namesto uvoda Z veseljem vam predstavljamo prvo številko nove Naše poti, kije izšla v nakladi 1000 izvodov. Skoraj dvajset let nismo prebirali lastnega glasila in zdaj je pravi čas za njegovo ponovno oživitev. Prepričani smo namreč, daje nujno potrebno, da vas, zaposlene in tudi druge, ki so kakorkoli povezani z našim podjetjem, redno (vsak mesec) seznanjamo z novostmi v podjetju, aktualno problematiko, kakršna je npr. lastninjenje ta hip, in z dogajanjem v lokalni skupnosti. Kot veste, je Kmetijski kombinat Ptuj veliko podjetje s precej dislociranimi enotami, ki največkrat nimajo pravočasnega pretoka vseh potrebnih informacij. Glasilo bi tako predstavljalo eno od najboljših možnih poti informiranja zaposlenih o aktivnostih v drugih enotah, njihovih težavah in uspehih. V našem glasilu bomo redno spremljali prispevke različnih medijev, kot so časopisi, revije in tudi radio, ki se kakorkoli navezujejo na Kmetijski kombinat Ptuj. Prvo številko našega glasila je pozdravil tudi gospod Miroslav Luci, sedanji župan občine Ptuj, ki je spregovoril nekaj besed o razvoju občine Ptuj in pomenu samega Kmetijskega kombinata Ptuj za našo lokalno skupnost. Navsezadnje vam želimo v glasilu predstaviti tudi prispevke naših strokovnjakov, zaposlenih v Kmetijskem kombinatu, in vam tako pomagati z nasveti pri vaših vsakodnevnih opravilih. Vsako številko glasila bodo popestrile razne fotografije in upamo tudi vaše želje ter predlogi za čimbolj zanimivo branje. Vaša pisma s predlogi ali morebitnimi vprašanji bodo našla mesto v skrinjici, ki bo predvidoma ob oglasni deski, lahko pa jih boste oddali še pri uredniku oglasne deske. Želimo vam torej prijetno branje novega glasila Naša pot! Alojz ERLAČ, glavni direktor Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo 0 programu lastninskega preoblikovanja KK Ptuj V mesecu decembru 1994 smo dostavili Program lastninskega preoblikova-9nja Kmetijskega kombinata Ptuj Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo v Ljubljani. Agencija v tem času separatno pregleduje Program na ekomskem in pravnem delu. Prav tako je v fazi pregleda tudi cenitev. Na izbran model lastninskega preoblikovanja s strani Agencije ni podanih pripomb. Upoštevajoč zadnje spremembe Uredbe o pripravi metodologije otvoritvene bilance, ki daje podjetjem možnost, da za razliko med vrednostjo ugotovljenega kapitala po otvoritveni bilanci in ocenjeni vrednosti oblikuje rezerve ali dolgoročne rezervacije, dogovarjamo z Agencijo najustreznejšo rešitev za naše podjetje. Skladno s tem bomo tudi, po potrebi, popravili otvoritveno bilanco. V januarju 1995 smo z izdanim Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja dolgoročnih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja (Ur.l. št. 7/95 - 4. februar 1995) pristopili k izračunu razlike med izplačanimi plačami in plačami, ki bi jih lahko izplačali po kolektivni pogodbi za obdobje september 1990 - 1. januar 1993 in to uporabili v postopku lastninjenja. Če bodo ti izračuni omogočili, da za zaposlene, bivše zaposlene in upokojence predlagamo še ugodnejšo možnost vključevanja v postopek lastninjenja, bomo to po dogovoru z Agencijo tudi storili. V zakjlučni fazi je priprava Prospekta za javno prodajo. Glede na običajni rok obravnave programov in upoštevajoč dejstvo, da smo dodatna pojasnila, ki jih je Agencija zahtevala v zvezi z navedbo posameznih postavk, že dostavili in so za Agencijo sprejemljive, predvidevamo, da bo obravnava programa na Agenciji zaključena do prvih dni meseca aprila letošnjega leta. Prispevek pripravila: Nevenka GRGIČ, Branko VODUŠEK aktualno S sedme redne seje delavskega sveta: Prenos dejavnosti dela podjetja KK Ptuj -kmetijstvo na pravno osebo “Kmetijstvo d.o.o.” Ptuj Na redni seji DS KK Ptuj dne 24.2.1995 je bil sprejet sklep, da se Kmetijska proizvodnja -poljedelstvo, živinoreja - organizira v samostojni pravni osebi. Sklep je bil sprejet v skladu z ukrepi za racionalizacijo poslovanja. Podjetje se registrira za vse dejavnosti, ki jih je do sedaj opravljal del podjetja KK Ptuj - Kmetijstvo. Za zaposlene ta sklep pravzaprav ne pomeni nobenih sprememb glede delovnega razmerja. Vsi delavci bodo ohranili enake pravice in obveznosti, kot so jih imeli do sedaj. S Kmetijstvom d.o.o. bodo delavci sklenili pogodbe o zaposlitvi za enaka delovna mesta, kot so jih imeli v KK Ptuj. Prav tako tudi delovna doba teče neprekinjeno naprej, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. Do sprejema aktov v podjetju Kmetijstvo d.o.o. veljajo splošni akti KK Ptuj. O prevzemu delavcev se sklene pogodba med delavskim svetom in organi upravljanja Kmetijstvo d.o.o.. Povezava z matičnim podjetjem bo še naprej tesna. Matično podjetje bo zagotavljalo novemu podjetju storitve skupnih služb po vseh funkcijah, ki jih sicer pokriva. Prevzelo bo tudi financiranje proizvodnje v teku (pšenica, ječmen, hmelj), za pridelavo koruze in sladkorne pese pa si bo tudi v bodoče prizadevalo pridobiti sredstva poten- cialnih kupcev. Visoka finančna bremena iz dosedanjega poslovanja ostajajo matičnemu podjetju, hkrati pa mu nalagajo še dodatne finančne obveznosti za financiranje presežnih delavcev in skupnih služb. Kaj prinaša sprememba zaposlenim v novem podjetju? Najpomembnejša prednost je vsekakor pričetek poslovanja brez starih obveznosti, na drugi strani pa bo novo podjetje izpostavljeno vsem elementom tržnega okolja: tako priložnostim kot rizikom. Predvidena reorganizacija v novem podjetju, ki pomeni zlasti decentralizacijo pooblastil in odgovornosti na raven delovnih enot in predvideno finančno stimuliranje odgovornih delavcev ■'■za doseganje zastavljenih ciljev, bi moralo biti ob vseh prej navedenih predpostavkah in pogojih zagotovilo, da bodo planski cilji v kmetijski dejavnosti doseženi. strokovnjaki svetujejo V vinogradu Vsak vinogradnik ve, da je zdaj najprimernejši čas za rez vinske trte. Rez vinske trte opravimo v času zimskega mirovanja predvsem zato, da čim bolj zmanjšamo solzenje in s tem izgubo rastlinske hrane. Rez prilagajamo vsaki sorti posebej, vendar z osnovnimi pravili rezanja, ki so enaka ne glede na sorto. “Rezač je berač; kakor boš rezal, tako boš trgal.” Po rezu vinske trte se opravila v vinogradu vrstijo eno za drugo: od popravila opore vinske trte, vezi, prvih pletev, spravila mladic, vršičkanja, škropljenja do trgatve. Vsako od teh opravil je posebej pomembno. Kot zanimivost pa naj povemo še to, da je ta čas obrezanih že 50% do 60% naših vinogradov, za katere sedaj skrbijo nekdanji redno zaposleni delavci v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Pri tem moramo ločiti različne vrste lesa: ♦ stari les ♦ dveletni les, ki izrašča iz starega lesa ♦ enoletni les, ki izrašča iz dveletnega lesa. Vinska trta rodi praviloma na enoletnem lesu, ki je izrasel iz dveletnega. Rodne enoletne rozge režemo na čepe ali reznike z enim oz. dvema očesoma, če jih puščamo kot nadomestni ali vzgojni les, in na šparone s pet do deset očesi, če jih puščamo za rod. Enoletne mladice-jalovke-, izrasle iz starega lesa, lahko uporabljamo samo kot nadomestni les za drugo leto. Ko režemo čepe, reznike ali šparone, pustimo nad zadnjim očesom 1,5 cm lesa z nekoliko poševnim rezom vstran od očesa, da se pri solzenju rastlinski sok ne steka po očesu. Nadomestni les, čepe in reznike puščamo zmeraj nižje pod šparoni, saj s tem obnavljamo stari les in trto držimo na želeni višini. Prispevek pripravil: Andrej POLANEC Vsak vinogradnik se naj zaveda: v za razvedrilo ■*> Anketa med zaposlenimi v KK Ptuj Pustovanje 1995 Anion 'Ji o j h o predsednik svobodnega sindikata Agroživilstvo. “Šemljenje je pri nas doma že bolj stvar otrok, ker smo mi pač že v letih, krofe pa še vedno pečemo - vsako teto. Pred teti sem bil tudi jaz kurent in smo hodili okrog. Zdaj nimam več kožuha doma, ker je bil že cel preperel, neuporaben. Novega pa ne verjamem, da bomo imeli, ker to kar nekaj stane.” Vsako ieto se našemimo, otroci in mi odrasli, krofe pa tudi spečemo. Potem si ogledamo pustovanje na Ptuju, obiščemo sorodnike in zavijemo v šotor. Včasih gremo celo na kakšno prireditev. Lani smo pustovali v Podlehniku, letos pa bomo pri Roškarju, vendar se še nismo dokončno odločili, v kaj se bomo našemili - smo namreč skupinska maska. ” Sektor za ekonomiko Ahgbluu ČbrnbfAbk Restavracija Ribič “Pri nas se šemijo predvsem otroci in mož, ki se našemi v kurenta, nato pa gremo vsi skupaj v šotor, kjer smo lani tudi že bili. Če pečemo krofe? Seveda. Letos ne bomo kje posebej pustovali, ker sem jaz v službi v nedeljo in torek. Bomo pa zato v službi malo našemljeni. ” “Otroci imajo posebno veselje, da se šemijo. Ponavadi jih tudi peljem na kakšno prireditev letos sicer ne morem, ker sem v službi. Verjetno bomo pogledali v šotor na Ptuju, kaj se dogaja. Krofe pa vsako leto spečemo, to mora biti.” Muriju 'lujjulu&bb Restavracija Ribič “Za pusta gremo ponavadi z otroki v nedeljo na karneval. Največkrat se kar otrocitf našemi-jo, razen, če gremo s prijatelji zvečer na kakšno zabavo. Mogoče se bomo letos še kam posebej odpravili - bomo še videli, ker je maska šele v pripravi.” J'runu EmmriM predsednik svobodnega sindikata Tovarne močnih krmil “Malo se že našemimo, včasih smo se bolj, zdaj so že leta tu. Je pa zato sin kurent poleg oračev - iz Lancove vasi. Krofe pa bomo spekli za vsakega 5 ali 6 komadov.” “Seveda se šemimo, vsi po vrsti, kar nas je. Letos še ne vemo, kaj bomo. Gremo pa cela družina pustovat na Polenšak, v gasilski dom, kjer imajo vsako leto veselico. ” Ju nb a JPhM Tovarna močnih krmil Pogovarjali smo se: Katere načrtovane aktivnosti v zvezi z razvojem občine Ptuj so vaši predhodniki že uresničili in katere so preostale vam, kot sedanjemu županu občine Ptuj? "Na Ptuju smo že ogromno naredili na področju turistične promocije, tako velja danes Ptuj v Sloveniji kot eno najstarejših mest z obilico arheoloških izkopanin. Poleg tega se ponaša s starim mestnim jedrom, gradom, balneološkim, rekreativnim ter karnevalskim centrom. Vendar ugotavljamo, da zanimanje in obisk teh znamenitosti ne narašča dovolj, zato je potrebno v razvoj Ptuja vključiti še dodatne aktivnosti, kot so povečanje obsega gostinskih uslug ter zlasti povečanje nočitvenih zmogljivosti. Slednje predstavljajo resno oviro pri samem turističnem razvoju občine Ptuj. Na ta način bi lahko zaživel tudi kongresni turizem, ki seveda zahteva gradnjo novih, ustreznih dvoran in s tem ogromna finančna sredstva. Glede nato, da je Ptuj kot staro mesto izredno privlačno, menim, da ne bo težko najti primernega investitorja. Govorim seveda o dolgoročnih projektih. Zadnje čase precej razmišljamo o razmahu rekreacijskega turizma; v program je že vključeno golf igrišče in konjeni-štvo. Načrtujemo še en velik projekt, ki je dejansko že v pripravi; gre za Kurentland. Projekt bo predvidoma stekel že v letu 1995. S tem se bo občina Ptuj srečala z novo obliko turizma, s t.i. masovnim turizmom. Pri tem je seveda potrebno upoštevati vpliv masovnega turizma na mesto Ptuj, kako se bo le-to spo- Ptujski župan dr. Miroslav Luci Že od leta 1991 občina Ptuj oz. takratni IS SO pospešeno “gradi” turistično podobo občine Ptuj. Zanimalo nas je, kaj meni o tem sedanji župan občine Ptuj, g. Miroslav Luci, ki je v nadaljevanju navezal pogovor tudi na Kmetijski kombinat Ptuj, kot enega izmed glavnih predstavnikov razvoja občine Ptuj. sobno prilagoditi novim, povsem specifičnim razmeram. Z vidika dodatne zaposlitve 300-ih ljudi je to vsekakor projekt z mnogimi pozitivnimi rešitvami, ki pa bo, poudarjam, zahteval primerno uskladitev tega masovnega turizma s samim obiskom starega mestnega jedra.” Na katerih področjih razen turizma ima občina Ptuj po vašem mnenju največ možnosti za razvoj in lastno promocijo? “Občina Ptuj ima zaposlenih 13.000 ljudi v gospodarstvu. Še vedno je večji poudarek na turizmu in obrti, ki zaposluje 2000 ljudi. Vendar ne mislimo zanemarjati razvoja industrije. Veliko možnosti vidim pri razvoju predelovalne industrije, kije na Ptuju nekoč že imela vidno vlogo.” Kako so se do sedaj vključevali prebivalci in še posebej posamezna podjetja v turistične aktivnosti in koncept razvoja občine? “Če gledam na to vprašanje kot občan Ptuja z dolgoletnimi izkušnjami, sem prepričan, daje bil vedno posluh za turizem pri gospodarskih organizacijah, rekel bi celo, da so podjetja osnovno gonilo razvoja občine Ptuj. Tudi prebivalci zaživijo s turizmom, saj so Ptujčani znani kot prijazni, gostoljubni ljudje. Nekaj možnosti za napredek vidim še na področju izobraževanja prebivalcev Ptuja za zadostitev potreb našega turističnega mesta." Kakšen je po vašem mnenju pomen Kmetijskega kombinata Ptuj za vašo lokalno skupnost? “Kmetijski kombinat Ptuj je veliko podjetje, ki zaposluje preko 700 ljudi. Ptujčani se ponašamo s svojimi haloškimi in ptujskimi vini, če sedaj začnem z vinogradništvom. Kolikor sem seznanjen, obstajajo manjše težave zaradi terasne vzgoje in primernih kmetijskih strojev za večji hektarski donos, kar omejuje prodor Kmetijskega kombinata Ptuj na širše, tudi evropsko tržišče. Kljub temu sem prepričan, da je uspelo Kmetijskemu kombinatu ponuditi visoko kvalitetna vina in mislim, da se ne motim, tudi s prodajo le-teh zaenkrat nimajo težav.” Vaše mnenje o podjetju Terme Ptuj, kot sestavnem delu podjetja Kmetijskega kombinata, in njegovih nadaljnjih razvojnih možnostih. “Ptujske Terme se morajo vključevati v turistično ponudbo Ptuja. Dokon-čna rešitev Term je izgradnja ustre-znega hotela, ker Terme brez ustreznih nočitvenih kapacitet ne morejo na polno zaživeti. Še vedno niso izkoriščene vse možnosti za izrabo termal- ne vode v zdravstvene namene. Terme Ptuj si predstavljam, poleg obstoječe fizioterapije, kot veliko turistično naselje z ustreznim hotelom, ki vključuje še kompleksno trgovsko ponudbo. S tem bi tudi Terme veliko prispevale k temu, da bi prej omenjeni kongresni turizem resnično zaživel. Pri investiranju v Terme ima ta hip bistveno vlogo lastninjenje Kmetijskega kombinata. Dokler ne bo jasna situacija okrog lastninjenja, bo težko najti nekoga, ki bi bil pripravljen npr. 750 let kulture vina / / 5 haloškimi vini prihaja v -v našo družbo žlahtnina z • znamenitih vinogradniških leg, ki so že v zgodovini riavduševale vinske / ^ -sladokusce po vsem'svetu. 750 let kulture vina / plemenitijo sodobna enološka spoznanja in čudovite letine, kije vrstijo v Halozah. Vse to inje/oeliko več odraža /vino v steklenicah, napolnjenih v ptujski kletji.. 'Nazdravimo skupaj! jkjOAJ*. mag. ToneSkaza enolog ptujske kleti \ ^ r KKPTVJ, VINARSTVO SLOVENSKE GORKE HALOZE, TRSTENJAKOVA 6, 62250 PTUJ, le/..- 062 772 821, 771 0)0, fax: 062 77) 201 investirati v gradnjo hotela Terme Ptuj ipd. Pri tem se na drugi strani pojavlja vprašanje, če Kmetijski kom-binat zmore sam takšna vlaganja.” Glede na to, da je Kmetijski kombinat Ptuj tudi proizvajalec dobrih Haloških vin, popijete kdaj kozarec dobrega vina ali se celo ljubiteljsko ukvarjate z vinogradništvom? “Cenim kulturo pitja vina in dobro vino ter sam tudi preskušam vina. Imam vinograd, okrog 3000 trsov, od tega renski in laški rizling ter sauvig-non. Za vinograd skrbim sam, se pravi, da ga obrezujem, obdelujem... Veste, to je podedovano ljubiteljsko opravilo, ki se mu ne moreš odreči. Sicer pa je delo v goricah prijetno in mi pomeni sprostitev. Tudi moji prijatelji radi prihajajo v gorice ter mi pomagajo pri različnih opravilih." tekst pripravila: Polona Pihler, SPEM,Maribor Naša Pot je glasilo Kmetijskega Kombinata Ptuj • Izdaja KKP Produkcija: SPEM Maribor Oblikovanje: Kraft & Werk d.o.o. Tisk: Tiskarna Lithos • Glasilo je brezplačno in namenjeno internemu komuniciranju. • Po mnenju Ministrstva za informiranje RS se za glasilo KK Ptuj plačuje davek od prometa v višini 5%. • Glasilo je tiskano na okolju prijaznem papirju.