih, njihovo težišče, je tako-rekoč dalo pobudo predsedniku ESTENSORU, da je izgovoril v zače— ' tku citirane besede, to je briga za ■ mir, za njegovo ureditev, za še večjo afirmacijo načel koeksistence, ’ v čemer Tito v resnici po splošnem priznanju prednjačiš Tako priznanje ^našemu predsedniku ni dal samo predsednik Bolivije, ampak se je to slišalo tudi v ostalih obiskanih državah in tudi izven njiho Tako priznanje so močno potrdili in izrazili tudi brazilski narodii poslanec g, SELSO pripadnik Gularove delavske stranke, ko je rekel: 11 Maršal, ki je zapovedoval vojakom ne boječ se smrti, bi izbojeval pravico za življenje in da bi ohranil svobodo, vodi danes napore za sporazum med narodi in državami, da bi se izognil vojni« ;Rektor Čilenske univerze je rekel: " Predsednik Jugoslavije je baš tisti aktivni činitelj mednarodne politike, ki teži k stabilizaciji in konsolidaciji miroljubnih odnosov med državami, k odpravi nevarnosti atomskega oboroževanja in vojne, antigonističnih blokov in da bo dana znanost in tehnika na razpolago človeku- ne za uničevanje, ampak da služijo za čast in za osvoboditev neznosnega suženjstva, Za mir in koeksistenco je bil do« se žen maksimum razumevanja in soglasnosti TITA in njegovih sogovornikov : GULARA, ALESANDRIJA ESTENSORA in MATEOSA. Kavčič Ivan , T:^ Samo še nekaj dni nas lači od 29. novembra, ko bo z zastavami in delovnimi zmagami počaščen veliki« praznik 29« november, 29. novembra 1943. so bili v Jajci položeni prvi temelji novi Jugoslaviji. S tem dejanjem so narodi Jugoslavije s partijo na čelu dokazali svojo zrelost in trdno voljo, da v boju z okupatorji o svobode svojo zemljo, med delovnimi ljudmi pa ustanovijo demokratične odnose. Letos že dvajsetič praznujemo največji praznik vseh jugoslovanskih narodov — rojstni dan Socialistične federativne republike Jugoslavije. Dvajset let ni dolga doba, a vendar za nas Jugoslovane pomeni več kot prej dolga dolga desetletja. -v ^ i y b spremenila svojo podobo. To ugotav^-ljajo tudi drugi s naši prijatelji s ponosom in zadovoljstvom, naši sovražniki pa z zavistjo„ I Za izboljšanje medsebojnih odnosov z ! drugimi državami sveta nam dokazuje prijateljski obisk predsednika Tita v države Južne in Severne Amerike« i Po stopnji porasta industrijske pro- izvodnje smo med prvi- i mi na svetu, V mnoge dežele v vse dele sveta ] izvažamo industrijske izdelke« Tudi v kmetij- j ski proizvodnji smo do- I segli že lepe uspehe. Sodobna mehanizacija in | uvajanje drugih tehni- ! čnih pripomočkov, urepi-j te v družbenih posestev^- ! kmetijskih zadrug -vse to je omogočilo, da I i smo dosegli,celo presegli povprečne hektar j ske donose v naši dr.^a*"i. Uspehi, ki smo jih od tedaj dalje ; gradili so danes že vidni na' vseh področjih' našega družbenega ustvar-; janja. ,. . I Zgradili smo mnogo novih tovarn, cest, železnic, šol, bolniščnic itd. Prej nerazvita agrarna država smo i postali danes kljub mnogim težavam, ki so nas v- povojnem razvoju sprem-ljale—Industrijsko -kmetijska dežela. V prvem obdobju našega gospodarskega razvoja smo morali predvsem zgnadi— ti težko industrijo in elektrarne. Vse to so dokazi,da zvesto stopamo k ciljem, ki smo si jih zastavili pred 2o leti, za zgraditev socializma pri nas in za mirno sožitje med, narodi, Jugoslavija je v 2o letih Delavsko samoupravljanje je že zdavnaj dokazalo svojo pozitivno vlogo v podjetjih , Z ustanovitvijo ekonomskih enot in z novim načinom delitve oseb, ’ dohodka znotraj kolektivov so bili izkoreninjeni birokratski odnosi med delavci in delodajalci. Kb razmišljamo v vseh spremembah, ki jih vse hkrati in v celoti ne moremo niti dojeti, nam šele postane jasen ogromen zgodovinski pomen 2 zasedanja1 avnoja in njegovih sklepov pred 2o l»eti« Ponosni na velike uspehe, ki smo jih , doslej dosegli v našem družbenem in | gospodarskem razvoju, zato s ponosom praznujmo rojstni dan naše domovine. i I Cemažar i^rija 1 O "ELAN " tovarne športnega orodja , Begunje na Gorenjskem Nova Ustava SFR Jugoslavije daje pray' ' vico in istočasno obvezuje, da se statuti izdelajo dokončno do aprila ! 1964« Statut delovne organizacije je , P° besedilu zvezne Ustave, sestavni I del enotnega pravnega sistema, I i 0 pomembnosti statutov delovnih or-] ganizacij ne bi posebej razpravljali,; j pač pa ugotovili, da nam ustavni izvor narekuje, da izdelamo statut, že ' glede na stanje, v kakršnem se naha-; ja samoupravna zakonodaja delovnih | organizacij» V okviru določil Ustave SFR Jugosla-j vije in Ustavo SB Slovenije po svetu kolektiva podjetja imenovana ko- i misija izdelala osnutek statuta, ka— j terega bo tekom meseca novembra posre; dovala slehernemu članu kolektiva po.'r djetja, tako da mu bo omogočeno raz | pravljati o predloženem gradivu o— j snutka, izrekati svoja mnenja ter pre’ dlagati spremembe, popravke in iz— j boljšave* I Z aradi boljšega razumevanja in la— zjega sodelovanja pri javnih razpravah osnutka statuta, ki bodo še pred dokončnim sprejetjem statuta po j izborih kolektivov v podjetju, pa v nadaljevanju prikazujemo glavne osno—j ve osnutka statuta, ki je bil izde- j lan po naši komisiji : • j |j) statut je izdelan na osnovah ra— ' zmer, ki vladajo v podjetju in je prilagojen našim potrebam, i ^ temeljno načelo statuta je - svo- j bodno združeno delo s proizvodnimi sredstvi ter, da so na osnovi | dela zasnovane vse pravice člove- ; ka, ki je nosilec vseh naporovf ! (P da se upravljanje ne more ločiti od dela, temveč, da se zliva eno v drugo, - j ! i da je osvoboditev dela odvisna ?, od razvitosti proizvajalnih sil. 1 in zrelosti družbene zavesti i slehernega člana kolektiva, . ^ v statuto je povdarjena poveza- 1 ■ nost kolektiva podjetja z družbeno skupnostjo, @ da statut obravnava temeljne pravice in dolžnosti članov ko- | lektiva, i I (H da je v statutu predelan proizvo-l dni program, smoterno upravljan- : je s sredstvi in prikazana orga>- | nizacija poslovanja in I da je v statutu obdelana vloga J družbeno političnih organizacij | v podjetju. ■ I Glede na to, da je statut glavni te-! meljni akt našega podjetja, ki ure- ; ja vsa navedena razmerja in vprašanja, je dolžnost članov kolektiva, da v čim večji meri sodelujejo | pri razpravah tako, da bomo v stan- j ju izdelati statut, ki bo odgovarjal j vsem zahtevam in potrebam nas vseh, I 3 V tem tromesečnem obdobju je Svet kolektiva imel tri zasedanja, na katc^ rih je obravnaval sledeče: 13, 9. 1963 : 3.o POROČILO O DELU INŠTITUTA je podal tovj inga Robič šef razvojnega oddelka. Brezdvomno je; da je inštitut .podjetju nujno potreben in le z njegovo pomočjo lahko računamo v perspektivi na uspeh s sodobnimi izdelki na i zunanjem tržišču^ Da im-, dober program ! dela kažejo že prvi rezultati? 4 I vrsta izpopolnjenih tipov smuči, katere' so že poslane na sejem v Kijln. Izdela- ; na je metoda za določanje trdot smuči, i • • * za poedme tipe smučarjev. Projektira se iestograf za registriranje mehanskih lastnosti smučih V zvezi s tem je bila predložena naloga za dimenzioniranje mehanske naloge smuči skladu Borisa Kidriča v Ljubljani, ki je za to;, odobril 6,000*000 din. Rok izvršitve i naloge je"eno leto. V delu inštituta je' vrsto stvari, ki se jih ne da v skopih besedah opisatia Svet kolektiva je pri—j poročil,naj sesk 1.1 Sejo sestanki s celotnim kolektivom in maj se istim obrazloži, kaj je prav za prav delo .inštituta c 1 2o POROČILO O-DELU KOMISIJE ZA IZDELAVO: STATUTA. PODJETJA" 1 1 ; S tret kolektiva je obravnaval poročilo in na osnovi' tega sprejel sklep., da se ! izdelan osnutek statuta /redloži celotnemu kolektivu v razpravo„ ; i '*■> USTAVILA SE JE 7 ČLANSKA KOMISIJA za uvedbo 42 ur.iega delov, tednika Na 23 c rednem zasedanju dne 26. 9. se jo obravnavalo sledeče $ ~J"> analiza OSEBNIH BOHDOKOV ZA 1» POLL. 1 Analiza izkazuje ugodno razmerje osebnih dohodkov v stroških proiz-; vodnje v razmerju do leta 1962, pri i ostočasnem visokem povečanju osebnih dohodkov na zaposlenega. Sklepi ; ! a/ iz merila o nagrajevanju po pla~' nu proizvodnje se črta določilo, da se dodatni faktor za ključna delovna mesta podvojijo, če se doseže kumulativna proizvodnja mad loo milijonov din mesečno. b/ V priiteru pa, da se preseže vrednostni plan proizvod, in pro- | daje na zaposlenega v letni skupni I višini eno milijardo dvesto rrili- | onov dinarjev,odnosno mesečno sto ! milijonov, se za komulativo zgor-raj navedeni faktorji povečajo za loo to se pravi, da se za to uporabi faktor 2» I > • • , . ;■ i ‘l • — 1 2„ P0ROČILO O H T V SLUŽBI IN'i ANALIZA NESREČ V PRVEM POLLETJU, ... ■ i. V prvem polletju 1963 je bilo v podjetju lo nezgod, od tega dve izven dela ali 4,2 °/o na stalež za- \ poslenih. Analiza vzrokov je poka- , zala, da je bilo največ nezgod ra^-di npuščanja varnostnih ukrepov, >j ter pomankljive varnostne discip- 1 line. Večji % nesreč pa so povzro- ! čili tudi novo sprejeti delavci, ld. _so bili pomankljivo seznanjeni o HTV predpisih, Tudi problem bole- l znin se vleče že leta in leta. V letu 1962 smo zaradi nesreč pri delu, brez dni porodov, izgubili 920o36 delovnih ur ali 8,47 % na vse opravljene delovne ure v pod- j jetju. Do konca avgusta pa smo iz- ! gubili že 47«o82 ur ali 6,95 O problematiki in vzrokih visoke- i ga staleža bo zajemalo poročilo obratne ambulante v podjetju, Sprejet je bil sklep, da bi kontrolor, ki dela na bolovanju pripravil poročilo glede bolnikov, kar bi se ponovno obravnavalo. Glede boleznin pa je sklenil, da se kadrovska in HTV služba pozanimata j glede teh. Obravnavalo se je še: a/ predlog o ustanovitvi obratne ambulante b/ Vpis ljudskega posojila za obnovo in graditev Skopja kar je bilo že objavljeno, ■ 24, redno zasedanje se je vršilo 24, X, 1963 na njem se je obravnavalo s 1. POROČILO 0 DEVET fcSSEČNEM OBRAČU-1 NU POIiJBTJA i i i I Primejrava izkazuje visok porast rentabilnosti v razmerju do leta 196^ Pripomniti je, da na ugodnejši fi- ! nančni rezultat v letu 1963 vpliya [ naknadno priznana izvozna premija zai. leto 1962, ki je'v letu 1962 izkaza-’ na na izrednih dohodkih. Na drugi strani pa je tričetrtletni uspeh za | leto 1963 izrazito slabši kot v povprečju za leto.1962, ker je tudi ■ šele v zadnjemčetrtletju 1962 bila naknadno priznana, višja izvozna pre-: mija, ki je bistveno vplivala na ko-l nčni finančni rezultat. Letni dinamični plan prodaje še ni j dosežen, vendar pa ni bojazni, da ne j bi bil izpolnjen. Prodaja zimskošportnih proizvodov na domačem tržišču-*" se vrši namreč vključno šele v zadnjih dveh mesecih, izvoz pa je di- • * namični plan že dosegel, do konca leta pa ga bo še prečej.presegel, Ze v oktobru se računa, Prispevek iz iz izredn. dohodka 2,749.846 »M _________do 3o,IX,___________ 1962 1963 indeks j 9, ostanek čistega dohodka za podjetje 125,18o»ooo 211»675»265 169,1 ! lo, za osebne dohodke 117,933,ooo 162,385,197 137,X 11. nerazdeljeno 7,247»ooo 49,29o«o68 68o,l i i • 1 i : Primerjava izkazujevisok porast rentabilnosti v razmerju do leta 1962« Za pripomniti pa je, da na ugodnejši finančni razultat v letu 1963 vpliva na- j j knadno priznana izvozna premija za leto 1962, ki je v letu J.963 izkazana na j izrednih dohodkih. Na drugi strani pa je tričetrtletni uspeh za leto 1962 izrazito slabši kot v povprečju ta leto 1962, ker je tudi šele v zadnjem četrtletju 1962 bila naknadno priznana višja izvozna premija, ki je bistveno j vplivala na končni finančni rezultat*. Pomembno je tudi prikazati izvršitev plana prodaje / družbeni plan / Plan 19 6 3 Izvršitev 19 6 3 indeks 1» letni plan prodaje l,14o,ooo i 769.4ol 67,5 2, letni plan izvoza 7ol.3oo 525.838 75,0 3, letni plan- domači trg 438.7oo 243.563 55,5 4, dinamični plan prodaje 855.000 769.4ol 9o,o 5, dinamični plan izvoza 525.6oo 525,838 loo,o 6» dinamični plan doma 329.3oo 243,563 73,9 Letni dinamčini plan prodaje še ni dosežen, vendar pa ni bojazni, da ne bi bil izpolnjen* Prodaja zimsko - športnih proizvodov na domačem tržišču se vrši namreč izključno šele v zadnjih dveh mesecih, izvoza pa je dinamični plan že dosegel, do konca leta pa ga bo še precej presegel. Že v okto- | bru se računa, da bo izpolnjen letni plan izvoza, sigurno pa najkasneje do 10, novembra, i Obseg dosežene proizvodnje je vsekakor pomemben,saj je s 3o, 9, 1963 proizvodni letni plan ( družbeni plan / izpolnjen 9o,3 % in bo že'v oktobru izpolnjgn celotni plan, Dinamični devetmesečni plan je izpolnjen 12o,5 / še bolj pomembno pa je, da je kljub 44,4 % večji proizvodnji kot v letu 1962 delovna sila narasla samo za 6,1 » I | Primerjava je sledeča t trič&trtlet.ie i 1962 1963 indeks 1 :_____________________________________________________________________________________ I I 1» dosežena proizvodnja 688,45o 994,122 144,4 2* povprečno zaposleni 459 487 lo6,l 3» proizvodnja na zaposl, l»5oo 2,o41 136,1 i l’ I devetmesečno tričetrt— povprečje letje 1962 1963 indeks 1« dosežena proizvodnja 771.934 l,o37.31o 134,4 2, povprečno zaposleni 452 587 lo7,7 3« proizvodnja na zaposlp- • nega 1.7o8- 2.13o 124,7 Po podatkih za prvo tričetrtletje je upoštevana tudi nedovršena proizvodnja, tako, da daje primerjava pravilni podatek o doseženi produktivnosti, ki je na zaposlenega porasla za 24,7 %o Iz primerjave stroškov proizvodnje je razvidno,da je rentabilnost v letu 1963j nižja kot leto prej« Vzrok za to je vrednostno večja udeležba izdelavnega materiala v ceni proizvodnje. Posledico takega povečanja stroškov izdelav ~j nega materiala je samo iz finančnih podatkov težko analizirati. Vzrok je lahko n,pr« sprememba strukture proizvodnje, to je večja proizvodnja "takih proizvodov z nižjo stopnjo dohodka, kar pa po približni oceni obstoječe proizvodnje ni primero Povečanje stroškov izdelavnega materiala je na vsak način delno vzrok povečanje cen materialov ( jesenov rezani les , laki ) kot v preteklem letu« Tudi delna sprememba tehnoloških postopkov, pa ponovno prerobničenje večje količine smuči je sigurno povzročilo podražitev proizvodnje. - . * ■ ' ’ . Pozitivno je to, da je obratna- in upravna režija sorazmerno nižja kot pre- j teklo leto, kar pa je posledica boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet in s tem vzporedno manjšega vpliva konstantne režije na stroške proiz- | vodnje, . I ■ ' I Pose—bno pa je pozitivno to, da so osebni dohodki v stroških proizvodnje nižji kot leto prej, kljub temu, da so sicer osebni dohodki po zaposlenemu narasli« ■ ' ' ’ 'i Primerjava vpliva stroskov osebnih dohodkov, na skupne stroške proizvodnje i je sledeča j _ • I 1962 • 1963 . , . i - ;-----------------—- indeks znesek str., znesek str« I izde lavni in režijski osebni dohodki 191.947 26,1 263.o47 24,9 137,o ostali izdelavni in režijski materialni 495.o81 67,2 734.347 69,7 148,3 stroški ---------- ------------------------------------ skupaj po lastni ceni 687.o28 93,3 997.394 94,6 145,2 razlika dohodka skupaj po prodajni ceni 1962 1963 zne sek str * zne sek str « 48*966 6,7 57*849 5,4 118,1 735*994 loo*o 1,o55.243 loo,o 143,4 Povprečni osebni dohodki v prvih devetih mesecih letošnjega leta so tako za 28 fo višji kot leto prej oz. za 23 % višji kot v povprečju leta 1962, Že pri analizi stroškov proizvodnje pa je prikazano, da kljub takemu po- | večanju osebnih dohodkov, so le-ti v strukturi stroškov proizvodnje nižja ' postavim kot v letu 1962« To dokazuje tudi primerjava dosežene proizvodnje ! na zaposlenega, po kateri je doseženi porast produktivnosti večji kot pa I porast osebnih dohodkov« Za naše podjetje je to izrednega pomena ker je takšno razmerje doseženo kljub temu, da so splošne težave v lesni industriji ji ( predvsem finalni ) precej prizadele tudi naše podjetje« Zaradi znižanja izvoznih premij in zvišanja dene jesenovemu lesu in nekaterim drugim i materialom^ so kljub povprečno nizkim osebnim dohodkojn v letu 1962 fondi padli na minimum* V letu 1963 je uspelo, predvsem zaradi povečanja proiz vodnje, povečane produktivnosti in s tem boljšega izkoriščanja kapacitet, povečati povprečje osebnih dohodkov na industrijsko povprečje in s tem nad povprečje v lesni industriji. I Iz primerjave indeksov računanih v razmerju do letq, 1962 je razvidno ugod- ! no razmerje podatkov v letu 1963« doseženo v letu 1962 doseženo v tričetrt-let.ju 1963 indeks 1. Čisti osebni dohodki na zaposlenega na mesec 2« Dosežena proizvodnja na zaposlenega 27.664 34.112 ,lf7o8.,ooo 2,13o«ooo 123,3 124,7 3« Osebni dohodki v stroških proizvodnje znašajo i 26,1 % 24,9 1° Lipnik Jože l I 9 Pred šestimi leti. ko se tovarni vedno bolj čutila potreb^ po kvalitetno osušenemu losu, kajti | postopek lepljenja smuči jo tega kategorično zahteval, se je zgradij.a{ sušilnica in kot sestavni de3 to tu—I di temperirnica« Štiri celice, z prostornino za ca 10 m3 frizov, obra^-tuje od tedaj večinoma v treh izrc- j nah in se je v njih posušilo, do danb'S--^Z vsega skupaj 10„000 m3» Pretežno ! večino od tega tvorijo jesenovi fri-iii„ V prvem letu obratovanja se je osu-silo 1;233»722 m3, predlanskim smo se povzp li na 17842„631 b3- v lanskem letu pa padli na 10674,56o m3e Letos se je .v- smučarskera'obratu mo- • čno dvignila produkcija, Ta dvig bi bil pač problematičen, č' no Li šla z njim v korak, tudi sušilnici., ki je: do začetka meseca novembra osušila i 2»ooo m3 lesa, I Glavna zasluga za tako lep uspeh gre-' dejstvu, da je letos dobivala sušilnica večje količine frizov, ki so bili zračno že trej osušenir; V po+ djetju smo se pričeli zavedati« da : je mnogr bolj rentabilno sušiti les,! kateremu je visoko vlago v precejšni' meri odvzelo že zračno sušenje,, kot pa v susilnici cauševati a arov les., katerega osušitev zahteva doijo čase., kar je vsekakor neekonomičn.i, S tem? da se je povečala površina pokritih lop v katerih se zraČoo suši— : jo frizi.f se je znižalo povprečje vlago v lesu, ki prihaja v sušilnice in katere je v januarju in februarju1 znašala r.r 18,c> %s v mesecu avgustu J na 17? 9 ko so se časi sušenja analogno skrajšali za približno šti-rikrato V tem mesecu se je rosušilc preko 300 m3 frizov., • y i • je v nasi ^al nam ni uspelo pravočasno po- kriti še dve projektirani lopi in je tako ostala na skladišču nepokritih dokajšnja količina friEov, ki so bili že prilično osyšeni, sedaj jih pa moči jesensko deževje, 2,e v septembru je povprečje začetne vlage lesa v sušilnici poras-tlo na 22-9 % in se radi neugodnih 1= V* / vremens^a^prilik se stalno dviga«, S tem šer podaljšujejo sušilni časi, ko se že bliztijo stanju ob začetku leta, kar Ogroža izpolnitev por— s pektivnega plana za prihodnje leto; ki bo l.ajb dokaj visoke Že danes so celice sušilnice izkoriščene o- ... ko.li 9> odstotno in je možno občutno dvigniti njihove kapacitete edi no le še s tenu da s sušilnica ne zaklaišta s preveč vlažnimi in debeli-mi i.rizi:j So še momenti, ki bi ugodno vpliva^ li na povečanje sterilnosti 'ušil-nice, o čemer pa drugič kaj več«, R - r o ° ouo Valjavec Pran« STANJE DELOVNE SILE V začetku meseca oktobra je bilo s zaposlenih s v rednem delovnem razmerju : moških : 257 žensk s 25o SKUPAJ s 507 v začasnem delovnem razmerju : moških j 4 Žensk j 3 SKUPAJ; 7 Koncem meseca oktobra je bilo zaposlenih s v rednem delovnem razmerju ; moških t 258 žensk j 25o SKUPAJ j 508 v začsnem delovnem razmerju : moških : 6 žensk s 3 SKUPAJ : 9 vajenci t 4 GIBANJE DELOVNE SILE LESKOVEC RAJKO — delavec v lepilnici 1 smučarski oddelek J VOGELNIK JURIJ — tehnik v pripravi |; dela ; COTELJ ANTON — mizar v telov,orodju. VUZSM ZVONIMIR —delavec v lepilnici smučar . oddelek BIJOL STANISLAV —mizar v telovad.orodju LO 1 BRCAR IVANA — delavka v smučar.odde1. KDl&MRLJ DAŠA — delavka v smujS. oddel« NOVIM ČLANOM NAŠEGA KDLE2FIVA ŽELIMO MNOGO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU ! V oktobru so zapustili podjetje sledeči delavci s JUSTIN Ciril — delavec PK- zaradi invalid«upokojitve i VUDRAG Mladen - delavec NK- po sporazumu RENKO Anton -delavec NK -po spora- I zumu i MIKELJ MATEVŽ - delavec KV - samo- : voljna zapustitev dela ŠKRIBA Francka- delavka NK- po sporazumu, zaradi upokoj, ZINKO Francka -delavka NK— po sporazumu V začasnem delovnem razmerju sta se zaposlila : Meršol Franc in Dernič Janko, POROKE I Poročili so se« RIBIČ - poročena Špec Jožica, delav-* ka v smučarskem oddelku MRAK Janko, glavni monter in PETER-i NEL Angela, delavka v smučarskem oddelku. N0V0P0R0ČEN6EM ISIfflENO ČASTITAMO IN JIM ŽELIMO SREČE NA NOVI ŽIV-LJSNSKI POTI ! ROJSTVA” Rodili so se : Peterman Francu - deklica Likozar Milanu - deklica Kopač Tomažu - deček V oktobru so se zaposlili sledeči novi delavci : STAROSTNI PUGOJI ZA DRUŽINSKE ČLANE V 16» in 17. členu ZVVI so predpisani za ožjo družino ( vdovo o±ro— j ke ter za starše ) naslednji starostni pogoji : i i za v d o v o s vdova, ki nima otrok, zajetih v invalidninsko varstvb in je moža izgubila v vojni, je upra-i vičena do družinske invalidnine lc; j ‘če je bila stara 45 let najkasneje dc| 8, Vic 1951, to je v teku 5 let po uveljavitvi zakona iz leta 1946,; ali j če je bila pred tem dnem nezmožna za j prodobivanje, Vdova, ki do navedene- j gs dne ni izpolnile- t$ starosti ali j bila nezmožna za pridobivanje, ne more nikdar več pridobiti,družinske inva- 1 lidnine, i V enakem položaja je vdova brez otrokj kateri umre mož kot priznan invalid I, do Vil, skupine c Da bo upravičena do družinsko invalidnine, mora biti stara 45 let na cian njegove smrti ali' najkasneje v petih letih po njegovi smrti, oziroma mora biti v tem času , spoznana za pridobitno nesposobno« . . j Če ima vdova otroke - souživalce invalidnine, ji gr invalidnina v vsakem primeru, ^kupno z otroki jo bo uživala toliko časa, dokler jo bo užival katerikoli izmed otrok* Če bo otrok izgubil invalidnino, jo bo vdova še nadalje uživala, če bo na dan, ko bo otrok invalidnino izgubil, sta^-ra 45 let ali pridobitno nesposobna. Čo bo mlajša in pridobitno sposobna,, pa bo upravičena do invalidnine teo- krat, ko bo dosegla 45. leto starosti, oziroma postala nezmožna za pridobivanje, za o t r o k e s otroci ( tudi posvojenci, oastorid in rejenci) imajo pravico do družinske invalidnine do izpolnjenega 16, leta ptarosti , Če se šolajoj, zadržijo to pravico do konca rednega šolanja, vendar najdlje do 25> leta starosti oziroma do tedaj dokler 30 nezmožni za pridobivanje. 'M % ik 7 12 V zadnjem primeru je morala nastopiti neumornost za pridobivanje pred 16, otrokovim letom oziroma pred zaključkom rečnega volanja, za starše.: mati ima pravico do družinske invalidnine, če je starejša od 45 let, oče, če je starejši od 50 let ali pa, če sta nezmožna za.pridobivanjeo Seveda pa imajo vdova in otroci prednost da uživanja uružmske invalidnine pred starši 1 'KR A' pomoč? ‘f J- .o 11 Omenil sem že v Il/ll štev. " Naše smučine", da redakcijski odbor tovar-4 niškega časopisa obstoja samo še na papirju in, da je pomoč Slanov kolektiva uredniku premajhna. Predlagam, da se izvoli nov redak- ' cijski odbor iz vrst članov koletiva, ki so voljni sodelovati, i Predlagani tudi, da bi članke pošilja-* li v korekturo slavistu kot to delajo' v ostalih podjetjih. i V zvezi s tem bi bil urnik za izdajo ene številke sledeč : 1 1« Do vsakega 1, v mesecu brezpogojna dostava zadostnega števila člankov. 2. Drugega v vsakem mesecu sestanek redakcijskega odbora. 3. 2. — 5. v mesecu pregled člankov po slavistu, 4« 6. — 9. Risanje, pisa:;je matric, 5» lo,—11. Razmnoževanje 6, Žigosanje ovitkov in sortiranje 7» 13.-15. spenjanje in obrezovanje v knjigarni Radovljica. v Vsaka prekoračitev teh rokov lahko j-/ j— I I \/ j— povzroči, da številka ne bo izšla 15. ali 14, v mesecu. Prekoračitev rokov pa ni zaželjena, ker ima le vzporedno s plačo prejem "Naše smučine" svoj efekt # DO 30 DNI ZARADI BOLEZNI V OaTOBRU IZOSTANKI SO BILI ZARADI : Nesreča pri de lu 3 primeri 39 dni 72,338, Nega druž. člana 2 " 4 " 2.5o6, Spremljanj e v bolnico 2 " 2 2.o93, Ostalo 56 " 4o8 428.858, IZOSTANKI IN DAJATVE PO ODDEL.OH s Tel.orod. 9 prim. 46 dni 55.652,- Smučarija 27 ti 218 " 228,o27,- Kovin, in sedi,del. 6 ti 41 " 65.898,- Razrez, skl.lesa komunala 12 n 73 " 56.o35,- Uprava 7 n 5o " 74.451,- Obrat druž.prehr . 2 n 25 " 25.732,- SKUPAJ: 63 prim, 453 dni 505.795,- V mesecu oktobru so se nadomestila osebnih dohodkov zaradi bolezni s primerjavo prejšnjih mesecev zelo povečala, Kolman ^arta NAGRADNE KRIŽANKE iz HAŠB 3MJČINE št. IIl/l Urednik; 1* nagrada 600,- - KDREN MARIJA 2. " 300,- - PERKOVIČ VERA DERFl 17» oktobra smo bili priča senzacij nalnemu.športnemu dogodku, Velik plakat na pisarniški zgradbi je opo zarjal na neusmiljeni, brezkompromisni športmi boj. Psihoza pred to j odločilno tekmo v podjetju je bila na višku* Najbolj razgreti so napovedovali bombastični izid tekme, , da govorilo se je celo o športni stavi l Debeli so bili vsekakor j favoriti« Imena Vane, Brane, Bojan, sami " fusbalski asi " so veljali ! Sl / ' V r kot strah in trepet suhim, ki so bili pred nastopom videti še bolj mršavi. Prišla je ura odločitve. Moštvi sta nastopili v sledečih postavaht DEBELI s Arh, Pristalo, Marinšek, Kavčič, Cerar, Vrhovnik, Zajc , Mevlja, Doberlet, Mu^ej in Griovski I kapetan '• Doberlet SUHI : Peterman Prane, Blažič, Pe-terman Janez, Bizjak^Lipnik, Mikič, Bajič, Pangerc, Triplat, Pantič in Re sman kapetan 8 Resman Debeli so bili v modrih, suhi pa v rdečih dresih, Tu pa tam je bila manjša izjema v opremi - Bojan je štartal kar v trenirki, Mikič pa kar v dolgih spodnjih hlačali, Bizjaku so strahovito bela kolena jemala ■ vid, Prvi p6l čas je minil v tipanju mpčii nasprotnika. Igra je bila nervozna in raztrgana* ^ele drugi polčas je ! prinesel usodno odločitev. Vane je j zabil za debele kar 3 gole, Brano | pa enega. Toda suhi so bili trši o-reh kot je bilo pričakovati. Nudili i so izreden odpor in celo večkrat ogro4 žali vratarja debelih Jula, ki je ; branil kot na hokejski tekmi, dvakrat : so potresli mrežo deb&lihu, Uspešen je bil Pantič in Bajič« • i I Kot branilca sta se izredno izkazala pri debelih oče Kavčič, ki se mu more; očitati le to, da je med tekmo obi- j ral kurje bodrooin je kriv vsaj 1 f gola* Pri suhih pa Mikič, ki se je v glavnem kregal in je hotel.izklju- i čiti sodnika Joža iz igre, ' I Izjave po tekmi i Kapetan suhih : izgubili smo samo zato, ker je sod- ‘ | nik upošteval le sune roke, debelih. j pa ne. Upamo, da bomo ravanž dobili, | ■ l Kapetan debelih. Naša zmaga je 'za- • | služena. Odlična je bila kondicija. Najboljši naš igralec je bil Vane in | Brane, Pri suhih pa Mikičc Ravanž bo naš, I . , I In naš komentar s Zdravniška služba ni imela dosti cela. Med tekmo je stekloj mnogo steklenic piva. Vsekakor je po-1 zdraviti take in slične nastope, ki • zbližujejo naše kontraste. K. S. ITALIJt lem iti Kavčič Ivan A v Po uspešno zaključenem delu v Milanu sva s tovarišem Žmitkom ugotovila, da poslednje obiskana firma izdeluje za nas zanimive materiale, ki so bodo lahko s pridom uporabljali 'ža izdelavo čolnov in &rygih artiklov. ponaša z muzeji, galerijami likovne umetnosti, z veličastno gotsko katedralo iz leta 1300, dalje z znamenitim gledališčem Scalo itd. Mil fino je veliko trgovsko in indu-1 strijsko središče z velikimi te-Po končanih razgovorih sva se odpravila kstilnimi, strojnimi in kemičnimi na glavni kolodvor po informacije ; tovarnami* Sloves uživa tudi Mi— kdaj odeplje v torckzgodaj zjutraj prvi lanski velesejem. Kolodvor je ekspresni vlak proti Švici, Na kolodva ru sva si kupila nekaj cenenih spominčkov katerih izbor je zelo velik in nakaj razglednic, katere sva s poz- I dravi poslala v domovino. Zaradi dež j oj sva jo hitro ubrala s kolodvora proti ; hotelu, odložila aktovke in prospekte,' ter se odpravila v restavracijo na poslovilni kozarec italijanskega vin— j ca, ker preko dneva nisva imela časa za take opravke. Opazovala sva živahne obiskovalce restavracije, ki so ; pridno jedli in pili in pospeševali j živahno govorjenje, z gestuliranjem j rok. eden izmed največjih v Evropi, Od dne lo, 6, 1946 je Italija proglašene kot republika, ki meri 3ol,226 km2 z 5o,7o7.ooo prebivalci f na malo površino pride na 1 km2 168 prebivalcev, kar se smatra za zelo gosto naseljeno državo* Glavno mesto Italije je Rim z l,944,ooo prebivalci. Njihov denar se imenuje Lira, ki ima loo centi-simov. Za liro se plača l,2o din. ( se nadaljuje ) Vlak za Švico je imel odhod iz Milana i ob 6 uri in lo minut in se tako žal nisva mogla zadrževati dalj časa v restavraciji, V restavraciji sva si še ogledala jedilni list, in ugotovili, da so cene prehrani 2 do 3 x višje kot pri nas , Posebno visoke so cene jedilom iz masa. Ob koncu obiska v Milanu hi navedel j le še nekaj zanimivih podatkov o tem j velikem mestu in sami republiki Italijji. Milano leži v severni Italiji in je važno gospodarsko središče Padske ni- ; žine* Ima l,45o.ooo prebivaloev ter | leži v pokrajini Lombardiji, Mesto se i 3oo metrom "iJLis AUSElNIMAS ( Oceana masa ? I ) Nihčne ni hotel v podjetju podpisati prevzema 300 m augenmasa, dobavljenega iz uvoza .*• strah Vsak moški se boji treh šensks Marice, Milice, Matilde 15 Zob časa jim je le malo škodoval, dasiravno so stari nekaj tisoč let* Ta izlet nas je malce utrudil, ven- i dar smo bili zadovoljni videti tako; redkost, še posebno zato, ker smo imeli priliko videti notranjsot in j življenje v grški celini. Vijugasta ko so začeli iztovarjati naš tovor, , Tu smo bili priča močnemu temperament tnemu prepiru dveh skupinovodij pri-s taniških delavcev. Razumeli seveda nismo ničesar, vendar smo dognali, da j gre za to kdo bo izpraznil tovor. Sko-i raj, da se niso stepli. Kmalu je bil asfaltna cesta, olivna in oljčna dre- na krovu agent pctovalne agencije, vesa ter eiprese stojijo sredi polj kot vojščaki iz starogrške metodolo-, gije. Polja so bolj pusta in praanaJ le oves je posejan povsod, kjer je j le mogoče. Nizke revnejše hiše dajo I slutiti, da tu ljudje živijo zelo j skromno « I Plačali smo mu po 2 dolarja in preskrbel nam je avtobus in vodiča z znanjem nemščine za krožni ogled Pireja, Aten in Akropolec ^obre 4 ure smo se vozili po mestu in si ogledovali posebnosti. Vodič je bila mlada, simpatična Grkinja, ki je prfektno da Po~noči smo s pomočjo pilota zapluli v Korintski preliv, ki leči grško celino od Peloponeza0 Prekop je 6 km dolg in man^j kot loo m širok* Vrezan je v ilovnato zemljo tudi do loo m globoko« Kamna ni videti nikjere Ob vhodu v prekop so povsod vojaške postojanke,, Vendar je ta prekop preozek in preplitevP da bi mogle skozenj večje ladje, te morajo okrog Peloponeza. Nič mi ni bilo žal vsfati ob 3^ zjutraj, sem si ogledal to znaminitost. Le nekaj ur vožnje po morju med celino in Peloponezom med redkimi otoki in pristali smo v Pireju, predmestju Aten, Pravzaprav se obe mesti držita drug drugega in tvorita velemesto z nad 1,5 milijona prebivalcev. Pirej je absolutno največje trgovsko in potniško pristanišče v Grčiji in dru-i-go največje v Evropi sploh0 T& razsežnost je z besedami težko opisati j saj je vsak čas v pristanišču zelo - i veliko ladij vseh vrst, od kabotažniA, prekooceanskih in vseh vrst čolnov* | Potniški promet je tako razvit, da mi lokje. To moraš doživeti ! Zato ni j čudno, da so se naši kolegi zgubili | ko so se vračali iz mesta in ure dol4-go iskali naš Orebič. ki je kar iz- ! ginil v masi vsemogočih ladij0 Zanimivo je bilo, ko smo pristali in' !} * t ' r m A (K W \ obvladala nemščino^ prof, ¥asič pa je j našim turistom nato tolmačil v sloven-| ščino in dopolnjeval simpatičnega vo— ! diča, ki je bil sicer odlično podko- j van zemlgepisno in zgodovinsko, Ta " 1 krožna vožnja je bila -nekaj izredno lepega. Iz pristanišča smo so peljali | skozi Pirej, se vzpeli preko mestnega ^ hriba in se na vzhodni strani zopet spustili proti zalivu - proti samemu I velemestu Atene. To je bil čudovit pogled. Koder je neslo oko, vse to so | bile Ater.e. ki so stresene po sosed- ‘| njih pobočjih nudile impozantno sliko,i V zalivu samem je bila zasidrana ame- j riška vojna flota z letalonosilko, kri4 žarkami. rušilci in drugimi, ( Nadaljevanje sledi) 16 Zadnjič sva obtnila pogled v vsemir— i. je in se obregnila ob astronomske številke majhnih zvezdic na večernem nebu, človeku se vse skupaj zdi ne- verjetno prav radi njihove ogromne I razsežnosti, katero si pač ne more j predstavljati. Če še pomislimo s ka-I kšno brzino se ti kolesi gibljejo, s< I nam nehote vsiljuje mis&l. da bi pri j tej velikosti in taki brzini miljard I sonc in zvezd, moral v najkrajšem času nastati kaos^ v katerem bi se I vse 3kupaj raztreščilo. To se v mil-I jardah let še ni zgodilo in ostane j nam le občudovanje zakonitosti nji-’t hovih poti. j Nase sonce se giblje z brzino 300 I km na sekundo, poznamo pa nekatere i spiralne megle, ki potujejo z brzi— : na do 2o#ooo km na sekundo. Pa to j niso morda mrzla telesa, katera se gibljejo v preciznem sistemu, temveč I so to rezervarji nakopičene energije, I fantastičnih izmer, 250 let bi vozil j brzovlak brez prestanka od zemlje i do sonca in vendar nam preko te ogro mne razdalje pošilja v vsaki minuti, I preračunano v tone, 15,480 krat to-I likeno energijo, kot v istem času pa-j de vode preko Niagarskih slapov-, 0d-j dalji se le nekaj metrov od močnega °gnja in ne boš več čmtil nikake vro-, čine. Ko pa se v opoldanskih urah I tam v Selcah izpostaviš sončnim Žarkom,te v prav kratkem času temeljito I opražijo. In to energijo oddaja vsa-I ko minuto na vse strani ( naša zemlja dobi le droben delček) skozi celo le I to že na milijone let in je samo nje— i na zasluga, da ne kroži naša zemlja, kot ledena krogla, brez življenja | po vsemirju, I i Dodatno k gornjim razmišljanjem še, j kot običajno, tri naloge: J I 1» Napiši vrednost 99 s pomočjo petih osmič ! i ! 2* Vsak kvadratič predstavlja števil- ko - enake črke pomenijo iste številke, Vstavi mesto črk ustrezne številke tako, da se vodoravni in navpični računi izidejo s A B ; C = D B - x + CA + E D = FG CH +CI = A F 3. V tovarni "ELAN" bo v nekaj letihl zaposleno v smučarskem obratu ena tretina vseh delavcev, v oddelku za I telovadno orodje ena petina, v kovin-! skem obratu ena Šestina, eno desetino| bo imel Pajfek, petnajstino razrez, 1 ostalih 160 delavcev pa bo zaposlenijj na skladiščih, pri komunali itd« Ko-I lik bo tedaj stalež delavcev v našem podjetju ? Pripomnil bi, da je nalogo otroško lahko rešiti potom enačbe, vendar je zanimivo priti do | rešitve brez iksa« I I Sledijo rešitve nalog iz zadnje številke s I * I 1« Prečrtati je treba številko 3 o- I „stane nam 627 : 57, ki se izide brez! ostanka, 2, Vsoto 10 na obodo kroga lahko do-, bimo iz štirih številk le, če se- | štejemo številke 1, 2, 3 in 4. Za A,j B, E in F pridejo torej v poštev le ( ■'te štiri številke. Iz dveh od danih j številk dobimo 10 le, če seštejemo števili 4 in 6, torej mora biti C =6^ F pa 4, Za D nam ostane še 5 in je I torej A = 1, E = 3 in B = 2. 3« R šitev tretje naloge je prika- J zana ob naslovu, i I Pozdravljeni I | I R - r 17' VODORAVNO : I 1» in 93. voščile ob dnevu republi— ko, 18,element 19. prijavitev 2o« j znak za radij 21. ženski pevski glas I 23t prijeten vonj 24. avtomobilska j I kratica sarajevskega okraja 25» mej- I • na reka me NDR in Poljsko 28,me sto j v NDR znano po steklu 31.letovišče ’ blizu Opatije 32»vrsta tkanino za podlogo in delovne halje 34. mizarsko I orodje 36. pripomoček za vzpenjanja j j pc snegu ali ledu 38,vodja kraljevi- i n3 39» medmot A o ^ lučaj 42e veznik.j j tudi povdarjeni p.isiov 43e daljšo časovno razdobje 44» oblika xj°n eno od imen izumitelja Edisona 79.i začetnici goriške ■ j metropolo Solzelo nagnjeno,pok6nčno, I 82. pošta, telegraf,te lefen 84.24» in j j 23 crka abecedo ^5-> lovci na jastrebe ! 9oa kraj na Kočevskem 93, glej lt vodoravno« NAVPIČNO : 1» vitezov spremljevalec 2^telovadno I orodje 3«) 5o.-O. 23« črka abocedc 4. Stavčna nikalnica’*, znak za nikelj 5« I i stevnik 60 geometrijsko telo 7.kraticaj na receptih 8„znak za eribij 9.tuje I lansko ime,— balerina Mlakarjeva lo, 1 ujedi, popadi z usti, lljzibelka smu— I carstva v Sloveniji 12» južnoameriška \ I domača žival 12. ime film,igralko Mi- | ! -ando 14. oziralni - zaimek 15. latinski voznik 16» vsemirje 17« udeleženci po-! i ročne gostijo 22* okrajšano ameriško I I moško ime 260 kvartaški izraz 27. eno—' II O lo ta za merjenje pritiska 29,reka v •Angliji* 3o. Površinske mere 32* Iravje mes-* 33<> italijasnki spolnik, , 35v skandinavski drobiž 37.let 15. navpično 38» morska ožina na Malaji, vranji, .j/las 41» šolski pripomoček za pisanje 43» glasbena vaja 46, del j obraza 47. največja riba 48. število 49. tuja predpona, ki pomeni v sesta- vi zvezo z življenjem 54. živosrebr-na spojina 55. oče 57. poželjenje strast, 58, prevzetje, prejem 59» situacija, položaj 61» nogometni v-ratar, 62. 18»in 13. črka abecedo 63» žensko ime 64«tonovs|jd način 67» ime urednika " Naše Smučine" 69, začetnici slavnega italijanskega basista ( Tito Gobi) 7o, malhe, bisage, aktovke 71, buciimpe štanski sta-d ion 73< okrajšava za "glavni" 75. zelo hlapljiva tekočina, ki jp Uporabljajo za narkozo 77o cent 8o» požirek 81. makedonsko kolo 83. števnik 86. znak za silicij 87. začetnici slovenskega mladinsl:ega pisatelja ( Tone Seliškar ) 88, začetnici enega od igralcev v filmu " VESNA" ( Janez Čuk ) 89» 3. in 2. samoglasnik 91. slovenski tednik za razvedrilo 92* predlogj znak za natri j , Sestavila Kolman Tatjana Izvršenemu odboru sindikalne podružnice se iskreno zahvaljujem za I vso finančno in materialno pomoč, ki mi jo nudi v času moje težke bolezni,> Sindikalni podružnici in preko nje I. celotnemu kolektivu želim mnogo uspehov pri njenemu odgovornemu un humanemu /ielu. \ ij ANDRiiJEA FfUJNC ZA I ; i t 19 .'.Ir. RADOVLJICA spored od 19. XI, - 15. XII, Švedski film " CESTA ŠTEV. 6 " 19 o 11-5 63 o — torek — ob 2o uri 2°n “ sreda - ob 18 in 2o h Italijasniti pustolovni barvni CS film n OSVOBODITELJ iviARA KATRA " 21c 11, 63„ - četrtek - ob 2o h -• sobota - ob 18 h 24(1 - nedelja - ob 16 in 2o h Ameriški zabavni barvni film " KO ZVONOVI ZVONIJO " 22j lic 63petek — ob 2o uri 23 o - sobota - ob 2o h 24o - nedelja - ob 18 h Sovjetski športni film » DRZNA PODTIKANJA » 24s lle 63c- nedelja— ob lo h matineja 260 - torek - ob 2o h Slovenski film drama 11 SAivDRASTNIKI11 27« 11«, 63, -sreda - ob 18 in 2o h 2^o -petrtek ob 2o h 29c. -petek ~ ob 16 in 2o h Ameriški vestern barvni W film "ZADNJI VLA.K IZ GUN - HILLA " 29c 11» 63, — petek — ob 14 in 18 h 11.. - sobota - ob 16 in 2o h Francoski SC color " PREGANJAN A LJUBEZEN " gl„vl, Brigite Bardot 3o0 llc63» - sobota - ob 18 h 1. 12.65, - nedelja -16,18 in 2o h Ameriški vrestsrrn barvni W film " OBRAČUN PRI OK, KORALU " 1; 12. 63» — nedelja — ob lo h matin, C\ Sovjetski film " LJUBEZEN. ZMAGUJE" 3. 12, 63, - torek - ob 2o h 4, 12. - sreda - ob 18 in 2o h: Ameriški barvni film - ljubezenska ! drama " RAZKuŠJE V TRAVI " 5. 12. 63. - četrtek - ob 2o h j 7. 12. - sobota - ob 18 h 8. 12, - nedelja - ob 16 in 2o h Francoski film 11 POGLED Z kOSTU " 6. 12, 63. - petek - ob 2o h 7. 12. - sobota - ob 2o h 8. - nedelja - ob 18 h Češki film " ALIBI NI DOVOLJEN11 8, 12. 63. - nedelja- lo h matin« Francosko - italijanski film 11 Vgl ZALJUBLJENI " lo. 12, 63, - torek - ob 2o uri 11« - sreda - ob 18 in 2o h Angleški kriminalni barvni W film 11 39 STOPNICA " 12, 12.“63, - četrtek — ob 2o h 14, - sobota - ob 18 h 15» - nedelja - ob 16 in 2o h Jugoslovanski zgodovinski vojni film 11 NEVESINJS+iA PUŠKA " 13. 12. 63. - petek 14. - sobota 15» ob 2o h ob 2o h - nedelja - ob 18 in lo l Francoski film 11 MISIJA LEONA GAROSA'} 17, 12, 63,- torek - ob 2o uri 18, 12, 63,- sreda - ob 18 in 2o uri I ŠTEV. III/2. Pisala in \ opremila \ ' : ' HEICHMANN ERIKA Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojihl Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka Je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!