leti
Eno leto več je za nami. Eno leto, ki je minulo hitro, kot tečejo vsa leta sploh. Vendar lahko predstavlja leto dni v življenju posamezni ka, družbe, -naroda in države mnogo. V teku enega leta je opravljenega ve liko dela, bodisi gradečega ali pa rušilnega, dela, ki ima lahko posle= dice za dolgo razdobje vnaprej. Ali mislimo o tem?
Mi vsi si'želimo vrnitve, čim bi okoliščine to dopuščale. V naši do movini vlada brezobziren teror in izmozgavanje sile našega naroda inzem Ije. Iz dneva v dan se bolj izpreminja lice naše dežele in z njim karak ter našega človeka. Starejša generacija lega v grob, sedanja tlačani,pri bajajoča generacija pa je vzgajana v komunističnem duhu. Ali kaj razmi= sljamo o tem?
Slovenski begunci so razkropljeni po vsem svetu. Zagrizli so se v de lo v borbi za vsakdanji kruh. Večina ni našla sebi primerne zaposlitve, skladno svojemu poklicu in izobrazbi. Vsi pa upajo na izboljšanje tekom časa, ko se“dodobra upoznajo s prilikami in možnostmi. Veliko jih še ča ka po DP-taboriščih. Veliko jih je bolanih, onemoglih in nesposobnih za delo. Ali dovolj mislimo na to?
Svetovni položaj ne vzbuja nobenega pretiranega zadovoljstva. Seda-.nje stanje nam ne obeta hitrega preobrata v naši domovini. Vojna bi po= menila strahotno razdejanje. Upanje razkrojiti komunistično organizaci= jo mirnim potem prevladuje. Ako bodo demokratične sile dovolj močne, bo čodo v tem morda tudi uspele. Toda komunisti tudi niso od včeraj. Vpra= sanje je, ali skušajo zapadne velesile komunizem uničiti ali pa mu samo odbiti ostrino. Čim je Tito pokazal lepše lice, takoj je bila predvide= ha možnost sporazuma med njim'in Zapahom.
Sanje in besedičenje lahko zato pustimo ob strani. Eno leto več je minulo in letnica 1945 se oddaljuje. Slovenci nimamo lastne emigrantske organizacije in vsak posameznik si skuša pomagati kot ve in zna. Kaka sramota za naše priznane organizacijske sposobnosti! Koliko več bi pome hili pred tujo javnostjo s tako organizacijo! Koliko lažje bi mogli do= seči izboljšanje našega položaja! Koliko močneje bi zvenela naša beseda odpora proti Titovemu nasilju in v obrambo našega teroriziranega narodaj Ali sploh kaj mislimo o tem?
Izgubljamo se v malenkostih, predsodkih, da - celo v intrigah! Se -daj je čas, da se dokaže, da niso načela samo puhle fraze, limanice za lahkoverne ljudi! Ako kdaj, sedaj je čas, da ta načela že enkrat posta= nejo meso in kri.
Slovenska begunska organizacija pa ni in ne sme biti "korito",za ka terega se bomo stepli kot svoje čase pred vojno. Delo za tako organiza= cijo je dolžnost in zahteva odgovornosti. Vsakršno drugačno tolmače nje Vodi k temu, da do organizacije ne bo pri šlo .Nekateri si tega tudi ne že =
Str.2.
KLIC TR IG LA. VA

le, ker-sede raje pri nenadzorovanem "koritu", in takih smo že do grla siti. Obhajajo nas slabi spomini.	<-rcem
Novo leto zaönimo z dobro voljo in čistim/ Lotos se mora pokazati » ali smo še vredni slovenskega imena ali ne!	_,	.x _
Za Cankarja, odnosno za njegovo delo, se je v našem javnem, zlasti pa političnem življenju, vselej vodila in se se vodi - borba, skušalo se je njegovo delo in njegove izpovedi istovetiti z raznimi političnimi i= dejami, ki so v njegovem, pa tudi današnjem času prevevale naše življem nje.
To velja v prvi vrsti za levičarske struje, katerih najskrajnejše -boljševizem, se je v teku svojega razvoja na naših tleh prizadeval doka zati, da je Cankar njegov predhodnik in glasnik.
Čeprav se je Cankar res udeleževal tudi političnega živijenja,toüye govo. delovanje vendarle ne more biti merilo ali kažipot za ocenjevanje njegovega dela ter primerjanja ali istovetenja s to sli ono politično is dejo današnje dobe.
Ivan Cankar, otrok vrhniškega klanca siromakov, je s svojo mehko du šo kmalu spoznal, da v človeškem redu ni pravice, da je, kot njegov roj stni kraj tudi ves svet podeljen na revne in bogate, na dobro in zlo,pra vico in krivico. Ko pa se je v njem sprostila ustvarjalna sila,je ta svo ja opazovanj;a, zaznavanja in prepričanja v svojih delih, v dovršenem je ziku ter globoko estetsko, odkrito in neustrašeno izpovedal sz blestečimi prilikami in podobami iz realnega življenja.
Ta oster čut in posluh za zven človeške usode ter razumevanje za tr pljenje malega človeka, sta mu omogočila, da je do skrajnosti spoznal človeško dušo, z njenimi slabimi in dobrimi lastnostmi ter postal pravi apostol siromakov.
"Moje oči niso mrtev aparat," pravi sam o tej svoji lastnosti,"moje oči so pokoren organ moje duše, moje in njene lepote, njenega sočutja , njene ljubezni in njenega sovraštva."
Ni pa nujno, da je vsled tega svojega prepričanja, svoje ljubezni do siromakov vsega sveta ter sovraštva do onih, ki "se vozijo v kočijah" , bil glasnik revolucije, ali vsaj ne take, kot je ona, ki si ga danes la sti za svojega predhodnika.
Cankarjevo sočutje in ljubezen do socialno šibkih in-zatiranih., je v svojem najglobljem bistvu prava krščanska ljubezen, v skladu z zapoved= jo: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!, zato bi ga mogli prav tako označiti za glasnika preporoda človeštva v luči krščanstva,ki je od vekomaj gojilo ljubezen do ubogih in ki se, nekdaj, kot danes, bori za odpravo socialnih krivic ter resnično, medsebojno ljubezen vseh ljudi.
Ako je Cankar v svojih "Podobah iz sanj", ob zatonu svojega življe= nja, vzkliknil po materi, domovini in - 3ogu, tega gotovo ni storil za^ radi boljšega zaključka te svoje stvaritve, temveč je ta klic priznanje treh najvišjih idealov, ki jim je vse svoje življenje služil s sijajnim kadilom svoje vzvišene umetnosti.
Delo Ivana Cankarja, ki je za Prešernovo pesmijo nov vrh in nov cvet slovenske literature, je tako dovršeno, tako izkristalizirano,a tudi ta ko njegovo, da, tako cankarjansko, da ga je nemogoče uklepati v kakršne koli okvirje. Ono je last vsega naroda, ker je iz njega, njegovega tr = pljenja,izšlo ter je zanj in njemu v tolažbo ter ohrabrenje, pisano!
Stanič Ivan
/ 10.5.1876 - 11.12.1918 j ob 30-letnici smrti/

KLIC TRIGIAVA
Str.J.
St.11.
Zato Lo mogel le oni y ki Lo v njem iskal podoLo j_n dušo svojega na= roda, njegovo' življenje in trpljenje, das seLe samega, --odkriti pravo vrgdnost ter vedno lepoto tega zaklada resnice. Le oni Lo mogel - razu=
meti Cankarja!
Ljubo
edeli smo pod oljkami, ko je zahajalo sonce in opazovali-obla= ke, ki so se menjali od minute do minute. Vse barve so se vr = stile in spreminjale na nebu. Na pokrajino so legale sence,ve = dno temnejše. Naš govor je zamrl, nikomur ni bilo do besed. Zatopili smo se sami vase in molčali.
Moje misli so blodile daleč po domovini, v časih komaj preživetih in se zadržavale na posameznih trenutkih in dogodkih. Iskal sem pojasniiana marsikaj,, česar nisem mogel dojeti. Toda največkrat odgovora nisem na = šel. Zakaj se usoda tako igra z nami, kakor s temi oblaki?
Prijatelj je pretrgal molk. Prve besede so me neprijetno zbudile iz sanj in sem že hotel proč. Toda radovednost me je zadržala..
"V četi sem imel dijaka. Ker je bil slaboten, sem ga odredil za pi= sarja. Kaj bi vam rekel o njem? 3il je kakor večina fantov v četi.Poslu šen in za vsako službo takoj pripravljen, na stražo, v patrolo, na vsa= ko delo. Saj veste,-ža vse službe ni mogoče voditi redne liste. Včasih je že tako prišlo, da je narednik vprašal moštvo: "Kdo se javlja? Kdo gre?" Sicer pa je bil fant molčeč. Redkokdaj sem ga videl smejati se.Na njegovem obrazu se je odražala neka skrita bolečina. Kaj neki ga tare , sem si mislil.	,
Kmalu mi je sam odkril svojo bol. Imel je dekle, - prva ljubezen! Septembra, leta triinštirideset, je zbežala z doma k partizanom. Toliko ffii je povedal. Iz teh besed in notranje bolečine, ki sem jo opazil v nje govih očeh, pa sem videl, da o dekletu ne ve ničesar več. Vprašal ga ni sem, le čudil sem se, kako, da je ne more pozabiti. 3il mi je zagoneten. Zdelo se mi je, da bi tako deklino lahko pozabil. Vidite, pa jo ni mo = gel."
Med tem se jq .popolnoma stemnilo. Mlad mesec se je skril za oblake, Čez oljke pa so se spreletavali čuki in skovikali. Zazeblo me je okrog srca. Prijatelj je nadaljeval:
"Nesrečno naključje, ali kaj, je hotelo še več. Tisto zimo pred 3o= žičem smo stikali za partizani v Dobrepoljski dolini. Jože je bil z me= noj. Sicer ne bi moral. Ali vedno je silil z menoj. Nad Hinjami naletik mo na partizane. Cisto blizu. V hipu je nastalo živahno streljanje na 0= \ beh straneh. Razvil sem četo, pa tudi njih je bilo vedno več.Obetal' se ■ je vroč boj. Pogledam Jožeta, ki je bil par korakov od mene. Ža božjo yo Ijo, kaj mu-je? Stal je pokonci ob drevesu in gledal naprej. Toda njego Ve oči in obraz! Nikdar ne pozabim teh oči, iskrečih se v solzah, in- 0= Lraza, ki je drhtel v pritajeni boli. "Lezi., ", sem zavpil. 'Tam, z njive, odkoder so strojnice sipale smrt, je.zadonelo- divj e kričanje: "Juriš!ii Ura-a!!!" Sredi kričanja sem na onkraj njive zapazil postavo, kričečo 'Z dvignjeno puško v roki, ki je kazala na nas.. Postava v moški obleki,to= da gosti plavi lasje, ki jih mala partizanska če'pica ni mogla skriti, so jo izdali - bila je ženska. Jožetovo obnašanje pa mi je povedalo, da je v njej spoznal svojo Majdo, ge enkrat sem pogledal tja čez in za kratek’ hip ujel s pogledom partizanko plavih las, s sivo ruto okrog vratu. A spustil se je večer in streljanje je ponehalo. Umaknili so se.
Dolgo sem razmišljal o Jožetu in njegovi bolečini. Rad bi ga bil to = lazil, toda bal sem se, da ne bi z okornimi besedami dosegel ravno na =
sprotno. Dogodka mu nisem omenil nikdar in tudi on meni ne. Fantje so se veda govorili o mladi partizanki, saj so jo vsi videli v "boju in marsi= kakšna robata je padla na njen račun in vsaka je zadela Jožeta. Ubegi*’6 veš! Še vedno jo je ljubil!
V	januarju sem prišel s četo v Malo vas in se kake pol ure zadržal tu. Vstopim z Jožetom v prvo kmečko liišo, da bi se malo ogrela.
"Kako je?" vprašam kmeta.
"0, že gre; že gre, 'hvala Bogu. -jjamo* ko bi vi večkrat prišli k vab ali pa, ko bi kar pri nas ostali. Veste, gospod, potem oni drugi, goša= rji, ne bi mogli priti. Tako je pa težko, da se nas Bog usmili.“"!
V	sobo je prišla kmetica in nadaljevala pripovedovanje o . teža v a4 in strahu, ki ga imajo pred partizani.
"Veste gospod; ravno na tepežni dan so prišli k nam. Štirje so bi= li in neka deklina z njimi. Veste, partizanka. Iz ljubljanske brigade > šolana, sedaj pa partizanka. 0, Bog nas obvarij. Rlače nosi in njihovo kapo, pa revolver. Okrog vratu ima pa sivo ruto z belim robom. Ničvred-niča. 0, ko bi vi vedeli..."
Jože je prebledel. Vzbudila se mi je težka slutnja.
"Pijani so bili, tudi ona," je pripovedovala kmetica, "in kako grdo so govorili. Ne morem povedati, kaj vse sem morala poslušati v svoji hi ši. Kakšne bogokletne besede iz ust šolanega mestnega dekleta! Nazadnje pa skoči k polici, sname jaslice, pa strga in vrže po tleh. Tedaj se ni sem mogla več premagovati. Nekaj je vzrojilo v meni. Pobrala sem jasli-ce in zavpila nanjo; sram naj jo bo, sem ji rekla in da jo bo že Bog ka znoval. Veste, gospod, naša mala je tako jokala. Jaslice so ji bili boter prinesli pred štirimi leti iz Ljubljane. Za spomin smo jih imeli na botra, ki so umrli, v internaciji."
Nato mi prinese od nekod jaslice iz papirja v dveh kosih, ki jih je groba roka zmečkala, in .strgala.
"Mama, dajte, da jih vidim," je zaprosila mala. "Vidite, Jezuščka pa ni strgala."	.
Tedaj se pa Jože skloni k otroku. "Mi jih hočeš pokazati, jaslice? Daj, da jih vidim še jaz."
Čudil sem se, kako se je mogel toliko obvladati. Kajti videl sem , da ga jeto strašno zadelo - partizanka je bila Majda!... Za trenutek se je z rokami dotaknil strganih jaslic, nato si je pa odpel ovratnikbdn ze, si snel z vratu srebrno verižico s svetinjico Matere Božje in jo dal začudenemu otroku, kakor da je s tem. hotel popraviti krivico - Majdino.
Poljanski
TAMW0RTH.“ Naslov našega žup^ nika v Angliji je: Rev.Ignacij : Kunstelj, PriesVs House,Cefn Eithen, LOWER CWMTURCH,Swanse^
——   	S«Wales.
IZ UREDNIdTVA.- REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE v božični štev.? Vodoravno: 1. in 15. Srečen Božič uspešno Novo leto vsem Slovencem; 2.: lire ~ Ervin - dort - Atos; 3.: oba - Sparta Korint - orl; 4.: ve - sto ta - premori - 10; 5.: borza - alada; 6.: naiven - opojni; 7.: in - Ela - šel - at;- 8.: jak - an - kz - spe; 9.: atom - krov; 10.: Oven - Mol; 11.: mlad - DN - rt - sneg; 12.: rič - tla - skuta - ooo; 13.: ta - vre li -- jemo - Sar - Nr$. 14.: erotika -• kristjan.
Navpično: 1.: Slovenija - mrtev; 2.: ribe - Anatolia; 3^: era - bi - ko vač - el; 4.: če - sove -- med - vre; 5.: strela - trot; 6.: nepoznano -dleto; brata - naliv; 8.: Ovra - iks; 9.: žit - ae; 10.: Ina - SJ -
11. j KP - keks; 12.: udor - umrl;.. 13.: Sore - Toio; 14.: prima - ra -sv; 15.: etnološki - ste; 16.: trapez - Kajn; 1?.: na - idol ,- kis - rao;l8: Oto *. aj. - sröno - ne; 19. :nori - Napoleon; 20.: oslonitev - Gore.
Imena izžrebanih, reševalcev, ki prejmejo nagrade so objavljana na 6.
■ strani...	.	' ' ,	. /,,.l	;.	- :
DO NO A 83? ER"Nekaj bi pripomnil, ker imam opravka s pošiljanjem paketcv, v Slovenijo. Vkolikorimi omenjajo, nimajo tezkoö. Za en dežni plašš so plačali 40 din carine, za manjše paketiče Lic." - Pripomnili bi, da je priporočljivo na pakete napisati "GjjCt parcel - Darilo", ker bi ga kot takega ne smeli zacariniti.
IZ DOMOVINE PIŠEJO: "Težko je dandanes živeti pri nas, ker ni dovolj ni ti denarja, materijala pa tudi ne. Živila so na karte, te pa dobijo sa= mo državni uslužbenci ali pa.še ti ne vsi, če pač niso označeni kot do = trni in pravi. Tako je recimo na karte moka in to 12 kg; in lahko si je zamisliti položaj številne družine z 12 kg moke; prav tako je na karte sladkor in milo, ki pa,ga je zelo mala količina. Mnogo stvari se dobi v prosti prodaji, toda cene so tako visoke, da je blago težko dosegljivo z malimi plačami. Blago .za obleko stane 1.500 - 2.000 din, čevljev pa ni mogoče dobiti, če pa se, potem je cena za visoke čevlje 3-4.000 din. V zadrugah se ne kupuje z denarjem, temveč se mora Zamenjati blago za bla go, recimo kmet mora dati živila za obleko ali' obutev. Še posebej mora= mo dati državi govejo živino, prašiče, krompir ter žito in prejmemo kar nakazilo, koliko je oddati tre>>a. Kako je bilo včasih, ko smo lahko iz = Mrali, ko je >iilo vsega dovolj, danes pa celo moški stradajo cigaret." Med drugimi cenami, navaja pisec še to, da stane navaden kmečki voz 20--25.000"din v primeri s prejšnjo ceno, ko je isti voz stal 3.-4.000 din predvojni dobi.	,
H LJUB L JA NA.. - "Ljudska pravica" je odjavila pod naslovom "Razšir j evalci "Matjaževega glasu" pred sodiščem" sledeče: "Dne 27.nov.1940 je bila po .javni ustni razpravi pri okrožnem sodišču mesta Ljubljane obsojena DeCo melli Pavla, uradnica pri ministerstvu za gradnje. V teku razprave je bi lo ugotovljeno, da je De Comellijeva s širjenjem ilegalnega lista "Ma = tjažev glas", katerega izdaja peščica sovražnikov nove ELRJ, ki se je u« Jinjala tujim imperialistom, širila državi in ljudstvu sovražno propa = gando, v kateri so bili zaobseženi pozivi za zrušitev obstoječe državne Ureditve, blatenje naših najvišjih predstavnikov, kakor tudi navodila in ■Pozivi na špionažo in sabotažoj Dalje je De Oomelijeva v krogu svojih somišljenikov razširjala pamflete, v katerih so blateni posamezni pred= stavniki naše države in KP. Ker je sodišče ugotovilo, da je imela De Co mellijeva pri razširjanju take propagande za cilj destruktivno vplivati ua delovni polet našega ljudstva, kakor tudi z lažmi in klevetami obla= titi našo obstoječo državno oblast in njene predstavnike ter tako škodo vati splošnim naporom za izvedbo no,šega petletnega gospodarskega plana, )je bila obsojena na 12 let odvzema svobode s prisilnim delom in pet let Odvzema državljanskih pravic.j" - [V istem procesu) sta bila obsojena tudi Komljanec Jože z Zaloške cestei21, uslužbenec pri gradbenem podjetju RID Moste in Ojster Janko, trg.pomočnik brez stalnega bivališča. "Ljud.-pra= vica" pravi : '"Ljudsko sodišče j e, upošteva j oč, okolnost, da list MG obse = ga najbolj strupeno in sovražno propagando proti demokratični ELRJ, ob= sodilo Komljanca Jožeta na osem let zapori:s prisilnim delom in tri le= ta izgube državljanskih pravicTj' Ni omenjena višina kazni odmerjena 0j = ster Janku.
"KLIC TRIGLAVA" izhaja 14-dnevno. Naročnina znaša 12/-polletno in 6/-četrtletno. PORAVNAJTE NAROČNINO!!! Naslov: Klic Triglava, Miners Ho = stel,'TW0GATES, Tamworth, Staffs., England.
V decembru se je zaključilo zasedanje Glavne Skupščine OZN CÜl \ZiCv v Parizu. Sporazum je "bil dosežen glede stalne komisjje za
\ Korejo/na Daljnem Vzhodu/f komisije za Palestino, ki jo "bodo sestavljali predstavniki USA ^--------—54
1
, Francije in.Turčije» deklaracije o človeških pravicah, in prepovedi .ubijanja iz rasne imrznje /kot so Nacisti načrtno morili Žide/.-
Nerešena so ostala vprašanja Berlina, Grčije, italijan= skih kolonij in sprejema novih elanov v OZN.-Stroški zasedanja' so znašali en milijon funtov mesečno.- Na= slednje zasedanje Gl.Skupščine bo 1.aprila-v New Yorku.
Velesile so se sporazumele, da obnove razgovore-za sklenitev,mirov= ne pogodbe z Avstrijo.
USA,Anglija,Franci ja in Beneluxove dežele so se sporazumeli,da po = stavijo celotno nemško proizvodnjo v Porurju .pod mednarodno kontrolo,ta ko, da bo možno nadzorovati, kam gredo surovine in ne bo možno na skri= vaj izdelovati kakega orožja. Ta komisija bo tudi določala, kdo bo do = bil rurski premog, jeklo in koks. Nemška vlada v Porurju se s tem ne so glasa in bo prišlo .verjetno ,db bojkota tega^ zavezniškega sporazuma.- Vo litve v Berlinu so izpadle 83/ v .korist Zapada.
Na Madžarskem so aretirali papeškega nuncija kardinala Mindszenty-a pod pretvezo, da j e dajal špionažna pbročila ,fneM tuji sili” in delo = val za vzpostavitev Habsburške monarhije.
Med Anglijo in Jugoslavijo je bila sklenjena trgovinska pogodba, po kateri bo Jugoslavija poslala Angliji na tisoče ton živil /goveje,ovčje in kozje meso, kokoši, ribe, jabolka in na milijone jajc/, za 100.000 hiš lesa in 3.000 ton tobaka. Anglija bo dala v zameno tekstilne proiz= vode, surovine, petrolej, kemikalije in stroje. Pogodba bo trajala dol« oktobra 1949.- Poravnana je bila tudi odškodnina za angleško imetje P0' državljeno v Jugoslaviji. Anglija je dobila namesto zahtevanih 12 milijonov funtov --štiri in pol.
Titov petletni gospodarski načrt bo letos sprovajala v JugoslaviJ-i skupina angleških strokovnjakov, ki se nahajajo že osem mesečev v JUgo= slavi ji in so dobili na razpolago vse potrebne podatke. Ta .načrt predvi deva izpremenitev Jugoslavije'iž poljedeljske v industrijsko deželo.
Tito je imel pred kratkim govor v parlamentu, v katerem je dejal,da Sovjeti in ostali "sateliti" bojkotirajo jugoslovanske gospodarske napo re. Doslej, je dejal Tito, je Jugoslavija zalagala vse vzhodne dežele z živežem in drugimi proizvodi, odslej pa je Jugoslavija prisiljena nave® vati trgovinske stike z Zapadem.
Na Daljnem Vzhodu so Holandci podvzeli oboroženo akcijo napram upor nikom v Indonesiji. USA je zaradi tega ustavila Holanski Marshallovo po moč. Holandci pa pravijo, da je uporniška akcija komunistična. Ameriški generali se z ustavitvijo pomoči ne strinjajo.
Kitajski komunisti napredujejo počasi proti južni Kitajski,srcu OahS kajškove oblasti. Amerika pritiska na Čang-kajška, da prične s komuni = sti mirovne razgovore, ki naj bi dovedli do skupne vlade s komunisti.
' Ameriški poveljnik na Japonskem Mac Arthur zahteva pojačanje ameriških- oboroženih sil na Japonskem zaradi komunističnega prodora na Kitaj skem. Možna je tudi ponovna oborožitev Japoncev, kljub odločbi, da se Japonska he sme več vojaško dvigniti.
000,000000000000 < •
NAGRADNA KRIŽANKA; Od 14 poslanih rešitev, sta bili pravilni le dve,če= prav je bilo upoštevam napaka v skici fod št.20. - Izžreban je bil g« P.F. ^.z Blackshaw Moor-a, ki b0 prejel nalivno pero. Druga ppavilna re = šitev/pa’dala reševalcu pravico m enoletno brezplačno naročnino K«T.T0 je g.B.P. iz Bury-a.