Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI, št. 169 Ljubljana, sobota 30. Julija 1938 Cena Din t,— SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl je va ulica ste v. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št, 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Proti Hankovu: Odločilni boji za glavno kitajsko mesto PoCittenl o6$otnift Dasi so nove poplave znatno zavrle operacije po Jangceju ter odstranjuje umetne jezove, japonske vojske, prodira japonska mornarica dalje ki so jik zgradili Kitajci SANGHAJ, 30. jul. d. Dočim so operacije japonske vojske po zavzetju Kiukianga zaradi silnih nalivov na kopnem nekoliko stale, je narastlo vodovje Jangceja omo-lo iaponskim vojnim ladjam, da so prodrle 25 km zahodno od Kiukianga umetni ki so ga Kitajci zgradili za oviro njihovemu prodiranju, in da so se zopet približke Hankovu, pred katerim gradi kitajska \ ko z vso naglico nove utrdbe ter izpo-polnjuje ?tare. Z drugih bojišč so zadnjem č bolj redke, poročajo le o večjih kitajskih napadih severno pri Kajfengu ob lun^hr. ki železnici, katerih potek pa tudi ni podrobneje znan. Pregled bojev zadnjih dveh mesecev kaže po mnenju nevtralnih vojaških opazovalcev sliko ?motrenost japonskih operacij, ki ima predvsem namen, polastiti se važnih prometnih zvez na kopnem in na vodi, zasesti vsa večja mesta, ki služijo kitajski obrambi za oporišča, nato pa polagoma »pacificirati« ogromne kitajske pokrajine ter ~e polastiti naravnih zakladov, da bi odpomogli naraščajočemu pomanjkanju surovin ki jih Jaoonci nujno potrebujejo ne samo /a vojaška potrebe, temveč tudi za preskrbo domačega prebivalstva na Jaoonskem. JaponH so v zasledovanju tega cilja po bitki pri H^ičovu na vzhodu lunghajske že l^znice npdalievali svoje operacije z združenimi silami bivše osrednje šantunske vojske in južne nankinške vojske v prostoru med Hoanghojem in Jangcejem, Zasledovanje počasi umikajočih Kitajcev na široki fronti ob lunghajski železnici je do-vedlo do hudih bojev pri Langfengu vzhodno od Kajfenga, že 7. junija pa je doseglo levo japonsko krilo Kajfeng, glavno mesto Honana, ter se približalo železnici Peking-Hankov na 70 km Tudi sreda in levo krilo japonske vojske na več ko 500 km dolgi fronti sta napredovala ter se približala Hankovu na 250 km. nadaljnje prodiranje pa je imelo za posledico popolno izpraznjen je področja ob Hoanghoju po Kitajcih ter prodiranje japonskih čet. ki so bile še severno od omenjene reke. dalje proti jugu, proti aHnkovu. Tu pa so doživeli Japonci hudo presenečenje. Nasipi ob Rumeni reki, niso mogli zadržati narastlih voda. ki so prodrle z gora srednje Azije in ki jih je povečalo dolgotrajno deževje, in poplave, ki so nastale sredi junija, so povzročile znaten zastoj japonskih operacij. Ponekod so nasipe podrli tudi Kitajci sami Katastrofa se je pričela na področju, kjer stopa Hoangho iz gora v ravnino ter križa železnico Peking—Hankov ob mostu, ki je sedaj porušen in kjer so se bili boji že od početka vojne. V tej pokrajini Hoangho skoro redno izpreminja svoj tek bodisi severno bodisi južno od šantnškega pogorja. Tokrat se je rumeno vodovje po porušen ju nasipov razlilo proti jugu, s čemer Republikanska ofenziva ob Ebru Zaradi republikanskega pritiska ob Ebru je moral general Franco ustaviti svoje ©peracSf proti Saguntu BARCELONA, 30. jul. d. Kakor poročajo iz glavnega stana republikanske vojske, se ofenziva ob Ebru v taragonski pokrajini nadaljuje z uspehom ter obvladujejo republikanske čete vse važnejše postojanke na desnem bregu reke. Najbolj uspešno prodirajo v odseku pri Gan-desi, kjer so včeraj zavzele deset važnih vrhov ter korakajo sedaj proti mestu Favone. ki leži ob Ebru na meji Aragonije. Republikanci so tudi popolnoma obkolili mestece Villalbo, kakih 8 km vzhodno od Gandese, ki je zelo važnega strateškega pomena. Z ofenzivo ob Ebru so Katalonci zelo razbremenili republikansko vojsko na te-ruelski fronti, odkoder je moral general Franco nujno poslati na pomoč k Ebru večje svoje oddelke. Zato je popolnoma zastala ofenziva Francove vojske proti San-guntu, ki ga je že močno ogrožala. Ker se je na tej fronti zmanjšal pritisk, so republikanci tudi tu pričeli napadati, zlasti južno od Barracasa, kjer so že zavzeli nekaj važnih postojank. Ali bo republikanska ofenziva ob Ebru rodila kake večje uspehe, se za sedaj še ne more napovedovati, ker se boji na zvija jo šele par dni. vendar pa je gotovo, da je trenutno odstranjena neposredna nevarnost za Sagunt. po čigar padcu bi prišla v nevarnost tudi Valencija. Republikanski uspeh je v glavnem odvisen od vprašanja, ali bo general Franco mogel še pravočasno spraviti na fronto pri Ebru dovolj svojih čet, da ustavi nasprotno ofenzivo in prepreči nadaljnji pohod republikanskih čet proti zapadu in jugu. ki bi lahko spravil v veliko nevarnost Francov prodor v castellonsko pokrajino, ki leži med tara-gonsko severno ob Ebra in valencijsko na jugu. Uničenje mesta Falset LONDON, 30. jul. A A. Po vesteh iz Barcelone so Francova letala s tremi zaporednimi napadi porušila romantično špansko mesto Falset, ki je oddaljeno 30 km od Ebra. Med bombardiranjem je bilo ubitih 35 ljudi, ranjenih pa 106. Med ranjenimi so tudi nacionalisti, ki so jih republikanci ujeli med ofenzivo ob Ebru. Delo mednarodnega Rdečega križa ŽENEVA, 30. jul. AA Do 15. tm. je v dveh letih španske državljanske vojne mednarodni Rdeči križ poslal v Španijo 1.466.000 pošiljk, iz Španije pa je prejel v tem času 949.000 pošiljk in jih poslal dalje. Tako je opravil v tem času ogromno delo, ko je razposlal vsega 2 in pol milijona pošiljk. Gverilska vojna v Palestini Arabski uporniki so dobro oboroženi ter so v zadnjih dneh razstrelili 12 mostov JERUZALEM, 30. jul. d. Kakor poroča »United Press«, se po vsej Palestini nadaljuje prelivanje krvi, ki zavzema čim dalje bolj značaj državljanske vojne. Arabsko prebivalstvo ropa in požiga židovske trgovine ter napada z bombami židovske naselbine. Dva dogodka sta posebno razburila Arabce proti angleškim četam v Palestini ter so verski fanatiki pričeli sedaj odkrito pozivati na boj proti angleškim in židovskim krivovercem. Prvi incident se je pripetil v Omarovi džamiji v Jeruzalemu, v katero so vdrli angleški vojaki in zaplenili skrito orožje ter municijo. To je bilo prvič, da so angleški vojaki prišli v islamsko svetišče, ter je ta dogodek povzročil veliko razburjenje med Arabci tudi izven palestinskih mej. Drugi dogodek je bil v arabski vasi Baga Gabris, ki so jo angleški vojaki porušili za kazen umora nekega podoficirja. Odgovornost za poostritev položaja zvračajo na »vojni svet« ekstremnih arabskih voditeljev, ki je ob koncu prejšnjega tedna zasedal v Jeruzalemu. Na tem zasedanju so sklenili razširiti gverilsko vojno proti Angležem in zidom na vso deželo ter jo sistematsko izvajati z vsemi sredstvi. Dejstvo je, da je bilo v posledniih dneh razstreljenih 12 mostov na važnejših cestah in da se arabske akcije izvajajo na vojaški način dis-eiolinirano kakor Se nikdar doslej. Uporniki razpolagajo tudi s stroinicami, reflektorji in firenami za alarmiranje, s katerimi napovedujejo približevanje letaL Židovski narodni svet je objavil proglas, v katerem poziva prostovoljce, naj se zberejo v Tel Avivu ter osnujejo državljansko gardo za zaščito področja Saron. Prva skupina te garde je že prevzela službo. Spaak o belgijski zunanji politiki BRUSELJ, 30. jul. AA." Predsednik vlade in zunanji minister Spaak je imel snoči po radiu govor o politiki belgijske vlade. Med drugim je dejal da mednarodni položaj ni več tak, da bi morali biti v skrbeh. V zadnjih 20 letih je bilo gotovo nad 20 incidentov, ki bi v prejšnjih časih vsekakor povzročili vojno, danes pa se je preprečila, ker se vsi dobro zavedajo, kaj bi pomenila. V bodoči vojni ne bo zmagovalcev niti premagancev, ker bosta obe stranki tako razdejani, da sploh ne bi mogli govoriti o kaki zmagi. Zato verujemo, da so sedaj narodi in njihove vlade postale mnogo bolj previdne. Belgijska vlada je nedavno razložila svojo mednarodno politiko, ki zagovarja načela neodvisnosti, nepristranosti in ravnotežja. Vse to je belgijska vlada storila zato, ker je vdana ideji miru. Sam želim, da bi vladala še dolgo sedanja vladna koalicija, Tcer je edino možna in potrebna v časih, ki jih preživijatno. je bilo desno japonsko krilo prisiljeno k ustavitvi prodiranja, dočim je levo krilo, ki je prodiralo v smeri proti Hankovu, zavilo proti Jangceju in sredi junija prišlo pri Ankingu v stik z vojnimi silami, ki so operirale po reki in njenih bregovih. Kitajci so porabili ta čas za organizacijo obrambe v ogroženih smereh in za koncentracijo svojih sil pri Hankovu in ob Jangceju Istočasno so pod vzel i vse. da bi se čim bolj razvila četniška vojna v pokrajinah, ki so jih Japonci dotlej samo delno zasedli. Glede na važnost Jangceja kot važne dovozne poti za vsako ofenzivo proti Hankovu so Japonci že spomladi zbrali pri Nankingu in Vuhuju znatne mornariške sile, da bi jih uporabili, kakor hitro bi se zboljšalo vodno stanje. Zaradi poplav v srednji Kitajski so operacije v smeri proti Jangceju postale še posebno važne. Po zavzetju Ankinga je japonska ofenziva naletela na znatne težkoče bodisi zaradi sovražnega odpora bodisi zaradi poplav, ki so jih Kitajci tudi tp povzročili s porušeni em obrambnih nasipov. Po odstranitvi močnih jezov pri j^Tatangu so japonske kolone prispele 5. julija v pokrajino Hu-kova in jezera Pojanga, v zadnjih dneh pa so zavzele Kiukiing, kakih 250 km daleč od Hankova. Kakor vse kaže, so poplave Hoanghoja precej prekrižale načrt japonskega vrhovnega poveljstva, ki je prvotno nameravalo prodreti s svojimi silami proti Hankovu predvsem s severa po železnici, ki vodi od Kajfenga proti jugu, kar bi bilo mnogo lažje kakor pa prodiranje po Jangceju. Zato so tudi ponovno pod vzeli napade na južno kitajsko obalo, da bi odvrnili koncentracijo kitajskih sil od Hankova. Ali se bodo Kitajci mogli pred Hankovom uspešno upreti nadaljnjemu japonskemu prodiranju, je seveda vprašanje časa, kakor je tudi vprašanje, ali bodo Japonci kos vsem nadaljnjim težkočam, ki bodo postale tem večje, čim bolj bodo prodrli v notranjost Kitajske ter se odaljili od svojih oporišč in oskrbova-lišč v zaledju. Gotovo je. da je maršal Cangkajšek zbral na ozemlju pred Hankovom večino najboljših svojih čet in da bodo morali Japonci po mnenju nevtralnih vojaških opazovalcev streti še marsikak trdovraten kitajski odpor, preden se bodo polastili glavnega kitajskega mesta. Preselitev ameriškega poslaništva v čungking WASHINGTON, 30. jul. AA. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull je izjavil, da se bo ameriško veleposlaništvo v Hankovu preselilo okoli 1 avgusta v Čungking. Anglesko-nemski razgovori Sodba pariškega „Tempsa" o možnosti splošnih pogajanj z Nemčijo PARIZ, 30 Jul. d. »Temps« se bavi v svojem uvodniku z nemškimi demaršami v Londonu. Nova diplomatska aktivnost Nemčije pravi med drugim, ki se je pričela z obiskom stotnika Wiedemanna pri lordu Halifaxu, ter se je nadaljevala z razgovorom nemškega poslanika Dircksna z min. predsednikom Chamberlainom, daje povod za najbolj senzacionalne vesti, ki pa jih je treba sprejemati z največjo rezervo, zlasti, ker so bile govorice o ponovnem obisku stotnika Wiedmanna v Londonu, kakor tudi o njegovem potovanju v Pariz, o čemer se je zadnje dni mnogo govorilo, demantirane tako v Londonu kakor v Berlinu. Razen tega ni bil vzpostavljen med Londonom in Parizom zaradi tega noben stik, česar je vsekakor ne bi bilo, če bi Nemčija predložila v Londonu kake uradne ali poluradne predloge, o katerih mnogo govori del angleškega tiska. Za sedaj ne obstoja ničesar drugega kakor razgovor Hitlerjevega adjutanta z lordom Halifaxom pred obiskom angleškega kralja v Parizu, ter razgovor poslanika Dircksna s Chamberlainom, pri čemer se je govorilo o obnovljeni želji nemškega kancelarja, naj bi se na miren način rešilo vprašanje sudetskih Nemcev. To je že mnogo in predstavlja element pomirjenja, vendar pa še ne zadostuje kot temelj za prava pogajanja. Se vedno smo v povsem preliminarni fazi polslužbenega sondiranja, izjav obojestranske borbe volje ter osebnih razgovorov splošnega značaja. Kakor vse kaže, ni bil pod vzet doslej noben predlog niti z ene, "hrti z druge strani, ki bi mogel biti predmet podrobnejšega proučevanja po prizadetih vladah. V tako kočljivi evropski krizi, kakor je sedanja in ki jo je treba rešiti po diplomatskem potu, se moramo varovati prevelikih iluzij, ki bi jih nekateri radi ustvarili, ki pa bi mogle še bolj o tež koči ti zaželene rešitve ter izvedbo pravičnih ukrepov, ki jih želi ves svet Eno je bilo doslej doseženo, osebna misija lorda Runcimana v Pragi. Ali bo dalo to prizadevanje za pomir j en je rezultate, ki jih moremo po pravici pričakovati od njega, se bo videlo jasneje v mednarodnem polžaju in šele, ko se bo politična atmosfera definitivno razbistrila, se bodo mogle vzeti v poštev drugi dogovori za pomirjen je v Evropi Ramo po sebi se razume, da se 5p!o-na poca^nia ne morejo pričeti z upanjem v usoeh. če prvi pogoji ne bodo uresničeni, če predvsem ne bo doseženo pomirjenje v srednji Evropi ter ne bo rešeno špansko vprašanje, kakor je označil nedavno v spodnji zbornici Chamber-late Ko bo na ta način pripravljen teren, se bo moglo preiti v novo etapo s pomočjo običajnih diplomatskih metod, da bi se končno prišlo do načina omejitve in zmanjšanja oborožitve, kar je glavni cilj vsake politike pomir jenja, zbližan ja in sporazumevanja za organiziranje res plodnega mednarodnega sodelovanja. Za sedaj še nismo prišli tako daleč. Moremo se edinole veseliti stikov med Londonom in Berlinom ter je treba želeti, da bi se ne prekinili, kar se je že ponovno zgodilo, ko so se pričeli enaki angleško-nemški razgovori. Tokrat je upanje v uspeh boljše zaradi ponovnih izjav kancelarja Hitlerja, da si želi zboljšati odnošajev z Anglijo kakor tudi s Francijo, ker je francosko-angleški blok nerazdružljiv. Ko se bodo pričeli pravi diplomatski razgovori med Nemčijo in Anglijo in ko bo angleška vlada prejela točne predloge, v Londonu in Parizu ne bodo opustili prilike, temveč se bodo o njih posvetovali, da bi določili skupno stališče. Če bodo ugotovili, da obstoja resna podlaga za koristne razgovore, se bodo v tem trenutku mogla pričeti tudi splošna pogajanja. Menimo, da je to edin mogoč postopek in verujemo, da se Chamberlai-nova politika giblje v tej smeri, zaključuje »Tempsc I jen je braka, ki je za narodno skupnost izgubil svojo vrednost. Zanimive so določbe glede bračne autorizacije za mladoletne, ki se smejo poročiti ob dopolnjenem IS. letu, vendar pa jim morata oče in mati izdati za to posebno dovoljenje. Samo očetovo dovoljenje ne zadostuje več, ker je hotel novi zakon priznati tudi ženi poseben položaj v družbi. Za primer, da si oče in mati nista edina, odloči o izdaji dovoljenja »titular-ni sodnik*, ki sme izjemoma dovoliti zakon tudi proti volji staršev. Razen tega dovoljenja pa se morajo mladoletni izkazati pri poroki še s posebnim dovoljenjem o »bračni sposobnosti*, ki ga izda sođiščv, Te omejitve mladoletnih je narekoval pred vsem novi nemški sistem zaposlitve mladine, ki mora razen dveletne vojaške odslužiti tudi pol leta delovne službe, kar jemlje mladoletnim možnost, da bi mogli sami uspešno skrbeti za svojo družico. Razen med sorodniki je brak prepovedan tudi med osebami »različne krvi* (torej n. pr. z Židi ali osebami drugih ras), nadalje z vsemi, ki so zaradi fizičnih pomanjkljivosti nesposobni za zakon. Do~ vol jen pa je brak po zakonolomstvt^kL^e bil doslej prepcrveJon. j^^Š^^T****^ Kćikor se zdi, je bfLijtM H^tj£/ novega zakonu tudi potreba uvJmr^^.izpr>rokc na ozemlju bivše Avstrije, kjer je bil doslej v vet javi precej kompliciran sistem. Cerkvena sodišča so smela v določenih primerih izreči ločitev braka, ki pa ni bila enakovredna raz porok i, kajti ločenca se nista smela vnovič poročiti. Avstrijska zakonodaja je v takih primerih dopuščala sicer možnost tako zvanega »braka z dispen-so* (Dispensehe). ki ga pa kanonsko pravo ne priznava in ga je zato pred sodišči lahko kdorkoli izpodbijal, ako je imel na tem interes. Novi nemški zakon odpravlja tak »brak z dispenso*. Ker pa je v Avstriji okoli 50.000 ljudi tako poročenih, je tem zakoncem postavljen rok do 1. januarja l. 1939, da se izjavijo, ali hočejo obdržati svojo bračno zvezo. V pozitivnem primeru bodo oblasti smatrale njihov brak za zakonit. Med razlogi razporoke navaja zakon duševne in nalezljive bolezni, ako so »hudega značaja in odvratne*. Tudi sterilnost je lahko razlog razporoke, vendar je treba pri tem upoštevati njen vzrok, trajanje braka ter starost obeh bračnih drugov. Ako pa imata zakonca posinovljenca. raz-poroka zaradi sterilnosti ni mogoča. Pri dodelitvi otrok za primer razporoke se sodišče ne bo oziralo na krivdo bračnih drugov, temveč bo upoštevalo samo nujne možnosti in sposobnosti za vzdrževanje in vzgojo otrok. Po raz porok i ima žena pravico do posebnih al imeni ov, vendar pa mora sodišče pri določitvi zneska presoditi, ali je še sposobna za delo. Po raz poroki lahko žena spet prevzame svoje prejšnje dekliško ime ali pa obdrži ime svojega moža. Ako pa je bila razporoka izrečena po njeni krivdi, ji mož lahko prepove rabo svojega imena. Kakor rečeno, so te nove bračne določbe izšle v posebnem zakonu in ne kot sestavni del državljanskega zakonika, ker je nemški zakonodajalec očividno hotel s tem še posebej poudariti pomen, ki ga braku pripisuje narodni socializem. Beck potuje v Oslo VARŠAVA, 30. juL AA. Zunanji minister Beck je s parnikom »Batorv« odpotoval v Kodanj, odkoder bo nadaljeval pot v Oslo, kamor bo prišel 1. avgusta. Borzna poročila Čarih, 30. julija. Beograd hO, Pariz 12.0425, London 21.4550, New York 436.50, Bruselj 73.7550, Milan 22.98, Amsterdam 239.55, Berlin 175.35, Dunaj 32.50, Praga 1*07, Varšava 82J0, " *tran 2 5 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, SO. jafrja MSS. K vprašanju mrtvaške veže na pokopališču Kako bi bilo treba rešiti to vprašanje, da bi m občina iaognila velikim stroškom Ljubljana, 30. julija. Gospod uredniki »Slovenec« poroča: Rezultat tekmovanja za izdelavo skice sa spomenik blagopokoj-nemu viteškemu kralju Aleksandru L Ze-dinitelju v Nišu. Tekmovalo je pri tem načrtu 25 inženirjev in arhitektov, za kar so prejeli prav lepe nagrade. Jurija je pa izbrala najboljše, nekaj drugih pa je nakupila. Tako se postopa glede dobave takih in jednakih načrtov splošno in običajno povsod koder je dotičnim za resno in pravilno rešitev kakega važnega vprašanja. A kaj pa pri nas? Pri nas zlasti mestna občina postopa čisto drugače. Zaradi celega štaba mestnih inženirjev in ne glede na to, da imamo na naši univerzi tehnični oddelek, ki bi v primeru ankete lahko sodil o posameznih načrtih, se odločuje le o načrtu, ki ga dobi mestna občina brezplačno in to brez vsake kritike in če gre tudi še za tako važne in drage naprave, za katere je treba šteti milijone javnih dajatev, kritih z mestnirni^davki. Tako se je zgodilo z načrtom za spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I., proti kateremu se je k sreči uprl širši odbor za postavitev spomenika in se je le tako preprečila graditev nesrečnih propl-lej. Je pa še drugi načrt, ki je žal tudi že po občini odobren, in za katerega je baje okrog 2,300.000 din že na razpolago. Gre namreč za mrtvaško vežo na ljubljanskem pokopališču. Ljubljana, ki je radi davčnih dohodkov vedno v stiski, se je odloČila za poseben načrt, ki ga je brezplačno izdelal, ne mestni, temveč drugi domači profesor in arhitekt. Ta načrt pa ne odgovarja prvotnemu načrtu pokopališča pri Sv. Križu, koder je za mrtvašnico ohranjen primeren prostor, ki je brezplačno na razpolago, ampak si je arhitekt izbral zunaj nekje poseben drag teren, na katerem bo postavljenih 17 celic in lepi nasadi. Za ta prostor 5268 kv. m je baje določenih 274.665 din., za celice pa malenkost 2 milijona. To so gotovo vsote, za katere se zanima marsikateri davkoplačevalec, ne da bi se smel javno proti temu pritožiti. O kakšni podrobni debati v občinskem svetu nismo ničesar slišali, in je občinstvo to zvedelo le iz »Slovenca«, ki je prinesel tudi skico, ko je bilo vse že odobreno. Kakor vsako podjetje, računa, da se izdatki tudi obrestujejo in amortizirajo, je naloga občine, da skrbi v tem pogledu tudi glede svojih izdatkov, da so plodonosno naloženi. V prvi vrsti pa je treba uvaže-vati dejstvo, ali je zadeva neobhodno in tudi v tem pogledu pravilno rešena. V tem pogledu bi bilo treba upoštevati to, da je za mrtvaško vežo pripravljen dovolj velik prostor na sedanjem pokopališču in bi bila za zgraditev tega poslopja poklicana sedanja uprava pokopališča, ne pa mestna občina. S tem bi bilo občini vse prihranjeno. Kakor odvaža občina sedaj mrtvece, bi jih odvažala tudi v bodoče, uprava pa preskrbi vse drugo. To je normalna pot mrliške oskrbe in mrliško vprašanje bi bilo za mestno občino gladko in brez posebnih stroškov rešeno. Poleg investicijskega vprašanja je tu treba misliti na vzdrževanje tistih 17 celic, vrta, potov in ograje, in to ne le poleti temveč tudi pozimi. Nadalje na opremo teh celic in na osebje v njih. Vse to ne bo zastonj. Medtem ko v enem poslopju zadoščata pri več mrtvih en ali dva strežaja, bo na 17 celicah moralo biti 17 uslužbencev in bo morala imeti vsaka celica svojo popolno opremo. Armortizacija gradbenega kapitala in vzdrževalni stroški pa bodo slednjič vso upravo tako podražili, da bo občina imela prav pasivno podjetje ali pa bodo stroški ?a ostale neznosni. Kdor je imel kdaj opraviti z javnimi poslopji, ta ve, kako je to težko, ker se uprava ponavadi le malo briga za vzdrževanje. Zato so tudi vsa taka poslopja popolnoma zanemarjena kakor to skušnja uči. Ker je zadeva mrtvaške veže. četudi že sklenjena v občinskem svetu, šele v teku in še ni zasajena lopata, je morebiti še dana možnost, da se občina pogodi z župnijsko upravo, da ta sama postavi za to primerno poslopje na že določenem prostoru, da bo tako ustreženo občinstvu in tudi večjemu številu občinskih svetnikov, ki so per nefas za to glasovali. Ing. F. Z. za? KINO UNION HARRYBAUR TKI.. 22-21 Predstavi danes ob 1915 in 2115, jutri, v nedeljo, ob 17., 19 in 21. v vlogi ori jen tal skega mogočneža senzacijonalnem in velenapetem filmu Skrivnosti Rdečega morja Kranjske občinske zadeve Bilanca Mestne hranilnice odobrena — Zvišanje prejemkov občinskih uslužbencev Kranj, 30. julija Snocj. se je vršila 14. seja kranjskega občinskega odbora. Med poročali predsedstva je g. župan Česen j najprej poročaj o stanju blagajne za mesec junij. Dohodkov je bilo din 1,858.719.—, izdatkov pa din 1.589.633.—, prebitek znaša din 269.085.—. Banska uprava je občinski proračun v celoti odobrila, črtala je le pobiranje takse na nepremičnine, ker te takse občine ne snA^> \>obirati. Giede trošarine na industri-^*!*^|^fcg^£ma hotela pu.vialirau, so se lovarnP^Hh^v SO dale posojilo za šolo. Ker^rrHBBLiioviiia ni nakUoiijeiia nalaganju trošarine industriji, se je našel izhod tako, da so se tovarne na sreskem načelstvu zavezale, da bodo krile primanjkljaj v občinskem proračunu. Dalje je občinski odbor potrdil spremenjena pravila a Dijaške kuhinje«:. Komisija za ustanovitev drž. meščanske šole v Kranju je dovolila začasno t j. za 5 let nastanitev šole v stari ljudski šoli. Zanimanje za meščansko šolo je bilo jako veliko in se je pri prvem vpisu priglasilo 82 učencev in učenk. Po drugem vpisu jih bo sigurno preko 100. Sedaj je še važno vprašanje, če bo prosvetno ministrstvo ustanovitev šole odobrilo in pa kdaj bo sedanja ljudska šola prosta za vselitev. Će novo poslopje do 1. sept. ne bo dovršeno, se bo pričel pouk na meščanski šoli 1. okt. Kinančno oziroma notranje ministrstvo je odobrilo podaritev parcele st. 885 h. o. Kranj žandarmerijski četi. V poročilu finančnega odseka je bila prva točka odobritev bilance >Mestne hranilnice« za 1. 1937. Poročevalec g. Kock, ki zavodu predseduje, je poudaril, da se je po znani denarni krizi 1.1931. kranjska »Mestna hranilnica« s svojimi močmi povzpela do popolne likvidnosti. Danes pri njej ni razlike med starimi in novimi vlogami. Letos znaša dobiček res samo 32.000.—, toda hranilnica je na kmečkih dolgovih odpisala znesek din 349.000.— tako, da je faktični dobiček znašal okrog din 400.000.—. Z ozi-rom na dejstvo, da ima hranilnica okrog 6 milj posojila pri raznih denarnih zavodih po 2c'r, izgubi 3% obresti, t. j. din 150.000. Vloge v preteklem letu so narasle za 11 milj. din, v zadnjih 3 letih skupaj pa za 19 milj. Denar dobro plasirati je težko, ker manjka dobrih posojilojemalcev. Vendar namerava hranilnica v kratkem plasirati kakih 5—6 milj. Vse naložbe so bile dovoljene od banske uprave. T likvidne so danes vse, razen onih 6 milj. Z oziram na splošno denarno gospodrastvo in glede na zunanjepolitični položaj pa je treba previdnosti. Najboljši dokaz popolne likvidnosti zavoda je izplačilo din 1,800.000.— mestni občini, kateri znesek se je porabil za novo šolo. čisto premoženje znaša nad 3 milijone din, izgube lani je bilo din 84.000.—. V bodoče bodo izgube znašale kakih 100—200.000.—, vse ostale terjatve pa so desetkratno zavarovane. Pri podeljevanju posojil se danes zelo rigorozno postopa. Pri posojilih na realitete se zahteva še 2 dobra žiranta. Promet je bil lani ogromen in je znašal din 76,541.786.—. Krči pa se vsota sodnih depozitov, ki se morajo nalagati po najnovejših odredbah vlade v Hipotekarno banko, tako da se naši kraji s tem denarjem ne morejo okoriščati. Ti depoziti so prej znašali okrog 4 milj. din, danes le še 1,794.451, sčasoma bo ta postavka sploh izginila, ker se depoziti bližajo svoji likvidaciji. Med tovrstnimi zavodi je kranjska »Mestna hranilnica« na' prvem mestu v pogledu svoje likvidnosti in v3aga*> *bdJd ljodje is i Gorenjske in tudi iz Ljubljane. Bilanca za 1. 1937. je bila soglasno odobrena. Občinski odbor je nadalje odobril podporo s-Mestne hranilnice« v znesku din 100 ^Prosvetnemu društvu« za prezidavo Ljudskega doma. Podpora se bo izplačala v dveh obrokih po din 50.000.—. Občinski odbor je tudi odobril sklep vodovodnega odbora, da bodo morali vsi lastniki novih hiš. zgrajenih po 1.1935 plačati kot prispevek k vodovodu 1 in pol procentno takso od vrednosti svojih hfš. Ker so te hiše uradno ocenjene na 9 milj din. bo enkratni prispevek v vodovodni fond znašal din 140.000.—. Več odbornikov je predlagalo, naj to takso plačajo vsi novi hišarji od 1.1825 dalje. Končno je bil sprejet prvotni predlog vodovodnega odbora oziroma finančnega odseka. Proti so glasovali 3 odborniki. V zadnji točki poročila finančnega odseka je bil sprejet predlog, da občina najame posojilo 500.000.— din pri M. hr. v Kranju za napravo novega pokopališča. Stroški bodo znašali okrog pol milj. din. Prvotno je hotel najeti to posojilo konkurenčni odbor, banska uprava pa je opozorila občino, da le ona kot pravna oseba more figurirati kot posojilojemalec. Seveda bo občina zato kontrolirala pobiranje prispevkov konkurenčnega odbora in odplačevanje dolga. Za policijski odsek je poročal poštni upravnik g. Slavec. Glede podelitve gostil-ničarske koncesije Cirilu Gorjancu na Prim-skovem je odbor zavzel mnenje, da sicer krajevne potrebe ni, ker pa je v hiši že *tara koncesija, se dovoli še za nadalie. izvajati pa jo mora hišni lastnik sam. Na poizvedbo sreskega načelstva glede podelitve dovolila za avtotaksno obrt Okomu Radu je obč. odbor priznal krajevno potrebo pod pogojem, da ima Okorn postajališče pred hotelom »Evropo« in se sreskemu načelstvu priporoča podelitev dovolila. Ob tej priliki bo občina svetovala sreskemu načelstvu, naj avto taksi jem predpiše enotne tarife in zahteva uvedbo Števcev. Pripravnika Bizjaka Viktorja, bivšega taj nika predaške občine se je po 3-letnI pripravniški dobi prevedlo v položaj pragmatičnega uradnika s prejemki din 1.400.— mesečno. Po sprejetju statuta za pragmatične uslužbence so bili močno zapostavljeni pogodbeni uradniki. Nagrade za nadure so odpadle, razne socijalne dajatve, zavarovanje, bolniško blagajno so pa morali zaenkrat plačevati sami. Namesto zvišale so se jim pa plače znižale. Sedaj bo tudi njihov položaj urejen. Elektromonter Šiling, ki je doaedaj prejemal okrog 150 din manj kot prej, bo v bodoče imel prosto stanovanje do preklica. Slugi bosta dobila iste prejemke kot sta jih imela pred odtegljajem. Isto velja za nadzornika klavnice in za stražnike. Ker je Šiling potreboval pri preurejevanju elektrike izučenega monterja, se je nastavilo Luštreka. ki bo poleg tedenske plače dobival še din 1.200.— kot ekvivalent za nadure. Pomočnikom v mestni klavnici se plača zviša z 800.— na 1.000.— din. Za socjami odsek je poročal obč. odbornik g. Tomažič. V smislu kolektivne pogodbe so se mezde občinskemu delavstvu glede na rastočo draginjo zvišale za 20% ali zaokroženo za 1.— din. Izven dnevnega reda sta se obravnavala dva nujna predloga odbornika Mihe Košni-ka s Primskovega, ki je predlagal imeno- • vanje uho in razdelitev novih številk na I Primskovem, kjer vlada sedaj radi novih hiš velik nered v tem osJru. Zahteval je tudi izboljšanje električne javne razsvetljave. V zadnji točki je obč. odbor na nujen predlog 4 članov uprave soglasno in s aplav zom sprejel sklep, da se notranji w*fnintj^» g. dr. Anton Korošec imenuje za častnega občana raestn Kranja. Iz policijske kronike Ljubljana, 30. julija Na Celovški cesti je ponoči ustavil stražnik sumljivega mlajšega moScega, ki um je najprej skušal pobegniti, slednjič pa je mirno odšel ž njim na stražnico. Ko so ga na stražnici preiskali, so opazili, da ima na sebi kar tri srajce in dvoje hlač. ^od pazduho je pa stiskal zavitek, v katerem je imel nekaj perila. V aretirancu so spoznali 351etnega brezposelnega krojaškega r>omoonika Emila Čepelnik* iz St. Vida, ki je znan tat in vlomilec. Na vprašanje, kje je dobil perilo in obleko, je Cepelnik odgovoril, da je malo prej zlezel skozi odprto okno nekega stanovanja na Celovški cesti, v katerem so spali moški, ženska in otrok. Cepelnik je moral s stražnikom nazaj do hiše. Izkazalo se je. da je bil zlezel v stanovanje monterja Alojza Kramarja na Celovški cesti 204. Ko je stražnik zbudil Kramarja, se je ta nemalo začudil ki skoraj ni mogel verjeti, da je malo prej stikal po sobi tat. Cepelnik je ukradel več srajc, hlače, ključe in denarnico, v kateri je našel nekaj drobiža. Denarnico je položil na dvorišču pred vrata, seveda prazno, oble- ko in perilo je pa odnesel. ČepetnJk je priznal, da si je hišo, v katero se je splazil ponoči, ogledal že pri belem dnevu, Ospei-mka, ki je is Ljubljane izgnan xa 5 let, ta Maribora pa 3 leta, so zaprli. Vodovodni nadzornik Ferdinand Vovico je prijavil včeraj, da so mu odpefjeJi te skladišča ob cesti, ki vodi v Kleče blizu mestnega vodovoda deset po 3 m dolgih cevi, vrednih 2100 din. Za tatovi manjka vsaka sled. Med racijo po vodmatskem okraju so policijski organi naleteli v pšenici pri kozolcu posestnika Alojzija Jevnikarjs na skrivališče vlomilskega plena. V starih umazanih spodnjih hM**h so našli zavito veliko zalogo tobačnih izdelkov, cigaret, tobaka in nekaj galanterijskega blaga. Vse blago izvira najbrž iz vloma v trafiko na Taboru. Soproga zasebnega uradnika Elvira Fain je odšla včeraj na sprehod Z otroškim vozičkom proti Tivoliju, spotoma pa se jo ustavila po opravku na Aleksandrovi cesti 7. Voziček je za trenutek pustila brez nadzorstva v veži, po povratku pa je opazila, da ji je bila medtem ukradena otroška odeja iz kamelje dlake, vredna 300 din. Okraden je bil tudi siromašen zidar Franc Cirman, stanujoč na Cesti v Mestni log 53. Medtem ko je bi! zaposlen na stavbi, se je tat splazil v njegovo sobo in mu odnesel 600 din vredno temnorjavo obleko. Poštni zvaničnik Mihael Snoj, stanujoč na Glincah, je pa prijavil, da mu je nekdo med kopanjem v Malem grabnu ob tako zvani »Kančevi kotli« ukradel iz žepa 150 din vredno uro z verižico. Zdravje stanovalcev je treba zaščititi Revidirati bo treba stavbne rede in uvesti zdravstveni kataster za stanovanjske hiše ter inspekcijo stanovanj Ljubljana, 30. julija Ker smo v dokaj živahni gradbeni sezoni, ne bo škodovalo, ako opozorimo javnost na to, kako je pri nas preskrbljeno po zakonu z« zdravstveno zaščito stanovanj. Tozadevni zakoni so še avstrijski zakoni iz leta 1862. ter avstrijski državni sanitetni zakon iz L 1870. Že to dejstvo nam da misliti, da so zdravstveni zakonski predpisi za zaščito stanovanj popolnoma nezadostni ali slabi in presplošni. Vse podrobne predpise, ki so najvažnejši, prepuščajo zdravstveni zakoni stavbnim redom. Zato so za presojanje veljavnih predpisov za zdravstveno oskrbo stanovanj odločilni predvsem stavbni redi, kajti po njih se grade vse nove stavbe. Stavbni redi so pa predpisani s posebnimi zakoni za mesta in za podeželje. Vsi veljavni gradbeni redi dopuščajo gradnjo najmanjših stanovanj, ne da bi določili minimalno kvadraturo tal aH ku-baturo prostora, zahtevajo le eno sobo in kuhinjo. V stavbnih redih ne najdemo nobenega predpisa o razsvetljavi, legi oken in njih velikosti glede na površino tal. Dovoljena so kletna stanovanja in seveda tudi podstrešna. Minimalen odstotek za dvorišče in vrt, ki je določen na 15 odst, je mnogo premajhen. Hiša. ki je 10 m dolga in ravnotoliko široka, naj bi imela le 15 kvadratnih metrov dvorišča in vrta! Skoraj smešni so predpisi za dvorišča z vrlmjo svetlobo. Nezadostni so tudi predpisi za vodnjake. V stavbnem redu ni govora o izolaciji temeljev, o zadostni izsu-šitvi zidovja, o morebitni naknadni asana-ciji še obstoječih stanovanj. Stavbni red za deželo je še mnogo bolj pomanjkljiv kakor stavbni red za mesta. Stavbni red za deželo Kranjsko, ki velja še danes, je bil izdan 1. 1875. Ze ta letnica sama pove. da ta stavbni red ne more več ustrezati potrebam časa in da ga mora nadomestiti moderen nov stavbni red. Stavbni red za deželo Kranjsko ne predpisuje obvezne udeležbe zdravnika pri komisiji za izdajo stavbnega dovoljenja, marveč določa navzočnost zdravnika samo v primerih, ko gre »za posebno izrazite zdravstvene ozire«. V praksi pa zdravnike h komisio-nelni razpravi sploh nikdar ne kličejo. Stavbni red torej ne daje jamstva za zaščito ljudskega zdravja pred škodljivimi vplivi slabega stanovanja. Za stavbe po vaseh in trgih veljajo številne neumestne olajšave. Dovoljene so na primer lesene stavbe in stavbe iz ilovice z višino stanovanj dva in pol metra. Predpis za velikost oken ni pravilen, ker se ne nanaša na sobno površino. Tudi drugi predpisi so nezadostni, glede higienskih predpisov ni mo- goče delati razlike med mestom in deželo. Znano je. da je jetike po deželi več kot v mestu in tako je tudi z drugimi nalezljivimi boleznimi. Glede vodnjakov pravi stavbni red za deželo, da mora vsak posestnik obstoječi hišni vednjak ali pokriti ali obdati s trdnim 8 dm visokim obodom. Kakor da je s tem že ustreženo vsem higienskim predpisom glede vodnjakov! Lahko rečemo, da iz skrajno nezadostnega stavbnega reda in iz neizpolnjevanja njegovih predpisov izvirajo današnje kričeče stanovanjske razmere, katere odpraviti je ena izmed naših glavnih dolžnosti. Potrebno je, da so po dobrem stavbnem redu zgrajene hiše in stanovanja v njih tudi vzdržujejo tako, da je zaščiteno zdravje stanovalcev. Nujno je potrebna uvedba stanovanjskega nadzorstva. Kaj pomaga, če je hiša ustrezala ob zgradnji vsem predpisom, ko pa se potem stanovanja zanemarijo in pre napo ln iu je j o, ne da bi jih belili in Čistili ter sploh vzdrževali. Zdravje stanovalcev tudi Še ni zaščiteno, ako ima stanovanje res dve sobi in kuhinjo, pa šteje družina 10 članov ali pa odda eno sobo podnajemniku. Stanovanjsko nadzorstvo naj se uvede z zakonom in naj se priključi na zdravstveni referat pri okrajnih političnih upravah ali mestnih magistratih. Z revizijo stavbnega reda in z izvrševanjem stanovanjskega nadzorstva bi no-vograjene stanovanjske hiše ne bile več činitelj, ki ograža zdravje stanovalcev. Vse stare hiše, v katerih slaba stanovanja ogra-žajo zdrave ljudi, bi morali evakuirati in prisilno asanirati, kar bi veljalo za vsa zasilna stanovanja v hišah, ki niso bile določene v stanovanjske namene, vsa kletna stanovanja, pritlična stanovanja v ozkih ulicah, vlažna stanovanja. stanovanja z enim samim prostorom ali z manjšo skupno kubaturo nego 48 kub. metrov. Ostre določbe na i bi veljale glede stranišč, greznic, gnojišč, smetišč in dobave zdrave pitne vode. V krajih, ki imajo več ko 3000 prebivalcev, bi morala biti izpeljana kanalizacija. Stanovanjsko nadzorstvo bi moralo obsegati tudi vse že obstoječe stanovanjske hiše. Preprečevati bi morali pre-napolnjevanje stanovanj itd. V ta namen bi moralo imeti stanovanjsko nadzorstvo kataster vseh stanovanjskih hiš, kakršen je že uveden v mnogih mestih v Angliji in Franciji. Skrajni čas je že. da se živahnejše stavbno gibanje spravi v tir higienskih predpisov, zato je treba revidirati stavbne rede, uvesti zdravstveni kataster za stanovanjske hiše in ustanoviti in «m ~lcc.no stanovanj. Iz Ptuja _Strela zažiga. Med zadnjo nevihto, ki je divjala nad Dravskim poljem, je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Matije Drevenška v Šikolah. Poslopje je kljub takojšnji pomoči domačih gasilcev pogorelo do tal. škoda znaša nad 20.000 din. — Težave s vodo. Javni električni vo-vod, ki je v Prešernovi ulici, že nekaj dni ne funkcij onira in *so morali dati elektromotor v popravilo, prebivalstvo tamošnjega okoliša je moralo po vodo v sosedne ulice, kar je bilo za številne stranke zelo neprijetno. Mestna občina je sedaj postavila provizorno ročno sesalko, tako da je omogočeno vodo zajemati iz istega studenca, dokler ne bo elektromotor popravljen. Tako se kaže vedno nujnejša potreba po zgraditvi mestnega vodovoda, s čimer bi odpadli vsi križi in težave. — Svinjski sejem. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 209 svinj, prodanih pa je bilo samo 86. Prolenke stare od 6 do 12 tednov so prodajali po 95 do 160 din, debele svinje po 7.50 do 8 din in plemene svinje po 6.75 do 7 din za kg žive teže. — Nezgoda. Pri kopanju je 13 letni dijak Miran Hasl tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. — Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Alojza Ferka v Rogozni-ci pri Ptuju. Pretila je velika nevarnost, da se vnamejo tudi sosednja poslopja Ptujski gasilci, ki so prihiteli s svojo mo- I torko na pomoč, pa so to nevarnost kma- ■ lu odstranili ter ogenj lokalizirali, tako, da so še deloma ohranili goreče poslopje. Kljub temu pa znaša škoda nad 15.000 din. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Z Jesenic — Za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru vlada na Jesenicah zelo veliko zanimanje. Občina je sklicala sestanek zastopnikov vseh tukajšnjih društev in organizacij, ki je bil zelo lepo obiskan. Ce bo šlo vse po sreči, se bodo slavnosti v Mariboru udeležile vse tri godbe na pihala in sicer Sokolska, Krekova in Kovinarska ter močna Četa Sokolov, gasilcev, slov. fantov, koroških borcev ter članov mnogih drugih narodnih, stanovskih in kulturnih društev in organizacij. Kakor se čuje bomo proslavo 20 letnice Jugoslavije priredili na jesen tudi na Jesenicah. — Na visku kopalne sezone. Neznosna vročina, ki pritiska zadnji čas, je pognala neštete ljudi na bregove Jesenice in Save in v Cufarjevo kopališče. Sava in Jesenica sta polni kopalcev obojega spola, kdor pa le količkaj more, pohiti na Bled, ker so železniške zveze v obeh smereh izredno ugodne. — Sokoli se pridno pripravljalo na župne tekme. Delo v Sokolskem domu in na letnem telovadiSču je v zadnjem času močno poživelo. Udeleženci vsesokolskega zle-ta v Pragi — bilo jih je 42 — so prinesli iz Prage veliko pobudo za delo. Ce se bodo vsi tako dobro držali kot so začeli, bo letos postavil naš Sokol okoli 50 tekmovalcev in tekmovalk na župne tekme. s prfflgo bo v nedeljo, dne SL at^nsta ob deseti uri v »M—i mu damru< Jeeenioe-Sava. Vsi oni ki |p wm slovensko bojgnslnžje zanimajo, <~ prijasno astttjprrl Vstop vsakemu prost. KOLEDAR DANES: Sobota, 30. julija katoličani: Ar> don in Sen en, Judita JUTRI: Nedelja, 31. julija katoličani: Igna, ctj L*. DANAŠNJE PRIREDITVE KTNO MATICA: Dobra zemlja KINO UNION: Skrivnost Rdečega morja KINO SLOGA: Osveta je sladka KENO SISKA: Serenada KINO MOSTE: »Gospodarji viharja< ii >Cirkus Saran-t PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Mariji trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10 Bohinec ded., Cesta 29. oktobru 31. đmtPcd mita Poletna noč, četudi kratka, je pa fsjfo toliko bolj očarljiva in privlačna EM r.t r.v Odiseje, zlasti še za tiste, ki ga ^f.bc nekoliko pod slamnik, ker klobuk v pi>U- tni vročini itak ni na mestu. Priznati na m >r.;-moy da za take nočne odisejade ni dostupna samo mladina, o ne, tudi simrejiemu možu, ki je že precej prekoračil mojo J\uino polnoletnost in je povrh tega še občinski svetnik, se lahko primeri, da sredi lepe poletne noči prepeva s tovariši in tovarižicami serenade po Tržaški cesti proti Viču. Sicer je nekoliko nerodno, da to n'*čno razpoloženje tako vesele družbe z obm-skim jetnikom na čelu. moti mož poetmm s tem, da jih poziva k reau in se tako daleč spozabi, da očita družbi (seveda ;x> krivici), da kali nočni mir. To pa je hilu gospodu občinskemu svetniku pre\*eč, zatu stopi strumno pred moža pos+a\>e ter mu pove na uho, da stoji pred njim občinski svetnik stolnega mesta Ljubljane, gospod N. N., ki pa je obenem tudi zaslužen muž na tem in tem polju. Toda ta šmentani neotesane c s pendrekom noče tazumeii ne naslova in ne zaslug pričujočega občimkt'ila svetnika in njegove družbe, temveč jim kratkomalo pove, da jih bo povabil nu policijsko stražnico, če ne prenehajo oznanjati zaspanim Ljubljančanom svojega nočnega razpoloženja. To pa menda veseli družbi ni bito po godu, najbrž zato ne, ker so tisti ti »spodje, ki so na stražnici, pismeni, zato si tudi vsako reč takoj zabeležijo, pa se vy>rašajo ne nikogar, ali mu je to všeč ali ne. Popolnoma razumijho je, da s takimt svojeg/avcf človek nima rad opravka, čeprav je občinski svetnik, in še zaslužen ns.l povrhu, za to je vseeno boljše, da jim gre izpod nog ter se zateče kljub lepi poletni noči domov v svojo posteljo. Iz Novega mesta — pogreb orožnika Djukiča. Izpred bolnišnice Usmiljenih bratov je bil v četrtek popoldne pogreb -kuh pa je nosil na blazini po pravoslavci em običaju kolje- Pokojni orožnik Djukič, ki je bil miren in vesten v službovanju, zapušča v svojem rojstnem kraju Kurjak, občina r>uhćna v Bosni, ženo in štiri nepreskrblje ne otroke. Naj blagi mež počiva v miru! _ Čudne razm re na novomeški pošti. Naša pošta, ki ima obširno telefonsko omrežje to lepo število abonemtov, je pred dnevi kar na lepem ukinila nočno tel -ionsko službo in Sedaj posluje eamo do 18. kakor vse podeželske pošte. Spričo tega trpe predrvsem trgovci in ves ostali poslovni svet- Na vprašanje, kje tiči vzrok dobiš žalosten odgovor, kakor vedno — pomanjkanje osobja. Ta izgovor pa je v današnjih časih, ko je na cesti na kupo mladih mteUgentnih ljudi, jalov. Priz ti so nm-nja, da poštna uprava s takimi ukrepi ne bo koristila telefonski službi. Zato se Dolenjska lahko MU zaposta\ no. Tujec. Id pride v naše mesto in bi rad govoril s SVOJCi, n. pr. z Zagrebom, Beogradom, Ljubljano ali s katerim drugim mestom, tega, po 18. ne more storiti. _ Trdinova ce»ta za avtomobilski promet zaprta. Mestna občina, v katere skrbstvo spada Trdinova cesta, je dala cesto zapreti za vsak avtomobilski in motoci-kU0Tifini promet. Ta ukrep mestne občine je zelo utmesten. _ Izsiljevanje in nemorala. V .našem drugače tako mirnem mestu se od časa do časa vendarle pojavi kaj izrednega, kar povzroča med radovednim občinstvom r_e-štete govorice in debate. Tako so se v zadnjem času pojavile govorice o necno-ratoam življenju gotovih oseb. Sedaj pa je prišla na dan prav grda afera z izsiljevanjem gotovih oseb. S to nečedno zadevo se bavi tudi že mestni občinski zastop, ki bo potom oblasti izposloval, da se napravi red. Tudi orožniki so prijeli v tsn pogledu več prijav. — Nova turistična koča. Na Gorjancih pri Miklavžu je zgradil podjetnik g. Hu_ doklin iz St. Jerneja visoko, enonadstrop-no planinsko vik), katero je opremil s vsem komfortom. Za turiste, oziroma Izletnike je v nji na razpolago okrog 20 postelj. STARA PRAKSA Brezposelni delavec se poteguje za mesto v trgovini, kjer bi moral polniti škatlice s sardinami, Trgovec ga vpraša: — Ali imate prediaobrazbo za ta pokne ? — Seveda jo imam. — Od kod? — Saj sem bii *ec let sprevodnik cestne Ljubljansko železniško vprašanje Kaj pravi o njem šef tehnične pisarne Ing. D» Leskovšek Ljubljana, 30. julija Javnost je zvedela za prve uspehe akcije za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. Časopisje je o tem vprašanju napisalo že za celo knjigo člankov, a kljub temu v javnosti še niso povsem razčiščeni pojmi, zakaj prav za prav gre. Zato smo se obrnili na Šefa tehnične pisarne, ki je ustanovljena, da natančno strokovnjasko prouči ljubljansko železniško vprašanje, ing.D. Le-skovška ter ga zaprosili za nekatere podatke. Gospod iženjer nam je ljubeznivo ustregel ter odgovoril na vsa vprašanja tako jasno in točno, da se lahko tudi sleherni nestrokovnjak seznani z bistvom ter značajem ljubljanskega železniškega vprašanja. Kako je prišlo do ustanovitve tehnične pisarn^ za napravo projekta rekonstrukcije ljubljanskega železniškega vozla? Odposlanstvo ljubljanskega akcijskega odbora za rešitev železniškega vprašanja je z osebnim posredovanjem pri ministru za promet doseglo, da je železniška uprava sklicala veliko konferenco zastopnikov železniške in banske uprave, mestnega poglavarstva. Zbornice za TOI in Združenja ju-goSL inženjerjev in arhitektov, kot najbolj kompetentnih in zainteresiranih faktorjev na rešitvi ljubljanskega železniškega vprašanja. Ta konferenca je bila 2. in 3. decembra lani pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Glavni sklepi so bili: 1. da se ustanovi pri direkciji drž. žclez-v Ljubljani posebna tehnična pisarna a pravo projekta za rekonstukcijo ljub-_ • železniškega vozla; se ustanovi ožji tehnični odbor iz - kov na konferenci udeleženih fak- te daje pobude in navodila tehiiični pL-irni. vorijo člani te konference širSl de- Ioatj- .da se za Ljubljano nič ne naredi, ker je slovansko mesto«. Mestni svet je tedaj tudi sam dal izdrlati generalne skice za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja po ing. Blumenthalu in ing. Losu. Pod pritiskom prometnega ministrstva je uprava južne železnice vendar izdelala 1. 1900 precej obširen projekt, a njegovo uresničenje je znala zavlačevati do vpostavitve druge železniške zveze Dunaj—Trst čez Jesenice 1. 1906. da se je tedaj lahko izgovarjala, češ. da se je promet skozi Ljubljano zmanjšal in ni treba tako velikih del. Manjši program rekonstrukcije je Južna železnica začela majati šele 1.1909 in ga je samo delno izvedla do svetovne vojne. Zaradi spremenjenih razmer in ker so zazidani predeli, kjer bi naj bile razširitve, ti stari načrtti ne pridejo več v poštev. Pisarna bo podala samo oceno tako zvanega Blumenthalovega projekta, ker se je o njem že precej govorilo v javnosti. Tehnična pisarna bo obravnavala načrte, k: so nastali po zedinjenju. To so predvsem štirje načrti, ki jih je izdelala anketna komisija 1. 1919. dalje predloge arh. Fabianija, arh. Husa in arh. Vurnika. Pečala se bo tudi s tako zvanim Vidičevim projektom ter kritično pretresla vprašanje nadvozov in podvozov na Tvrševi in Gosposvetski cesti. Tudi o načrtu, ki ga je izdelala železniška uprava sama. bosta podala tehnična pisarna in ožji tehnični odbor svoje mnenje. V glavnem se bo pa pisarna pečala s poglobitvenim načrtom, zaradi katerega je bila predvsem ustanovljena. Kaj je bistvena karakterizacija poglobi t -vernega projekta? V kolikem časa bi bil uresničen in koliko bi znašali stroški? — Mnogo je že napisanega o tem projektu in tudi več predavanj je bilo o njem, vendar je še marsikdo nepoučen in prav zaradi tega nasprotnik načrta. Vsi pa ki so bili načelni nasprotniki načrta, a so se dali lojalno poučiti o njem. so se spreobrnili. Nekateri očitajo projektu, da je predrag, drugi, da je tehnično težko izvedljiv med prometom, dalje, da je zaradi talne vode nemogoč; da bo dim oviral okolico proge; da bodo težkoče z deponiranjem zemlje; da turisti, ki se bodo peljali v »luknjic skozi mesto, ne bodo videli lepot Ljubljane itd. V kratkem članku ni mogoče vaeh teh trditev ovreči; kdor se pa zanima za vprašanje, bo lahko zvedel marsikaj zanimivega v naslednjih člankih ter upamo, da se bo pridružil spreobrnjenim Pavlom. Ce so se lani na znameniti anketi 22. julija izrekle za ta projekt vse naše tehnične in gospodarske ustanove, smemo že to naglašati kot močen argument za realnost in izvrstnost pro jek ta. Karakteristična lastnost poglobitvenega projekta je, da reši vprašanje osebnega in lokalnega tovornega prometa, kakor če bi kolodvor ostal v isti ra\mini, a pri tem so odstranjene vse ovire za razvoj mesta; vse proge se skrijejo v zaseke, ki jih lahko urede estetsko. Pri vseh novejših preureditvah kolodvorov, kjer to dopuščajo terenske razmere in talna voda — kakor idealno v Ljubljani — se odločajo za poglobitve. in gorenjskega kolodvora. Ti ms sva novega ranžiranega kolodvora, provizorna preložitev prog vzporedno k obstoječim, naprava začasnega kolodvora, izkop, betoniranje opornih zidov, vseh mostov, zidanje poslopij položitev tirov — bi bilo lahko gotovo v 3—4 letih, a lahko bi ga tudi pospešili, če bi bilo ob pravem času dovolj denarja. Delo bi lahko organizirali tako, da bi delali na več krajih hkrati in velikih površinah ter bi hitro napredovalo. Seveda bi pa morala biti organizacija dela, dobava materiala itd. vzorna. Toda vse to se da doseči, samo če je pri rokah nervus rerum. O stroških uresničitve tega projekta so pa mnenja zelo različna; tisti, ki projekt poznajo in so ga proučili, govorijo o 100 do 120 milijonih, drugi pa, ki ga ne poznajo ali nočejo poznati, o 200, 300, celo 400 do 500 milijonih. Polemizirati o tem ni mogoče; neverjetne Tomaže bodo prepričale samo suhe številih realnega proračuna. Kako dolgo nWdelaia tehnična pisarna? _ Za zdaj jpfe določeno življenje poldrugega leta; do konca 1.1939 mora izdelati generalne načrtefn proračune vseh naprav za razne varianc pri tem pa še po- drobneje proučiti pogl mo pa, da bo 1-1940 1 detaljne načrte in pro jekt, ki je bila zaradi eni načrt. TJpa-dogotavljala za tisti prost ano vi jena. loboUtvo Žirovnica pred velikim sokolskim praznikom V nedeljo 7* avgusta bo v Žirovnici svečano otvorjen •vi::,:; Zmovnica, 30. julija Bliža se 7. a^goSt, dara ofirieme otvoritve Sokolskega doma v Žirovnici, doma, ki bo posvečen spornimi blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedindteija. najod-ličnejsega sina Jugoslavije, Sokola, borca, mučenika, čigar spomin bo med nami večen. Novi dom naj bo dokaz dela m uspeha drusega leta sokolske Petrove petletke, otvoritev in javno telovadbo pa posvečujemo proslavi 20-letnioe Jugoslavije. Svečanost otvoritve doma se prične že na predvečer 6. avgusta s slavnostno razsvetljavo ter promenadnim koncertom na telo-vadižču. Drugi dan ob 10. bodo skušnje vseh oddelkov, popoldne ob 16. otvoritev doma, ob 16.90 javna telovadba. Po telovadbi pa prosta zabava. Bratje in sestre, prijatelji sokolstva! Ko opazujemo sokolske uspehe, eijajne prireditve, mogočen pohod sokolsk<* misli širom nase lepe domovine ko kljun neugodnemu Času noben vihar ne more ustaviti silnega sokolskega vzleta, upravičeno upamo, da boste od vseh strani ta dan prihiteli v lepo Žirovnico, da na čim mogočnejši način proslavimo naš veliki nacionalni praznik. Bratje in sestre! Upoštevajte naše žrtve, upoštevajte nase težko delo, nase napore! Koliko nezlomljive volje, koliko poguma nam je bilo potrebno, da smo zgradili dom in uredili felovadiŠče. da smo v pičlih 7 letih svojega obstoia dosegli tak uspeh, da smo že skoraj v drugem letu Izvršili pro-eram dela. katerega smo si zadali \ okviru sokolske Petrove petletke. Bratje in sestre, prijatelji sokolstva! Upoštevajte, da nam je potrebi.a moralna in gmotna podpora. Naše težko pričakovanje, naše hrepenenje se je izpolnilo. V nedeljo 7. avgusta se bo ta mogočna sokolska trdnjava pridružila svojim vrstnicam. Mirne dufce pričakujemo boljšo bodočnost zavedamo se, da ta novi dom ne bo nikdar zgrešil svojega namena da bo vedno služil plemeniti sokolski misli, da bo vedno vzgujal nove legije neustrašenih sokolskih borcem . Ta dom naj bo šola ljubezni do kralja^ domovine m naroda, zaoetetk realnega življenja vseh in posameznikov, izhodišče dobro mislecih v boljšo in srečnejšo bodočnost, dom vseh, ki iščejo resnico, odkritosrčnost, svobodoljutje in bratstvo. Naš dom nos večamo spominu blagopokoi-neera viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. 'Obljubljamo, da hočemo v smislu njegovih pomembnih zadnjih besed vzgajati naše članstvo v resnične neomahljive čuvarje Jugoslavije. Z vsemi silami bomo s+crbeli za to, da postane naš dom žarišče vrosvet^ in steber jugoslovanskega narodnega edinstva. Ponovno kličemo vsem bratom in sesrram, vsem prijateljem sokolstva. pohitite 7. avgusta v Žirovnico, dokažite s svojo prisotnostjo zavednost in resnično sokolsko bratstvo. Še teden dni nas loči od tega velikega sokolskoga praznika. Bratje in sestre zavedajte se. da hitimo g pripravami, da bomo skrbeli za udobje vseh, ki nas posetite, da vam ostane ta dan v večnem spominu. Prepričani smo, da naš apel ne bo zaman, da bo odziv najčaetiiejši. Za telesni in duševni užitek bo dobro preskrbljeno. Sokoli. Sokoliće, poletite 7. avgusta v Žirovnico. — Zdravo! Proslava 20 letnice Jugoslavije Z vsemi ostalimi sokolskim i župani dravske banovine se bo proslave udeležila tudi sokolska župa Ljubljana. V ta namen vabimo članstvo in naraščaj naše župe, da svojo udeležbo takoj osebno prijavi vsak pri svojem društvu rčeti) najkasneje do 3. avgusta. Kdor ima kroj. naj pride v kroju; drugi v civilu z znakom! Društva (čete) naj o prijavijencih sestavijo sezname, ločene po članstvu in naraščaju z imenom in priimkom ter z označbo, da-li se udeleži v kroju ali v civilu. Vsakdo naj ob prijavi plača 2 din za izkaznico. Društva (čete) naj do 5. avgusta javijo v to svTho poslujočim odborom pri pristojnih občinah število prijavljeocev in istotam nabavijo izkaznice. Istočasno (do 5. avgusta) naj društva (čete) pošljejo župi sezname udeležencev in javijo, če se bodo udeležila proslave z društvenim praporom, nakar bo župa udeležbo s svojega področja- prijavila bratski župi v Mariboru ter pravočasno izdala potrebna podrobna navodila svojim edinicam. Vožnja je četrtinska. V ta namen bo moral vsakdo na vstopni postaji kupiti obrazec K 14. ki stane 2 din in polovično vozno karto do Maribora, ki bo veljala za povratek. Bratje, sestre! Iskreno vas vabimo, da se udeležite oroslave, ki je organizirana v strogo nacionalnem in državnem duhu in s častno udeležbo povzdignete to vele-pemembno slavlje v obmejnem Mariboru. ZDRAVO! Soko'ska župa Ljubljana ★ — Pred praznikom Sokola Zg. Šiška. Osem let že deluje vztrajno in marljivo zgornješišenski Sokol, osmič bo pokazal v nedeljo 7. avgusta sadove svojega dela na javnem telovadnem nastopu. Da društvo vsestransko deluje, dokazuje to, da kljub pomanjkanju lastnega doma redno telovadi in skrbi za vzgojo zaupane ji mladine. V zimskem času je telovadba radi pomanjkanja telovadnice močno ovirana, tembolj pa nam služi v poletnem času krasno letno telovadišče, eno največjih in najlepše urejenih v župi Ljubljana. Na tem našem so-kolskem svetišču hočemo v nedeljo 7. avgusta pokazati svoje uspehe. Pri nastopu bodo nastopili vsi telovadni oddelki s prostimi vajami in na orodju, s sodelovanjem godbe 40. pešpoika »Triglavskega«. Ker hoče društvo v okviru Petrove petletnice postaviti svoj lasten dom in to ob lOletnici obstoja, vabimo sokolstvo iz Ljubljane in okolice, kakor tudi narodno občinstvo, da poseti naš nastop v velikem številu in nam tako tudi gmotno omogoči, da pridemo čim prej do lastme strehe. Vstopnine ni. zato pričakujemo čim večje udeležbe. Po nastopu bo na telovadišcu sokolska zabava. V nedeljo 7. avgusta vse, kar sokolsko čuti, k nastopu v Zg. Šiško! Zdravo! — Jezdni odsek Sokolske župe Ljubljana poziva vse članstvo, da se jutri v nedeljo 31. t. m. polnoštevilno udeleži zleta v Domžale. Zbor v kroju na običajnem mesta ob pol 12. Odhod točno ob 12. živilski trg Ljubljana, 31. julija Proti vsemu pričakovanju je bil danes živilski trg izredno dobro zaseden, čeprav ob koncu meseca nikdar ne cvete kupčija Zelenjadarji in kmetje v ljubljanski okolici so v hudi stiski za denar in skušajo vsaj nekaj izkupiti za svoje pridelke. Posebno dobro je bil zaseden zelenjadni trg. Zdaj bo nekaj časa čedalje hujši naval na trg, ker bo od tedna do tedna naprodaj več domačega sadja. Kmečki sadni trg je vedno bolj zaseden, a naprodaj so predvsem hruške in jabolka. Sadje ni izvrstno, zlasti ne jabolka, toda prav lepo je že na- trgu, Ir^Jer pro- I dajajo predvsem lepe breskve, ki so po 12 , do 14 din kg. Marelic ni več, a gospodinje še vedno povprašujejo po njih. Precej ježe sliv, ki so po 8 din kg. Ringlo je po 6 din, najlepše hruške po 8 din, grozdje po 8 do 12 din kg. Na kmečkem I sadnem trgu kjer prodajajo tudi jagode, doe*ej še ni bilo posebno mnogo malin, ki gredo vsako leto precej v denar. Letos so precej drage, m sicer jih prodajajo še vedno po 6 din liter. Cene zelenjave in sočivja se zadnje čase niso bistveno spremenile, a gospodinje so danes lažje izbirale in barantale, ker je bik> mnogo blaga. Precej je bilo tudi perutnine v primeri s slabo kupčijo. Cene perutnine in jajc so že delj časa nespremenjene. Kongres gluhonemih .Maribor, 30. julija Kongres gluhonemih bo v Mariboru od 13. do 15. avgusta v prostorih Gambrinove dvorane v Gledališki ulici. Namen kongresa za zaščito in javno varnost gluhoneme mladine r9: Uzakonitev soloobveznosti za vso erhihonemo mladino, uzakonitev obvezne zaposlitve šolani h gluhonemih delavcev v privatnih in državnih podjetjih v gotovem razmerju na vsakih 50 zdravih delavcev 1 gluhonem jn pravna zaščita vseh gra-honemih. Dolžnost klice gmhoneme m starše gluhonemih otrok kakor tudi občinstvo, da se udeleže tega kongresa, 6aj nas bo samo sloga ki skupno delo dovedio do pravic po šolski izobrazbi jn zaposlftvi gluhonemih delavcev za izboljšanje sedanjih težkih razmer. Razkropljeni smo širom naše banovine prepuščeni samim sebi Potreba je pokazala, da se združimo. Ustanovili smo si svoja adruženja, zacrtah smo si smoter moralne ki denarne podpore svojim revnim sotrpinom. Stremimo za nadaljno izobrazbo svojih članov, hočemo biti v podporo naši gluhonemi mladini, ker v nji vktkno svojo bodočnost. Vse te naloge smo sj zacrtali pred 5. leti in ob proslavi 5. letnice želimo pokazati uspehe našega dete, ki ga sodite s stališča človekoljubnosti, daa smo se potrudili, dokazati naše stremljenje po napredku, kolikor nam je v mejah danih prilik možno. Starši in varuhi, oz. oskrbniki se nujno pozivajo, da v smislu okrožnice gluhoneme otroke, ki ne bodo in so nesposobni za pouk na ljudskih šolah v starosti od 6. do 17. leta, tavajoči na področju mariborske občino, prijavijo mestnemu fizika to. Frančiškanska ulica 8/1 med uradnimi urami najkasneje do 6. avgusta t. L Cenjeno občinstvo se naproša, da opozori oziroma prijavi vsakega občana, v kateri družini bi bil kak gluhonemi otrok navedene starosti. Ta prijava služi v svrho ustanovitve srluhonem-mee v Mariboru. Skrbimo za zdravje vajenk Ljubljana, 30. julija V drugih državah imamo a* delavsko mladino posebne javne skrbstvene in zaščitne urade, počitniške domove ter poklicne posvetovalnice za vajence kakor za vajenke. V tem pogledu je bivša Avstrija prednjačila vsem drugim državam na svetu glede zdravstvenega skrbstva za do-rasčajočo delavsko mladino. Takoj po vojni leta 1918 je poslala 1087 vajencev v počitniške kolonije, dve leti pozneje pa ie začela pošiljati tudi vajenke v počitniške domove. Za vajenke ima posebne domove v Brucku na Leithi, ima 220, VVieselburgu na Erlaufi 380 in v gradu Atzenbruggu 80 postelj. Počitniški domovi za vajenke so oskrbovani vse leto. Vsako leto pošljejo do 7000 vajencev in vajenk po štiri tedne v zdravljenje na oddih na dežlo, da se slabotna telesa okrepe, solnčijo in vedre v gorskih planotah. Do leta 1937 je bilo poslanih 142.466 vajencev in vajenk s 3milijoni '>63.S66 oskrbnimi dnevi v 6 počitniških domovih. Zdravilišče Fischau na Zgornjem Avstrijskem ima 500 postelj, v Brod igru pri Sol-nogradu 320 in Gobelsburgu na Kanopri 80 post lj; ti domovi so samo za vajence. Vsako leto gre z Dunaja ena četrtina vajencev in vajenk na oddih v te počitniške domove. Pri nas pa nimamo niti ene postelj., za vajenske počitniške demove. 11. in 25. julija so se prvi vajenci odpeljali na Gorenjsko na Olševek in so tam taborili v šotorih in druga skupina je sedaj v Možjanci za Krvavcrm ter se zdravi, solnči, koplje in veseli v gorski naravi. E)ruštv0 za varstvo delavske mladine v Ljubljani sprejme večje število vajenk v počitniško kolonijo, ki bo taborila na Velesovcm nad Kranjem prihodnji mesec. Sprejme samo bolehne in slabotnega zdravja vajenke. Zglasiti se ali pisati je treba na ^Društvo za varstvo delavske mladine« na Kodelje-vem v Mostah pri Ljubljani. Iz Maribora — Zaprti ulici zaradi prireditve Mariborskega tedna. Zaradi prireditve Mariborskega tedna bosta od 27. jul. do 20. av gusta zaprti za vsak promet Prešernova ulica od Dijaškega doma do Maistrove ulice m Razlagova ulica od poslopja meščanske šole do Jugoslov. trga. — Xemški arheologi ofoBčejo Maribor. Pod vodstvom monakovskega arheologa Redneckeja bo večja skupina nemških arheologov v avgustu obiskala našo državo. Prvi obisk nemških gostov bo veljal Mariboru, od koder bodo nadaljevali pot v Zagreb in Split. — Prisrčno »K>vo od prUjubljenega zdravnika, V četrtek zvečer so se zbran v knjižničnih prostorih zdravniki mariborske splošne bolnice in se poslovili od priljubljenega in vestnega zdravnika dr. Ivana Schrotta. Odhajajočemu zdravniku so njegovi kolegi in kolegice priredili prisrčen poslovilni večer, pi katerem so se zbrali vsi zdravniki in zdravnice s primorjem tuk. internega oddelka dr. S. Ijutrna-nom na čelu. Slovo od odhajajočega zdrav nika je bilo izredno prisrčno in je živo izpričajo, kako priljubljen je Ml g. dtr. Schrott med svojimi kolegi in kolegicami, saj odhaja z njim vesten in nesebično požrtvovalen zdravnik, ki ga bo zlasti težko pogrešal interni oddelek naše bomice. V toku večera so se vrstile napitnice na naslov odhajajočega, ki je skozi dolgo vrsto let vršil naporno službo prvega zdravnika na internem oddelku. V prisrčnih besedah se je od odhajajočega poslovil pri- „Kako je Vas parfum prijetnega vonjaPrav gotovo mi ga ne boste hoteli izdati?" - ■*> . T> - • „ Parfum? Vi se motite -to je le milo, ki tako prijetno diši/" ELID &ida favorit ■ marij internega oddelka g. dr. Stane L**t-man, ki je naglasal velike zasluge in uspe he odhajajočega, ki se je z vsG vnemo posvetil svojemu zdravn škemu poklicu. Z dr. Rebro t tom odhaja iz Maribora dober in vneto prizadeven ■dravniJK, Dr. Schrott odhaja na svoje novQ službeno mesto pri TRPE) v Ljubljani. Ob nj<£ .vem slov au iz Maribora mu tudi mi kličemo iskreni -zdravo ter mu želimo, da bi bilo njegovo delo kronan0 tudi v nadalje s čim večjimi uspehi . — Vlomilci na d Iti. Pri Sv. Juriju ob Pesnici so vlomilci vdrli v stanovanje in-dustrjca Josipa Tscharreta ter iznpali vse stanovanje, obstoječe iz 14 sob. Drzni vlomilci so »dnesli vse, kar se jim je lo količkaj vr dno. in sicer o^^ke, perilo, posteljnmn, kuhinjski pribor itd . tako da zna.ia škoda okoli 25.000 din. Rokomav-hom so pad Je v roke tudi dragocene gosli, vredne ^krog 7000 din. S plenom so vlrmilei izcrinili brez sledu. — Petrov blng°r. Znani mariborski ribič Alelcs^nder Lin:ng.?r je imel te dni redko Bredo. V Lcžnici pri Slovenski Bistrici je uj?l zapored1' ma tri krasne ščuke, ki tehtajo skupaj 13.45. — Kriminal. Zasebni nameščenki Roza-liji RobnJkovi je izginPa v veži tukajšnjega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, usnjena torbica z važnimi doku-mnti in večjim denarnim zneskom. — Najteni uri. Na potu na Mariborski otok je na el srednješolec O.^kar Certanec uro. Dragoceno moško uro pa je našla v mestnem parku gospa Mira E> klevova. Obe uri sta na policiji. — Vpcp^ljena domačija. V Rogoznici je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Ferka. ki trpi okoli 20000 din škode. _ Stnla zažiga. V šikolah je udarila strela v gospodarsko poslopje po^o-.tnika Matije Drevenška. ki je popoln m 1 ;^go. reio. S ft£m&&eqa ptatna — K|no Union: Skrivnosti Rdečega morja. Znani francoski karakterni filmski igralec Harrv Baur je v tem filmm odličen interpret bogatega čudaškega Arabca, ki živi na samotnem otoku v razkošni orientalski palači in ljubi samo še svojo najlepšo zbiT-ko t«erov na svetu, odkar se mu je »in izpridil: izneveril se je tradiciji in postal Evropec. Okoli tega Čudaškega morfiju nda-nega starca ee plete zgodba o lopov^kem grškem trgovcu z biseri, ki se hoče poiaeti-ti najlepših biserov na svetu, o tihotapcih orožja, o rrgovkri s sužnji, o ljubezni med izgubljenim sinom in haremsko lepotico ter o okrutnosti, zvijači in zločinstvu orientalskih pustolovcev. Močni m lepi so prizori v fflsara, v katerih ima glavno besedo m igro Harrv Baur, vse ostalo je pa bolj epizodnoga zna£aja in giedrica pač zanima ter privleče njegovo pozornost, a glotfjega ioži-vetja mu ne daje. — Kino Milil tu Dobra ■eorfja. že ob premieri smo opozorili na ta Izreden film, ki je ešjajDO režiran in je kot celota filmska umetnina, kakršnih je na filmskem platmi maso. Gkrvna igralca Ps*a Muni in Louise Rainer sta ustvarila v tem ftfcnu 6Va do-vrseoa Ifc. F&m je obenem 8uduv%a ape-logffei žeo« m matere, TiesujUli se m noža, »6LOTSMSKI M AlOIK DNEVNE VESTI — Dr. Mlhufro ni profesor rMaNih^UB na Masarvkflvi univerzi in ravnatelj psihološkega zavoda filozofske fakultete v Bron naš rojak dr. Ivlihajlo Hostohar praznuje te dni 60 letnico rojstva. Našemu odličnemu znanstveniku želimo, da bi med brati Cehoslnmilil še dolgo vrsto let v sreči in zadovoljstvu ta-ko uspešno deloval na znanstvenem polju kakor doslej. — Izlet Beograjčanov In Nc*v°*«ddanOfr s posetMoini vtetom T SJo*>*iiJo. Msft v Novem Sada '"g-'Hhi od 14. dO JR. «r-gusta jhfjsj potovanje v Sajveuljo s po-setom Bleda in Krazrjsfee gor«. Izletniki se odpeljejo a posebnim vlakom ia Beograda 22. avgusta ob 18. m bodo na Jesenicah 14. avgusta ob 5.30. Trtetnikl bodo razderjeni v tri skupine: prva se odpelje že s postaje Lesce—Bled a avtobusi na Bled, druga z Jesenic z vlakom v Bohinjsko Bistrico, tretja pa tudi z vlakom v Kranjsko goro. Vračali se bodo 15- avgusta ob mJSO — Maš turistični sporazum s Nciuffjo. Nas novi turistični sporazum z Nemčijo je stopil v veljavo 1. junija. Mesečni kontingent znaša 1.400.000 mark za turiste iz Nesnčrje in bivše Avstrije, ki prihajajo v nase kraje na počitnice. Ce ta znesek ne bo porabljen v poedinih mesecih, se bo lahko prenesel ostanek na prihodnje mesece. Po potrebi se lahko poveča kontingent na 3.000.000 mark mesečno. Jutri, v nedeljo, vajagke godbe na vrta gostilne Marenče — Poroka. Davi se je v pravoslavni cerkvi 9v. Ohrđa ki Metoda v Ljubljani poročil nas novinarsku tovariš m znani publicist •j. Milan F. Rakočevie z gdč. Slavko Pesdir_ jevo, sestro uglednega trgovca Ivana Pe-zdrrja v GradiSČu. Mlademu paru želimo obilo sreče! — Inozemski tvrt&ti v Zagrebn. Drevi prispe v Zagreb 17 belgijskih letovieoarjev, ki potujejo no Dalmaciji. Jutri se pripelje v Zagreb IS izletnikov iz Mtinchena, namenjenih v Bosno in Dalmacijo. Poleg njih pričakujejo v Zagrebu 12 profesorjev zamorske univerze i% Hariema v New Yorku. Iz Za-giseba se odpeljejo profesorji zamorske univerze v Dalmacijo. V ponedeljek pa prispe v Zagreb z 18 avtotnohn i okrog 50 Holand. rev. namenjenih tudi v Dalmacijo. DR. CEPUDER JOSIP preseli s 1. avgustom svojo ODVETNIŠKO PISARNO na Miklošičevo cesto 11/11. — Sprejem bolnikov y na novo ustanovljeni banovinski zavod za zdravljenje in ra. -rknvanie rakastih obolenj, t Ljubljani se začne s 1- avgustom. Zavod Je že popolnoma urejen in je pod vodstvom Sefa docenta dr. Chole\ve. Primariiski ginekološki posli so poverjeni ginekologu g. dr. Leonu Savniku riefu in primari ju v pomoč so še tri jo zdravniki. Ra-zlični znanetveni laboratoriji za preiskave in runUrenske naprave pa so poverjeni strokovnjakom. Zavod je nameščen v I. in 11. nadstropju jugovzhodnega trakta nekdanje šentpeterske vojašnice v Ljubljani. Zavod je najmodernejše opremljen in ima tri bolniške eote s skupno 30 posteljami. Celotna oprema in ureditev zavoda je taka, da niti najmanj ne zaostaja za najmodernej-šLmi sličnim i zavodi v Evropi. Ker je na raziKidacjo razmeroma mado bolniških postelj v zavodu, se bo večina bolnikov zdravila ambulantno, tako da bodo mnogi bolniki hodili v zavod le na obsevanje z ronk-sreoovimi žarki in z radijem. — Seljački dom v Zagrebu zopet prodan. Pred dobrimi 14 dnevi je prevzela Seljački dom v Zagrebu Prva hrvatska štedionica za 11.250.000 din, da je prišla do svojih terjatev. Zdaj je pa Seljački dom zopet izpremenil svojega lastnika. Kupila ga je Državna hipotekama banka za 9,000.000 din in porabila ga bo v bančne svrhe. — Dolenjska je dobila svoj prvi prospekt. Dolgo je bilo treba čakati, da smo se spomnili, da je tudi Dolenjska naša zemlja, lepa, a siromašna in pozabljena. Ni skoraj v Sloveniji večjega kraja, ki bi še ne imel svojega prospekta, samo Dolenjska ga še ni imela in zato so jo leto-viščarji in izletniki tako malo poznali. Zdaj je prebit led tudi v tem pogledu. Zveza za tujski promet v Sloveniji je izdala ličen prospekt Višnje gore in njene okolice, zlasti Polževega. Na naslovni strani je slika Višnje gore, kakor jo vidimo izpod stare grajske razvaline nad njo s pogledom na Sukljetov dom na Polževem. Razen teh dveh glavnih slik obsega prospekt še sliko kopališča v Višnji gori. motiv iz Višnje gore, naravnega parka pri gradu, kjer so zdaj nastanjeni uradi, Paj-štebe, slapa Kosca in zime na Polževem. V orijentacijo služi na zadnji strani majhen zemljevid. Prospekt ima seveda svoje pomanjkljivosti, saj je prvi za te kraje, vendar bo pa dosegel svoj namen. Letoviščar hoče v prvi vrsti vedeti, kakšne so cene tam. kamor se je namenil. O Višnji gori je v prospektu rečeno, da ima mnogo gostiln, kjer se dobi penzijon od din 20 navzgor. To je rečeno preveč splošno. Cene na Polževem pa sploh niso omenjene. V domu na Polževem stane polna penzija 45 din dnevno, a dobra in izdatna hrana se dobi petkrat, kar je v primeri s cenami drugod več kot zmerna cena. V splošnem je treba pozdraviti prizadevanje onih, ki orjejo ledino in pripravljajo lepšo bodočnost tudi naši Dolenjski. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Udovč Anton iz Zgornje Radulje, posestnik Franc Zaje st. iz Leščevega, posestnikov sin Anton Pu-celj ml. iz Velike Slivnice, Matija Bru-dar iz Potoka, Janez Mramor iz Grobelj, posestnik Mihael Drečnik iz Zgor. Pireši-ce in posestnikov sm Franc Ključevsek ml. od Sv. Križa. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 61 z dne 30 t. m. objavlja uredbo o odlogu, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe z zakonsko močjo o ntvfin'f vi osvoboje-vanja nepremične Imovine v območju apela-cijskega sodttča v LJubljani, uredbo o spremembi in rtnpotrritsA tar. post. 99 a. wn08tm a taksah* naredba o osjosm ■ih*1i nabojev iz iuosjsmstm, avtetieno tolmačenje be o likvidaciji kmetskih đolgov, naredbo, s katero se izprenmaja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini, razglas o pobiranja prispevka za »Rdeči križ« v avtobusnem prometu med tednom »Rdečega kriftac in razne objave iz »Službenih novin«. — T*oplČMis vročina v Splita, v Sphtu imajo zadnje dni pravo uopičzio vročino. Vode porabijo ljudje toliko, da utegnejo ostati nekateri deli mesta brez nje, če ne bo vročina popustila. — Od Btrone vasi pri jmnisu mestu se je postoril in odftei v pokoj S©L načelnik g. Hinko Kfc*A je vodil postajo celih 29 let. G Kobi je bil med ljudstvom izredno priljubljen, saj mu je šel povsod z nasveti na roko. Mnogo let je zaradi ljudstva prevzemal in razdeljeval posto sa ves okoliš popolnoma brezplačno. Te prosto, votjoe posle je odložil šele letos, ko ga je neki ljubljanski tednik za zahvalo napadel. G Kobi je bil vedno neustrašen pripadnik dr. Tavčarjeve politične sole in vedno naročnik obeh naših naprednih dnevnikov. Prav lepe uspehe je tudi dosegel v revnem okolišu kot poverjenik Vodnikove družbe. G. Kobi ju in njegovi ljubeznivi gospej soprogi želimo vso jrečo v Kranju, kamor sta se za stalno prese, lila. g. vladknir Rejc ter ji poklonil lep šopek in darilo. Potem je čestital v Imenu vseh naprednih grajskih fantov g. Dane Predalič. Sledile so se druge čestitke, za katere se je slavljenica globoko gin j ena zahvaljevala. Potem se je pa razvila na Gradu prijetna zabava. — Slavljenka nas prosi, naj objavimo njeno najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so se je spomnili ob življenjskem jubileju, ker se jim drugače ne more zahvaliti. —lj Stepanjci nas vabijo na žegnanje. Jutri bo žegnanje tudi v Stepanji vasi v tem prijaznem gostoljubnem predmestju Ljubljane, kamor Ljubljančani zlasti ob nedeljah tako radi hodijo. Žegnanje je pa itak imerpten praznik in ga je treba proslaviti tako, kakor se spodobi. Stepanjci znajo žegnanje pripraviti tako, kakor v malokaterem drugem kraju. France Kre-gar je pripravil za jutri celo poseben koncertni program, vse druge dobrote so pa pri njem itak že na tako dobrem glasu, da jih ni treba posebej naštevati. Žegnanje bodo imeli jutri tudi Sšritjakobčani, a Ljubljančanov je dovolj^pfea obe strani. Konkurence ne bo nobene, ker tudi potrebna ni. Žegnanje v Stepanji vasi irna že svojo tradicijo ia to se bo pokazalo tudi jutri, ko bodo tomale množice I/jub-ljančanov h ^ajfcfcljubnim Stepanjcem. kjer se bo staji Bmlado prav dobro zabavalo. I P —lj Gasilsfl Kta. LJubljana-Barje priredi jutri nS^gnanjsko nedeljo veliko vrtno veselico na znanem senčnatem vrtu gostilne pri Putrihu na Dolenjski cesti. Ob JSako pvacifno kuhamo makarone? Pravilno kuhanje makaronov j* enostavno, ako pazimo na sledeče; i. količina vode: za '/«*9 vzamemo 3 Utre, za % kg 4 litre vode 1.1, d. s. način kuhanja: vodo ogolimo m Hreoemo makarone v njo kadar zavre. Ves čas kuhanja naj voda švvahno vre, J. čam kuhanja: čim boljša je kakovost makaronov, tem dalj Časa jih moramo kuhati. Dobre, po italijanskem načinu izdelane Pekatete-Jajninm kuhamo 20 — 25 minut. Kuhane makarone odcedimo v rešetu M jih oblijemo z mrze* vodo. JJob&T teh! — Izleti Zveie za tujfrki premet. V mesecu avgustu priredi Zveza za tujski promet več izletov po Sloveniji, Južni Srbiji in Dalmaciji ter nekaj izletov v inozemstvo. Informacije sporedi ki prospekti so na razpolago v bilietarnah PUTNIK-a. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno, precej stalno in vroče vreme. Krajevne nevihte niso izključene Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 36, v Beogradu in Dubrovniku 32, v Zagrebu 31, v Sarajevu 30, v Ljubljani 29.9, na Visu 29, v Mariboru 26.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.2, temperatura je znašala 19.2. — Poškodovanci. V bolnico so prepeljali 7 letnega sina progovnega delavca iz Ribnice Jamka Steblaja. Otrok se je sukal v kuhinji okrog štedilnika in prevrnil nase lonec vrekga mleka. Pri tem se je oparil po vsem životu ter dobil hude poškodbe. I>elaveevega sina Emila žgajnar-ja, stanu jocega na Poljanski cesti, je ugriznil setsedov p^s v glavo in v hrbet. 25 letni delavki v predilnici v Jaršah Antoniji Tušarjevi pa je stroj odtrgal dva prsta na desni roki. 9. uri zjutraj se prične nagradno keglanje, združeno z bogatimi darili. Veselica s plesom pa se prične popoldne ob 4. Vabljeni vsi prijatelji gasilske čete in ostalo občinstvo. —lj Vsem vojnim invalidom in vojnim vdovam! V Mariboru bo proslava 20-lernice Jugoslavije 13. in 14. avgusta t. 1. Vozoina lx> četrtmska. Potrebna bo vsakemu udeležencu posebna legitimacija, kj stane 2 din. Za vojne invalide in vojne vdove, ki se hočejo udeležiti te proslave |e «e peljati v Maribor s četrtinsko vozno ceno. se dole te legitimacije pri krajevnem odboru Združenja v šenipetJski vojašnici. Javiti se je treba najpozneje do 2. avgusta. Kdor se hoče tore i udeležiti proslave, naj nemudoma sporočj krajevnemu odboru Združenja. Krajevni odbor U. V. I. Ljubljana. —lj Srajce, pidžame. — Kamion ik, Nebotičnik. —lj Obrtniško društvo v Ljubljani vabi ljubljanske obrtnike in njihove znance k udeležbi na narodnem ta bom ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru v dneh 13. in 14. avgusta. Prijave sprejema do 2. avgusta društvo v svojem lokalu. Sv. Petra c. 4, telefon 35—23. Kmetska posoislnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa c. 18. Nove vlog vsak čas razpoložljive obrestuje po 4 5° O o vloge prott odpovedi po Za vse vloge nudi popolno varnost« Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. — Ogenj v Jaršah ob Savi. Danes malo popolnoči so bili mestni gasilci opozorjeni po telefonu iz tovarne >Saturnus< v Mostah, da je izbruhnil nekje ob Savi večji požar. Gasilci so se takoj odpeljali do mestne meje, .nakar so se vrnili, ker je bil o g-en j izven mestnega območja. Medtem pa so prišli na kraj požara že tudi prostovoljni gasilci in sicer do kozolca posestni-ce Ivane Smerajceve v Jaršah. Kozolec je bil pogorel že skoraj do tal. Zaradi od. dal jenosti vode gasilci sploh niso napeljevali cevi, marveč so pogasili ogenj s suhim orodjem. Skoda znaša okrog 15.000 din. Kakor je ogenj nastal še ni ugotovljeno, najbrž pa je bil podtaknjen. — Stepan Arnholdt umrl. Včeraj smo poročali o groznem zločinu v Zagrebu, kjer je privatni nameščenec Stepan Arn-holdt zaklal svojo ljubico Franjo Šverko in njenega moža, potem se je pa zastrupil z oetovo kislino. Prepeljan so ga v bolnico in s kraja je kazalo, da bo ostal živ, v četrtek ponoči je pa umrl. S tem je tudi preiskava končana, ker si je zločinec sodil sam. Iz Ljubljane —lj Počastitev jrrajHke ras raci ob nlel V torek je praznovala grajska mama ga. Ana Perjatelj čila m zdrava 90-letnioo rojstva. Ob svojem lepem življenjskem jubileju se je lahko prepričala, kako priljubljena je v našem mestu, koliko iskrenih prijateljev ima. Kdor je le mogel jI je prišel osebno čestitat, mnogi so ji pa čestitali pismeno. Na Oradu je Ml v torek lep praznik, že v ponedeljek zvečer 00 m zbrali grajski stanovalci, da se poklonijo slavljenkL Domači pevski oktet ji je zapel sa podoknico tri lepe narodne pesmi, domači trio je pa zaigral dve lepi, potem so se pa pričele čestitke. Najprej je slavrjenki čestital v imenu naprednega kulturnega društva Ljab ljanski Grad v —lj V** m naalm ljubljanskim naiočni-kom, ki so z naročnino v zaostanku in ki nam dolžnih zneskov ne bodo poravnali do 5. avgusta, bomo morati tega dne Lsrt ustaviti. —lj Sladkorja je dovolj! Zadnje čase so se nekateri aopet zaceli bati. da bodo poSle zaloge efladkorja, preden bo prispel na trg novi sladkor. Govorice o pomanjkanju sladkorja najbrž izvirajo od nekaterih trgovcev zaradi večjeea konzu-ma, ker zadnje čase gospodinje vkuhavajo sadje. Nekateri trgovci Se zdaj obračajo na veletr^vce ki jih prejšnje čase niso zalagali s sladkorjem. zato jim veletrgovci ne morejo ustreči.. Trgovci zaradi tega mislijo, da je sladkorla Že začelo primanjkovati. Organizacija sladkornih tovarn pravi, da bo eladkorja dovolj do nove kanrpani;*, seveda, 6e bo poraba normalna. Zaradi govoric, da je sladkorja malo v zalogi, lahko nastane posebna psihoza med konzumenti, ki 6e začno v bojazni, da bo sladkor pošel, brez potrebe in čez mero zalagati z njim. Tedaj bi sladkorja v resnici začelo primanjkovati. Vendar takšne nervoznosti med konzumenti ni in tudi radogov ni za njo. V zalogi je še mnogo slasti sladkorja v kockah, a tudi sipe, čeprav jo je nekoliko manj, je se vedno dovolj. Čez 2 meseca in pol bo pa na trgu že nov; sladkor. —ij Umrli so t Ljnbljanf od 22. do 28. L m. Gajeta Marija, rpj. Podrebersek, 36 let, žena monterja mestne plinarne, Čer-ne Cirila, 14 let, hči posestnika, Kozina Josip, 54 let, kancBst fin. pr oku rat ure v pokoju, Gabrič Rihard, 52 let, trg. pomočnik, Zadvor, obč. Dobrunje, Sorokin De-mitrij, 7 mesecev, sin delavca, Majce Ka-fol, 53 let, Čevljar, Sušnik Marko, 3 mesece, sir« delavca, Jasen, obč. Radomlje. Sčelkov Pavel, 39 let, pom. podpregl. finančne kontrole, Vogelnik Josip, 28 let, sin žefaaničarjs, Ivančič Andrej, 50 let, trgovski pomočnik in carinski deklama t. K ljubljanski bolnici so umrli: Gole Marija, 17 let, hci posestnika, Brezni dol Arabrus, Drnovšek Edi, 10 let, sin kuharice. St. Jurij pod Kumom, Levstik Štefan, 4 mesece, sin hišarja, Zagorica, srez Kočevje, Ambrožič Ivan, 25 let, samostojen brivec, Bled. Dimnik Jože, 58 let, tesar, Zadobrova, obč* Polje, Benet Jože, 68 let, posestnik, Podkoren, Jamnik Ana, 2 leti, hči kočarja, Boštanjstka vas, obe. Slivnica-Zalna, Trojar Marija, 2 meseca, hči služkinje, MarkiČ Antonija, 1 leto, hči posestnika, Strahin, obe. Naklo, Hrovat Ana, 25 let, služkinja, Vidmar Jožefa, 14 let, delavca, Šmartno, Kovačič Jakob, 1 leto. sin pom. oficiala v tob. tov. Grobolj-šek Jakob, 23 let, delavec v kamnolomu, Jarše, srez Litija. —lj Jutri bo zadnji das rasstave D. ln-kfostrf In P. Loboda. Vabimo v«e, ki se niso imeli Prilike ogledati si zanimivo razstavo, da to store jutri. —lj Gostilna Martine Zg. Šiška. — Jutri velika vesedica ob vsakem vremenu! —lj šentjakobska knjižnica t Ljubljani, Kongresni trg 7,1, je izposodila od 1. januarja do 30. junija 1938 na 29.011 strank 90.326 kn?ig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. po po kine do 8. zvečer ter izposoja knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira, Knjižnica pošilja knjige tudi po pošti po celi državi ter za take izpoSojevalce izposo-jilni rok primemo podaljša. Na razpolago tiskani meniki knjig. —lj Izlet 1 avtobusom vklj. kosilo za din 70 v Logarsko dolino dne 7. avgusta. Prijave sprejema trgovina Ticar. Selenbur^ova ulica do 30. julija. Udeležite se tega izleta v sredižče gorske krasote. —H Ne pozabite, da bo v nedeljo in ponedeljek žegnanje v St. JakoLu ob Savi. Pecnikarjev avtobu« vozi iz Krekovega trga ob 15. 16. 17 in 18.30 Odhod iz Sv. Jakoba ob 19.30. 21 22, 24. —lj zegnjanje pri Sv. Jakobu. Jutri bo v Šentjakobskem okraju veliko žegmtnje. Gospodinje se &€ nekaj dni pridno pripravljajo na tradicionalni praznik in .se peče ter kuha ne samo po gostilnah, marveč tudi po zasebnih stanovanjih mnogo dobrot, ^ntjakobčani vabijo ostale Ljubljančane v goste, aaj bo jutri po vsem šentjakobskem okraju veselje doma. &e^-tjakobčani so si za fevoj praznik naročili godbo in sicer vojaško, ki bo konce rt i rala jutri na senčnatem vrtu znane gostilne >pri Marenčetu« na Dolenjsld cesti. —lj Zakaj dobe manj? V VVolfovi ulici gradi mestna občina kanalizacijo in je pri tem delu zaposlila poleg svojih delavcev tudi delavce, k} jih je mestni socialni urad poslal na to delo. Mestni delavci dobivak> najmani 3.50 din na uro. od socialnega urada dodeljeni delavci pa dobivnjo samo 3 din na uro. čeprav opravljajo enako delo, kakor mestni delavrj. Zakaj dobivak> ti delavci 50 par manj na uro, če moraio izpolniti ravno take delovne pogoje m se moraio zadovoljiti z enakimi pogoji pri izplačevanju mezd kakor delavci, ki dobivajo 50 par ve? na uro? —lj Dane* V»l v restavracijo »Uoyd« na od-vjak, pečen na ražnju. —lf Jutri konec pa9ierac.ij« na mačka v predmestjih ni bilo. _lj Jadranska straža se korporativno x zastavo udeleži narodnega tabora v Mariboru dne 14. avgusta. Da bo udeležba Jadranskih stražarjev na tej spiosn; naiolui pro-#lavi 20-letniee Jugoslavi,e čim odbor poziva članstvo. naj neintidoma prijavi v pisarni JS na Tyr£«*vi testi v lači Ljubljanske kreditne i»a.nke, k<*r je treba sezname udeleaencev aaradf m ro&ila i*>-sebuih vlakov oddati že X lOmiaH bjubijan-skemu pTipraf\lialn*mu odboru nai iiiesisi'in poglavarstvu. —lj Vojaška godba pod poveljstvom podpolkovnika Herooga priredi jutri <»b 11. do 12. v parku Zrezde proineiuulni Uiiut;. m— Ljubljanskemu uciteljstva. CVunice m (Hane JUD sreaketra društva Liubl'aina-mesto, ki se namerava o udeležiti proslave 20 letnice Jugoslavije v M:iril*>ru. n;ip >>.>;i mo. (ia se prijavijo v društven h pr'.vdorih Frančiškanska ulita 6. Prijav* «*o nam trelne zaradi »kupnega potovanja in UMU zaradi ugotovitve .-levila vseli »UtilnlifaiiT iz Ljubljane. Prijave sprejemamo tk> 1 avgusta. — Odbor. n— Pregled vseh motornih rozil. ki služijo javnemu prometu (avtobusov i 11 avto-taksijev) bo za drugo poilo'ie na nu^ttii pristavi, Povšetova ulica št. 8, 3. a*wta i*i pol 8. do 12. ure. S seboj je treba piiuajfctt proiiietno knjižico, 100 dinarski državni kolek za potrdilo v prometni knlifcici in tak.so din 64 za vsak avtomobil. Pri tel prilik: 00-do pregledana tudi druga motorna vozila, ki letos iz kakr5negakoii razloga nilo hiba pregledana. Prizadeti s*1 pasiva] \ ložiti pregleda, naj se pravocastio opravičijo, sicer ne bodo smeli voziti % nepregledanim! vozili. u— V kapeli narodne *tarokat ne bo v nedeljo SI. t. m. shržbe božie. ampak bo erv. maia v Delavskem domu na J-e.-pri Levu« 800 din vredno kolo znainke >Feldpost«, last njegovega vajenca Josipa Zirpamčiča. Trgovskemu slugi Francu Permetn je nekdo odpeljal a dvorišča h.iSe št. 7 v Dalmatinovi ulici 500 din vredr*** kalo znamke >Ogec. Zasebnik Vladimir Starec pa je prijavil, da mu je bilo ukmdeno 700 «'in vredno kolo znamke >Stey«ea\*. ia veže Kaaine. Plavalna tekma Italija — Jugoslavija Italijanski plavači so prispeli na Bled včeraj naši pa davi — SKoJki šele popoldne narno in stolpom, kjer sebe ut*e>s>o tekmo- valno progo in start. Obrati ao nemogoči. Savezni funkcionarji in »delavci« so priiH šele danes in če se ne bi požrtvovalni BMcj-čani ter funkcionarji Ihrije ic včeraj ter ponoči lotih posla, bi bili najb^ za blamažo bogatejši. Za. tekmovanje vlad* na Bledu, Ivi je poln letoviščar je v, izredno zanimanj«. |g Ljulj ljsne in rudi od drugod je prispelo »n ljudi, borbi bo pa prisostvoval rudi italijanski poslanik v Beogradu. Tekmovanj e za Davisov pokal JUGOSLAVIJA : NEMČIJA 1:1. Na igrišču kluba Rot-Weiss v Berlinu je včeraj pred veliko množico gledalcev odigrala finalna borba v evropski coni za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo, ki se je končala pryi dan neodločeno 1:1. V splošnem so vsi računali s tem rezultatom v prepričanju, da bo Henkel porazil Punčeca, Palada bo imel pa lahko delo z Metaxo. Zgodilo se je pa bas nasprotno. Punčec je z neverjetno lahkoto odpravil favoriziranega Henkla kar v treh setih in sicer s 6:1, 7:5, 6:3, dočim je Metala porazil Palado 1:6, 6:4, 6:1, 3:6 in 12:10. Borba med Punčecom in Henklom je bila prav zanimiva, Punčec je bil takoj v odlični formi in je v prvem setu Henkla. ki je bil precej nervozen, kar pogazil. V drugem setu je pa Henkel že vodil 5:1, a je Punčec z neverjetno energijo izenačil na 5:5 ter nato tudi v tem seru zmagal a 7:5. To je Henkla precej deprimiralo in zato je gladko izgubil tretji odločilni set s 6:3. Palada je naletel na izvrstno razpoloženega Metaxo. ki je sicer v prvem setu igral z veliko tremo in je izgubil 1^, a se je nato v naslednjih setih popravil ter je dobil S 6:4 in 6:1. V četrtem setu je spet Palada pokazal dosti boljšo igro in zmagal s 3:6, a v petem odločilnem, ki je trajal celo uro, je popustil in tako je Nemec zmagal z 12:10. Danes bo odigran doubh Bled, 30. julija Včeraj dopoldne so preko Ljubljane prispeli na Bled italijanski plavači, vsega skupaj 24 plavačev in 4 člani vodstva. Na postaji Lesce so jih pričakovali člani našega plavalnega saveza in jih je v njegovem imenu pozdravil dr. Skoberne. Za pozdrav se je v imenu italijanske ekipe zahvalil g. Musuli. Italijanski plavači so se nastanili v penzijonu Rikli, ker ao vsi ostali hoteli in penzijoni zasedeni in na Bledu ni mogoče dobiti niti ene prazne sobe. Takoj po prihodu so odšli Italijani v grajsko kopališče, kjer so pregledali bazen in se tudi kopali v jezerski vodi, ki jim je zaradi prijetne toplote zelo ugajala. Naš! plavači, kakor tudi del saveznih delegatov, so prispeli na Bled šele davi. Savez je že določil postavo za plavalni dvoboj z Italijo. Določeni so: 100 m prosto Mini (Viktorija), štakula (Jug), 100 m hrbtno Marčeta (Viktorija), Ciganović (Jug). 1.500 m Žižek (Jug), Bala (Vojvodina) 2O0 m prsno Cerar (Ilirija), Grkinič (Viktorija), štafeta 4 X 200 m: Mini in Defilipis (oba Viktorija) Žižek in Ciganović oba (Jug). Mešana štafeta 3X100 m: Cerar, Ciganović in Mini, 200 m prsno Cerar. Za vvaterpolo je določeno naslednje moštvo: Mihovilovič, Oiovanelli (Jadran), Mat kovic (Viktorija) Roje (Jadran) Polič (Vik torija), Ciganović (Jug) in Grkinič (Viktorija). Vidimo torej, da je savez postavil najboljše plavače, kar jih je imel na razpolago, če izvzamemo za 100 m prosto, kjer je bil postavljen poleg Minia tudi štakula, ki je imel pri izbirnem tekmovanju v Ljubljani za celo sekundo slabši rezultat od Wil-fana. Nedvomno bi moral tudi savez določiti Wilfana. ki bi gotovo postavil svojega moža. Čudno je tudi, da je v štafeti 4X200 m izločen Cerar, dasi ima poleg Žiška najboljši čas. Današnji spored obsega: ob 11. dopoldne so se pričeli skoki, ob 17.30 pa je tekmovanje v plavanju na 100 m prosto, 200 prsno, 1.500 prosto in štafeta 3X100 m meSano ter vvaterpolo. Italijani so prijavili naslednje tekmovalce: 100 m prosto Lissardi, Costa, 400 prosto Costolli, drugi tekmovalec Se ni določen. 1.500 m prosto Costolli, Scipizza (rezerva Ognio). 100 m hrbtno Ravera, Burlo, 200 m prsno Bertetti, Tofini, 3X100 m mešano Ravera, Bertetti, Lissardi (rez. Costa). Olimpijska štafeta 4X200 m: Signori, Scipizza. Lisardi. Gambctta, skoki s 3 m: Cozzi, Marianetti, skoki s stolpa Cozzi Di Biazi, waterpolo: Faliano, Bonocore, Wal-fe, Bulgarelli. Majoni, Ognio, Bandolfini, Rahbini, Oggiolli. Danes ob 11. bi se moralo pričeti tekmovanje s skoki. Ker 90 pa Italijani od potovanja precej utrujeni, so prosili, da se skoki prelože. O tem se je posvetovala žirija, in je bil dosežen sporazum, tako da bodo skoki šele ob 17. Organizacija prireditve ni na višku in je savez na vsej črti odpovedat Tekmovanje as bo vafir* v Iz Zagorja — \eiik uSpeh rojaka arhitekta g. Dra. ga Korbarja, ki živi že od leta 1928 v Zagrebu, je med drugim tudi ta, da je prejel aa svoj nacrt adravetvenega doma na Jesenicah prvo nssrrado. Ta adravstveni dom bo eden največjih t Jugoslaviji in se gradi pod nad^nratvorn našega, simpatičnega rojaka. Omaenimo naj, da je >ma!l simpatični Slovenac«, kakor mu pravijo v Zagrebu, napravil tudi načrt za lajveč-je ficagr *?5ko JsbrjaBSče na Savi. DraPravdo<. še manj pa pomislijo, da so tudi na pošti ljudje, podvrženi slabostim %i boleznim. Vsak hoče od pošte svoje in nihče ne vpraša po vzrokih, zakaj ie pošflika izostala. >Pošta je kriva* in proti njej naperimo osti. Nihče ne vpraša najprej po vzroku. Takoj obdolži pošto, da >e nemarna in bogsigaveđi kakšna je. pa je morda zbolel uslužbenec m Ca zdaj nadomešča drugi, ki razmer še oe pozna tako dobro, ali pa je obtičal brao-vlak sred-; proge ali pa je višja sila posegla po nakladi beograjskega Ikrta. oVa ni prispel v Ljubljano. Ko zapuščate svoj urad in Izročite pošti svoje celodnevno delo. ah* pomislite, da za zidovi tiste zakajene in umazane postne stavbe, ki bo kmalu utonila v družbi ne-Bnife sosedov, vre življenje in t*e giblje u as? In ko se ponoči vračate f. izprehoda ali i7 kavarne, kjer ste prijetno počivali in aoavari. še vedno kipi za tietimi zidovi skrbeče za vas. Ali v zgodnjih i irah. ko se zjhljete po ulicah pro- ti uu in i>ostelii: na pošti so odpravili v Snje n prehodov, življenje nikoli ne umre. Zdaj odhajajo pi^ma, zda i jih sprejemajo, popravljajo telefone. pripravi jajo pošiljki- o denarne nakaznice, nalagajo pakefe premetavajo milijone in za- ^Tkance t« e : 4o po telefonu. Međ pismonoši V veliki eol)i prvega nadstropja >e Dostavljenih 40 miz in za njimi stoji prav toliko eToveSki« v>ti>x-y. Tj mrzlično na^Uco srra-bijo kupe \t** dopisnic, knjig, takovim, ki časopisov in jih razdeljujejo po okrajih-Ko opravijo glavno delo razdele pošto še po vrstnem re«lu ulic in hišnih številk, kakor jo raznašajo. Totem se začne njihov krjžev pot Od pritličja do podstrešja, enkrat, dvakrat, stokrat. Tu pismo zaljubljenega vr>jaka z joga države, taan dopisnica, ki opomin ja na planilo, terfatev davčne uprave, sodni pozivi grešnikom in pričam, denarna nakazila, priporočena Pisma in drugo. Vsakega poznaj in vsakemu daj njeeovo. Al a jima pomota pri dostavi je hud greh. ki ga nibVe več n« izbriše. Opoldne v oagllci skromno kosjto, preskromno za "velike napore, ki jih opravijo Soveški stroji — raznažalei naše poste. Toda plača je majhna in kup otrok joka m hoče kruha. Popoldne spet isto delo. Kupi pfeem po okrajih, po uticah, po nadstropjih, po stanovanjih- In spet romanje od pritličja, do podstrešja, od podstrešja do prrtfie>. Kdo bi mneril njihovo pot in stehtal njihov križ? Velik Jarp pisem roma vso noč v oddelek poštnih predalov, tako da Je razdeljen ie do are, ko se odpro poštni prostori m pribite prvi sluge po poštne pošiljke za svoje urade. Ce k»j manjka ali nj v redn. godr- njstio etuge, umrtniki. ravnatelji, šefi. Ha pomoč kličejo včasih celo uredniŽrva listov m pravijo, da je naša pošta škandal. Niti če ne pomisli, da opravlja tam 200 rok delo. ki zahteva v norma m fh razmerah 400 a^ oeio 500 rok_ Ljubljanska glavna pošta ima namen postno dostavo v Ljubljani centraflizirati, tako da bi povečala dvorano, kjer dela zdaj 38 Človeških stroiev in napravila prostora za 50 strojev. Potem bi «e pisma tudi za najbolj oddaljena predmestja stekala na glavno tx>što m od tu razdeljevala, dočim jih »daj razhalo< in zahtevali zvezo od poštnih uradnic, ni v oddelku a vi oma tekih telefonov več tako za- števce telefonskih ki bodo kakor števci v avtomobilih ali pri tiskarskih strojih sami zabeležili vsak telefonski pogovor in določali postno pristojbino. Ta sistem ie gotovo pravilen ki bo njegova izvedba, lq jo zdaj temeljito proučujejo, korist rJa telefonskim naročnikom, pa tudi sami poštna upravi. Taksne števce tefefonekfii pogovorov, imajo zdaj samo javne telefonske govorilnice Avtomat na pošti namreč zabeleži v&ak pogovor iz javne telefonske govorilnice m števec tega avtomata pokaže, koliko denarja mora oddati poštni uslužbenec, ko konec vsakega tedna izprazni >blagajne< telefonskih aparatov v javnih govorilnicah. Javne telefonske govorilnice prinašajo poštni upravi prav lep dočikek. Čeprav jim hudo konkurirajo kavarne in avtomatski bufeti, ki od svojih gostov za vsak telefonski pogovor zahtevajo pristojbino, kakor da imajo koncesionirano javno govorilnico. Poštne odred te takšno postopanje strogo prepovedujejo, zelo težko ca pa zatirajo, ker je uspešna kontrola skoraj nemogoča. Takšno izrabljanje gostov m protizakonito pobiranje dec ari a za telefonske pogovore bodo pač lahko zatrli samo z eksemplarični-mi kaznimi. Se ena misel: kaj ko bi oddali javne telefonske ffovorilniee v zakup nesrečnim žrtvam svetovne vojne? Ljubljana potrebuj« še nekaj javnih telefonskih govorilnic in sicer predveem na Viču in v Mostah. Upajmo, da bodo ti zunanii deli mesta k mam dobili to prepotrebno zvezo s središčem, saj so prav tam nesreče pogoste m telefonski krici nujni- Bela vrana IVavirnilc o telefonski službi pravi: *Te- lefonski naročnik: lahko zahteva, da ga te-refonska centrala ob določenem času tudi, oziroma da ob določen eni fesu zvoni, dokler se naročnik ne javi. Za takšno uslugo mora naročnik napraviti pismeno, kolkovano prošnjo, v kateri mora poleg drugega označiti, ob kateri uri vsak dan ali kateri dan ga bo treba klicati oziroma buditi in kako dolgo bo to trajalo. Za enkratno bujenje na da*n znaša naročnina mesečno 30 dm.< Tej usKižnos+i poštne uprave se je v Lfubl jani odzval en sam telefonski naročnik, ki ga adaj naša glavna posta vsako jutro ob določenem času z zvoncu jem budi, dokler se ne osrlasi in ne pove. da je temeljito zbujen. Ltutliančani. ki nimajo točn!h ur in dovolj glasnih budilk, si za 90 din mesečno lahko privoščijo telefonsko bujenje, ki je dosti učinkoviteje- kakor bodttka, aaj pošt« z »vonenjem ne odneha, dokler se naročnik res ne zbudH- Ameriški ro|aW u nas Ouroaino dela ima naša glavna posta tudi s pošiljkami is Ameridte, ki jih pride za v«o Jugoslavijo včasih po 80 ali celo 100 vreč. Ljubljana namreč sprejema ameriško pošte za ^so Jugoslavijo in jo potem odpošlje naprej. Postopanje a Pismi » Amerike je is bol] vestno in skrbno kakor s priporočenima. Vsafco pismo pregleda tričlanska komisija in čim opazi kakšen iiedostaiek: poškodbo, nasžmo odpiranje ali samo poizkus istega in kaj podobnega, sestavi tafcoj zapisnik ki ga skupaj s pismom odpr^mi v namembni kraj. Tam pokliče naslovnika npravrnk pošte k sebi, mu odda pismo, ki ga mora aa-eiovnik odpreti pred njim in ugotoviti, ee je vsebina pisma v redu. Največ pisem prihaja iz Amerike pred božičnimi, vebkoiiočnimi ^in bkakoštnimi prazniki zek> veliko pa tndr za Jožefovo m Marijine praznike, ko se naši ameriški rojaki spomnijo sorodnikov v stari domovini in jim v pi^rmli pošiljajo Lepe dolarske bankovce. Tatvine denarja iz ameriških pisem 90 bile včasih tudi v naši državi precej pogoste, posebno v južnih krajih. Spričo stroge kontrole m nenavadno skrbnega postopanja z ameriškimi pismi pa so zdaj tatvine skoraj odpadle. Ze dostikrat pa se je zgodilo rodi, da piše ameriški rojak sorodniku in priva v pismu, da prilaga tudi dolarski bankovec, ki pa ga v pismu ni. V takih primerih je poštna uprava zei© skeptična, ker se ie že velikokrat ugotovilo, da ie pošiljatelj pozabil pismu priložiti bankovce ali pa je denar nakazal po čeku, ki potrebuje do naslovnika več časa kakor navadno piemo. Modernizacija poslopja Prav tako aktualno, kakor je vprašanje števila poštnih uslužbencev, ki bi jih rabili dvakrat več, kakor jih fmamo, 5e bi hoteli upoštevati, da so tudi poštni uslužbenci samo ljudje in da od njih ne sinemo zahtevati več kakor zmorejo Človeške moči. Če nočemo človeka prezgodaj uničiti in onesposobiti za delo, je tudi vprašanje modernizacije naše glavne poste. Ko je bil nedavno v Ljubljani poštni minister, ie menda tudi sam u videl, da sedanja siavna pošta v LjnMjarii n« odgovarja več svojim namenom, niti higijenskim predpisom, ki f£h postavlja država privatnim ustanovam. Po njegovi odredbi mora banska uprava v najkrajšem času izdelati podrobne načrte za dozidavo tretjega nadstropja naše glavne pošte in tudi za. modernizacijo celega poslopja, ki kriči po popravilu in adaptacijah ne samo zaradi strank, ki imajo na pošti opravka, temveč še bolj zaradi poštnih u^uzbencev. ki morajo v tesnih, slabo razsvetljenih in zatohlih prostorih opravljati naporno in tafco odgovorno službo. Če pokle vs^ po sreča, t odo prihodnje leto na naši glavni pošti dozidali tretje nadstropje in poskrbel da bo ta važna državna ustanova po svoji zunanjosti in notranjost] odgovarjala itgie»c!Ui države ki našega mesta. Vrhniška gasilska četa ob 60 letnici 3voj pomembni jubilej proslavi 6. in 7. avgusta — Proslava bo združena z župnim zletom Vrhnika, 29. jolija Ni ga menda bolj znanega in prijaznega trga rut NoCnan jskem. sfcoraj bi rekli v vsej dravsti banovini, kakor je naša Vrhnika tam pod temnim Raskovcem. Saj je znana po svojem bogastvu, pa tudi po revščini, Da so Vrhničani napredni in doiavni ljudje, pričajo razni rfhi in zgovorni spomeniki. Da pa je zaslovela Vrhnika tudi preko meja naše domovine m je danes znana slehernemu slovenskemu otroku, je pa neoporečna zasluga našega nikdar izčrpne-cja in med rarodom še vedno živečega genija Ivana Cankarja. Baš v letu Gospodovem 1876, ko je zagledal naš mali Ivan luč sveta tam na klancu pod Sv. Trojico, so se vrhniški veljaki in možakarji pogovarjali pri kozarcu vina o velikem in groznem požaru, ki je divjal po Vrhniki leta 1872. Požar je izbruhnil pri Suštaršiču, p. d- Markonu na klancu pod Sv. Trojico. Radi obilne paše s slamo kritih h iš in gospodarskih poslopij je prav kmalu zavzel ogromne dimenzije. Tedaj je pogorelo vse od Mrovca pa do Šubca na Idrijski cesti. Radi velike nevarnosti so bili tedaj pozvani in so prišli na pomoč gasilci iz Ljubljane. Ti so bili posebnost za ljudstvo, ki je te može v čeladah prvič videlo. Ljudje so se kar razkropili, ko so pričeli skakati na vozove in razvijati cevi. Trdili so. da so hudiči prišli — saj so jih prvič videli. Med pogovorom je bila izrečem misel, da bi bilo dobro, ce bi tudi na VrfanDfci ustanovili gasilsko društvo, kakršno je v Ljubljani, da bi v primeru sile priskočilo bližnjemu na pomoč. Res, ta izrečena misel se je »cer še večkrat obravnavala, pred-iK) se je po dobrem letu uresničila. Bik? je pomladi leta 187b. ko so se zopet zbrali odlični vrhnislki veljaki m možakarji Lenarčič Josip, Brilej Martin. Golob Franc, Obreza Janez, Obreza Kari, Jeiovšek Gabrijel, Baobler Bakli, Jeiovšek Karel, Ma rušič Jože. Stuiar Franc, Hodnik Andrej, Krašovec Tine, iglic Tone, Kostner Jože, Jernej Dobrovoljc in drugi ter ustanovili gasilno društvo, kateremu je bil za prvega načelnika izvoljen tov. Golob Franc, Od teh še žive Lenarčič Josip, Hodnik Andrej in Jernej Dobrovoljc. Komaj so se naši gasilci za silo izvežbali. so že morali stopiti v akcijo s svojima *eie fontom a«. Tako so namreč krstili obe brizgahu. Se tisto leto je namreč izbruhnil ogenj pri Grampovča-nu po domače Zajcu in uničil ves de4 stare Vrhnike od Zajca do Mrovca na obeh straneh ceste. Tedaj so se naši gasilci prvič postavili po robu uničujočemu elementu in mu zabranili, da se ni širil proti cerkvi sv. Lenarta. Drugo leto je društvu načeiova! Obreza Kari, a tretje leto je bil izvoljen Majer Kari, ki je vodil društvo tik do svoje smrti do leta 1919; torej polnih 38 let. Bil je Claire Judge: Učitelj grščine Ko je prišel bankir Henrv Sutton opoldne domov, je dejal svoji edini in krasni hčerki Isabeli. — Telefoniral sem v orientalski zavod in uredil, kar si želela. Danes popoldne ob štirih pošljejo sem učitelja. Ali pa boš okrog štirih doma? — Seveda bom, — je odgovorila Isa-bela smeje. — Moral bi me že poznati oče. Ce si vtepem kaj v glavo, storim vedno, pa naj stane kar hoče. In zdaj sem si vtepla v glavo, da se moram naučiti grščine, da bi se mogla na svojem nameravanem potovanju po Grčiji z domačini neposredno in dobro sporazumevati. Papa Sutton je še nekaj zamrmral o kapricah in podobnih rečeh, toda Isa-bela se je samo smejala. Bila je zelo lepa in elegantna ta samonikla hči vsemogočnega bankirja, čeprav včasih malo čudaška. Toda to ni nikogar motilo, zlasti pa ne starega Suttona, ki je bil v svojo hčerko naravnost zaljubljen. Po smrti svoje matere je vodila Isa-očefei gospodinjstvo ia ti- ranizirala ga je priložnostno, kar je pa stari dobrodušni gospod rad prenašal. Točno ob štirih popoldne je naznanil sluga bankirju prihod neznanega gospoda in kmalu je vstopil v Suttonov kabinet zelo elegantno oblečen, lep mladenič, ki se je nekam v zadregi pii-klonil in vprašal, ali mu je čast govoriti z bankirjem Henrvjem Suttonom. — Seveda, jaz sem Sutton. — je odgovoril bankir nekam v zadregi. — Kar izvolite naprej, druga vrata levo, — moja hči vas že pričakuje. Jaz žal zdaj ne utegnem, v največji naglici moram opraviti nujne posle ... Isabela, v razkošni domači obleki, je pogumno pozdravila mladeniča. Nič ga ni vprašala, ponudila mu je stol in skoraj ga ni pustila do besede, tako vneto mu je pripovedovala o svojih načrtih. Povedala mu je, da se pripravlja na potovanje po Grčiji, toda ne prej, predno ne bo gladko govorila grščine. Izrazila je upanje, da se bo tega jezika v-nekaj tednih naučila. Mladenič, ki se je pisal Dickv Baxter, jo je zelo pazljivo poslušal in skoraj požiral je vsako besedico z njenih zape- Potem ji je pripovedoval napeto o mnogih zanimivostih iz Grčije. Kazalo je, da zelo dobro pozna to deželo, njeno življenje in njeno slavno preteklost. Cas je tekel liki voda. Isabela se je imenitno zabavala. — Pridite vsak dan popoldne ob štirih, — je dejala končno in vstala. — Pričakovala vas bom jutri. Mladi učitelj grščine je bil zares zek> točen in vesten. Prišel je vsak dan točno ob štirih. Skraja je bil Baxter nekoliko nervozen in zabava se je razvijala le počasi, pozneje sta pa vsak dan skupaj pila čaj. Baxter je prinašal gramofonske plošče z grškimi narodnimi pesmimi in poskočnimi rx>pevkarni, včasih je celo zapel s svojim čisto lepim glasom nerazumljivo pesem. Nekega popoldne sta se pa poljubila, njune ustnice, že davno radovedne in pripravljene, so se združile. In že naslednjega dne zvečer sta se zaročila. — Dick, — je dejala Isabela vsa žareča od sreče, ko sta se umaknila od slavnostnega vrvenja in odšla roko v roki na čarobni vrt, kjer jn niso motite tuje oči in Zopet slučaj paradentdziT! In lenj Jo §m povjgroSlo? Zalo pogosfo solmi Ume-1 Njene posledico? Orna. Ioni sobfol Zoto to pravo**«* oorlmo topeč sobni fcnmeo — s S o rjovim Kalodontom« edino sobno paslo o JugofUvlp, kntoro vsebuje eBobovtti suHofidn-oleat. Sorgov Kalodmrt odstrani polagoma sobni ha nun In pr*» preči njegovo ponovno tvorbo. društvu pravi oče in vxor načelnik ali »Fe-uemehr hauptmann«, kakor so ga takrat imenovali, saj je takoj v prvih letih svojega nAčclniStva prestal težak ognjeni krst To je bil tretji hud požar, ki je zajel Vrhniko in ki je tedaj uničil vso Gaso — Pod- lipsko cesto ter Veliki klanec pod. Sv. Trojico. Goreti je za.celo pri Stržinarju, tedaj so rekli tam pri »Golobčku« ki so ognjeni zubl>i v trenutku objeli ves kkmec, tako da je pogorel tudi ded svoaika Sv. Lenarta, Tega ognja se spominja naš Cankar v Črtici — Moje življenje — s temi-4e lepimi besedami: »Oko mojega spomina seže daleč, prav do tretjega leta moje dobe. Pogorela nam je hiša rn obubožali smo docela. Mi otroci, kolikor nas je bilo, smo se igrali na vrhn pri Sv. Trojici. Pod večer je bHo, sobice je sijalo miio in toplo, kakor sam božji blagoslov. Spodaj je bila Vrhnika že vaa v senci, lesketala so se le še zgorenja okna gosposkih hiš. »Jezus!« je vzkliknila sestra. Zgrabila me je za roko in je tekla; jaz neroden v nogah, sem kolobaril za njo ter se prevračal nizdol po kamenju is po spolzki travi. Silen dim je bil obsenčil nebo prav tja do Ljubljanskega vrha, do Sv. Ane ki do Žalostne gore; presekal ga je navpikoma sijajen plamen, siok in visok. »Jezus, Jezus!« je kričala sestra. Tukaj v ta prelepi plamen je zaklenjen moj spomin: več ga ni. Prikaže pa se nenadoma mati, čisto majhna, čisto drobna, nič preplašena, samo začudena; na cesti Stoji ter tišči pod pazduho »taro stensko uro. ki že zdavnaj ni več šla. ne bila . .. Spomin umolkne, pa se oglasi v izbi tete Micke. Izba je bila prečudio bela, tudi teta Micka je bila vsa beta m aa bdo pogrnjeni mizi je stala skleda belih, žlahtno dišečih štrukljev. Od zunaj je piamenelo zamolklo in rdeče, kakor večerna zarja . . . To je bil najlepši dan mojega življenja,« Za časa Majerjevega načelovanja so leta 1913, ko je županoval na Vrhniki Jeiovšek Gabrijel, s pomočjo občine sezidali tudi gasilski dom. ki je bil nujno potreben za shrambo orodja in v katerem je tudi sejna soba. Po vojni je precej let vodil četo pok. Jeiovšek Josko, ki je po zgledu svojega očeta Karla Jelovška veliko žrtvoval za društvo in mu je bil največji mecen. Sledili so Voljč Jakob, Nusbek Zmago in zopet Voljč Jakob. Pozabiti ne smemo naših gasilskih veteranov, ki od svoje rane mladosti že nad pol stoletja služijo požrtvovalno v gasilski službi. Ti so: Resnik Alojz, Voljč Jakob in Hojan Franc V znak priznanja bodo ob tej prHflci prejeli odlikovanja. Na letošnji glavni skupščini pa je bil za predsednika izvoljen bivši tajnik, ki je vodil vse priprave o priliki 501etnice čete in organizator učitelj Vuk Slavko, v katerega stavimo vse zahteve in nade, da bo organiziral brezhibno tudi letošnji jubilej — 60- letmco, kd jo bomo praznovali 6. m 7. gusta pod pokrovketjarvom bana dr. Ha-tkčena. Sedanji upravi jasi lake čete «9 ie posrečilo izvesti izven drugih pot robom del in popravil tudi renoviranje gasilskega doma, da bo tudi ta imel ob 60-letnem jubileju čete in oh svoji ISletnici novo obleko. Za poslednje je četa hvaležna naklonjenosti predsednika občine g. Hrena Ignacija in irvidevooori g. Opeke Andreja, oskrbnika trga. Želimo upravi Čete, ki ao v nji tovariši Vuk Slavko, Maček Iv^acL, Čeme Janez, Jurca Jođko, Maiavašič Prane, Verbič Ignacij, PreJog Andrej, Rudi Stane, Jerina Miha, Isteaic Andrej, d* tri Aa po začrtani poti naprej v pomoč bliinjenML Čestitamo četi k redkemu jubileju dela ia po<žrtvovakiosti in se vesel wno svidenja V dneh slavja, adruienega z župnim zle tom. mj je prišlo nekaj na roiseL To je čudno, saj se v treh dneh nisem naučila niti besedice grščine ... —. Seveda ne, to je razumljivo, — je odgovoril Dick veselo in lokavo. — To ni niti naravno, niti razumljivo, — je dejala Isabela smeje. — Hotela sem in morala bi se od tega naučiti grščine. —izključeno, dušica, — je odgovoril Baarter in oči so se mu lokavo za-iskrile. — Jaz namreč odkrito rečeno ne znam nobene grške besede. Nisem učitelj grščine, temveč bančni uradnik. Tistega popoldne sem prišel k tvojemu očetu s prošnjo, da bi me zaposlil v svoji banki. Potegoval sem se za službo. Tvoj papa pa ni utegnil, mislil je samo na svoje poslovne zadeve in poslal me je k tebi v domnevi, da sem te-lefonicno naročeni učitelj grščine, ki sem ga pozneje podkupil, da je molčal... Ko si me pa tako toplo sprejela in povabila, naj pridem vsak dan, sem se rad odzval... Končno sva pa prišla tja, kjer sva. In ne čudi se, da sem poeabil povedati ti, da nisem učitelj grščine, ki si ga pričakovala. Saj al tnrfi ti ZVOČNI KINO tsOKOLJsJU DOM V &ISBJ, mJEFOEi 41-TO WILLY FORSTOVA SERENADA V glavnih vlogah: Huda Krahl in Igo Sym Y dopolnilo: Zvočni tednflc Predstave: v soboto ob V*9-, nedeljo ob 5.. 7. in 9.. poneojeijefc ob )£* arL SOKOLI. Fosečajte in podpirajte Sokolski kino! Prihoarj^ spored: Jetnik dvorca Zende Velike strelske tekme v Kranja Kranj, 27. jafija Kranjska strelska družina priredi v nedeljo 31. t. rn. in 7. avgusta votSce nagradne strelske tekme. Tekmovalo ae bo od 8. zjutraj do 6. ure popoldne (ozir. na dan 7. avgusta do 5. ure popoldne) s kratkim opoldanskim odmorom. Razdelilo se bo približno 30 lepih daril, ki bodo predstavljala vrednost okoli 2000 din. Streljalo se bo na sledeče tarče: Zmagovalna na 200 m. Vsak tekmovalec odda 30 strelov M/, stoječega, klečečega in ležečega položaja brca naslona). Ponavljanje največ dvaleratno. Zmagovalec dobi rasen darila tudi diniotnp ki naslov »Najboljšega strelca Gorenjske za leto 1936«. Vseh diplom na tej tarči je 5 in K) nagrad. »Splošna tarča« na 150 m bo prišla v poštev posebno za one, ki na 200 m za obdarovanje ne bi prišli v po-štev. Streljanje svobodno, brez vsake omejitve, tudi z naslonom dovoljeno. Booba na tej tarči utegne biti nad vse zanimiva, ker nudi tudi manj izvežbanka strelcem lepe rez u i tare. Vsak tekmovalec more dobiti ko eno nagrado od obeh tarč, t. j. dotični, Ki je dobil negaado na zmagovalni, oe more dobiti darila tudi na apioanš, akorarvno bi dosegel prvo mesto, pač pa dobi diplomo, a pridobljena nagrada pripade nasiedoje-rrra najboljšemu strdcu- Ako bo dosežen sporazum s tukajšnjim Lovskim društvom, se postavi na 100 m tudi tarča »Srnjdk«, da bodo tudi naši lovci prišli na svoj račun. Tudi tekmovanje s nobertovkarrii. katerega vodstvo je iz prijaznosti prevzela marljiva odbornica gdč. Grabnerjeva, vtegne biti zelo zanimivo. M« teh tarčah bodo dame streljale na 20 krožno, a gospodje na 5 krožno. Mladini se do-vofi streljanje na obeh tarčah. Daril bo veliko ki lepih ter po 2 diplomi sa najboljše tekmovalce. Ekipam je dovoljeno tekmovanje samo v nedeljo na dan 31. t, m. popoldne. Izjema bi pr*a v poštev le v konkretno opravičenih vzrokih, ker je ne-nederja 7. avg. namenjena samo posameznim tekmovalcem. Vabimo ^e, ki m zavedajo kakšnega pomena je z v«@o*neaa in narodno obrambnega stafišč« ataafaaji v splošnem, ki pa nazori tega nudi praw prijatno zabavo vsakomur, da v mm, v pa*-jetnem goadnem zad#ja ob 6 štev. tfn Življenje angleške kraljevske rodbine Kraljevski dom, kraljev dan in kraljevski weekend kadilce* Angleški kraljevski dom šteje 270 članov začenši od lorda Chambellana do kraljevske straže. Kalog-e nekaterih so strogo častne, ki so se ohranile, kakor marsikaj drugega v Angliji, samo iz spoštovanja do tradicij. Drugi imajo pa prav tako važno kakor kočljivo poslanstvo. Lord Chambellan, čigar znak dostojanstva sta bela palica in ključ, ima najvažnejše poslanstvo na kraljevskem dvoru, odgovarjajoče našemu dvornemu maršalu. In. ta mož. ki odloča o povabljencih na dvome recepcije, plese in bankete, stoji med predstavljanjem vedno ob kraljevi strani. On sicer ne stanuje v Bucking-hamski palači, pač ga pa zastopa tam upravitelj kraljevskega doma in ta sestavlja spored raznih svečanosti, sprejema povabljene goste in skrbi za uslužbence palače. Maršal je posrednik med kraljem in predstavniki diplomatskega zbora. Med drugimi važnimi funkcionarji so kontrolor računov, čuvaj zasebne borze, arhivar, ki je že od začetka vlade kralja JurijaV. ženska, milo-ščinar (nadškof canterburyski), čuvaj draguljev, konservator slik. učitelj glasbe, guverner Win d s ora in kronani pesnik sir John Masefield. Zdravniški zbor kraljevske palače šteje 35 zdravnikov, kirurgov in zobozdravnikov. Kraljeva osebna zdravnika sta lord Dovvson of Prnn in lord Horner. Vladarjeva osebna okolica obstoja iz lordov strežajev. častnih pažev, konjarjev in »čestitega zbora plemičev pod orožjem«, ustanovljenega po Henriku VITI.; člani tega zbora nosijo rdeče žametaste uniforme in čepice z belimi peresi. Razen tega ima kralj telesno stražo, ki je obenem straža njegove piUače in ki je bila ustanovljena leta 1485. pod vlado Henrika VTI. Ta najstarejša straža na svetu je nadomeščala nekoč kraljeve jelonosce in pokuševalce. obenem je pa vsak večer pregledala kraljevo spalnico. Zdaj zadostuje za kraljevo osebno varnost poseben oddelek londonske policije. Zelo težaven položaj in veliko odgovornost ima kraljev osebni tajnik, ki je zdaj sir A!exander Hardinere; on je tudi spremljal kralja na poti v Pariz. Kraljičina okoUca obstoja iz 20 oseb: lorda Chambellana, 4 dvornih gospodičen, ki se ukvarjajo največ s princesama. 4 dvomih dam, blagajnika, dveh konjarjev in mnogih tajnikov. Slednjič je treba omeniti še mnoge služabnike, ki jim je poverjena skrb za vzdrževanje palače Ln njenih soban. Znano je, da je v Buckinghamski palači 250 ur, če ne računamo edinstveno zbirko starih ur in da je urar kraljevske palače eden največjih gospodov pod njeno streho. Letni izdatki za vzdrževanje Buckinghamske palače znašajo okrog 150.000 funtov šterlingov ali v našem denarju okrog 40.000.000. Kralj Jurij VI. vstane vedno zelo zgodaj. 2e ob pol osmih je oblečen in pred zajtrkom gre vedno na izprehod na vrt. Ob lepem vremenu ga spremlja kraljica. Ob osmih pregleda del svoje obširne korespondence. Vsak dan dobi pismo od svoje matere. Ob tem Času često telefonira s\'ojim bratom in prijateljem. Ob devetih kralj in kraljica zajtrkujeta. Jedilni list je tipično angleški: kitajski čaj, fini prepečenci, pomarančni kompot, jaica s šunko ali prekajene ribe. Po zajtrku odide kralj v svoje pisarne, kjer spre ime svojega osebnega tajnika ali namestnika sira Erica Mievilla, podpisuje imenovanja v vojski in civilni službi ter govori s svojimi svetovalci o dnevnem programu. Ob 11. mu prineso vse novine, ki jih površno nregleda. zvečer jih pa temeljito prečita. Pred obedom sprejema v avdijenci diplomate, upravitelje kolonij in ministra dominionov. Kraljica preživi del dopoldneva s svojima hčerkama. Igra se z njima, daje navodila vzgojiteljicam in govori s profesorji o delu malih princesk. Potem sprejema dvorne dame in narekuje pisma svojem tajnikom. Kot izborna kuharica sestavlja pogosto sama jedilni list. Obed je ob četrt na dve. 2e več mesecev zajtrkuje princesa Elizabeta, ki je praznovala v aprilu dvanajsti rojstni dan. vsaj enkrat na teden s svojimi starSl. Ob takih dneh se govori francosko, ker ima mlada princesa prav tako rada francoščino, kakor niuna roditelja. Po obedu popijeta kralj in kraljica črno kavo in pokadita vsak svojo cigareto. Popoldne igra kraj j, ki je ostal strasten športnik ping-pong. če ima pa dovolj Časa jaha s svojo starejšo hčerko na izprehod. Kralj je bil vedno najboljši športnik v kraljevski rodbini. Se kot vojvoda Yor5ki je redno igral circquet, tenis, kolo in golf, rad je pa hodil tudi na lov. Ob 16.15 pijejo kralj, kraljica ln princesi skupaj Čaj. Ta je kralju poleg weekenda najljubši, saj ostane sam s kraljico in hčerkami, kjer nihče ne moti ure rodbinske tišine, ki se često zavlečejo pod večer. Od pol 6 do osmih zvečer sedi zopet v svoji pisarni, kjer sprejme navadno enega člana vlade, ki mu poroča o političnih dogodkih dne\'a. Sledi avdijenca diplomatskih zastopnikov, potem pa sestavi kralj s svojim tajnikom program za naslednji dan. Ob sedmih se prideta princesi poslovit od svojih roditeljev in odideta v otroške sobe. Večerja je ob osmih. Redko se zgodi, da večerja kralj sam. če ni nihče povabljen je večerja prav tako enostavna kakor obed. če ni drugega programa, preživi kralj s kraljico večer v družbi d\-ornih dam in lordov strežajev. čita jo se novine, govori se o literaturi in sportu. Vsak petek popoldne zapusti kraljevska rodbina Buckinghamsko palačo in se odpelje na weekend bodisi v Sandringham. priljubljeni sedež Jurija V., še pogosteje pa v Royal Lodge. čez poletje se mudi kraljevska rodbina več tednov v Balmoralu na škotskem ali pa v gradu Glamis. kjer je kraljica preživela svoja otroška leta. Največkrat se pa mudi kraljevska rodbina v Roval Lodge, kjer lahko kralj in kraljica v miru počivata in se posvečata svojima hčerkama. Doč;m je mlajša 8 letna princesa Margareta Rose še vedno zelo navihana, je princesa Elizabeta že velika hči, ki jo vzgajajo že kot bodočo kraljico države s 500 milijonov prebivalcev. Za njeno vzgojo skrbi kraljica Elizabeta, mati Mary in dvorna dama Helena Gibbsova. Po nasvetu kraljice Marv in ministrskega predsednika Cham-berlaina je dala kraljevska rodbina sestaviti načrt šestletne vzgoje bodoče kraljice. Kralj Jurij VI. je študiral v Cambri-dgeu kakor njegov ded. Toda njemu starši niso prepovedovali čitanja, kakor kraljica Viktorija svojemu sinu Edvardu VII. Njemu je bilo celo prepovedano čitati romane Walterja Scotta. ki so ga zelo zanimali. Jurij VI. zelo rad čita, toda v nasprotju s svojim očetom Jurijem V. navdušenim za detektivske romano, čita on najraje zgodovinska in sociološka dela. Tudi kraljica Elizabeta je visoko izobražena in zelo rada čita. V rodbini, iz katere izvira, je bilo mnogo umetnikov in pisateljev. Kralj in kraljica, sta vajena že od svoje poroke skupaj pisati in čitati. Kralj Velike Britanije in cesar indijski ima razen običajnih in znanih pravic še druge pravice, dolžnosti in prepovedi zelo čudnega značaja. Teh se navadno ne poslužuje. So pa kljub temu pravi stebri angleške kraljevske moči. In še vedno so v polni veljavi, čeprav so se že davno preživele. To so podedovane zgodovinske pravice ln dolžnosti, po katerih si ne upa seči niti moderna Anglija, čeprav so bile dane kralju nekoč v najbolj čudnih okolnostih ali čeprav si jih je v davnih časih kralj sam prilastil. Te pravice, dolžnosti in prepovedi tvorijo tradicije anleške kragljevske moči in so ostale v veljavi. Če se jih kralj ne poslužuje, je to njegova dobra volja, je pa njegova dolžnost držati se tega, kar mu je prepovedano. Angleški kralj bi lahko kadarkoli razprodal vse vojno brodovje, ki je njegova osebna last. Zato se nikoli ne Imenuje nobena edinica angleškega vojnega brodovja brez treh začetnic H. M. S., kar pomeni His Majestv's S hip. (Ladja Njegovega Veličanstva) . Kadarkoli lahko proda vojvodstvo Corn-vvallsko, ki je tudi njegova osebna last. Vsem je še v spominu, kakšno vlogo je igrala ta okornost, ko se je Edvard VTH. odpovedal prestolu. Lahko da odpreti vrata vseh kaznilnic v Angliji in takoj izpustiti vse kaznence. Lahko da kadarkoli neomejen dopust vsem mornarjem in vojakom ali pa jih sploh pusti domov. Lahko kadarkoli razpusti parlament in mu prepove, da bi se še kdaj sestal brez njegove volje ali ne da bi ga sam sklical. Lahko kadarkoli napove vojno, toda samo s tem namenom, da zopet osvoji davno izgubljeno Bretagno. Lahko kot edini državljan združene kraljevine da natisniti sveto pismo. To pravico daje v najem, odnosno jo prodaja proti gotovini, ki mu je ne sme nihče predpisati. Lahko enkrat na leto pridiguje v katedrali sv. Davida, kjer je kanonik z letnimi dohodki 2 funtov Šterlingov. Ne plačuje davkov ln davčna uprava ne sme od njega nikoli ničesar zahtevati. Ne plačuje postnih znamk niti sa svojo privatno korespondenco, ne sme pa rabiti drugih znamk, razen tistih, ki mu jih pošilja postna uprava (a posebno perforacijo). Mora spoštovati dva najčudovitejša pri- I vilegija: vojvoda Athouaki ima poseben 1 polk z lastno zastavo, pod katero se je boril tudi med svetovno vojno v angleški armadi. Če bi bil ta vojvoda obsojen na smrt, bi mu moral dati angleški kralj postaviti 10 m višje morisce kakor se postavi običajno. V Angliji je en sam človek, ki ga kralj ne more prisiliti, da bi se mu odkril. To je baron Kinsal. Nekega dne se baron Kinsal ni odkril v navzočnosti Jurija UX, ko je prišla kraljica. Kralj mu je takrat dejal: Myk>rde, od danes imate pravico nositi klobuk na glavi v navzočnosti svojega kralja, toda gentlemen nikoli ne srne pozabiti, da je navzoča dama. Končno naj še omenimo, da angleški kralj vpričo svojih državljanov ne sme kaditi niti cigarete. Najskrivnostnejši zaklad v Indiji Visoko nad rdečkastim mestom Džajpurom poganja iz strme skale mračno poslopje Tigrove trdnjave. Nekje v njenih masivnih zidovih je skrit zaklad, ki ga je pripeljal domov eden izmed bojevitih prednikov sedanjega maharadže iz dolnjega Afganistana. Samo enkrat v življenju sme vladar Džajpura stopiti v Tigrovo trdnjavo m vldeti v nji pravljični zaklad. Ne ve pa, kje je in kako se pride do njega, ker mu pred vhodom v trdnjavo zavežejo oči in stražniki ga vodijo po labirintu hodnikov, dele v zakladnici mu razvežejo oči m tedaj se sme ozreti na zlato, demante in smaragde, ki krožijo o njihovi vrednosti fantastične vesti. Predno nastopi pot nazaj, seveda zopet z zavezanimi očmi, si sme izbrati vladajoči knez en dragulj in ga vzeti s seboj. Ko se je mudil v Džajpuru vojvoda VVind-sorski, ko je bil še prestolonaslednik, je izrazil željo, da bi si rad ogledal tajinstveno Tigrovo trdnjavo, pa je baje maharadža njegovo prošnjo odklonil. Morda sploh ni bflo v njegovih močeh dovoliti angleškemu prestolonasledniku ogled trdnjave, ker jo straži posebno pleme. Ti možje niso podvrženi nobenemu zakonu. Veže jih samo tradicija odnosno zvestoba, da je to pleme že skozi 20 pokolenj čuvar zaklada, k: ara sme videti maharadža samo enkrat v življenju. Iz višine 33.058 ni bo skočil Trgovec s padali v Clevelandu J. Dunkel je sklenil priboriti si tri svetovne rekorde. Doseči hoče največjo višino v stratosferi, obenem pa skočiti iz največje višine s padalom. To bi mu zagotovilo tretji rekord, postal bi namreč najh trejši človek na svetu. Nalašč v ta namen konstruirani balon naj bi ga dvignil 33.000 m visoko, torej še 11.000 m višje od sedanjega rekorda. Dunkel se hoče zapreti v jekleno gondolo, podobno letalski bombi in zaprto spodaj s pa-dalnimi vratci. Pred seboj bo imel višino-mer. dve vrvi in zapah. Ko bi kazalec pokazal 33.000 m ali po ameriškem merjenju 110.000 čevljev, bi potegnil Dunkel za prvo vrv. Iz balona bi takoj izpustil vodik. Obenem bi se odvezala gondola in se spustila v 70 sekundah 24.000 m nižje. Kazalec višinomera bi kazal 30.000 čevljev ali 9.000 m. Tedaj bi znašala hitrost padanja okrog 700 m v sekundi ali 2.500 km na uro. Dunkel b; potegnil v tem trenutku za drugo vrv. Padalo bi se odprlo in s tem bi se strahovita hitrost zmanjšala. V višini 1.500 m bi odprl Dunkel vratca in skočil iz gondole. Obenem bi odprl padalo, pritrjeno na njegovem hrbtu. Dunkel je začel skakati s padalom, ko mu je bilo 14 let in skočil je že 1.800krat. Star je 41 let. ■Kino Sloga — Tel. 27-30™ Velenapet in silno zanimiv film z Divjega zapada: OSVETA JE SLADKA Pri vseh predstavah predvajamo tri žurnale! Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri Ura pred usmrtitvijo Čuden je moral biti občutek 19-letne Ane Downeyeve v New Yorku, ko je šla k poroki. Njenemu ženinu je bila namreč odmerjena samo še ena ura življenja. 26-letni John Collins je bil obsojen zaradi roparskega umora na smrt na električnem stolu in Downeyeva se je hotela tik pred usmrtitvijo poročiti z njim. In res se je poročila. Čudna poroka je bila v newyorški kaznilnici. Priči sta bila dva jetniška uradnika in svatbi je prisostvovala poleg uradnika in duhovnika tudi oboojenčeva mati. Ana. Downeyeva je prosila, naj ji dovolijo poročiti se z obsojencem zato, ker je bila z njim zaročena dve leti in ker je noseča. Guverner je prošnjo za pomilostitev odklonil in potem se je obrnila nanj s prošnjo, naj ji vsaj dovoli poročiti se z očetom svojega otroka. To so ji dovolili, toda zakon je smel biti sklenjen šele zadnjo uro pred usmrtitvijo. Nevesta je prišla k poroki v žalni obleki, ženin pa v praznični. Komaj je pa postal zakonski mož, je moral sesti na električni stol. Svidenje po 40 letih V angleških listih je bila ob poseru angleškega kralja in kraljice v Parizu objavljena slika, na kateri je kraljica Elizabeta na posetu pariške bolnice. Sljka kaže kraljico, kako izroča šopek rož staremu možu na bolniški postelji. V Londonu živi stara dama Hawtornova, ki je nepričakovano spoznala po oliki v starem bolniku svojega že dolgo pogrešanega brata. Ne da bi dolgo pomišljala, se je odpeljala v Pariz, kjer je v bolnici vprašala, ali leži tam John Stone. Odgovorili so ji, da imajo res bolnika s tem,imenom in odvedli so jo k možu, ki je bUa njegova slika objavljena v angleških listih. Sledilo je radostno svidenje. Hawtorno-va je smatrala svojega brsta že 36 let za mrtvega. John Stone je odšel namreč pred 40 leti od doma in nastopa! je kot klown v raznih cirkusih ki varietejih. Nekaj časa je še pisal domov, potem so pa utihnile vse vesti o njem in šele kraljevski obisk v Parizu je pripomogel njegovi sestri, da je zvedela za pogrešanega brata. Postani in ostani Slan IVodnikove dražbe! Angleške milijonarke boljše od ameriških je podedovala po svojem možu, indijskem trgovcu, 9 milijonov funtov šterlingov Miss Eilleen Murphv, ravnateljica Hom-me Service for the British Ck>mmercial Gas Asociation (Domače službe komercijalnega združenja britanskih plinarn) je predavala oni dan v Glasgovu. Med predavanjem je ugotovila, da je izmed 50 najpremožnejših Angležev nad polovica Žen. Kaj počno te milijonarke s svojim denarjem? Z lastnim delom so zaslužile malo, bogastvo so jim zapustili očetje in možje. V čajst pa moramo šteti angleškim milijonarkam, da jim bogastvo ni tako zmešalo glav kakor ameriškim dolarskim princesam. Za razkošne obleke ne kažejo posebnega razumevanja in elegantni pariški modni saloni jih ne prištevajo med svoje odjemalke. Izjemi sta samo dve, lady Louis Mountbattenova in lady Cunningham-Reidova. ki sta skupaj podedovali ogromno premoženje svojega deda sira Ernesta Cassela. Ti dve se lepo oblačita in nosita tudi nakit. Lord in lady Mountbattenova imata v Londonu v najemu trinadstropno hišo in plačujeta 4.200 funtov šterlingov letne najemnine. V nasprotju s tema dvema vodilnima damama angleške družbe daje večina angleških milijonark prednost življenju izven družabnega vrvenja. Najbogatejša med njimi lady Yule živi stalno na jahti »Nahlin.-. To jahto si je bil izbral vojvoda vVindsorski, ko je bil še kralj, da se je vozil z njo po Sredozemskem morju. Ce ne križari ladv Yule kje daleč po morju, živi na svojem posestvu Bricket-Noodu v 6t. Al bana in se ukvarja s svojim zverin jakom, kjer goji tjulne in medvede. Zelo rada ima stare, mršave konje, za katere je dala zgraditi posebno stajo. Po svojem možu, indijskem trgovcu, je podedovala 9.0O0.000 funtov šterlingov. Druga najbogatejša Angležinja je Catha- rine Macdonald Buchananova, za katero svet sploh ne ve. živi namreč skromno v Guilsboroughu v Southamptonu, ima Štiri otroke in zanima se za konjske dirke, obenem jo pa veseli skrb za mladino. Za svoje premoženje se mora zahvaliti vvhiskvu. Bogastvo je podedovala po svojem očetu lordu \Vcolavingtonu. Mnoge bogate Angležinje se navdušujejo za sport čistokrvnih konj. Miss Dorothv Pagetova. hči lorda Quecn-borougha. ki je podedovala bogastvo po materi, si i zbira dirkalne konje jesrni. spomladi pa obleke. Lady Baillijev.i. njena sestra, ima 50.000 funtov Šterlinpov lotnh dohodkov. Sivi stalno v Leeds Caatlu v Ken-tu. navkrasnejšem angleškem domu in navdušuje se samo za dom. Vse te bogate Ansrležinje imajo svoje konjičke. Vse so zelo dobrega srca in Žrtvujejo mnogo denarja v dobrodelne namene. Mirno torej lahko rečemo, da angleške milijonarke vedo. kaj početi s svojim bogastvom. O večini ameriških milijonark bi pa tega ne mogli trditi. Rooseveltov prijatelj Morgenthau V mlađih letih se ni razumel na finance, zdaj je pa ameriški finančni minister Po političnih dneh kraljevskega obiska v Parizu in po razgovorih angleškega zunanjega ministra lorda Halifa^ca z Bonnetom so bila v Parizu vojaška m gospodarska posvetovanja velikih zapadnih demokracij. V gospodarska posvetovanja so posegle to pot neposredno tudi Zedinjene države, ki je njihova valuta vezana s francosko in angleško. Pariz, glavno mesto diplomatskega sveta, je imelo več dni v gosteh odličnega gosta, zaupnika in prijatelja preziden-ta Rooseveita. ameriškega finančnega ministra Henrva Morgenthaua. Njemu je poverjena naloga uravnovesiti ameriški državni proračun in pripraviti tla za obnovitev svetovnega gospodarstva s povratkom k mednarodnemu sodelovanju, od katerega pričakuje Amerika utrditev svetovnega miru. Morgenthau je prispel v Evropo prav za prav na počitnice. Toda bilo je naravno, da šef Rooseveltovega možganskega trusta ne bo mogel opustiti priložnosti navezati stike z zapadno evropskimi državniki, zlasti v tako pomembnih dneh. Henrv Morgenthau spada k najzanimivejšim možem iz Rooseveltov« okoEce-Star je šele 47 let, pa kna za seboj že zek> pestro kariero. Njegov oče je bfl trgovec in pridobil si je znatno premoženje. Komaj je sin vršil ljudsko šoio, je hotel stopiti na lastne noge in si služiti vsakdanji kruh. Postal je paznik v skladišču lesa, pozneje je bil delavec v tovarni pisalnih strojev, arhitektov asistent in zopet delavec. Toda življenje v mestu mu ni ugajalo. Vleklo ga je na kmete, v poljedelstvo. Ko se je naselil tam, se je lotil najprej študij, pozneje pa tudi javnega življenja in pubncistfke. Na kmetih se je seznanil z Rooseveltom, ki si je tudi v prosti naravi utrjeval zrahljano zdravje. Slučajno sta bila soseda. Iz poznanstva se je razvilo prijateljstvo in Morgenthau je postal eden najbolj vnetih pristašev in zagovornikov Rooseveltovih političnih načrtov. O tem, kako velik vpliv ima Morgenthau na Rooseveita, so mnenja deljena. Gotovo je pa. da uživa polno prezidentovo zaupanje, da so mu znani vsi načrti in metode, ki jih hoče Roosevelt uresničiti, bolj kakor komurkoli drugemu. Morgenthau ima izred no inteligentno ženo, ki se živo zanima M njegovo delo in ga pri tem tudi znatno podpira. V tehničnih zadevah financ mu je izboren svetovalec njegov oče, prijatelj pokojnega prezidenta NVilsona in bivši ameriški poslanik v Carigradu Morgenthau sta rejši je bistroumen finančni praktik še iz časov svojega trgovskega delovanja. Henrv Morgenthau se zdi hladen, nedostopen, omehča se pa, ko spozna svojega partnerja. Priljubljen je posebno med novinarji, med katerimi ima mnogo dobrih prijateljev. Rad ima sijaj v uradu. V mladih letih je bil zelo navdušen za uniformo in je deloma še zdaj. Ko je prevzel svoje posle v ministrstvu leta 1934, je dal vsem uslužbencem napraviti nove uniforme % blestečimi gumbi in Lakastimi čevlji. Pa C ie pa dal v .svoji pisarni sneti s stene pomet slovečega Alberta Gallatina in obesit- n.i njegovo mesto sliko povsem neznatnega državnega podtamika. češ noče biti v svoji koži pod strogim pogledom slavnega ministra. V uradu je izredno marljiv. Ima sver dva avtomobila, vendar pa hodi v slu/bo peš in sicer vsak dan ob osmih zjutraj in dela po^no v noć. Ameriško angleško francoska valutna pogodba je njegovo delo. Ko je nastal za njo ugoden' trenutek po devalvaciji franka, je bil Roosevelt baš na dopustu na enem izmed svojih ribarskih ioJetov ob tihomorski obali. Morgenthau je stopil z njim v brezžično zvezo in pre-zident je odobril njegovo odločitev. Pogodba je bUa takoj sklenjena. Zanimrvo je. da se mož, ki mu je zdaj poverjena največja državna blagajna na svetu, v mladih letih na finančne zadeve r.i prav nič razumel. Neki njegov prijatelj je dejal v času, ko je Morgenthau že slovel kot narodno gospodarski in finančni strokovnjak: Vklite, ko se je ^sačel ozirati po svetu, bi mu njegov oče ne bil zaupal niti četrt dolarja. In res mu i>a ni zaupal. 4?l«u?tof»rc>£ram Bedefja. »• N% Sc^eeei jatnmji pozdrav (Radijski onke ster). — 9: Napovedi, poročila- — ftlS: 7 dobro voajo v novi dan (plošče). — 9,45: Verskj govor (g. prior Val. Učak). — :0: Prenos cerkvene stavbe iz ljubljanske stolnice. — Ht Prenos promenadnega koncerta, — T2Sz Otroška ura (Striček Matiček). — ISLSOr. Vesel drobiž (plošče). — 13: Na;*v vedi. — 13.20: Vesel opoldaniski kon<< " fpmB&ki orkester). — 17. Kmet. ura: T%Uj se s sadjem rr? dela (g. Franjo Kaiol, »adj ref.) — 17-30: Za redeijski popoldan Sode hzjajpe Akademski pevski kvintet in tuel kftar te- Antunovič ki Harslag). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ro majrtraom v srbski književnosti (dr. Krmili ja Aiaiia«ijevie, knjiž., Beograd). — 19 M) Orjerotoi zvoki (plošče). — 20.30: Pevski koncert gdc, Ksenije Kusej, prj klaviTju g prof. Sfarjan Lipovšek — wncs Radijski orkestar. — 22: Napovedi, poročila.— 2*2.15: Kmečki trio, — Konec ob 23. uri Ponedeljek, 1. avgusta T2: Slavne pevke pojo (ploč?<-). — 12.4.S: Poročila, — rSi Napovedi. — 13.20: Opol. danski koncert Radirskega orkestra. — 10: Napovedi, poročila. — 19.30: Na<\ ura. — 19.50: Zanimivosti — 50: Strau«**: Dona v ska devojka. vaJcerk fptošče) — HM03 8U-rine iz naših krajev, ki so zSkrjaTieek<. — 19: Napovedi, r^ročila, — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Deset miročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Kalman: Fort iščimo (plošče). — 20: Slovenski vokalni kvintet — Zdravice in na-pitnice. — 20.40: Koncert Radiiske^a orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarno Nefco+ačnik. Četrtek. 4. avgusta 12: Plošče. — 12.45: Porodila, — 13: Napovedi. 13.20: Salonski kvartet. — 19: Napovedi poročila- — T9.30: Nacionalna ura. — 19.50: DeSet minut zabave. — 20: Plošče: Lehar: Dežela smehljaja, potp. — 20.10: Slovenščine ^. dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Pevski koncert Marjana Rusa, člana zagrebške opere, pri kravjrjo g. prof. Marjan Lrrjovšek, vmes Radijski orkester. — 22: Napovedi, porofila. — 22.15: OrHrmama švicarska godba (Br«±*» Maieueek^. — Ko- Stav. 160 »SLOVENSKI NARODf, aonota, 30, *m> BKHL ; Stran 7 20 let agrarne reSor L. 1919 je bilo pod agrarno reformo 106 velikih . reforma v Sloveniji ni dosegla v Sloveniji L1931 pa samo *e 77 Ljubljana, 30. julfja Prve odredbe o pripravi agrarne reforme so bile izdane v februarju L 1919., a nelegalno se je začela agrarna reforma pri nas že leto prej, to je pred 20 leti, ko so začeli kadri na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojvodini >detiti< med seboj veleposestva. V Sloveniji se je zbralo pred graščino Snežnik sto s puškami, kosami in krampi oboroženih kmetov, ki so zahtevali, naj jim oskrbnik takoj izroči graščinsko žganje. V graščinskih kleteh so imeli okrog 30 hI slivovke od vec letnikov domačega pridelka. Kmetje so vso graščinsko slivovko zaplenili in jo največ talili po tleh pred občino v Starem trgu, nekaj so jo pa tudi popili. S Um se je končala kmetska revolucija v Sloveniji I. 190.8. V ZAČETKU 306 POSESTEV POD AGRARNO REFORMO Naslednje leto so bila s posebnimi odredbami razlaščena vsa veleposestva v državi- Kot vel posestva so se smatrala vsa fldejkomisna posestva in vsa posestva, ki majo vsaj 100 do 150 oralov poljedelske zemlje. V juoju L 1919 je izšla uredba o prepovedi odtujitve in obremenitve veleposestniških zemljišč. Na podlagi te uredbe so prišle pod udar agrar, refor. vsa posestva, ki so imela najmanj 75 ha obdelovalne zemlje aH pa 200 ha površine V Sloveniji je tako prišlo L 1919. agrarno reformo 208 posestev. 1920 je državna uprava prevzela u veleposestva, tako veleposestva L* -Salinfl v Kokri, Windischgratz na Pla rem v Mokricah in druga. Na \-t stvih so bili imenovani nad- zornic način upravljanja posestev se ni .ržavtni sekvestri so bili ne- ka; je odpravljeni. L. 1920 je bi- la uredba o izvedbi de me raz- lastitve veleposestev za javne interese, za kolo:: za gradnjo delavskih in uradniš. ■ • >.n »vanj m vrtov, dne 3- septembra >. ašla najvažnejša uredba o oddajanju v, mljisoa veleposestev v štiriletni zakup. AG K A KN A /.FMUA ZA SORODNIKE IX BOTRE Ljudstvo jc thtevalo, naj se poljedelska zemlja vele] lestev takoj razdeli. Na Uež.li so pod' 1 ' .ali tako zemljo upravi-oencem v mnv. h krajih občinski agrarni odbori. Ka.sneH se je izkazalo, da so ti Odbori i delali zek> pristransko. Agrarno zemljo so si razdelili ponekod kar med siboj. kar je oMalo, so dobili sorodniki in botri .četudi niso bili upravičeni agrarne zemlje dobiti. Agrarna direkcija je imela mnogo t! uda in dela, preden je take riezakc-nibisti popravila. KEVEž Z ZEMLJO, KO SE ZA SOL. NIMA Zakonodajalec je postavil načelo, c'a imajo dobiti agrarno zemljo v prvi vrsti djpOTOvoljci ter siromašni poljedelci, pri-čenši z najbolj siromašnimi. Taki reveži pa nimajo živine ne polj delskega orodja in tudi ne gnoja. Ali naj tak revež, ki dobi zemljo, kupi g*noj. ko še za sol nima? Zaradi tega za številne upravičene Inte-r aente dodeljena zemlja ni imela naska, dobljeno zemljo so zanemarili. Prekmurska posestva so bila last madžarskih pleme-nitašev in izrazite latifundije. V širina 90 kilometrov so se razprostirale take latifundije v Prckmurju, zato je bilo Prekinu rje glavno torišče dela agrarne direkcije v Sloveniji. Po zak. o dajanje zemljišča veleposestev v 4letni zakup sme zakupnik izkoriščati zakupljene površine samo v poljedelske namene, žal se agrarni interesenti teh določil niso povsod držali in pritožbe so deževale K r je večina veleposestev v Sloveniji izrveno gozdnega značaja, je iz*el samo za Slovenijo 1. 1922 zakon o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa iz veleposestniških gozdov interesentom agrara reforme. Po tem zakonu eo nakazoval: dobrovoljcem in ubcžmm ter drugim poljedelcem za kiirjavo potreben les iz v lepose-stniAkih gozdov. Agrarni interesenti v Slo veni ji so bili tako do 1. 1931. ko je izšel definitivni zakon o likvidaciji agrarne reform, .splošno dobro preskrbljeni s kurivom in stavbenim lesom. Leta 1925 je izšla naredba o določanju objektov in subjektov agrarne reforme. Začeli eo ugotavljati, ali so tisti, ki so jim bila dotlej dodeljena agrarna zemljišča, res pravi interesenti. Treba je bilo j tudi ugotoviti .ali 90 dosedanji agrarni za i kupniki izpolnili vse predpise agrarne reforme. BANKE SO ZAVOHALE ZASLUŽEK L. 1925 v oktobru je izšel pravilnik 0 fakultativnem odkupovanju agrara < ga zemljišča veleposestev in o pobiranju, vknji- ževanju ter porabljanju 10% prispevka odkupnine. Utrjeni agrarni interesenti, ki so imeli denar, so svojo agrarno zemljo takoj odtorpin, bolj prebrisani veleposestniki so hiteti odprodajati od svojih zemljišč, kar se je dalo. Banke mo zavohale, da se da ob tej priliki zasluziti lep, denarje, pa so prevzele parcelacijo m rasprodajo številnih večjih posestev. Člen 38. pravilnika je namreč odrejal, da sme minister za agrarno reformo dovoljevati tudi zemljeknjižrai prenos nepremičnin, Id 30 pod agrarno reformo ter presegajo maksimum, predpisan z zakonom. Prodajalec je moral plačati 10°/o odkirrmine za kolonizacijski fond ininistrstva za agrarno reformo. Kupec ni smel odtujiti kupljenega zemljišča v desetih letih po sklenjeni pogodbi- L- 1932 je pa ministrstvo za poljedelstvo odredilo, da trna take utesnitve lastniStva v zemljiški knjigi sodišče brisati na zahtevo stranke, 141 DOBKOVOLJCEV JE DOBELO ZEMLJO % V pričakovanju definltrvnega zakona se je izvajala dalje agrarna reforma. Za postavitev kmetskih domov ter za zidanje delavskih in uradniških hiš se je razlastilo v Sloveniji 115,96-19 ha. Na 11 vele-posestvih je bilo zgrajenih 463 hiš m domov. Za gasilske, občanske in sokolske domove ter za šolske vrtove so bili razlaščeni 4 ha, za Salezijanski dijaški dom in za Zdravstveni dom v Murski Soboti 14,7916 ha, za sejmišče v Žužemberku 0,9603 ha, za žensko kaznilnico v Begunjah 12 ha, za banovinsko kmetijsko šolo v Rakičanu in za banovinsko drevesnico na Kapeli 82,8123 ha, za ekonomijo mosk^ kaznilnice pri Mariboru 73,2294 ha, za vojaško 5^r^lišče in vežbališče v MaČ-kovcih 19.0SS1 ha. Na veleposestvu EsteT-hazv so ustanovili 7 kolonij. Nadel jenih je bilo 248 kolonistovskih družin, ki so dobile 1087,2958 obdelovalne zemlje. Po zakonu o dobrovoljcih je bilo nadeljeno 141 dobrovoljvec s površino 615,3571 ha agrarne zemlje. DG oktobra 1. 1920 so veleposestva v Sloveniji plačala na 25*,» prispevku v sklad za pokritje stroškov agrarne reforme 235452 din. Od 1. oktobra 1920 do 30 s ptembra 1933 eo agrarno reformni zakupniki plačali na zakupnini 5.781.243 dinarjev. Od tega zneska je država vrnila veleposestnikom tri četrtine zakupnine, to je 4,341.239 dinarjev, za pokritje stroškov agrarne r.forme pa je ostala ena četrtina, to je 1,441.029 din. V kolonizacijski sklad ministrstva za poljedelstvo je bilo plačanih na 10°v prispevkih od fakultativno odpredanih zemljišč okrog 3.500.000 din. Na 5°, o prispevkih za kolonizacijski sklad od odobrenih kupnih pogodb sklenjenih po § 36 zakona o likvidaciji agrarne reforme se je vplačalo okrog 500.000 din. Pod agrarno reformo spadajoča posetva so plačala še na 5% prispevku od prodaje gozdnih produktov za pokritje stroškov agrarne reforme 5,053.638 din. Agrarna reforma se je torej vzdrževala iz lastnih sredstev in ni bila v breme države ali banovine. Skupni dohodki so znašali nad 10 milijonov din. V juniju L 1931. je bil končno izdan zakon o likvidaciji agrarne reforme na ve-leposestvih. Z likvidacijo se je začelo samo na posestvih, ki po svoji strukturi ret= spadajo pod agrarno reformo, to so posestva, ki imajo nad 75 ha obdelovalne zemlje in posestva, ki imajo nad 1000 ha gozda. Tako je ostalo po zakonu o likvidaciji agrarne reforme pod agrarno reformo v dravski banovini le še 77 veleposestev Cl 1919 je bilo v Sloveniji pod agrarno r-formo 208 posestev!). Na teh 77 posestvih se je pričela izvajati agrarna reforma, ki hitro napreduje. Predvidoma bo zaključena likvidacija ob koncu 1. 1939. AGRARNA REFORMA SE JE PRETVORILA V SOCIALNO AKCIJO Skupna površina vseh 77 velepos štev brez razlike kulture znaša 143.447 ha. Po kulturah je na teh posestvih največ gozdov, in sicer 105.955 ha. Velepos stva v Sloveniji so v veliki večini gozdna posestva in imajo razmeroma malo obdelovalne zemlje. Zakon pa določa, da se mora veleposestniku pustiti 75 ha obdelovalne zemlje kot ožji maksimum. Vse obdelovalne zemlje na vseh 77 veleposestvih je samo 15.060 ha, od katerih odpade na 10 veleposestev v Prekmurju celih 9.905 ha. Ostala površina, to je 5.155 ha s« razdeli na vso ostalo banovino. Agrarna reforma v Sloveniji je morala poseči tudi po drugih kulturah, zlasti po pašnikih in planinah, da vsaj nekoliko zadosti ljudskim potrebam. Obdelovaliia zemlja je bila podeljena posameznim kmečkim družinam. Xadelje- ■ nih Je htio okrog 22.000 kmečkm 1 Komaj ena desetina vsega pret*valstva je bila deležna agrarne zemlje ln na —ifcp družino je prišlo komaj 0.66 ha, to Je kaj sad 1 oraL Na 13 gosdnia veleposestvib v Slov____ ji je bilo razlaščene 59119,5661 ha gozdne površine, ostala gozdna površina je bOa lastnikom teh 13 gozdnih površinah puše ena na prosto razpolaganje kot gozdni maksimum v skupni izmeri 2O7OO ha. Ras laščeno je bilo na 13 gozdnih veleposest-vm 65*) o njihove skupne gozdne površine. Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov ima pod svojo upravo 16.354 ha razlaščenih gozdov m 5.816 hektarov brezplačno odstopljenih gozdov, skupaj 22.170 ha gozdov. Smoter agrarne reforme je bil, da se ustvarijo moftn© kmečke družine, ki bi imele možnost samostojno kmečko gospodarjenje. Tega smotra v dravski banovini ni bilo mogoče doseči. Razpoložljivo zemljo so podelili poedinim družinam le kot pripomoček v njih življenjski borbi. Tako se je agrarna reforma v Sloveniji pretvorila bolj v socialno akcijo kot v čisto agrarno gospodarsko preosnovo kmečkega stanu. Iz Celja —c V hmeljiščih se je pojavil rdeči pajek. V nekaterih hmeljskih nasadih v Savinjski dolini se je v zadnjih dneh pojavil rdeči pajek. Pojav pajka poznamo po rumenenju in kodranju odnosno izoblikovanju listja navzven. Spodaj je list med rebri prevlečen s fino mrežico, pajčevino. Pajka brez povečalnega stekla komaj vidimo. Množi in širi se izredno hitro in uniči lahko že v nekaj dneh cele komplekse. Rdečega pajka zatiramo z žveplenimi preparati, izmed katerih je najcenejša Žveple-no-apnena brozga, ali pa z oljnimi emulzijami. Zvepleno-apnena in bakreno-apnens brozga naj se ne mešata, ker se s tem učinek obeh zmanjšuje odnosno uničuje. Med enim in drugim skopljenjem s tema brozgama mora biti nekaj dni presledka Opozarjamo hmeljarje, da vestno pregledujejo hmeljske nasade in s pravočasnim škropljenjem preprečijo nesrečo, ki grozi njim in njihovim sosedom. —c Nabava pšeničnega in rženega semena. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine bo zttzdeljevaia kmetovalcem za letošnjo setev originalno in razmnoženo seme bel ti Tiskih pšenic, seme dobrih, priznanih domaćih pšenic in iiimuiiii nekaterih udomačenih vest rži. Naročniki bodo plačali za seme posao ceno, ki bo z* 15 do 20V« višja od trzne cene konsumnega blaga, prevozne stroške pa bo krila banska uprava. Kmetovalci iz območja mestne občine celjske naj naročajo seme na mestnem poglavarstvu v sobi st. 47 ob sredah m sobotah. Prijave se bodo sprejemale do 15. avgusta. Pri naročilu je treba plačati za vsak kilogram naročenega semena 030 din are. —C V proslavo 20letnice SK Celja bo 8. septembra dopoldne v Celju cvetlični dan in teniški turnir na tenisču v mestnem parku, popokine pa bodo nogometne tekme na Glaziji. Dne 10. septembra zvečer bo v mali dvorani Celjskega doma sablja-ški nastop. 11. dopoldne pa lahkoatlctski miting na Glaziji. —c Sokolsko društvo Cetje-maHca poziva svoje člane, ki so se kot dobrovoljci udeležili balkanske, svetovne vojne, bojev za KoroSko ali pa so bili med svetovno vojno zaprti aH kakorkoli preganjani, da najpozneje do 2. avgusta javijo društvu ustno ali pismeno vse zadevne podatke o dobi dobrovoljstva, kjer so bili kot dobrovoljci, ali so bili ranjeni, odlikovani itd-Vsi v gornjih primerih na\edeni bratje se prosijo, da bi dali društvu na razpolago za objavo razne spomine predvsem v slikah in zgodovinsko gradivo iz dobe naših osvobodilnih bojev Vse to gradivo in tudi poimenski seznam vseh onih. ki so izšli iz sokolskih vrst in »o se kakorkoli borili in trpeli za našo svobodo, bo ob i a vila jubilejna Številka »Župnega vestnika«. ki bo izšla ob priliki proslave 201etnice Jugoslavije. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 30. t. m. do vštetega petka 5. avgusta lekarna »Pri orlu* na Glavnem trgu. Iz Trbovelj — Nase planine so letošnje poletje izredno dobro obiskane, že od maja uživajo številni letoviSčarji lepote naših planin, ki jih ne morejo prehvaliti. Od blizu in daleč pa prihajajo sleherno nedeljo in praznik izletniki in planinci tako na Mrzlico. ka«or Sv. Planino, ki so najbolj privlačne točke zasavskih planin. Tudi prebivalstvo vseh treh črnih dolin jih pogosto obiskuje in kdor je videl letošnje romanje na dan sv. Ane na Sv. Planino, mora priznati, da se je nadim ljudem pač Sv. Planina najbolj priljubila. Mlado in staro se je sohičilo po planinskih pobočjih in uživalo v zdravi planinski prirodi. Tako na Mrzhci kakor na Sv Planini so tudi planinska zavetišča, zlasti pa tudi hotel Asa na Planini stalno obiskovana in tudi letovisčarjev je mnogo. Kadar pa bo zgrajena nova cesta, ki jo je pred kratkim pričela graditi tukajšnja občina na Mrzlico, bo pa ta planinska točka nedvomno zamenjala vlogo Sv. Planine in ni dvoma, da se bo našel kak podjeten prijatelj naših planin, ki bo tudi na tej planinski postojanki zgradil kako planinsko okrevališče. Na Mrzlici pa je letovanje že zaradi tega ugodnejše, ker imajo tam napeljano iz nižje ležečih izvirkov izvrstno planinsko pitno vodo. če bo zanimanje za nase planine še nadalje tako naraščalo kot doslej, potem bo sledila sedaj v gradnji se nahajajoči novi cesti na Mrzlico tudi nova cesta na Sv. Planino in ko bo ta gotova potem se bodo naSi kraji šel^ odprli tujskemu prometu, ki do naša v premnogih planinskih krajih tako prebivalstvu kakor občinam izredno lepe dohodke. — Naročnikom ki so s plačilom naročnine v zaostanku smo poslali te dni pismene opomine da naj do 2. avgusta zaostanke poravnajo ker jim bomo sicer Ust naslednji dan ustavili. Nekateri se izgovarjajo, da imajo naročnino plačano, ne morejo se pa Izkazati « tozadevnimi čekovnimi pobotnicami o nakazilu denarja upravi lista. Ze nekajkrat smo opozorih naročnike na važnost shranjevanja čekovnih pobotnic o plačani naročnini ki so najboljši dokazi poravnanih obveznosti. Danes pa ponovno prosimo vse cenjene naročnike, da točno plačujejo naročnino, ker s tem prihranijo sebi neposredne skrbi, na drugi strani pa tudi upravi veliko nepotrebnega dela. — Gasilska tombola bo jutri popoldne ob 14- uri na prostoru pred rudniškim gasilskim domom. To bo ena najbogatejših tombol v letošnjem letu. Tombol bo 15, razen toga pa še preko 400 lepih dobitkov. Glavni dobitek je lep šivalni stroj, drugi dobitek kredit v znesku 1500 din, moško in žensko kolo ita Kakor na sokoleki, so tudi na tej tomboli srečke le po 2 din. — Nogometna t'km*. SK Amater je za Jutri povabil na svoje zeleno polje SK Grafiko iz Ljubljane. Amater bo pri tej tekmi pregrupiral svoj napad, kj že nekaj Časa peša, zato upa na uspeh. Tokma bo po gasilski tomboli ob 18. s predtekmo. MOŠKI PONOS V tramvaj vstopi deček. — En otroški vozni listek, — pravi sprevodniku. Sprevodnik zmaje z glavo. — Otroškega voznega listka ne moreS dobiti, ker si že prevelik. — Pa mi dajte vozni listek za odrasle in ne tikajte me. MiMi»lHa«i.jii.WM MALI OGLASI Beseda 50 par. daveK posebej. Preklici, izjave Deseda Din L.—. davek pose ne j. Za pismene odgovore giede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov as male oglase ne priznamo ^liui'fritfM'illl-'"'*^ ------m " ■'HiM**,!!i|ll (''"'""HJHiliTJUlItti PRIPOROČA SE 3 RAzno Seseda 50 par dave* posebej Najmanjši ineseis 8 TRAJNO ONDTJLACIJO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 1&66 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim slao-korjem vkuhan — ae dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti >N e DoučaLka«. LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjici, perilo Itd prodaja najceneje F R E S K E R, Sv. Petra cesta 14. LR. 50 PAR ENTLANJR ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumhnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«. Gosposvetska c. 12. SPECIJALIST PEDIKER Kdor želi dobrega pedikerja, ga dobi v kopališču Okrožnega urada Pedikiram v Vase popolno zadovoljstvo. Din 10.— Pedikiram od 8. zjutraj do 7. zvečer nepretrgoma v opoldanskih urah. Pediker Avbelj. 1928 letovišče in kopališče fiORLI. Gorenja vas nad škof jo Loko. 1675 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek s Oix> KRASNO POSESTVO arondirano, 9 oralov, popolnoma nova hiša z gospodarskim poslopjem tik okrajne ceste, 2 km od Ptuja, proda Janez Petrovič, Mestni vrh. 1917 VISOKOPRTTLIĆNA HI&A tristanovanjska, 500 m- vrta v Zg. Šiški, eno minuto od tramvajske postaje (Kosovo), — prodam. Naslov v upravi Slov. Naroda 1929 STAnOVAMA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 3 Din ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in z vsemi pritikli-nami išče mirna stranka brez otrok. Vselitev L septembra. Ponudbe na upravo lista pod »Siguren in točen plačnike 1922 SOBO s posebnim vbodom oddam. — Bonač, Vldovdanska c. 1 1931 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek * Din SVEŽE SLIVE jabolka, hruške, I.a. kg Din 3.25 do 3.75. Zaboji po 50 kg. Franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1921 PLETTLNI STROJ dober, 45/8, prodam. Grenek. SI. Javornik št 93. 1860 TROVALJCNI STROJ (Stahlwalzwerk) za slaščičarje v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Ogleda se v obratu v tovarni čokolade, Lesce. 1916 ŽIVE PIŠČANCE 75—80 dkg težke, 30 komadov Din 260.—, franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla 1927 HARMONIJ ' malo rabljen, v zelo dobrem stanju, pod ceno prodam. — Franjo Roječ, Sevnica ob Savi št. 35. lfl 1Q PRODAM sesalko za vodnjak (S teren pumpo). Zg. šiaka 176 (Spance va pot). 1930 FASADE Specijelno napram zunanji vlagi trpežno in ne obledi. Vrtne ograje raznih oblik, hitra dobava, ter vsa v stavbno stroko spadajoča dela poceni in solidno izvršuje stavno podjetje Rudolf Terčelj, Siska, pri novi cerkvi. 1933 Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Pričetek pouka 2. avgusta, šolnina zelo nizka. Christo** fov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1909 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. — Rabim večjo količino moških čevljev. Klavžer. Voa-njakova ul. 4. 1910 Otroški vozfSkl najnovejših modelov Dvokolesa, Šivalni motorji, stroji trKikli pogrezljlvl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Kario vfika cesta 4 — Podružnica MARIBOR. Aleksandrova cesta 28 GEORGES OHNET: 13 erge j pnnm Romun 1 oegel mi je v roko ... Nekaj časa me je začudeno gledal. Na ustih je imel vprašanje, ki ga ni izgovoril, ki sem ga pa uganil. . . Bal sem se, da bi ne podlegel ginjenosti, med katero bi mogel blekniti kaj neumnega in zato sem ga zapustil.. . — Kako dolgo je že tega? — Dobro uro bo. samo domov sem prispel___ Tam sem našel Panina, ki me je že pričakoval: Kotel me je na vsak način spremiti. Upam, da ga ne boste pokarali? Gospa Desvarennesova je močno nagubančila čelo. — V tem trenutku ga nočem videti, — je dejala in se odločno ozrla na Cavrola. — Kje ste ga pustili? — Na vrtu, kjer sta se baš mudili obe gospodični. Kakor v potrdilo bankirjevih besed se je začul skozi priprto okno z vrta radosten smeh. Bila je Mihelina, ona se je smejala, da bi se oškodovala za tri dni žalosti, ki ji jih je bila pripravila Paninova odsotnost. Gospa Desvarennesova je stopila k okno, da bi pogledala na vrt. Na robu zelenega travnika sta sedeli v velikih pletenih naslanjačih obe dekleti in poslušali Paninovo pripovedovanje. Bilo je tiho in vlažno jutro. Solnčni žarki, kakor presejani skozi svilen Mihelinin solnčnik. so obsevali njeno svetlo glavo. Pred njo je stal mladenič visoke postave, zatopljen v živahno pripovedovanje. Bil je Sergej. Mihelinine oči so mehko počivale na njem. Zlek-njena nazaj v širokem naslanjaču je napeto poslušala Sergejevo pripovedovanje. Vsi njeni živci so bili nekam sproščeni. Imela je prijeten občutek, kakršnega že tri dni ni poznala. Kraj nje ie Ivanka skrivaj zrla na princa in njeni beli zobje so nevede grizli šopek rdečih nageljnov, ki jih je držala v roki. Mučna misel je krčila obrvi gospodične de Cernav in njene na škrlatnih rožah počivajoče ustne so bile kakor da pijo kri. Gospodinja je počasi odvrnila pogled od tega prizora. Znova je pokrila senca njeno čelo, ki se je bilo za hip zjasnilo ob vesti o Petrovem prihodu. Nekaj časa je Se stala zamišljena, kakor da se ne more odločiti, potem je pa odločno voraSala Cavrola: — Kje se je naselil? — V hotelu du Louvre, — je odgovoril bankir. — Dobro, tja pojdem. Gospa Desvarennesova je naglo pozvonila. — Klobuk, plašč in kočijo. — je naročila. Prijazno je pomahala s roko obema moškim. potem je pa hitro odšla. Na vrtu se je Mihelina še vedno smejala. Marechal in Cavrol sta se spogledala. Cavrol je prvi povzel besedo: — Ari je vam gospa Desvarennesova vse to povedala? Zakaj mi tega nikoli niste omenili? — Mar bi bil vreden njenega zaupanja, če bi izgovoril le besedo o tem, kar je želela naj ostane tajno? — Meni? — Zlasti vam. Vaše stališče v tej zadevi mi je to zabranjevalo. Saj ste vendar bili naklonjeni princu Paninu? t — A vi, vi ste na strani Petra Delarue! — Jaz nisem na strani nobenega, saj veste, da sem podrejen in da kot tak nič ne pomenim — Nikar ne mislite, da mi boste nasuli peska v očL VI Imate na gospo velik vpliv. Najboljši dokaz vidim v tem, da je vam zaupala svojo tajno. Tu se pripravljajo važni dogodki Peter se je gotovo vrnil zate, da bi zahteval svoje pravice kot zaročenec, a Mihelina ljubi princa Sergeja, Is tega se razvije velik zapleti ja j, ki bo spravil na noge ves dom. Obeta se bitka. In ker sta zdaj obe strani skoraj enako močni, si prizadevam pridobiti svojemu kandidatu pristale. Priznam vam odkrito, da sem se postavil na stran ljubezni. Gospodična Desvarennesova ljubi princa in njima hočem pomagati. Mihelina mi bo hvaležna in pri gt)epcxBčxii de Cernav izpregovori zame dobro besedo. Kar se pa tiče vas, poslušajte moj nasvet Če vas vpraša gospa Desvarennesova po vasem mnenju, govorite samo dobro o Paninu. Ko bo princ tu gospodar, boste čutili to na svojem položaju. Marechal je poslušal Cavrola, ne da bi kakorkoli pokazal, kakšen vtis so napravile nanj njegove besede. Vendar je pa gledal bankirja tako, da je postajalo Cavrolu neprijetno in da je sled-njič povesil oči. • — Vi morda ne veste, gospod Cavrol, je dejal tajnik po kratkem molku, — kako sem prišel v ta dom. V tem primeru bo dobro, Če vam to povem. Štiri leta bo tega, ko sem živel v zelo težkih razmerah. Ko sem desetkrat brezuspešno poskusil izmotati se iz obupnega položaja, sem čutil, da so moje moralne in telesne moči pri kraju. Na svetu so z energijo obdarovani ljudje, ki znajo pogumno prebroditi vse križe in težave življenja. Gospod, vi ste eden izmed njih. Pri meni so življenjski boji izčrpali vso silo in nikamor nisem mogel naprej. Predaleč bi zašel, če bi vam pripovedoval, kakšnih poslov sem se loteval. Malokateri izmed njih me je preživljal. Bil sem že blizu misli, da bi si končal bedno življenje, ko sem srečal Petra. Študirala sva skupaj v kolegiju. Stopil sem mu naproti... bilo je na nabrežju... in imel sem toliko poguma, da sem ga ustavil. Prvi hip me ni spoznal Bil sem tako izčrpan, tako sestradan, ko sem pa izpre-govoril, je vzkliknil: Marechal! in ne da bi zardel Je objel okrog Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, ». JuHJa IMS, Stev 16Q 3Cumte sedaj* PO ZfffZCIfff eett a ii Otroški gumijasti čevlji. Praktični za šolarje, ki hodijo daleč v šolo, za telovadbo v šoli in zunaj nje. Podloženi so s toplo flanelo. Udobni polčevlji na zaponko z gumijastim podplatom in nizko peto. Dobite lahko sive ali drap. Novi model! Elegantnemu gospodu je treba k letni obleki ŠaMfaft lepih čevljev, v kombinaciji drap in rjave barve. čevlji iz močnega usnja z neraztržljivim gumijastim podplatom. Najbolj priporočljivi so za razposajene, nemirne otroke v šoli in pri igri. Dekliški čevlji iz močnega usnja z zaponko in usnjenim podplatom. Najprimernejši za sprehode. Moški polčevlji, nenadomestljivi za sprehod In delo. Izdelani so iz močnega boksa z elastičnim, nerav 1i žJjiv ini podplatom. Otroški čeveljčki iz finega laka, kakršne kupci najbolj pogosto zahtevajo, z zaponko in z močnim usnjenim podplatom. Ženski čevlji s široko zaponko, usnjenim podplatom in nizko petO* Njihova udobna oblika in nizka peta vam bosta obvarovali noge zdrave. / Elegantni moški čevlji, Izdelani iz dobrega telečjega boksa z usnjenim podplatom. Izdelujemo jih iz črnega in rjavega usnja. Mednarodna Špedicija iiiuimiii::. TURK Prosto j mmo skladišče OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59 LJUBLJANA prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, Kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarvkova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57 VSKLADIŠCENJE raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem JAVNEM SKLADIŠČU Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ui. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon: 80-73 ZALOŽBA Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše dek> Davorina Ra vi jena: ČRNA VODNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode* U so se v letu svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti* odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, slasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburakih krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 đm, broširana pa 10 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. će še nimate prvih dveh knjig založne Ceste, tedaj jih naroČite s to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založni Ceste naslednji dve Ravljen: Zgodne brez groze; Klabund: Pjotr — Raspntin. ? 12-13! OLLA GUM..1 - Do 31. decembra 1938 i. je v originalni zavitek 1. tncata nt isto ceno vloženih 13 komadov OLLA. torej 1 KOMAD VEČ. Kapajte samo zavitke po 1 tacat, ker imate 6» letno garancijo in velik prihranek. Oglašujte t* SI Navadno opazimo prepozno! Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno. Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea aH z oljem Nivea. Ce pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti- Potem boste počrneli hitro in mah/tmantk Obiščite VB. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1988. Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17. avgusta t. L Veliki narodni tabor 14. avgusta 1838. Jubilejna hal tarna razstava ob prilfld proslave 20-letniee Jugoslavije v Mariboru Velika gospodarska in kulturna revija Industrija — Tekstfl — Trgovina — Obrt — bva — Razstava cest — Tujako-— Fotoamateraka razstava — — Gostinstvo — Vinska ročna dela — Razstava narodnih noš Is vseh krajev države — Razstava »Nanos« — Cebešnnka razstava. — Razstava malih šivali — Koncertne In gledališke prireditve _ Športne priredili* — Veselleni park na razstavišča — itd. najlepše kopališče v Jugoslaviji itJčno Pohorje VAS VABIJO! Vinorodne Slovenske gorice Gostoljubni, lepi Maribor Makttlaturnl papir proda LjVMIaiM, Kaafl]cva ulica *tev. 5 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA |e NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj modni pregled, novice Is