XXXI, številka 8 , 16.april 1 9 9 9 Cena 2 6 9 , O a SIT O R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS ISSN 0351-fllMG 9 770351 814014 Ä- ,V f i 1 a' \ ' m ■h» ' 7' « 0^ N* 2 1 0 ’ i I I v: Cenjenim kupcem sporočamo, da se lahko v naši poslovalnici Na trgu 5 oskrbijo z artikli, ki nam popestrijo naš vsakdanjik v stanovanju in v bližnji okolici našega bivalnega prostora. Za vas imamo dnevno na razpolago:___________________________________________ - rezano cvetje in zelenje, - okrasne lončnice za notranje prostore, kot tudi okna in balkone, - semena zelenjadnih in okrasnih rastlin, - bogato izbiro semen travnih mešanic za vrtove in parke, - okrasne rastline za zasajanje obhišnih vrtov, - seme žit, krompirja, koruze, - mineralna in organska gnojila, - različne vrste substratov za razmnoževanje in sajenje, - pridelovalne in okrasne lonce ter druge posode.______________ Poskrbeli bomo, da so in bodo na zalogi tudi hrana in kletke za ptice, hrana in akvariji za ribe ter hrana in pripomočki za druge naše domače ljubljence. VESELI BOMO VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. RADI BOMO USTREGLI VAŠIM ŽELJAM, RADI VAM BOMO SVETOVALI. ZADRUŽNE TRGOVINE -VEDNO Z VAMI V službi zadovoljnega kupca Podjetje Cizej iz Pariželj, ki se ukvarja s trgovino, instalacijami in storitvami, je pred nedavnim praznovalo sedmi rojstni dan. Tudi po predlanski razširitvi in posodobitvi poslovnih prostorov gre pot tega zasebnega podjetja strmo navzgor, pri tem pa imajo vsi na čelu z direktorjem Ivanom Cizejem le en glavni cilj: zadovoljnega kupca. V Cizejevi prodajalni v Parižljah nudijo celoten program za centralno ogrevanje, vodovodne instalacije in opremo kopalnic. Vedno imajo na zalogi vsaj pet različnih tipov peči za centralno ogrevanje, od klasičnih na trda goriva do oljnih in plinskih, tujih proizvajalcev Sime, Feroli, Viadrus, Finterm, Buderus, Junkers, Vaillant in več domačih proizvajalcev. Sodobne napeljave za ogrevanje si ni mogoče zamisliti brez regulacijskih naprav. Pri Cizeju priporočajo izdelke First Rototehnike in nekaterih drugih proizvajalcev. Pestra je tudi ponudba radiatorjev. Vedno so na zalogi modeli Korado in Vogel & Not ter Aklimat, na željo strank pa je možna tudi dobava radiatorjev drugih proizvajalcev. Zelo raznovrstna je izbira grelnikov vode (bojlerjev) in cistern. Seveda ne gre spregledati kopice za izvedbo napeljave potrebnih elementov, vključno s cevmi. Poleg jeklenih imajo v prodajnem programu tudi bakrene cevi, za katerimi vlada v zadnjem času vse večje povpraševanje. Na zalogi so po novem tudi cevi za plastično vodovodno napeljavo. Vedno več strank se odloča za ekološko sprejemljivo plinsko ogrevanje. Iz vodovodnega programa velja omeniti proizvode domačih firm Titan, Kovina, Armal, Unitas in Tiki. Vedno so na zalogi vse vrste cevi, tako pocinkane kot odtočne. Zelo bogat je program kopalniške opreme, kjer so poleg izdelkov domačih proizvajalcev Gorenje in Kolpa na voljo tudi uvoženi. Tu so nenazadnje še toplotne črpalke in kolektorji ter program za zalivanje, ki je sredi pomladi že zelo aktualen. Vse pri Cizejevih kupljene artikle brezplačno dostavijo na dom in na željo strank opravijo strokovno montažo. Torej je njihova ponudba zares celovita. Če k temu dodamo še ugodne prodajne pogoje (popust za gotovinsko plačilo, možnost kredita z nizkimi obrestmi, plačilo na več obrokov), je razlogov za obisk prodajalne v Parižljah več kot dovolj. Tudi predračun za republiški stanovanjski kredit vam bodo radi izdelali. Delovni čas prodajalne Cizej je od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. V nujnih primerih vam bodo postregli tudi izven delovnega časa. O vseh podrobnostih se lahko pozanimate po telefonu 720-181 in 720-065. Če ste morda zaskrbljeni, da bo po uvedbi davka na dodano vrednost ves omenjeni material bistveno dražji, so vaše skrbi prehude. Proizvajalci in prodajalci bodo namreč breme DDV-ja prevzeli delno tudi nase. PR OSREDNJA ISSN 0351-8140 OsS Leto XXXI, št. 8, 16. april 1999 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: \\ \ Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, ■ telefon: 063/839-07-90, : Ib^nmfaks: 063/839-07-91, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: 'Franci Kotnik , \\\\ Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjlr, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove \\X\ Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tom'ažx Pajk \\5\ xv\\ x Trzeitfe:'/ Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: Savinjske noviÖ6i\\\ ^\\ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/839-07-90 Telefon in faks: 063/839-07-91 E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si N\ Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT IGEA d.o.o. Nazarje v\\ Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.\v\ Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačnje davek od prometa proizvodov postopnji 5%:S\'X^\\\v\ \\>\ S Objavljenih rokopisov in fotografij ne nNSN. nvvv Pridržujemo si pravico krajšajta . besedil. Pisem bralcev in oglasov ne ' lektorirajnoP\^S\ av\ Odpovedi sprejemamo za naslednje poUetje.\ Ko začne Mozirski gaj vsako leto znova vabiti obiskovalce v svoja nedra in jim ponujati razkošno paleto cvetja od tulipanov in narcis do marjetic in spominčic, takrat vemo, daje pomlad zares tu. Upravljavciparka so se po lanskoletnem jesenskem slavju ob 20. obletnici odločili, davčasuprvomajskihpraznik-ov ne bodo pretiravali s spremljajočimi prireditvami, ampak so se bolj posvetili samemu parku. Tako Mozirski gaj tudi v tretjem desetletju obstojapričakuje ljubitelje vsega lepega v odlični “kondiciji ”. Nadvse pomembne spremembe so se medtem zgodile v Glinu. V začetku letošnjega leta se je lastninjenje krovnega podjetja Glin Holding d. o. o. končalo. Solastniki so postali zaposleni in bivši zaposleni, slovenska razvojna družba, pokojninski in invalidski sklad ter ljubljanska škofija. Delavcem je pripadel večinski delež podjetja v višini 40,83 odstotka, v kar so vštete tudi neizplačane plače in vloženi certifikati. Solastnikov omenjenega deleža je več kot 900, kar pomeni, da so deleži posameznikov sorazmerno majhni. Večina njih iz naslova solastništva očitno tudi ne pričakuje prav veliko, saj jih na sestanekpredprvo sejo skupščinepodjetja v novi lastniški strukturi ni prišlo niti deset odstotkov. Morda je temu botrovala tudi njihova slaba informiranost, saj v preteklih letih po uradnipoti sploh niso bili obveščeni, kako postopek lastninjenja poteka. Če k temu prištejemo še neznanke v zvezi s premoženjem in dolgovi podjetja, je razumljivo, da so razen posameznikov praktično vsi samo pasivno čakali, kaj se bo zgodilo. Seveda so najbolj razočarani tisti, ki so v Glin vložili svoje certifikate z dobrim namenom, da bodo nekoč od tega nekaj imeli. Sosedje, ki so certifikate vložili v odlična slovenska podjetja, se jim sedaj lahko le smejijo. Tolažba zanje je v tem, da se veliko bolje ne godi niti tistim, ki so certifikate vložili v pooblaščene investicijske družbe. V mesecu aprilu bomo v vaše domove prišliše enkrat- tikpredprvim majem. Do takrat uživajte vpomladi in sipomagajte z nasveti iz naše “teme meseca. ” IZ VSEB^^ Glin Holding Nazarje: Lastninjenje zaidjučeno, dolgovi še nep^^^anii .; 4 Zadruga Mozirje: Kmatje z razumevanjem o Obrtna zbornica Mozirje: Izplačana pomoč Solčava: Mejni prehod Pavličevo sedlo dolel^^^^^^^Š/ Ljubno ob Savinji: Optimistične napovedi ministrov Gantarja in Komentiramo: Mesni petek po postni veliki noč^^^A^^^vA^ KS Mozirje: Jurjevo 99 s spremenjenim konceptoms^^v^ Zgornjesavinjska podružnica SLS: Uskladiti delö^bra^ä^X, občinskih svetih............. 10 Galerija Mozirje: sprosti^^^^OS^o^^ Enota za tehnično; reševanje PGD Nazarje: Končno na seznamu republiške uprave ...':,-.13 Zgodovina in narodopisj e: Nekdanji lepotci na štirih Teman^^^c^;:-- Moj vrt, moje veselje.....22 Kronikaio: Vlomi se vrstijo..........36 NASLOVNICA Enota za tehnično reševanje PGD Nazarje Glin Holding Nazarje Lastninjenje zaključeno, dolgovi še neporavnani Predvčerajšnjim se je prvič po vzpostavitvi nove lastniške strukture sestala skupščina podjetja Glin Holding. 4. decembra lani je bila namreč podpisana pogodba o prenosu lastniškega deleža, s katero so zaposleni in bivši zaposleni postali lastniki 40,83-odstotnega deleža podjetja, kapitalskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je pripadel 14,81-odstotni delež, Rimskokatoliško škofijstvo Ljubljana je dobilo 6,5-odstotnidelež, Slovenski razvojni družbi pa je ostal 37,86-odstotni delež. Toda pot do sedanje lastniške strukture je bila dolga in mučna. Leta 1992 se je namreč podjetje Glin nahajalo v skoraj brezizhodnem položaju, iz katerega ga ni uspelo potegniti niti novo vodstvo z dr. Korberjem na čelu. Nato sta začasno prevzela vajeti v roke direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik in direktor GG Nazarje Milan Cajner, pri iskanju rešitev pa se je angažiral tudi priznani ekonomist dr. Dane Melavc. Na podlagi ugotovitve, daje podjetje zadolženo v višini 3/4 vrednosti osnovnih sredstev, je dr. Melavc predlagal, naj bi tretjino dolgov upniki odpisali, tretjino kreditov bi iz kratkoročnih spremenili v dolgoročne, tretjino obveznosti pa bi poravnavali sproti. Upniki so se s predlogom načelno strinjali, toda z ustanovitvijo Sklada RS za razvoj se je Glinu pokazala nova rešilna bilka. Septembra 1992 je sklad sprejel ponudbo za prevzem Glina in po analizi stanja ugotovil, daje podjetje nemogoče rešiti v enoviti obliki. Zato je bil decembra tega leta ustanovljen Glin Holding, poleg njega pa še hčerinska podjetja z izjemo Glina Pohištva, kije bilo ustanovljeno že prej. Omenjena podjetja so dobila osnovna sredstva v najem od Holdinga, pri katerem so ostali tudi vsi Glinovi dolgovi. Hčerinska podjetja so poslovanje uspešno zastavila, izjema je bila je družba Stavbno pohištvo, ki je leta 1994 končala v stečaju. Vseh dolgov Glina je bilo v letu 1993 za 30 milijonov nemških mark. Največji upniki so bili Ljubljanska banka Velenje, Gorenje Velenje in Gozdno gospodarstvo Nazarje. Sprva je bilo predvideno, da bi našteta podjetja del terjatev spremenila v lastniške deleže, toda to se ni zgodilo. Zato je sklad za razvoj razpisal prisilno poravnavo dolgov, ki je bila 23. decembra 1993 uspešno zaključena. To je pomenilo, da so se dolgovi prepolovili. Seveda je bilo takoj jasno, da tudi 15 milijonov DEM Glin ne bo mogel nikoli plačati iz naslova tekočega poslovanja. Sklad se je zato odločil za prodajo osnovnih sredstev, toda slednje ni mogel realizirati do izteka leta 1994. Dolg v višini 15 milijonov DEM je plačal z lastnimi sredstvi in tako postal lastnik Glina Holdinga. Da bi si povrnil vložena sredstva, je sklad leta 1995 prodal del osnovnih sredstev Glina Pohištva in Glina Gostinstva, v letih 1997 in 1998 pa je prodal še Glin Grif in Glin 1PP. Skupni dolg Glina Holdinga se je na račun tega zmanjšal za pet milijonov nemških mark. Upoštevajoč realno stanje v slovenski lesni industriji je iluzorno pričakovati, da bi lahko Glin Holding, ki po eni strani od hčerinskih podjetij dobiva najemnino za osnovna sredstva, po drugi strani pa financira njihovo investicijsko vzdrževanje, plačal preostanek dolga v višini 10 milijonov DEM. Zato bi bilo zanadaljnjo eksistenco izjemnega pomena, če bi Slovenska razvojna družba, v katero seje medtem preimenoval sklad za razvoj, ta dolg spremenila v lastninski vložek. V splet vseh naštetih okoliščin je bilo zajeto tudi lastninjenje podjetja. Leta 1993 je stopil v veljavo zakon o lastninjenju podjetij v lasti sklada za razvoj, na podlagi katerega so zaposleni in bivši zaposleni (skupaj jih je 902) z interno razdelitvijo in notranjim odkupom postali lastnik 40,83 odstotkapremoženja. Z oziroma na vrednostpod-jetja leta 1946 je Rimskokatoliškemu škofijstvu Nova Štifta Ljubljana pripadlo 6,5 odstotka premoženja, Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije pa je dobil 14,81 odstotkov premoženja. V prihodnje verjetno čaka Glin Holding, ki je lansko poslovno leto zaključil pozitivno, združitev s še neprodanima hčerama Glin Žagarstvo in Glin Pohištvo. Usoda Glina pa je znova v marsičem odvisna od Ljubljane, kjer bodo na Slovenski razvojni družbi potegnili odločilne poteze v takšno ali drugačno smer. Franci Kotnik Kmetje z razumevanjem o problemih Zadruge Zadružniki so na rednem občnem zboru pregledali delo v preteklem letu. Poslovanje je bilo uspešno, kljub težavam s katerimi se je Zadruga srečevala, k pozitivnemu rezultatu pa gotovo šteje dobro sodelovanje kmetov z vodstvenimi ljudmi Zadruge. O pogojih poslovanja v letu 1998 in poslovni problematiki je spregovoril direktor Anton Vrhovnik, v nadaljevanju pa je finančni rezultat obrazložil računovodja Franc Miklavc. Po razpravi so zadružniki potrdili poslovno poročilo in zaključni račun za preteklo leto. Strinjali so se tudi, da dobiček v višini 8,5 milijona tolarjev ostane nerazporejen, člani zadruge pa bodo imeli odslej priznana 2% od prometa z zadružno kartico. Zadružniki so se strinjali tudi s spremembami in dopolnitvami zadružnih pravil. V imenu firme odslej ne bo zaslediti besede Mercator, določbe, ki se nanašajo na prenos deleža z enega člana zadru- ge na drugega, pa se v pravilih dopolnijo. Na občnem zboru so spregovorili tudi o težavah zadruge. Relativno dobro gospodarjenje seveda ne dopušča lagodnega uspavanja, odvečne stroške bodo znižali tudi tako, da bodo nekaj objektov prodali. Kmetje so z zanimanjem prisluhnili tudi informaciji o davku na dodano vrednost in trošarinah. Savinjčan Delovno predsedstvo občnega zbora zgornjesavinjskih zadružnikov (foto: Ciril Sem) Slovenija, Avstrija Furmanske gostilne na obeh straneh državne meje Že kar nekaj časa je minilo od rojstva ideje o skupnem trženju gostinskih objektov na avstrijski in slovenski strani meje. Projekt je zasnovala Slovenska gospodarska zveza v Celovcu v sodelovanju z avstrijsko svetovalno firmo Karanta. Bistvo celotnega projekta je ponuditi obiskovalcem oziroma turistom na obeh straneh meje tipične gastronomske užitike. ERA Koplas Velenje Igor Bavčar podelil ISO 9002 29- marec je bil za podjetje Era Koplas izjemno pomemben dan. V orgelski dvorani Glasbene šole Velenje je minister za evropske zadeve Igor Bavčar omenjenemu podjetju podelil certifikat kakovosti IS09002.Na slovesnosti so se zbrali člani kolektiva Ere in Ere Koplas, poslovni sodelavci in gostje. Gvido Omladič, predsednik uprave delniške družbe Era Velenje, je dosežek tega Erinega hčerinskega podjetja označil kot rezultat skupnih naporov celotnega podjetja, ki že vrsto let teži k nenehnemu posodabljanju poslovanja, hitremu prilagajanju trga in kupcem, zagotavljanju dogovorjenih rokov dobave in realizacije naročil ter notranji racionalizaciji. Direktor Ere Koplas Bojan Kladnik je napovedal še več tovrstnih aktivnosti tega podjetja, ki se ukvarja s tržnim inženiringom, kooperacijo in lastno proizvodnjo s poslovnimi partnerji v okviru delniške družbe Era Velenje. Med drugim je povedal, da Igor Bavčar čestita Bojanu Kladniku (foto: J. Miklavc) je Era že daljše obdobje v intenzivnem iskanju prodaje na domačem in tujem tržišču. Zastopanje in posredništvo pri prodaji, trgovini nadebelo in tehnološke storitve na področju izdelkov in polizdelkov iz plastičnih mas, kovine, lesa, papirja, usnja, tekstila, tiskarskih izdelkov, gradbenih storitev, novih in rabljenih strojev in orodij bo v prihodnje s pridobljenim evropskim standardom ISO bistveno lažje. Minister Igor Bavčar se je pridružil oceni, da je poslovni sistem Era Velenje na pravi poti, saj teži k odličnosti, ki jo sicer že vrsto let dokazuje na vseh ravneh poslovanja in poslovnih odločitev. Poudarek kakovosti pri zastopanju in posredništvu je predpogoj za vključevanje v dinamični evropski trg, ki se odpira hitreje, kot se Slovenija prilagaja Cefti in Evropski uniji, je še dejal Bavčar. Ob podelitvi certifikata kakovosti ISO 9002 je Igor Bavčar delavcem in vodstvu Ere iz Velenja iskreno čestital. Jože Miklavc Avstrija je zagotovila potrebna finančna sredstva za tehnično realizacijo projekta Furmanske gostilne v programu Interreg, Slovenija pa naj bi zagotovila sredstva za promocijsko izvedbo iz programa Phare. V projekt se je na avstrijski strani vključilo 12 koroških gostiln, na slovenski strani pa deset ob avstrijski in tri ob italijanski meji. V Zgornji Savinjski dolini so se načelno odločili za sodelovanje Penzion Raduhav Lučah, Gostišče Filač v Gornjem Gradu in Gostišče Firštv Solčavi. Zanje postaja projekt še posebej zanimiv z odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo, saj bi preko njega lahko prihajali na enodnevne izlete Na podlagi ocene, ki jo je ob ogledih na terenu izdelala komisija v sestavi Franc Benda, Jakob Filač in Jani Kaker, je v poplavah utrpelo škodo 17 zgornjesavinjskih obrtnikov, njena skupna vrednost pa je presegla dvajset milijonov tolarjev. Na podlagi akcije, ko jo je organizirala mozirska zbornica, so sredstva pomoči poleg nje prispevale območne obrtne zbornice Radovljica, Murska Sobota, Tolmin, Cerknica, Ljubljana-Moste, Metlika in Obrtna zbornica Slovenije. turisti s Klopinskega in Vrbskega jezera. V zvezi s programom Phare velja omeniti še to, da v Logarski dolini že potekata dva projekta:prvi je gradnja ceste do mejnega prehoda, drugi pa se nanaša na umiritev prometa. Dokumentacija za slednjega je pripravljena, jeseni letos naj bi stekla tudi izvedbena dela. Na razpisana sredstva programa Phare se je prijavila tudi Občina Ljubno s projektom “flosarija”, v sklopu katerega želijo urediti flosarski muzej in na Ljubnem skozi celo leto izvajati več aktivnosti v povezavi s to temo. Franci Kotnik Pomemben delež je prispeval tudi regijski sklad za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, iz Žalca, pri čemer pa velja opozoriti, da so bili do njegovih sredstev upravičeni le tisti obrtniki, ki zaposlujejo delavce. Skupni znesek zbranih sredstev je znašal 2,01 milijona tolarjev. Območna obrtna zbornica Mozirje se v imenu prejemnikov pomoči zahvaljuje vsem donatorjem. Franci Kotnik INFORMATIVNA PRIJAVA Občina Nazarje in Območna obrtna zbornica Mozirje I O t N , OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE obveščata zainteresirane za izgradnjo obratovalnic na območju obrtne cone Prihova, da sprejemata informativne prijave za pridobitev ustreznega prostora. Vsi potencialni investitorji lahko na sedežih Občine Nazarje in Območne obrtne zbornice Mozirje dobijo obrazec za prijavo, katerega izpolnijo in dostavijo na Občino Nazarje do 15. maja 1999. Projektni odbor Območna obrtna zbornica Mozirje Izplačana pomoč obrtnikom Tako kot nekatere druge organizacije se je po lanskoletnih novembrskih poplavah tudi Območna obrtna zbornica Mozirje vključila v aktivnosti zbiranja sredstev za svoje prizadete člane. Zbornica je zbirala finančna sredstva in jih prejšnji mesec tudi nakazala prejemnikom. Solčava Mejni prehod Pavličevo sedlo do leta 2001, Macesnikov plaz še vedno grozi Prebivalci Zgornje Savinjske doline so v preteklih letih na lastni koži čutili dobesednost zakotne province. Sanacije po poplavah leta 1990 še vedno ni dokončana, lanskoletne vode so škodo na vodnem gospodarstvu samo še povečale. Nič bolje se ne godi z odsekom ceste Ljubno - Luče, Pavličevo sedlo pa kljub pompozni otvoritvi pred dvema letoma še vedno ni prehodno za avtomobile. No, če gre verjeti vladnim možem, potem se tudi Zgornji Savinjski dolini obetajo boljši časi. Minister Anton Bergauer si je skupaj s sodelavci ogledal Macesnikov plaz (foto: Ciril Sem) Anton Bergauer, minister za promet in zveze je prvi del obiska namenil ogledu najbolj aktualnih in kritičnih točk cestne in vodarske infrastrukture na Solčavskem. Jakob Presečnik, poslanec in predsednik parlamentarnega odboraza infrastrukturo in okolje je ministra in številne spremljevalce seznanil z zgodovino Pavličevega sedla. Cela Zgornja Savinjska dolina si že polnih trideset let prizadeva za odprtje mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, vendar zaradi raznih vzrokov neuspešno. Po številnih zapletih z lastnikom zemljišča na avstrijski strani, je nastopil trenutek, da bo objekt dejansko zaživel. Kot je dejal Presečnik, je dogovor med državo Slovenijo in deželno vlado Koroške tako daleč, da bo stvar realizirana. V tem tednu naj bi se sestala mešana komisija, kjer naj bi podpisali protokol. Po zadnjih informacijah, s katerimi razpolaga minister Bergauer, naj bi Avstrija začela graditi cesto aprila, makadamska izvedba pa naj bi bila končana do zime. Na Slovenski strani že od lanskega leta gradijo prvi odsek ceste iz Logarske doline proti Pavličevemu sedlu, v vrednosti 260 milijonov tolarjev. V pripravi so tudi projekti za drugo fazo, katere pripravljajo ob sodelovanju Phare programa. V Bruslju pogojujejo cestno dokumentacijo z dokumentacijo za objekt, kar predstavlja za slovensko stran predvsem časovno težavo, saj morajo biti dokumenti pripravljeni do polletja. V kolikor dogovora ne bo, se lahko zgodi, da bodo Pharova sredstva letos izpadla, vendar bodo poskušali graditi iz domačih finančnih virov, je zatrdil minister Bergauer. Problem življenskega pomena za prebivalce Podolševe in cele Solčave, kot je dejal župan Vojko Klemenšek, je naprej macesnikov plaz. Plaz ogromnih dimenzij, v dolžino meri preko 3000 metrov, se je v preteklih letih pomikal v dolino s hitrostjo 40 metrov na mesec. Z sanacijskimi deli so gibanje plazu sicer upočasnili, do popolne sanacije pa bo morala država zagotoviti znatno večja sredstva kot v preteklih letih. Župan Klemenšek je ministru in ostalim gostom nalil ob tem čistega vina. Država jih je pozabila, menijo domačini, oviran je razvoj turizma, prav tako prevoz lesa, v kolikor se sanacija ne bo nadaljevala pa po slej ko prej ogrožena tudi pitna voda. Zade- vo je potrebno reševati hitro in učinkovito, je bil vljuden, a skra-jno odločen župan Vojko Klemenšek. Resorna ministrstva morajo skupaj z lokalno skupnostjo in stroko pospešiti sanacijo in rešiti ljudi pred morebitno katastrofo. Sistemi se menjajo plaz pa ostaja in pod njim domačije Ravničar in Ramšak ter Macesnik in Spodnji Ovšovnik, katerima je zemeljska gmota že doslej povzročila neprecenljivo škodo. Navsezadnje bo potrebno ljudem, kateri so življensko vezani na te plazovite grinte škodo tudi finančno nadomestiti. Na direkciji za ceste bodo poskrbeli za vzdrževanje minimalne prevoznosti panoramske ceste, za kaj več bodo morali zagotoviti sredstva iz proračuna. Torej je žogica pristala na mizi ministra Bergauerja, ki problema plazu doslej ni poznal. Po njegovem bo potrebno izvesti trajno rešitev oziroma plaz vzdrževati na nivoju mirovanja. Minister Bergauer je obisk Solčave sklenil z obiskom Pavličevega sedla in ogledom macesnikovega plazu. Savinjčan OBČINA LUČE OBVESTILO Občinski svet Občine Luče je na 1. izredni seji občinskega sveta med drugim sprejel zaključni račun proračuna za leto 1998. Hkrati je ugotovil, da se v letošnje leto prenaša del neplačanih obveznosti, ki skladno s podpisanimi pogodbami zapadejo v plačilo v letošnjem letu. Tu sta predvsem dve večji investiciji in sicer rekonstrukcija cest v lanskem letu (Konjski vrh, Robanov kot, Slapnikov plaz in preplastitev do lovskega doma) ter izgradnja večnamenskega objekta v Lučah (VNO). Investicija Izvajalec del Vrednost investicije Plačano v letu 1998 Preneseno v leto 1999 Že plačano v letu 1999 Ostalo za izplačilo CESTE VNO CP Celje Cigrad 67.762.089 SIT 76.000.000 SIT 21.298.408 SIT 45.718.945 SIT 46.463.681 SIT 30.281.055 SIT 16.796.793 SIT 2.868.930 SIT 29.666.888 SIT 27.412.125 SIT Skupaj 143.762.089 SIT 67.017.353 SIT 76.744.736 SIT 19.665.723 SIT 57.079.013 SIT Zaradi teh obveznosti predvidoma v letošnjem letu ne bo možno izvajati večjih novih investicij. Ljubno ob Savinji Optimistične napovedi ministrov Gantarja in Bergauerja Pred tednom dni sta bila na območju Zgornje Savinjske doline skupaj s številnimi sodelavci na obisku ministra za okolje in prostor ter promet in zveze Pavle Gantar in Anton Bergauer. Ogledala sta si nekatera dela, ki so financirana iz državnega proračuna, v daljšem pogovoru pa sta se zadržala s petimi župani in županjo občin Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Ljubno, Luče in Solčava. Na novinarski konferenci je minister Gantar prisotne seznanil z drugim interventnim zakonom, ki naj bi vodnemu gospodarstvu zagotovil dodatnih 7,4 milijarde tolarjev. Letos naj bi zagotovili 3,5 milijarde tolarjev, prihodnje leto pa naj bi za intervencije v vodnem gospodarstvu, za izboljšanje poplavne varnosti ter za nujne naložbe namenili še 3,9 milijarde. Precejšen del tega denarja naj bi namenili delom v porečju Savinje in Sotle, dodatno panaj bi tistim slovenskim občinam, ki so jih prizadele naravne nesreče, državna komisija katero vodi Son j a Beseničar, razdelili, seveda na osnovi projektov, 1,3 milij arde tolarjev. Interventni zakon naj bi v državnem zboru obravnavali še ta mesec, državna komisija pa bo občinam financirala projekte po hitrem postopku. Minister Gantar se je strinjal z oceno, da je bilo v zadnjih letih vodnemu gospodarstvu namenjenega premalo denarja. Sem je potrebno uvrstiti tudi delež za povečanje poplavne varnosti. Da trditev drži, zgovorno pričajo številke, saj je bilo letos za celotno državo in sicer za redno vzdrževanje predvidenih 2,3 milijarde tolarjev, za naložbe pa 700 milijonov tolarjev. Skratka, po napovedih naj bi se umnost gospodarjenja z vodotoki v Sloveniji povečala. To naj bi veljalo tudi za Savinjo, saj je samo na njenem porečju poplava leta 1998 povzročila škode za 6,7 milijard tolarjev. Za celovito sliko je potrebno dodati še dodatnih 15 milijard tolarjev škode, katera je bila povzročena v celotnem gospodarstvu. Minister Anton Bergauer je poleg kolega, zadolženega za okolje in prostor, zagotovo tisti vladni predstavnik, od katerega si Zgornjesav-injčani največ obetajo. Cestne povezave, predvsem regionalka Ljubno - Luče si naziv cesta že dolgo ne zasluži, nič kaj bolje ni na zadrečki strani med Gornjim Gradom in Nazarjem. Minister Bergauer je zatrdil, da bodo za rekonstrukcijo ceste proti Lučam letos namenili 200 milijonov tolarjev. Ceste pa po besedah državnega sekretarja za ceste Žareta Preglja pred letom 2001 ne bodo končali, predvsem zaradi zadnjega odseka pred Lučami, kjer se pogovarjajo celo o možnosti predora. Lahko se celo zgodi, da bodo prej kot cesto skozi Luče, gradili del od Luč do Solčave. Vsekakor pa bodo z deli nadaljevali, zaradi številnih potreb po vsej državi bo rekonstrukcija potekala etapno. V državnem proračunu so sredstva zagotovljena, nekaj denarja pa bodo črpali iz proračuna za leto 2000, je zbranim novinarjem zatrdil državni sekretar za ceste. Savinjčan ROK ZA ODDAJO VLOG ZA UVELJAVITEV OTROŠKEGA DODATKA Ponovno vas obveščamo, da sprejemamo vloge za uveljavitev otroškega dodatka v podaljšanem roku. Le-ta je sicer raztegnjen do 30.6.1999, vendar zaradi masovne obdelave podatkov vse vlagatelje prosimo, da vloge oddajo do 30.4.1999. Občani s stalnim prebivališčem na območju Upravne enote Mozirje bodo lahko svoje zahtevke vložili na Centru za socialno delo Mozirje, Na trgu 20 (II. nadstropje/soba 3) na uradne ure: PONEDELJEK od 8.00 do 15.00 ure SREDA od 8.00 do 17.00 ure PETEK od 8.00 do 14.00 ure Prosimo, da upoštevate rok za oddajo vlog in navedene uradne ure! Center za socialno delo Mozirje Minister Gantar in Bergauer sta na tiskovni konferenci predstavila optimistične napovedi (foto: Ciril Sem) Mozirski gaj Lepota tulipanov Bližajo se prvomajski prazniki in v skladu z 20-letno tradicijo bo v tem času spet v polnem blišču zacvetel Mozirski gaj. Razstava tulipanov, vrtnarstva in sejem rož se bo začela v nedeljo, 25. aprila, in bo trajala do ponedeljka, 3. maja, vgaju pa bo v tem času cvetelo preko 300 tisoč tulipanov in narcis ter še enkrat toliko mačeh, spominčic, marjetic in ostalega domačega cvetja. Razstavnega šotora pred vhodom v park tokrat ne bo, bo pa zato toliko bolj pestro na sejemskem prostoru pred ribnikom, kjer bo obiskovalcem na voljo pestra ponudba najrazličnejših artiklov za gredice, vrtove in okolico domov. Del ponudbe bo kot vedno namenjen sprostitvi, zabavi in gostinski ponudbi. Prometni režim preko “ločkega mostu” bo z motornimi vozili prevozen le za domačine, upoštevajoč daljši čas prireditve in s tem enakomernejšo razporeditev obiskovalcev pa organizatorji ne pričakujejo večjih težav v prometu. Prejšnji teden so se člani Eko-loško-hortikulturnega društva Savinjski gaj zbrali na rednem občnem zboru in spregovorili o lanskem ter letošnjem delu. S sezono 1998 so bili zelo zadovoljni, nenazadnje tudi zaradi uspešno izpeljane prireditve ob 20. obletnici parka. Letošnje aktivnosti ne bodo tako obširne, kljub temu pa bodo “gajevci” pripravili spomladansko in jesensko prireditev, vmes pa še gostovanje radia Ognjišče z oddajo Zapojmo v rož’cah. Člani EHD so izrazili potrebo, da se mora ob izgradnji novega “ločkega mostu” znova prevetriti ureditveni načrt za prostor pred parkom, kjer bi nujno potrebovali nove sanitarije. Urediti je potrebno razmerje z Ribiško družino Mozirje in začeti hortikulturno urejati površino ob gaju, ki jo je društvo kupilo lani. Na omenjenem občnem zboru je bil sprejet tudi sklep, da se EHD Savinjski gaj preimenuje v EHD Mozirski gaj. Franci Kotnik JZ OMJBOTTm-a.M O Mesni petek po postni veliki noči Po petkovem obisku dveh za Zgornjo Savinjsko dolino ključnih ministrov je bolj ali manj jasno, da se je predvolilna kampanja za volitve v državni zbor že začela. Ljudski Bergauer in liberalni Gantar sta skupaj z bolj ali manj eminentnimi sodelavci poskrbela za politično transparentnost, kateri je zadnjo tančico dvoma odstrl občni zbor SLS Zgornje-savinjske podružnice. Pri tem lahko o naključjih govorijo samo politični nezainteresirana ali iz specifičnih vzrokov drugače misleči. Ofenziva SLS v Zgornji Savinjski dolini je nujna in logična. Njena podružnica še vedno toži za opozicijskim lagodjem, če seveda vzroke za nestrinjanje s sedanjo vladno navezo skrajno poenostavimo, zato je treba člane, ki predstavljajo pomembno volilno telo potolažiti in prepričati, daje bil vstop v liberalno navezo smiseln z dolgoročnimi obrestmi. Stranka, ki ima v rokah cestno področje, problem, kije poleg vodarskega v preteklih letih zgornjesavinjčanom spil največ krvi in pozitivne energije, bo morala v dobrem letu zgladiti prenekateri kilometer ovinkastih kolovozov regionalk na obeh straneh doline. Sicer se lahko Žare Pregelj, podpredsednik stranke in državni sekretar ki ima v popisu del in nalog naloženo odgovornost za ceste, s farno o potrebnosti vladnega vegetiranja vsaj v Zgornji Savinjski dolini poslovi. Mogoče sreča za ljudi in spet mogoče nesreča zanju, dasta na tem območju še dr. Franc Zagožen, motor stranke, ki od vsega začetka ni bil naklonjen vstopu v vlado in poslanec Jakob Presečnik, kateremu bodo za politično preživetje rezultati še kako potrebni. Prav zato je v nasprotju stališč podružnice in stranke trohica upanja, da bodo obljubljene in že desetletje omrtvičene ceste na celotnem področju Zgornje Savinjske doline vendarle dobile bolj žlahtno podobo. Sicer bodo besede o enakovrednem razvoju Slovenije prej opij za naivno ljudstvo, kot pa dejanski opornik, na katerem bo SLS dolgoročno gradila svojo politiko. Ne glede na volilni sistem in neodvisno od koalicijskega partnerja. S povsem drugega zornega kota kot SLS, vendar z rezultati dejanj nič bolj uspešna - kot prva vladna stranka na oblasti že sedem let - je Liberalna demokracija Slovenije, kateri pripada večni Pavle Gantar, minister za okolje in prostor. Dve katastrofalni poplavi, ena pred, druga za njegove ere, niti stranki in tudi ministru ne olajšujeta položaja. Objektivno gledano mu ga tudi ne slabšata, zakaj v primerjavi s SLS Liberalna demokracija v Zgornji Savinjski dolini nima kaj posebnega izgubiti. Lahko samo pridobi in to v tesni soodvisnosti s koalicijsko partnerico. Narava “podeželja” v Zgornji Savinjski dolini pač ne dopušča sobranja. Dovolj poučen primer užaljenosti je pokazala Sonja Beseničar, v Gantarjevem ministrstvu je zadolžena za delitev državnega denarja, ob jasnili in potrebnih besedah solčavskega župana Vojka Klemen-ška. Izvedela je, da ljudje državi ne zaupajo, da so pravzaprav zaradi nje ogroženim, da ljudje pač tako mislijo, birokrati zanje ne naredijo nič. Salonsko reševanje plazov in cest pač težko parira dolgoletnemu potrpežljivemu čakanju ljudi. In zdi se, da so na tem segmentu Gantarjevi ljudje še bolj skregani z realnostjo kot Bergauerjevi. Zato je Kle-menšek pravi župan, David je povedal Filistejcem, kar jim gre, in ostal živ. Zato bomo v mesecih, ki sledijo, na našem območju zagotovo še srečali katerega od ministrov. Pa srečno vožnjo in plovbo ministra Bergauer in Gantar, Žare Pregelj, državni sekretar za ceste, pa ni rekel nič. Samo škornje si je obul in z naučeno gotovostjo zakoračil v “asfalt” solčavske panoramske ceste. Savinjčan Občinski svet občine Nazarje Sprejet proračun za leto 1999 Četrta redna seja nazarskega občinskega sveta, ki je bila zadnji torek v marcu, je minila v znamenju proračunskih zadev. Po sprejemu odloka o zaključnem računu proračuna Občine Nazarje za leto 1998 so se svetniki lotili druge obravnave predloga odloka o proračunu občine za leto 1999 in ga nato tudi sprejeli. Župan Ivan Purnat je na osnovi podatkov, ki so jih posredovala pristojna ministrstva, pripravil amandma k predlogu letošnjega proračuna. Spremembe v strukturi proračuna so po veljavni metodologiji prinesle več sredstev finančne izravnave, v skupnem seštevku pa se je obseg proračuna v primerjavi s predlogom iz prve obravnave povzpel za osem milijonov tolarjev in znaša 265,9 milijona tolarjev. Na tokratni seji so svetniki drugič obravnavali tudi predlog Statuta občine Nazarje. Bistvena sprememba, ki so jo vnesli vanj, se nanaša na volitve odborov krajevnih skupnosti. V prvi obravnavi statuta je bilo predvideno, da se odbori KS volijo na zborih krajanov, kar pa bi bilo z ozirom na praviloma skromno udeležbo neprimerno. Zato so v statutu opredelili sistem neposrednih tajnih volitev, kakršen je bil doslej, saj le-ta zagotavlja večjo demokratičnost odločanja in enakomerno teritorialno razporejenost članov krajevnih odborov. V nadaljevanju seje je bil sprejet poslovnik občinskega sveta, nato pa še odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje. Svetniki so potrdili predlagane spremembe odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Nazarje, v katerem je sedaj zajeta tudi občina Solčava, in vršilcu dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Nazarje Rajku Pintarju podaljšali mandat do 30. junija letošnjega leta. Občina bo pravočasno objavila javni razpis, da bo lahko novi ravnatelj v dveh počitniških mesecilt pripravil vse potrebno za začetek novega šolskega leta. Zelo zanimiva je bila točka dnevnega reda, ki se je nanašala na obrtno cono Prihova. Kot je povedal župan Ivan Purnat, doživlja cona sedaj novi zagon. Občina temeljito analizira trenutno stanje in se zaveda, da bi bilo treba čim-prej zaključiti postopek denacionalizacije, ki se nanaša na nekatere parcele v coni. Ker je predvideno, da bo parcele od lastnikov odkupovala občina, je dobro, da slednja čimbolj pozna želje in potrebe potencialnih investitorjev. V ta namen bo objavila javni poziv vsem zainteresiranim. Zaradi finančne zahtevnosti projektabo občinapristopilak fazni realizaciji, pri čemer letošnji milijon tolarjev v občinskem proračunu ni predviden za odkup zemljišč ampak za izdelavo različne dokumentacije. V razpravi pod točko razno je stekla razprava o pobudi, da bi predvideno telovadnico pri novi osnovni šoli zgradili v dimenzijah rokometnega igrišča, kar bi precej izboljšalo standard telesne vzgoje in rekreacije, poleg tega pa bi bistveno povečalo funkcionalno uporabnost tega objekta. Seveda bi bilo to neposredno povezano z višjimi stroški gradnje, zato bodo izdelali potrebne izračune, na podlagi katerih se bodo lahko svetniki odločili tako ali drugače. Franci Kotnik Šiviljstvo in trsovina v Šivanje po meti ja vie vime in ja vial jep MOŽNOST PLAČILA NA UEC CEKOU! Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 Občinski svet Mozirje Razprava tudi o letošnjem proračunu Na peti redni seji so se zadnji dan v marcu sestali svetniki občine Mozirje. Obširen dnevni red je narekoval dolgotrajne razprave in povzročil skoraj maratonsko sejo. V začetku seje so svetniki v drugi obravnavi sprejeli predloga statuta občine Mozirje in poslovnika občinskega sveta. Predloga so člani statutarno pravne komisije ob upoštevanju predlogov svetnikov s prejšnje redne seje uskladili z novim zakonom o lokalni samoupravi in postavili delovanje občine na trdne pravne temelje. Po hitrem postopku so v nadaljevanju seje svetniki sprejeli odlok o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. V prvi obravnavi so nato sprejeli tudi odlok o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Rečica ob Savinji. V 42. členih odloka so opredelili določbe, dejavnosti ter organe, ki so zakonsko določeni za ustanovitev novega vzgojno izobraževalnega zavoda na področju mozirske občine. Po tej razpravi je sledila obravnava točk, ki sta bili ob začetku seje dodatno uvrščeni na dnevni red. Najprej so govorili o najemu prostorov za poročno dvorano in muzej. Ti prostori so na razpolago v zgradbi mozirske kaplanije, ki je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena župniji Mozirje. V sami zgradbi že domujeta slaščičarna in zavarovalnica. Župnik Ivo Suhover-šnik pa je po prejšnjih dogovorih že uredil prostore za poročno dvorano ter muzej. Svetniki so po dolgotraj- ni razpravi sklenili, da je potrebno pripraviti celovito informacijo o pomenu teh prostorov za kraj Mozirje, občino in celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Potrebno je opredeliti tudi višino sredstev, ki bodo potrebna za dokončanje investicije in najemnine. V drugi dodatni točki so svetniki razpravljali o izvajanju komunalnih dejavnosti in nadzoru prometa na območju krajinskega parka Golte. Sledila sta poročilo nadzornega odbora občine o zaključnem računu za leto 1998 ter hiter postopek obravnave odloka o zaključnem računu proračuna Občine Mozirje za proračunsko leto 1998. Svetniki so v nadaljevanju seje dobili informacijo o premoženjski bilanci Občine Mozirje po stanju na dan 31. december 1997. Težji oreh pa je predstavljala prva obravnava odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 1999- Skupni prihodki letošnjega proračuna, ki jih je potrebno seveda uskladiti z odhodki, so ocenjeni na dobrih 628 milijonov tolarjev. Svetniki so imeli na pripravljeni predlog več pripomb in dodatnih predlogov, ki jih bo obravnaval odbor za proračun. Druga obravnava in predvideno sprejetje odloka o letošnjem občinskem proračunu bo na naslednji redni seji, ki bo predvidoma v drugi polovici aprila. Benjamin Kanjir KS Mozirje Jur jevo 99 s spremenjenim konceptom Svetniki Krajevne skupnosti Mozirje, ki jih vodi predsednik Roman Čretnik, so se 6. aprila srečali s predsedniki krajevnih društev ter se z njimi dogovorili o poteku letošnjega praznika KS Mozirje. Jurjevo je dobilo spremenjen koncept, ki pa naj bi na prireditve privabil čim več Mozirjanov in ostalih obiskovalcev. Praznovanje letošnjega praznika se bo pričelo v četrtek, 22. aprila, ob 19- uri v mozirski galeriji z otvoritvijo razstave domačih likovnih ustvarjalcev. Predstavili se bodo tudi nekateri likovniki, ki svojih del še nikoli niso dali na svetlo. V petek, 23. aprila, prav tako ob sedmih zvečer bo v galerijskem prostoru otvoritev Spominske sobe Aleksandra Videčnika. Odveč je na tem mestu opisovati njegovo neutrudno delo pri zbiranju in ohranjanju kulturne dediščine krajev Zgornje Savinjske doline. Njegovi zapisi bodo v tej sobi končno dobili pravo mesto, kjer pa bodo lahko na ogled tudi širši javnosti. Osrednji praznični dan bo tudi tokrat sobota. Ta pa privede tudi do največjih razlik glede na lansko in predlanskoletno praznovanje. Sejem domačih obrti, na katerem se bo lahko marsikaj tudi kupilo, tako razna orodja in pripomočke, kot pecivo in domač kmečki kruh, se bo pričel šele ob 15. uri popoldan. Za zabavo bodo tudi tokrat poskrbeli mladi harmonikaši. Od začetka prireditve bodo za otroke potekale likovne delavnice, v katerih bodo otroci slikali na iverne plošče in asfalt. Že ob 16. uri bo prišel na trg Adi Smolar, ki bo imel samostojni koncert. Po koncertu bo igral ansambel Gaj. Okoli 20. ure se bodo predstavili pevci s prepevanjem podoknic. Dogajanje sobotnega popoldneva je široko zastavljeno in kot takšno namenjeno vsem ljudem, ki se želijo družiti, s sokrajani spregovoriti par prijaznih besed, poleg tega pa se razvedriti in pozabiti na tegobe vsakdana. Zadnji del praznovanja se bo odvijal v nedeljo. Slovesna maša v čast farnemu zavetniku svetemu Juriju bo ob devetih dopoldan. Po njej bo sledilo družabno srečanje ob kozarčku vinca, koščku peciva ali domačega kruha. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli zgornjesavinjski godbeniki pod taktirko Francija Goljufa. Popoldan ob 15. uri bo pred cerkvijo v Mozirju tradicionalna prireditev z naslovom: Družinsko petje. Pesem med ljudmi je globoko zakoreninjena in mnoge družine jo redno gojijo. V društvu Jurij, ki je glavni organizator obljubljajo, da se bo predstavilo okoli 15 družin iz vse Slovenije. V primeru slabega vremena bos- ta koncert Adija Smolarja in Družinsko petje v dvorani kulturnega doma, vendar, kot je na ses- tanku zagotovil Roman Čretnik, je lepo vreme tudi naročeno. Benjamin Kanjir Konjski vrh Trden temelj solidarnosti V sredo, 7. aprila, so na pogorišču skednja pri Jožetu Škrubeju “Rjavcu” v Konjskem Vrhu (o nesreči smo že pisali) na nove temelje bodočega “solidarnostno” zgrajenega poslopja zabetonirali 40 metrov dolgo in 12 metrov široko nosilno ploščo. Vanjo so vgradili kar tri avtomobilske “hruške” betona, ki ga je dostavil G1P Vegrad, obrat Ljubno. Pri delu je sodelovalo deset Kovač iz Letuša, ki se j e prav tako sol- vaščanov in vsi Rjavčevi. SCT je k 46 kubikom betona prospeval 25 kubik-ov, ob sicer zelo veliki solidarnosti mnogih pa je Pivovarna Laško nažiro račun krajevnega odbora Rdečega križa Luče za pomoč ogroženim nakazala kar 200 tisoč tolarjev. Doslej zbrana pomoč je v grobem ocenjena na tri milijone tolarjev v denarju in 300 m3 lesa. V času enomesečnega intenzivnega dela so porušili stare temelje, zabetonirali nove, sezidali betonski obod in postavili opaž za ploščo. Železokrivska dela je opravil Tomo idarnostno odrekel zaslužku. V času do betoniranja plošče so krajani opravili nad 1.200 prostovoljnih ur, v času do naše objave pa najbrž še veliko več, saj hitijo, da bi skedenj spravili pod streho do prve košnje. Rjavčevi so vsem, ki jim pri delu pomagajo in so prispevali denar, material ali krmo ter živila, zelo hvaležni. Srečni so, ker se je iz pepela in ruševin, iz nepozabnega ognja in grozečega dima, začel vzpenjati nov up za njihovo kmetovanje in mirnejše življenje. Jože Miklavc Zgornjesavinjska podružnica Slovenske ljudske stranke Uskladiti delo stranke v občinskih svetih Podružnica SLS v Zgornji Savinjski dolini je v preteklem letu delovala znotraj utečenih mehanizmov, posebnost lanskega leta je precejšnja udeležba članov na taboru v Portorožu, uspelo je tudi srečanje družin na Ravneh, izvedli so tudiže tradicionalno solidarnostno akcijo. Tako bi lahko na kratko povzeli pozdravne besede predsednika podružnice dr. Franca Zagožna članom zbora, na katerem so bili navzoči tudi Žare Pregelj, podpredsednik stranke, Anton Bergauer, minister za promet in zveze in Jakob Presečnik, državnozborski poslanec. Galerija Mozirje “Iz ilovice, ki jo jug sprosti“ V petek, 26. marca, je bila v prenovljeni Galeriji Mozirje otvoritev razstave Jožefa Muhoviča z naslovom Iz ilovice, ki jo jug sprosti. Na večer otvoritve si je razstavo ogledalo lepo število ljudi, delajožefa Muhoviča pa so bila nato na ogled vse do 9- aprila. Ocena lanskoletnih lokalnih volitev je po mnenju Zagožna lahko različna. SLS je bila uspešna pri volitvah v občinske svete, saj je z 21 svetniki najmočneje zastopana stranka v občinskih svetih občin Zgornje Savinjske doline. Od tega imajo njeni svetniki v kar štirih občinah večino. Nekoliko drugače je bilo z volitvami županov, kjer v nobeni občini niso uspeli s svojimi kandidati prepričati volilcev. Kljub temu, da svetniški vpliv ne kaže zanemarjati, pa je vendarle glavno težišče odločanja in vpliva v rokah županov, zato bodo poskušali z drugačnim pristopom čez štiri leta stvari obrniti v prid SLS. Del vzrokov za neuspeh kandidatov za župane gre gotovo pripisati dejstvu, da je stranka vstopila v koalicijo z LDS. Znano je, da se podružnica s tem korakom ni strinjala, vendar so bili njeni predstavniki v glavnem odboru stranke preglasovani. Kakorkoli že, v tem mandatu bodo poskušali bolj usklajeno delovati tudi v občinskih svetih. Svetniki morajo pri svojem delu čutiti podporo stranke, ne gre za discipliniranje svetnikov, ti so namreč predstavniki vseh občanov, gre predvsem za podporo, je predsednika podružnice dopolnil tajnik Andrej Presečnik. Kot rečeno je podružnica dobro zastopana v glavnem odboru stranke, preko katerega poskušajo vplivati na politiko stranke na državnem nivoju. Prizadevajo si za ustrezno financiranje občin in manj razvitih območij. Politika SLS je, če bo seveda obrodila sadove, dolgoročno usmerjena v enakovreden razvoj Slovenije. Dejstvo je, da je Zgornja Savinjska dolina v zadnjih letih razvojno precej zaostala, v dolini se nič ne dogaja, je menil Florjan Remic in apeliral na ministra Bergauerja naj država ne pozabi na cesto Nazarje - Gornji Grad. Več energičnosti in vztrajnosti bo potrebno, da se takšni odseki cest sanirajo v doglednem času. Tudi kmetijstvu bo potrebno nameniti več poudarka, občutek, da se je na podeželje pozabilo, je vedno bolj aktualen, je razmišljanje sklenil Remic. Minister Bergauer je odgovoril, da v vladi pač poskušajo zagotoviti čim več sredstev, stvari se premikajo v okviru možnosti, vse skupaj pa je stvar koalicijskih usklajevanj. Že letos naj bi zgradili most čez Dreto v Gornjem Gradu, načrtujejo tudi rekonstrukcijo ceste skozi za-drečko prestolnico, rekonstrukcija ceste Črnivec - Dol naj bi se začela v letošnjem letu, cesto Gornji Grad - Nazarje pa še morajo dati v plan. Podpredsednik stranke Žare Pregelj je članom stranke iz Zgornje Savinjske doline zagotovil, dasi z razpoložljivi sredstvi pač prizadevajo narediti čim več. Probleme rešujejo v okviru razpoložljivih sredstev, teh pa je vedno manj. Odkar so v vladi, so po Pregljevem prepričanju našli precej rešitev. Določene dileme bo potrebno dobro uskladiti. Skratka, brez Slovenske ljudske stranke v vladi bi bilo za državo še slabše, je nekoliko skeptičnim članov stranke Zgornjesavinjske podružnice za-gotvil Žare Pregelj. Savinjčan Jožef Muhovič se je rodil 22. decembra 1954 v Lenartu pri Gornjem Gradu. Osnovno šolo je obiskoval na Rečici ob Savinji, gimnazijo pedagoške smeri pa v Celju. Po maturi je študiral na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in leta 1977 diplomiral na njenem slikarskem oddelku. Nato je na isti ustanovi končal podiplomski študij slikarstva in grafike. Vzporedno je študiral tudi filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti in leta 1981 uspešno predstavil svojo magistrsko tezo z naslovom "Logična struktura likovnega dela'. Na področju filozofije (estetika) je doktoriral letal986. V letih 1993-1996 je kot štipendist fondacije Aleksandra von Humboldta delal na različnih univerzah v tujini. Zaposlen je kot redni profesor za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Svojo nadarjenost in ustvarjalnost je doslej predstavil na 22 samostojnih razstavah ter na 98 skupinskih razstavah doma in v tujini. Do sedaj je za svojo umetniško delovanje prejel 9 strokovnih nagrad. Vsa zgoraj navedena dejstva nesporno pričajo, da si je njegova dela vredno ogledati. Razstavo je pripravil Zavod za kultu ro Mozirje pod vodstvom Vladimire Planovšek, ki je imela tudi otvoritveni govor. Za tem je sledil nastop dveh nadarjenih učencev Glasbene šole Nazarje. Zaklavirjem je zaigrala Eva Ribezi, sledil pa ji je Primož Kranjc z nevsakdanjo skladbo zaigrano na harmoniko. O umetnikovem delu je spregovorila likovna kritičarka in predsednica društva likovnih kritikov Judita Krivec-Dragan. Poudarila je, dajožef Muhovič sodi med najbolj zanimive slovenske umetnike tega časa. Tudi zato, ker v svojih delih združuje izkušnjo slikarskega, grafičnega in risarskega znanja, oblikuje tudi objekte in skulpture, ukvarja se s teksti o umetnosti, kulturi, likovni teoriji in seveda estetiki. Judita Krivec-Dragan meni, da Jožef Muhovič ne sledi trendovskim smerem umetnosti, ampak se je obrnil k bolj redkemu, meditativnemu sporočanju svojega videnja. Opozoriti želi na svet, ki vse prehitro beži mimo nas. V tem enostavnem sporočilu se je obrnil k primarnim izročilom, berljivim slehernemu človeku, ki zato ne potrebuje posebne izobrazbe, ampak samo čas, da se v tišini posveti temu umetniškemu delu, tihemu sporočilu umetnika. Tatiana Angioi Judita Krivec-Dragan meni, da sodi Jožef Muhovič med najbolj zanimive slovenske umetnike tega časa (foto: Ciril Sem) Kulturno društvo Jurij Mozirje Starševstvo je najtežji in najpomembnejši poklic v življenju Materinski dan iz leta v leta v leto dobiva večjo veljavo, saj je vloga mater in nasploh staršev vse težja in odgovornejša. Tega se dobro zavedajo tudi člani kulturnega društvajurij iz Mozirja, ki vsako leto ob tem prazniku za starše in otroke pripravijo prireditev. Ta prireditev pa nima zgolj kulturno zabavnega prizvoka, ampak daje velik poudarek tudi izobraževanju. V prvem delu letošnje prireditve so se z deklamacijo najprej predstavili najmlajši. Sledila je klavirska skladba, ki jo je izvedlajerica Bukovec. Zanjo je učenka solo petja Kristina Šuster, ob klavirski spremljavi Antona Acmana mlajšega zapela pesem Nezakonska mati. Sledil je skoraj pravi pevski koncert, ki so ga izvedli člani Primorskega akademskega moškega pevskega zbora Vinko Vodopivec, ki ga zadnjih pet let uspešno vodi Katja Kovač. Zbor je bil ustanovljen leta 1953. Prvi dirigent je bil Anton Nanut. Ustanovili so ga takratni študentje s Primorske. Doslej ga je vodilo že 13 zborovodij, prav Katja Kovač pa je med tistimi, ki so na tem mestu najdlje. Zbor vsako leto dosega vidne rezultate tudi na višjih nivojih. Udeležuje se državnih tekmovanj, v lanskem letu pa so na evropskem prvenstvu moških zborov na Nizozemskem zasedli tretje mesto. Za uspehe je zaslužna mladost članov, ki se iz leta v leto menjujejo, in strokovnost zborovodkinje, katere delo sega na mnoga glasbena področja. Pevci so odpeli nekaj težjih umetniških skladb, s katerimi bodo letos nastopili na Naši pesmi, pa Dr. Cristian Gostečnik je pripravil zelo zanimivo predavanje (foto: B. Kanjir) tudi nekaj narodnih in ponarodelih, s katerimi so ustvarili primerno vzdušje pred nastopom predavatelja, patra dr. Christiana Gostečnika. Pri izvedbi zadnje pesmi jim je s solom pritegnila tudi Kristina Šuster. Pater dr. Christian Gostečnik, domačin iz Šmihela, je doktorski naziv pridobil v Ameriki. Ukvarja se predvsem z mladimi, ki na razpotjih življenja ne vedo, kako naprej. Že dolgo ima tudi svojo rubriko s to tematiko v tedniku Družina. Pater je poudaril, da je starševstvo najtežji in najpomembnejši poklic v življenju, kljub temu pa zanj ne obstoja nobena šola. Človek si lahko izbere svojega partnerja, lahko se od njega tudi loči, nikdar pa si ne more izbrati staršev. Le ti izoblikujejo otroka v odraslo in odgovorno osebo. Po Gostečnikovih besedah daje oče otroku ponos, stabilnost, trdnost, moč in vztrajnost, medtem ko je mati zadolžena za ljubezen, čustva in podobno. Najlepše darilo staršev svojim otrokom pa je razumevanje in odločnost. Iz trdnih družin prihajajo trdni otroci, ki se ne podrejajo vplivom okolice. Posebno je to pomembno v času pubertete. Čas s patrom Christianom je navzočim v dvorani kar prehitro minil. Vsakdo je v njegovih besedah našel kaj zase, pa tudi sebe in ljudi, ki jih pozna. Takšna predavanja bi morala biti še pogostejša in bolje obiskana, saj preko njih človek spozna sebe, to pa pripomore k boljšemu razumevanju soljudi. Benjamin Kanjir Kulturno društvo Rečica ob Savinji Le kaj bi življenje brez spominov na mladost, na prehojeno pot Sredi marca so se staršev spomnili tudi člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji in v kulturnem domu pripravili zanimiv program z namenom, da razveselijo prav njih. Scenarij prireditve je bil zaupan Daretu injerici Atelšek, ki sta dokazala, daje naloga prišla v prave roke. Program je bil zastavljen malo drugače, kot smo vajeni na tovrstnih prireditvah. V polmraku stare izbe za mizo sedita starka Polona (Marjeta Skok) in njen mož, sivolasi Gašper (Marko Senica). Obujata spomine na mladost, prve dneve zaljubljenosti, začetek skupne življenjske poti, otroke, navade in običaje. Skozi pogovor se na odru zvrstijo žive slike, ki so jih uprizarjali malčki iz vrtca, rečiški osnovnošolci, dramska in mladinska veroučna skupina, dekliški pevski zbor, harmonikarji ter družini Atelšek in Senica. “Le kaj bi starčki brez spominov? V pozni jeseni jim ostanejo le spomini na dni, ko so polni energije živeli polno življenje, prepleteno s skrbmi za otroke, dom in družino. Prehojena pot življenja je lahko lepa, če uspeš vzgojiti pridne in marljive otroke, ki ti vračajo ljubezen, podarijo vnuke... Materinstvo je nekaj najlepšega, je bogastvo, je radost, ki pa žal ni dano vsaki ženi,” so bile vodilne misli ob prireditvi, ki so jo za vse starše pripravili rečiški kulturniki. Ura zabave, prepletena z glasbo, plesom in humorjem, je v dvorani utrnila marsikatero skrito solzo gledalcev, saj so spomini Polone in Gašperja bili tudi spomini marsikoga od obiskovalcev. Marija Šukalo VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA < Č 1 .......... m .6 tv T k GO Na trgu si x ' 3330 Mdzirjey Tel.: 063/ 83 1 981 KOPALKE 1 NANCY od 20.4. - 20.6. po posebnih 20% nižjih cenah, SE PRIPOROČAMO! > VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Denarna nadomestila in denarne pomoči Denarno nadomestilo ali denarna pomoč predstavlja za brezposelno osebo v bistvu edini vir dohodka. Pa si poglejmo, kakšna je višina denarnega nadomestila po razredih, višinah in po strukturi v Območni enoti Velenje: višina denarnega struktura upravičencev v % razred nadomestila vsi ženske moški 0 0 8,3 7,0 9,9 1 29.636 0,5 0,6 0,3 2 od 29.637 do 39.636 4,9 6,4 3,0 3 od 39.637 do 49.636 12,0 14,6 8,5 4 od 49.637 do 59.636 16,9 19,5 13,4 5 Od 59.637 do 79.636 21,2 21,3 21,1 6 od 79.637 do 89.636 15,0 12,3 18,7 7 nad 89.636 21,3 18,3 25,1 skupaj 100,0 100,0 100,0 Razred 0 vključuje prejemnike, ki jim je bilo DN izplačano. Podatki za Upravno enoto Mozirje so sledeči: denarno nadomestilo prejema 349, denarno pomoč pa 47 brezposelnih oseb, skupaj 396. Skupno število prejemnikov DP in DN predstavlja 36,7-odstotni delež vseh brezposelnih v omenjeni upravni enoti. Vir: Mesečne informacije ZRSZ Osnovna šola Nazarje Nekoga moraš imeti rad... Učenci in učiteljice Osnovne šole Nazarje so sredi marca v nazarskem Delavskem domu pripravili kulturno prireditev, katere osnovni moto je bil verz znane Minattijeve pesmi Nekoga moraš imeti rad. Pisan program pesmi, recitacij in igric, ki so se zvrstile na odru, je dokazoval ravno to - potrebo po ljubezni. Veliko število nastopajočih, ki si jih je ogledala skoraj polna dvorana obiskovalcev, je svoj program predstavilo v obliki enovite celote, ki je niso po nepotrebnem prekinjali vezni teksti. Ko je učenka četrtega razreda Barbara Finkšt z občuteno recitacijo pesmi Nekoga moraš imeti rad spomnila vse, da je poleg medsebojne ljubezni in dobrih odnosov pomembna tudi ljubezen do okolice, do narave, naj si bodo to trave, reke, drevesa ali kamni, je staršem postalo jasno, da si otroci želijo več pozornosti in topline, kot so ju deležni v sedanjem vrvežu vsakdana. Njihova potreba po ljubezni se kajpak veže tudi na vrstnike, kar so znali odlično prikazati v igrici o zaljubljenem žabcu. Če k temu prištejemo še celo paleto pesmi, plesov, igranja na instrumente in še česa, je bila tema o ljubečih medčloveških odnosih z njihovega zornega kota zares temeljito prikazana. Dobro zasnovana in vodena predstava je bila seveda plod dela tako učencev kot učiteljic, zato slednjih nikakor ne gre pozabiti. Njihova vloga pri kulturni animaciji staršev je celo večja, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je več kot očitno, da predvsem domača mladina privabi v nazarsko dvorano tolikšno število obiskovalcev, pred katerim ni nikomur potrebno zardevati. Franci Kotnik Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme Prispevek preživetju Konec februarja je bil v Tržiču občni zbor Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme, ki ima sedež na Jezerskem. Udeležilo se ga je 42 članov. Prisotni so bili nekateri povabljeni gostje, prišlo pa je tudi nekaj simpatizerjev in opazovalcev. Predsednik društva Primož Muri je vseprisrčno pozdravil in se jim zahvalil za podporo in zanimanje, ki so ju izkazali s svojo prisotnostjo. Društvo si prizadeva razmahniti razvoj ovčereje na območju Kamni-ško-savinjskih alp in Karavank ter pomagati članom pri vzreji in selekciji ovc jezersko-solčavske pasme. S povečanjem staleža ovc predvsem na visokogorskih kmetijah želijo prispevati k ohranitvi poseljenosti demografsko ogroženih visokogorskih predelov in kulture alpske krajine. Popularizacija izdelkov iz ovčjih kož, runa in ne nazadnje tudi iz mesa bo povečala možnost preživetja na kmetijah s težkimi pridelovalnimi razmerami. Izdelan program oživitve ovčereje je dobil podporo ne samo v občinah in institucijah na avtohtonem območju in v državi, podprt je bil tudi izven slovenskih meja, saj je eden izmed projektov, ki so podprti tudi s sredstvi Evropske unije v program Pharove pomoči Sloveniji. Ker je to v okviru Sodelovanje brez mej, je bil v društvu tudi izdelan predlog za maskoto olimpijskih iger treh dežel leta 2006 z imenom OL-IMPOVCA (sestavljen iz besed olim-piada in ovca), ki je bil posredovan olimpijskemu komiteju. Podoben predlog so izdelali koroški rejci in ga avstrijski olimpijski komite že vsestransko promovira. Med številnimi aktivnostmi društva v lanskem letu so bile tudi predstavitve ovc na sejmih in prireditvah. Z razstavo so sodelovali na sejmu kmetijstva in gozdarstva na gorenjskem sejmu v Kranju, na solčavskem prazniku v Solčavi, na radgonskem kmetijskem sejmu ter na šuštarski nedelji vTržiču. V oktobru pa so organizirali 1. samostojno razstavo in letno ocenjevanjeJS ovc. Kljub temu, da je bila to prva tovrstna razstava, je razstava lepo uspela. Janez Vuk Vrtec Nazarje Pozdravljen, pomladni dan Malčki iz vrtca Nazarje so v petek, 26. marca, pripravili v Delavskem domu Nazarje javno prireditev “Pozdravljen pomladni dan”, pri tem pa so jim pomagale vzgojiteljice. Skupaj so pripravili sceno, mali kratkohlačniki pa so se potrudili z vodenjem in nastopom. Prireditev so namenili staršem, prijateljem ter vsem, ki ljubijo kulturo in radi prisluhnejo na- jmlajšim. Prireditev je bila razdeljena v tri sklope. V prvem delu so malčki z recitacijami popeljali obiskovalce v čas princev in princes. Prepričali so jih, da v gradu ne živijo samo ljudje. V njih najdejo mesto tudi živali in mali duhci. V drugem delu so se z venčkom narodnih dotaknili prebujajoče se pomladi. Ob harmonikarju Andreju so z improvizacijo in pesmicami pokazali vse, kar znajo in zmorejo. Mali korenjaki so se zavrteli tudi ob moderni glasbi. Da imajo radi svoje najbližje, so pokazali v zadnjem delu, ki je bil namenjen mamicam in drugim članom družine. Z recitacijami, skeči in pesmicami so poskušali pokazati, kolikšna je njihova ljubezen do njih. S pesmico “Ti in ti”, ki prepeva o prijateljstvu in ljubezni in je postala celo vrtčevska himna, so se poslovili od prepolne dvorane navdušenih poslušalcev. Marija Šukalo Mozirje, Nazarje, Gornji Grad Temeljita očiščevalna akcija Ribiška družina Mozirje je v sodelovanju z občinami Mozirje, Nazarje in Gornji Grad ter tamkajšnjimi krajevnimi skupnostmi, gasilskimi in turističnimi društvi minulo soboto pripravila očiščevalno akcijo, katere glavni namen je bil očistiti vodotoke od izvira do izliva oziroma občinske meje. Več kot 150 udeležencev in več kot 600 napolnjenih vreč za smeti je dokaz, da je bila akcija temeljita in uspešna. Splošna ugotovitev po opravljeni akciji je bila, da se razmere na področju onesnaževanja vodotokov na območju Ribiške družine Mozirje počasi izboljšujejo. Kljub temu so udeleženci očiščevanja našli 25 črnih odlagališč odpadkov, katerih lokacije so zabeležili in posredovali občinskim ter inšpekcijskim organom. Na osnovi najdenih in odstranjenih odpadkov je tudi popolnoma jasno, da so glavni onesnaževalci vodotokov in brežin kmetovalci, ki jih ekološka zavest očitno še ni dosegla. V mozirski ribiški družini so mnenja, da bi na tem področju morala več storiti kmetijska svetovalna služba in Zadruga Mozirje, po drugi strani pa bi bilo treba pohvaliti tiste krajane, ki sami skrbijo za čistočo brežin vodotokov, ob katerih živijo. V očiščevalno akcijo, ki je potekala od 8. do 14. ure, stase aktivno vključili tudi podjetji Komunala Mozirje in PUP Velenje, ki stas sprotnim odvozom posod za odpadke skrbeli za nemoten potek akcije. Občine Mozirje, Nazarje in Gornji Grad so nabavile vreče za odpadke in poskrbele za malico za udeležence. Franci Kotnik Enota za tehnično reševanje PGD Nazarje Končno na seznamu republiške uprave V petek, 2. aprila, je izšla 22. letošnja številka Uradnega lista Republike Slovenije. Nič posebnega pravzaprav, če ne bi bila v omenjeni številki poleg ostalih aktov objavljena tudi uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. V njej je med drugim zapisano, da sodi med gasilske enote, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja, tudi enota PGD Nazarje. Zgodba je dolga in se začenja leta 1993, ko je bivša Občina Mozirje opremila enoto nazarskega gasilskega društva z osnovno opremo za tehnično reševanje. Sledilo je intenzivno usposabljanje, kmalu pa so prišle tudi intervencije. Dvajset se jih je nabralo v tem času, kar vsekakor opravičuje obstoj enote, toda sistem financiranja je ostal vse do letos nedorečen. V minulih šestih letih so enoto finančno podprle le občine Nazarje, Mozirje in Luče, kar pa je bilo seveda premalo glede na potrebe. V omenjeni uredbi so navedene gasilske enote, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu in ob nesrečah na tekočih in stoječih vodah, ki so javno dobro in z njimi upravlja država. Te enote, skupaj z enoto PGD Nazarje jih je 40, opravljajo tudi druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena. Vsaki od omenjenih enot je dodeljeno območje, ki ga pokriva. Za nazarsko enoto je to Zgornja Savinjska dolina, je pa lahko enota s strani republiške uprave za zaščito in reševanje aktivirana tudi na prostoru izven matičnega območja. Na podlagi dodeljene koncesije se bo enota za tehnično reševanje PGD Nazarje odslej financirala iz državnega proračuna. Sredstva so izrecno namenska in se v višini 70 odstotkov namenjajo za opremo, v višini 30 odstotkov pa za pripravljenost, kamor sodi tudi izobraževanje. Enoti, ki jo tvori osem gasilcev-reševalcev in štirje gasilci-bolničarji, je s tem zaupana velika odgovornost, ki med drugim pomeni 5-ntinutni izvoz, odlično strokovno usposobljenost, dobro organiziranost in intervencije brez napak. V nazarskem gasilskem društvu seveda ne skrivajo zadovoljstva, da so po nekajletnih prizadevanjih enoti za tehnično reševanje vendarle uspeli pridobiti ustrezen status, ob tem pa poudarjajo, da si želijo čim boljše sodelovanje z mozirsko policijsko in reševalno postajo ter celjskim centrom za obveščanje, s katerim so povezani preko pozivnikov. Ustrezen del sredstev iz državnega proračuna bodo koristno porabili zanabavo novega kombiniranega vozila, s katerim bodo lahko še uspešneje intervenirali, ko bo potrebno. Franci Kotnik LD Gornji Grad Očiščevalna akcija Lovska družina Gornji Grad organizira v soboto, 24. aprila, očiščevalno akcijo na celotnem območju družine. Začela se bo ob 9- uri, lovci pa vabijo vse ostale občane, da se jim pridružijo. Zbirna mesta bodo: v Novi Štifti pri zadružnem domu, v Gornjem Gradu na trgu, v Bočni pri zadružnem domu in v Radmirju pri šoli. Gornjegrajski lovci poudarjajo, da skrb za čisto in urejeno okolico ni domena samo nekaterih, ampak je to naloga vseh občanov. KF Bistrica ob Sotli Regijski kviz Mladi in kmetijstvo V soboto, 27- marca, je v Bistrici ob Sotli potekalo regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki sta ga organizirala Društvo podeželske mladine Šmarje pri Jelšah in Kmetijska svetovalna služba Slovenije. Med seboj se je pomerilo osem tričlanskih ekip iz celjske regije. Zgornje Savinjsko dolino je zastopala ekipa v sestavi: Maja Krivec, Nataša Bezovnik in MajaPečovik iz Raduhe, ki so zmagale na kvizu Mladi in kmetijstvo v Solčavi. Vprašanja, nakateraso odgovarjali tekmovalci, so se nanašala na teme Program reforme kmetijske politike 1999-2002, Nega in varstvo mladega gozda, Zdravje in bolezni drobnice, Pomen vinogradništva in vinarstva v Sloveniji ter Vino, pijača doživetja. Vprašanja so bila sestavljena iz vsake teme posebej in po različnih težavnostnih stopnjah, po pravilih regijskega kviza pa morajo biti ta vprašanja tudi težja in zahtevnejša. Mlada dekleta iz Raduhe so na tekmovanju pokazale veliko znanja in prizadevnosti, saj so osvojile odlično drugo mesto, takoj za ekipo mladih iz srednje šentjurske šole. Ta ekipa pa bo zastopala celjsko regijo na državnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo v Novem mestu. Bernarda Brezovnik Lepa Njiva Mamam za praznik Letošnjega materinskega dne in odgovorne vloge, ki jo v življenju vsakogar igra mama, so se 28. marca s prijetno popoldansko prireditvijo spomnili tudi na Lepi Njivi. Otroci, ki obiskujejo tamkajšnjo podružnično šolo in njihovi učiteljici, mladinci ter člani moškega pevskega zbora pod vodstvom Klementine Rednak so pripravili urico razvedritve, ki so jo matere in žene z veseljem obiskale in v zahvalo popolnoma napolnile šolski večnamenski prostor. Že pred vrati so bile ženske prijetno presenečene. Trije kralji, kot se imenujejo, so vsaki podarili leseno kuhinjsko desko z vtisnjenim datumom. To pa gotovo niso storili zara- di tega, da bi jih spomnili, da je njihovo mesto v kuhinji, ampak da bi imele priročen spomin na lepo sončno nedeljo in prireditev. Za njimi so šopke pomladanskega cvetja delili otroci, ki so prireditev tudi pričeli. Sklop plesov, deklamacij, petja in iger so mali osnovnošolci s pomočjo učiteljic Petre in Nataše izvedli v samo njim lastnem in izvirnem stilu, ki je marsikoga v dvorani spomnil na njegova otroška leta in nerodnosti, ki so jih spremljale. Nasmeja- 0 Kinološko društvo . Zgornje Savinjske doline \ organizira J ’ regijsko tekmovanje ' y[ ! šolanih psov SAVI1MJSKO-CEUSKE- K1!' ZASAVSKE REGUE Tekma bo v soboto. 24.4.1999 na t (V j i- H, društvenem vadbišču v Varpoliah. s pričetkom ob 7.30 uri. Ljubitelji psov, vabljeni! ; / fj 1 u/ für L 1 E ni otroški obrazi so izražali veselje in neprisiljeno srečo ob izvajanju posameznih točk. Nagrada za njihov dolgotrajni trud, ki so mu botrovale urice vaj doma in v šoli, so bili aplavzi in izrazi zadovoljstva ter ponosa na obrazih vseh prisotnih. Za šolarji so na oder stopili mladinci. Odigrali so skeč in v njem razgalili težave mladega para brez otrok, ki mu na pomoč ob zahtevni nalogi, kako priti do težko pričakovanega otroka, priskoči država. Bolj resno vzdušje pa so v večna- menski prostor vnesli domačini, ki se združujejo v moškem pevskem zboru pod vodstvom Klementine Rednak. S pesmijo so napolnili prostor in v njega vlili slovesen naboj ter pozitivno energijo, saj ob nastopih njihove življenjske spremljevalke spoznajo, da možje ne hodijo na vaje kar tja v tri dni. Rezultati teh vaj se lepo odražajo z odrskih desk, ko zadoni njihova pesem in, kakor je bilo to nedeljo, prežene še zadnje misli na odhajajočo zimo. Benjamin Kanjir Vzgojno varstveni zavod Mozirje Od srca k srcu V dvorani Kulturnega doma Mozirje je v petek, 23. marca, potekala prireditev Od srca k srcu. Dvorana je bila dobesedno nabito polna. Kako tudi ne bi bila, saj so nastopali malčki iz Vrtca Mozirje. To pa pomeni, da so bili obiskovalci starši, stari starši in še kup drugih sorodnikov. Nastopajoči so bili vsi otroci, ki obiskujejo Vzgojnovarstveni zavod Mozirje, od najmlajših, ki so še v plenicah, do najstarejših, ki se že pripravljajo na vstop v šolo. Medtem ko so malčki s svojo otroško prisrčnostjo izzivali burne salve smeha, so bili obiskovalci veselo presenečeni nad lepo izvedenimi nastopi starejših otrok. Otroci so se predstavili z recitali, plesnimi točkami, spremljal pa jih je njihov pevski zbor, ki tudi po uri nastopanja ni pokazal utrujenosti. Vsa pohvala gre predvsem vzgojiteljicam Vrtca Mozirje za trud, ki se jim je vsekakor obrestoval z bučnim aplavzom in odobravajočimi vzkliki ob koncu predstave. Tatiana Angioi Rečica ob Savinji Prijateljstvo naj združi vse ljudi Dan pred Jožefom so rečiški osnovnošolci pripravili bogat kulturni program v Kulturnem domu Rečica ob Savinji. Nanj so povabili mamice, očke, dedke, babice in še koga. Rdeča nit prireditve je bila misel, ki so jo izpovedovali s pomočjo recitacij, pesmic, igric in skečev: “Prijateljstvo naj združi vse ljudi. Storimo nekaj za boljše odnose med ljudmi, pa naj bo to doma, na delovnem mestu, v šoli, na cesti ali kje drugje. Prijateljstvo razveseljuje kot sončni žarek in bogat je le tisti, ki ima prave prijatelje.” V programu so se predstavili glasbeniki na instrumentih. Mladi virtuozi so pokazali, kako se sprehajajo mali prsti po gumbih frajtonarice ali črno belih tipkah klavirja, kako zveni Oda radosti na trobenti ali kako je treba pihati v flavto, da iz nje izvabijo najlepše melodije. Preizkusili so se tudi v petju in poslušalce v dvorani navdušili s svojimi milimi glasovi. Igralske sposobnosti so razkrili člani dramskega krožka, s plesnimi akrobacijami pa so občinstvo prevzeli člani plesnega krožka. Z recitacijami in pesmimi so se spomnili tudi praznika žena in mamic in jim podarili nekaj točk. Resničnost so si obarvali z domišljijo, saj pomaga, da človek včasih popestri pusti vsakdan. Tako so z zanimivim in pestrim programom rečički otroci opomnili odrasle, da je življenje med prijatelji najlepše. Marija Sukalo Planinsko društvo Rečica ob Savinji Bivak samo pobožna želja? Na jožefovo so se v Kulturnem domu na Rečici na svojem občnem zboru zbrali člani planinskega društva. Pregledali so delo v preteklem letu in si začrtali naloge za prihodnje obdobje. Poročilo o delu društva je podal predsednik Peter Kolenc. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da so bili člani društva zelo aktivni. Udeležili so se že tradicionalnih pohodov, ki so jih organizirala planinsko društvo iz Zgornje Savinjske doline: januarja so se podali na Mozirsko kočo, v marcu so se udeležili Arničevega pohoda na Raduho, maja so bili naTravniku, julija so se udeležili praznovanja ob 100-letnici koče na Menini planini in avgusta praznovanja 90-letnice Frischau-fovega doma na Okrešlju. Odbor zaorganizacijo pohodov in izletov je poskrbel, da so osvojili nekatere vrhove Kamniško-Savin-jskih Alp, podali pa so se celo na Triglav. Mladinskakomisijaje aktivno delala z mladimi. Organizirali so planinsko orientacijsko tekmovanje v področni ligi “Smrekovec”, ki so se ga udeležila planinska društva Ljubno, Mozirje, Gornji Grad, Vinska gora in Šoštanj. Opravili so nekaj pohodov, vadili v orientaciji, se udeleževali tekmovanj in spoznavali gore tudi s pomočjo literature in vodnika. Markacisti so opravili reden pregled planinskih poti v oskrbi PD Prisotne je pozdravila koordinatorka Vida Orlovič, na sestanku pa so najprej spregovorili o sodelovanju na sejmu Alpe - Adria. Vsi so si bili enotni, daje ob skupnem nastopanju s podjetjem Zgornja Savinjska dolina še vedno nekaj pomanjkljivosti. Veliko teh je povezanih s finančnimi sredstvi, ki naj bi jih pris- Rečica, jih očistili in obnovili. Ob dnevu državnosti so v sodelovanju z gasilci in kulturniki pripravili kresovanje v Borseki. Kot zaključek sezone so septembra pripravili Dan rečiških planincev na Stonu z družabnimi igrami. V rečiški osnovni šoli deluje tudi planinski krožek, ki ga vodi VidaPajk. Osnovnošolci so v krožku zelo aktivni in se vključujejo v delo starejših. Na občnem zboru so planinci sprejeli plan dela za prihodnje obdobje, ki se po vsebini ne bo bistveno razlikoval od lanskega. Prizadevali si bodo za boljšo organizacijo in kvalitetnejšo izvedbo progama. Organizirali bodo pohode in izlete, delali z mladimi, skrbeli za podmladek, udeleževali se bodo orientacijskih tekmovanj in se izobraževali... Med udeleženci občnega zbora je bilo zaslediti skrito željo o bivaku, saj sami še nimajo svoje planinske postojanke. Kakšne so realne možnosti, pa bo treba še krepko premisliti. Občni zbor so zaključili z družabnim srečanjem in ogledom planinske opreme, ki jo je na ogled in prodajo ponudila firma Kogale iz Maribora. Marija Sukalo pevale posamezne občine. Vsekakor pa tudi kombinacija turističnih društev, ki so skupaj po posameznih dnevih promovirala našo dolino, ni bila najboljše izbrana. V prihodnje bo dolino v posameznih dnevih predstavljalo le eno društvo. Priložnost za to bo že maja v Portorožu, kjer bi obiskovalcem predstavili območje od Mozirskega gaja do Logarske doline. Vsako društvo naj bi v celoti promoviralo celo dolino in ne samo svoj domači kraj. V pogovoru so se dotaknili tudi perečega problema pobiranja turističnih taks. Obrazložitev je podal župan Ivan Purnat, kije povedal, da je turistična taksa vračunana v proračun. Občina jo pobira, uporabnik pašo društva in lokalne organizacije. Vendar ni nobenega nadzora nad odvajanjem taks. Vedno več je takih, ki od turistov poberejo takso, vendar je ne odvedejo, zato bi bilo potrebno poostriti nadzor nad odvajanjem. V nadaljevanju so si bili enotni, da bodo vsa turistična društva sodelovalas podjetjem Zgornja Savinjska dolina d. o. o. in skupaj z njim nastopala na posameznih sejmih, kolikor bodo dopuščala finančna LD in TD Braslovče Strokovnaocenjevalna komisija v sestavi Lojze Cimperman, Miri Vedenik in Ivan Prašnikar je imela veliko dela, saj je bilo na ocenjevanje prinešenih kar 27 vzorcev salam, od tegadvazdodatkomdivjačine, in letos prvič tudi 9 vzorcev suhih želodcev. Krog prinašalcev se je letos razširil iz spodnje Savinjske doline tudi na zgornji del, salame pa so prinesli tudi iz okolice Ptuja in Slovenske Bistrice. Naj več točk so člani žirije po kriterijih, kakršni so tudi na vsakoletnem ocenjevanju na Rečici ob Savinji, dodelili želodcu, ki ga je izdelal Franc Ramšak z Dobrovelj. Spomnimo se lahko, daje Ramšak pred dvema letoma zlato medaljo osvojil tudi na Rečici. Tudi tokrat je njegov želodec zbral dovolj točk za zlato priznanje. Za njim so se z doseženimi srebrnimi priznanji sredstva. Že več let je v navadi, da člani Ribiške družine Mozirje in Turističnega društvaNazarje opravijo vsesplošno očiščevalno akcijo nabrežij rek Savinje in Drete. Letos so za pomoč zaprosili tudi druga turistična društva, saj je lepa neokrnjena narava pogoj za razvoj turizma, za katerega si prizadevajo. Akcijo so izvedli drugo soboto v aprilu ob podpori občin. Vendar enkratna očiščevalna akcija ni dovolj za ohranjanje čistoče ob rekah. Več bi morali storiti pri osvečanju onesnaževalcev in poostriti nadzor. Pri tem bi jim morale priskočiti na pomoč pristojne inšpekcijske službe in delavci, zaposleni preko javnih del, ki bi lahko kontrolirali nabrežja rek in potokov ter gozdove. Udeleženci srečanja so si za konec ogledali še kompleks hotela Štorman. Marija Sukalo uvrstili Lovro Ogriz s Polzele, Ida in Jože Rojnik s Podvrha injože Mlinar iz Šentjanža. Najboljši izdelovalci so dobili simbolične pokale. Še večja konkurenca je bila na področju ocenjevanja salam. Med njimi je največ točk zbral izdelek Janeza Strnada iz Zg. Gore, za njim pa sta se uvrstila Rudi Ježovnik iz Paške vasi in Martin Drnač iz Pariželj. Najuspešnejši izdelovalec salam je dobil prehodni pokal. Po ocenjevanju je bila degustacija prinešenih in ocenjenih dobrot, za domač kruh in obvezno pecivo pa je poskrbel kar aktiv kmečkih žena. Pripravljalni odbor je ob tem sklenil, da prihodnje leto morda pripravijo tudi ocenjevanje ali vsaj razstavo dobrot, ki jih skrbne žene pripravijo ob veliki noči. Benjamin Kanjir Naročniki Savinjskih novic imajo ii%: popusta .f{.j.Mii.j.j f j.i.j.j ji.i.j..j.|„.f pri malih oglasih in zahvalah Koordinacija turističnih društev Kritično o nastopih na sejmih Zadnji ponedeljek v marcu so se v hotelu Štorman na Ven-išah zbrali predsedniki turističnih društev iz vseh šestih občin Zgornje Savinjske doline, predstavnik podjetja za turizem Zgornja Savinjska dolina d. o. o. in člana Ribiške družine Mozirje. Gostitelja sta bila Turistično društvo Nazarje in župan občine Ivan Purnat. Salame pridobivajo na kvaliteti Na velikonočni ponedeljek sta lovska družina in turistično društvo iz Braslovč organizirali tretjo tradicionalno salami-jado. Izdelovalci salam in želodcev so se množično odzvali vabilu in prinesli na ocenjevanje obilo vzorcev teh dveh vrst suhomesnatih proizvodov. Športno društvo Mozirje Začetek temeljite prenove doma Na rednem občnem zboru so se 26. marca srečali člani Športnega društva Mozirje. Pregledali so minulo delo, izvolili novo vodstvo in organe društva ter se seznanili z zajetno investicijo, ki je pred njimi. Športno društvo Mozirje združuje v svojih vrstah preko 200 članov, ki se udejstvujejo v košarkarski sekciji, sekciji odbojke, malega nogometa in pri starejših članicah. V zadnjem letu in pol, ki so ga obsegala poročila o minulem delu, so dosegali dobre rezultate, ne le na domačih igriščih ampak tudi širše. Najprej se je predstavila košarkarska sekcija. Košarkarsko igrišče je eno izmed najbolj zasedenih igrišč, saj se na njem mladina zadržuje vsak dan od 13. do poznih večernih ur. V lanskem letu so se priključili akciji z naslovom: Veter v laseh, kjer so izvedli tekmovanje trojk. Septembra so kot vsako leto izvedli tradicionalni Markov memorial, prav tako pa so s turnirjem sodelovali pri popestritvi občinskega praznika. V vrstah starejših članic se aktivno rekreira 48 članic. V zimskih mesecih se vsak teden zbirajo v šolski telovadnici na rekreaciji, v toplejših mesecih pa hodijo na pohode v okoliške kraje in na izlete. Naslednje leto bodo praznovale že 20-letnico obstoja sekcije. Zelo aktivni so bili v preteklem času tudi člani sekcije za odbojko. Zgradili so igrišče za odbojko na mivki in ga tudi primerno osvetlili. Na njem je že potekalo več turnirjev. V minulem letu pa so se srečevali tudi z vandalizmom, saj so jim neznanci poškodovali uto, ki stoji ob igrišču. Najmočnejša sekcija društva je sekcija malega nogometa. V njej aktivno sodeluje okoli 110 članov. Člani tekmujejo v krajevni ligi, vsako leto izvedejo dva močna turnirja, v lanskem letu pa so pridobili tudi organizacijo zgornjesavinjske lige v malem nogometu. Njihova želja je zato čim prejšnje dokončanje slačilnic poleg igrišča. Po poročilih sekcij, blagajnika in nadzornega odbora so sledile volitve novih organov društva. Dosedanja predsednica društva Mirajanžovnik je predsedniško funkcijo prepustila Robertu Kleme-naku. Zaradi velikih načrtov pa so izvolili še dva podpredsednika. Podpredsednik za šport je postal Uroš Marolt, za investicije pa Janez Janko. Janez Janko je v nadaljevanju zbora predstavil načrte, ki so pred društvom v naslednjih letih. Prav gotovo se bodo še naprej aktivno ukvarjali s športnimi aktivnostmi, prirejali tekmovanja in turnirje, več poudarka pa bodo namenili tudi delu s šolsko mladino. Pred njimi pa je velika in finančno zajetna investicija. V naslednjih mesecih bodo namreč pristopili k temeljiti sanaciji doma Partizan. Dom je bil zgrajen leta 1933, gradili pa so ga domačini sami. Na njem bodo zamenjali dotrajano leseno ostrešje, strešno kritino, kjer bo potrebno, fasado, izolirali bodo strope dvorane, stene oblekli v tapison, zamenjali pod v dvorani, ogrevanje, prenovili pa bodo tudi pisarne, ki jih oddajajo v najem. Dom Partizan je bil v zadnjem času namenjen za prodajo, izkupiček pa naj bi šel za gradnjo nove večnamenske športne dvorane. Navkljub temu pa so se odločili, da doma, katerega pravni lastnik je Športna unija Slovenije, ne prodajo, ampak ga obnovijo in uporabijo za namene, za katere je nekoč že služil. Po obnovi pa bodo stekli tudi postopki za vračilo in vknjižbo na naslov športnega društva. Sredstva za investicijo bodo pridobili iz republiške fundacije za šport, višjih najemnin, športne zveze, nekaj pa bodo prispevali tudi lastnih sredstev. V najboljšem primeru bo obnova dokončana že letos, v najslabšem pa čez tri leta, ko bo društvo praznovalo 120-letnico obstoja. Zbor je pozdravil predsednik občinske športne zveze Martin Aubreht. Poudaril je pomanjkanje Za nastanek pevskega zbora upokojencev je zaslužna predvsem, sedaj že pokojna, Alenka Deleja, ki je hodila od hiše do hiše in prepričevala ljudi, naj pristopijo k pevskemu zboru. Naloga, ki si jo je zadala, ji je vsekakor uspela. Pevci so svoje delo vzeli zelo resno, kar dokazujejo z dolgoletnim delovanjem in gostovanji po različnih ustanovah ter prireditvah, kjer jim z veseljem prisluhnejo. Vsako leto obiščejo Dom upokojencev na Polzeli in v Velenju, kjer poslušalce razveseljujejo s pesmijo, ki jim je draga, saj sov mladosti tudi sami radi prepevali. Vsi pevci pa se enoglasno strinjajo, da ima na- sredstev, s katerim se ubada zveza in tako tudi vsako posamezno društvo. Letno zveza razpolaga z dobrimi petimi milijoni tolarjev, kar nikakor ne zadostuje za normalno delo. V zvezi delujejo tudi športniki, ki dosegajo svetovne rezultate, kot so lokostrelci in še kdo, ki pa morajo večino sredstev zaudeležbe na tekmovanjih prispevati iz lastnih žepov. Športnemu društvu je Aubreht zaželel obilo uspeha pri prenovi doma, ki bo z njo postal okras kraja in priložnost za vse starostne skupine občanov, ki bodo na tem mestu našle možnost rekreiranja in krepitve duha. Benjamin Kanjir jveč zaslug za uspešno dolgoletno delovanje prav njihov pevovodja Anton Acman. Vsa leta jih je potrpežljivo usmerjal pri njihovem delu, nikoli ni pokazal slabe volje ali celo naveličanosti. Vse nastale težave vedno rešujejo skupinsko, prepričani pa so, da je ravno Anton Acman tisti, ki si zasluži naj večjo pohvalo. On je njihov učitelj in prijatelj, vedno ima pravo mero kritike, predvsem pa jih zna prepričati, da njihovo delo ni zaman.In tej zadnji misli se stoodstotno pridružujemo tudi pri Savinjskih novicah. Tatiana Angioi Mešani pevski zbor upokojencev Mozirje Razveseljujejo s petjem Mešani pevski zbor upokojencev Mozirje deluje že polnih dvanajst let in je edini tovrstni pevski zbor v Zgornji Savinjski dolini. Nekateri njegovi člani so že prestopili osemdeseto leto, še vedno so polni elana in novih načrtov, predvsem pa si želijo, da bi tudi mi znali ceniti njihovo delo. Območno združenje RK Mozirje Delo organizacije še bolj približati občanom Aktivisti Rdečega križa iz Zgornje Savinjske doline so se na tokratni programsko volilni skupščini zbrali v Gornjem Gradu. V imenu županov in županje šestih občin se je zbranim pridružil Jože Kramer, župan občine Mozirje. V poročilu za preteklo obdobje je predsednik območnega združenja dr. Franc Sirko osvetlil tegobe, s katerimi so se soočali v preteklem štiriletnem obdobju. Nove priložnostne poštne znamke 50 let Sveta Evrope Svet Evrope je najstarejša skupna evropska organizacija, ki je bila ustanovljena 5. maja 1949 v Londonu. Takrat so državniki iz desetih držav sklenili, da oblikujejo trdnejšo zvezo evropskih držav in narodov. Že petdeset let si Svet Evrope prizadeva izoblikovati združeno Evropo, ki bo temeljila na svobodi, demokraciji, človekovih pravicah in pravni državi. Izkazali so se v lanskoletnih poplavah, tokrat je bilaorganizacijabolje usposobljena in pripravljena kot leta 1990. Rdeč križ ni namenjen sebi ampak deluje na temelju sprejetih meril. Pripada sedanj emu času in človeku, je razgrinjal misli dr. Širko. Predvsem pa morajo tako kot doslej tudi osorej prevladovati načela humanosti, neprestanost v korist posamezniku in družbi. Vzpodbudno je, da število krvoda-jalcev kljub težkim gospodarskim razmeram ne stagnira. V nekaterih podjetih je sicer čutiti bojazen za izgubljenimi delovnimi urami, toda treba se je zavedati, da krvodajalci z lastno krvjo rešujejo življenja. Krvodajalstvo bo temeljna dejavnost združenja tudi v prihodnjem obdobju, poleg tega je vedno več ljudi v socialni stiski in potrebujejo pomoč, v veliko oporo pri delu so tudi člani in članice krajevnih odborov. V slogi je moč, tega se aktivisti RK še kako zavedajo, ni torej naključje dobro sodelovanje tudi s Karitasom. Človek je največjavrednota, in to od rojstva do smrti. Slednje besede so žlahtna misel Amalije Berginc, prve članice RK v Lučah. Po razrešnici starim organom so za predsednika znova soglasno izvolili dr. Franca Sirka, delo podpredsednice so za naslednji mandat zaupali Martini Čop, sekretarske posle pa bo opravljala lika Kramer. Izvolili so tudi nov odbor, katerega sestavljajo člani in članice vseh krajevnih odborov. Savinjčan Sedež Sveta Evrope je v Evropski palači v Strasburgu v Franciji in ima danes 40 članic. Slovenija je bila sprejeta leta 1993 kot 27. članica. Svet Evrope rešuje vsa pomembnejša vprašanja evropske družbe, razen obrambe. V njegov program dela so vključene človekove pravice, javna glasila, pravno sodelovanje, socialna in gospodarska vprašanja, zdravstvo, izobraževanje, kultura, dediščina, šport, mladina, lokalna demokracija in čezmejno sodelovanje ter okoljsko in prostorsko načrtovanje. Doslej je sprejel več kot 170 konvencij, ki predstavljajo minimalne standarde urejanja vprašanj, ki zadevajo vse prebivalce in države, članice Sveta Evrope. Najpomembnejša konvencija Sveta Evrope je Konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah z njenimi enajstimi protokoli. Svet Evrope je ustanovil Evropsko sodišče za človekove pravice. Poleg omenjene konvencije so pomembne tudi Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, Evropska kulturna konvencija, Evropska listina o lokalni samoupravi, Evropska socialna listina in Okvirnakonvencijao varstvu narodnih manjšin. Leta 1964 se je Odbor ministrov, ki je organ odločanja, odločil, da se 5. maj, obletnica ustanovitve Sveta Evrope, praznuje kot Dan Evrope. Namen tega praznika je ljudem čimbolj približati idejo o evropskem povezovanju. Znamko ob 50-letnici Sveta Evrope, z nazivno vrednostjo 80 tolar- jev, ki z združitvijo človeških rok simbolizira povezanost med narodi vseh evropskih držav in pomembnost sožitja vse Evrope, je oblikovala Darja Brečko. Natisnila jo je Delo - Tiskarna iz Ljubljane. V ospredju marčevske izdaje priložnostnih znamk je tudi 50. obletnica ustanovitve Filatelistične zveze Slovenije. Ideje o ustanovitvi slovenske filatelistične zveze so se začele širiti kmalu po drugi svetovni vojni. Takrat so lahko na pošti dobili priložnostne poštne znamke samo tisti zbiratelji, ki so bili vključeni v filatelistična društva. Delovanje društev je 26. marca 1949 preraslo v zvezo, ko je pristojno ministrstvo odobrilo obstoj Filatelistične zveze Slovenije. V počastitev jubileja Filatelistične zveze, s katero Pošta Slovenije zelo dobro sodeluje, je izdana znamka z nazivno vrednostjo 16 tolarjev. Znamko sta oblikovala gospa An-drejka Čufer in gospod Leonard Rubin. 23. marca 1999 je Pošta Slovenije dala uradno v uporabo še tri znamke, in sicer: - znamko z motivom znemenite Golice, kjer se vsak obiskovalec lahko naužije belega paradiža narcis, - znamko z motivom Triglavskega narodnega parka, posvečenim varovanju narave in ohranjanju, kar je v naravi še ostalo prvobitnega in - znamko z motivom minerala cina-barid, katerega kristali sodijo v najpomembnejšo dediščino narave v Sloveniji. DS Priznanje RK je podelil dr. Franc Širko (foto: Ludvik Es) Priznanja RK Slovenije so prejeli: Olga Štiglic, Ludvik Es in Miha Kovač. Bronasti znak za delo v krajevnih organizacijah: AnaBric, Magdalena Fale, IdaGrudnikJožefaKerznar, Ivanjurjevec,Janja Juvan, Anica Pečovnik, Pavla Požarnik, Štefka Štrukelj, Marjana Vrabič, Marija Žebelj. Srebrni znak za delo v krajevnih organizacijah: Franc Rop Zlati znak za delo v krajevnih organizacijah: Amalija Berginc ß&teöfticiLe Oh rojstvu je človek zlati prah. Življenje naj bo rodovitno preorana njiva, zakaj smrt ga spremeni v navadno zemljo. Savinjčan Oktet TEŠ Gostovanje po Avstraliji Vrnili smo se iz Avstralije. Ljudje nas sprašujejo: kako je bilo, kakšna je Avstralija? Le kako jim odgovoriti ob tolikih vtisih! Toda nekako bo treba strniti dogajanja, doživetja, občutke. Turnejo lahko razdelimo na štiri dele: potovanje, Melbourne, Sydney in Cairns. Potovanje 2. decembra lani ob štirih zjutraj smo ga začeli v Šoštanju, mrzlo je bilo in snežilo je. Polni pričakovanja, dilem, strahov smo se prebili do Brnika. Dobra ura poleta in že smo bili v Frankfurtu. Poiskali smo si miren kotiček za naslednjih šest ur. Partija taroka, ogled free shopa, pločevinka ob domačem sendviču, čas pa nikamor. No ja, saj je minilo. Že smo bili v boingu 747 z ostalimi 400 potniki. Letimo z letalsko družbo Garuda. Prijazne indonezijske steverdese nas spremljajo v velikana, s katerim smo se znašli na drugem koncu sveta po 12 urah poleta. Pristali smo za urico v Bangkoku in nato v Denpasarju na Baliju. Tam smo spet preživeli nadaljnih sedem ur čakanja, zaspremembo od Frankfurtav tropskem pasu klimatiziranih 30°C, letališča polnega čudo- iz Sydneya v Cairns, pa vračanje domov preko Darwina, Denpasarja, Djakarte najavi, Singapurja, Frankfurta in Brnika. Spet preko 40 ur. Z eno besedo: v letalo in letališče si nekaj časa ne želimo. Pa preidimo na prijetnejši del, čeprav je bil tudi ta - potovalni - po eni strani zanimiv. Melbourne je viktorijansko mesto, arhitektonski spoj modernih steklenih nebotičnikov in hišic zgrajenih v 18. stoletju. Poseben značaj dajejo mestu reka Yarra, lepo urejeni parki ter zgradba parlamenta iz 1901. leta, ko je šest kolonij osnovalo federacijo Avstralian Commonwealth. Velja se oglasiti na tržnici ali v kakšnem eminentnem butiku, pogledati v Filders Park, kjer igrajo tenisači Gram Siam turnir Australian Open, nikakor pane gre pozabiti naveliko strast Avstralcev - igralnice. Koncert okteta TES v Melbournu vitih ornamentov, pisanih trgovinic s spominki z Balijain lepih prodajalk v sarongih. Za razliko od Frankfurta tudi na letališču s policijskim režimom, z obupnimi stranišči, kjer ti za 100 DEM uredijo vize za osem ljudi, ogled mesta, samo bog ve, kje bi se končalo... Zvečerilo se je že, seveda s časovnim zamikom osmih ur, ko smo krenili proti Melbournu na zadnjih dobrih šest ur poleta. Pristanek na lepem melbournskem letališču, prevzem rent-a-car kombija in že smo postavljeni na levo stran cestišča. Še dve uri vožnje po ogromnem Melbournu in končno smo na cilju. Potovali smo preko 40 ur, več kot 20 ur poleta -skratka, da se ne bi slepili, zelo naporna zadeva, poleg tega pa še časovni zamik za 10 ur in menjava letnega časa. Toda človek preživi in vse ostalo pripomore, da kmalu pozabiš. Avstralija je enostavna velikanska, če hočeš hitro kam priti, ti ne preostane kaj drugega, kot da sedeš v letalo. Čez par dni smo potovali iz Melbourna v Sydney, potem nas je čakal 4-urni polet Na letališču sta nas pričakali Hermina Korošain novinarka SBS radia Elica Rizmal, ki vodi oddajo za Slovence v Avstraliji. Snidenje je bilo takšno, kot da se poznamo od nekdaj - enostavno prijetno. Nastanili smo se v župnišču pri patru Metodu Ogorelcu. Nato smo šli na kavico k Hermini in takoj spoznali novo mersko enoto za merjenje razdalje - to je ena ura in relativnost razdalj. Namreč skočiti na kavico k Hermini pomeni uro in pol vožnje. Normalna stvar, kajne, če pa to ni, se moraš z njo kmalu sprijazniti. Spoznali smo tudi novo mersko enoto za dobroto in sicer 1 Hermina in Ivan. Človek mora iti na drugi konec sveta, da spozna toliko prijetnih in dobrih ljudi. Lahko bi začeli z naštevanjem pri g. Zgozniku, prijaznem možaku z enakim priimkom, kot ga ima naš Pero, kar lahko pomeni le, da sta oba “fejst” fanta. Vse lepo tudi o patru Metodu in njegovi gospodinji, družini Lenko iz Gornjega Grada, ki nas je presenetila s svojo gostoljubnostjo in ljubeznijo do glasbe. Pravzaprav škoda, da smo začeli naštevati, kajti v Melbournu je toliko dobrih ljudi, da jim ne bi bilo konca. Zato se ustavimo pri Hermini in Ivanu, ki sta za štiri dni pozabila na svoje siceršnje življenje in sta “bila naša”. Mi pa smo bili njuni: za mizo, v hladilniku, na stranišču, v pralnem stroju, pa še v celem Melbournu in okolici nas je bilo polno. Mislim, da ju ne bomo nikoli pozabili! V Melbournu je mnogo Slovencev, združenih v klube in društva. Najmočnejša, najdelavnejšaso Planica, Slovensko društvo in Slovensko društvo Triglav. Lepo je bilo pri njih. Res lahko rečemo, da smo se pri njih počutili dobrodošli, lepo Sprejeti. Počaščeni smo bili, daso se pripeljali nanaše nastope več sto kilometrov daleč, pardon, pravilneje po avstralsko je seveda več ur daleč. Na naših nastopih smo jih popeljali na popotovanje po Sloveniji s slovensko ljudsko pesmijo, fantje so zaigrali kakšno Avsenikovo, običajno pa se je nadaljevalo za šankom ob harmoniki in prepevanju do treh ali štirih zjutraj. Kdor ni utegnil k nam, smo mi prišli k njemu preko radijskih valov SBS radia ob prijetnem kramljanju z Erico Rizmal. Hermina in Ivan sta bila tudi naša turistična vodiča. Dobro smo se spoznali Melbourne, le v igralnico nas nista mogla spraviti, kajti pičle zaloge “avstralčkov" bi najbrž hitro skopnele, zato smo jih raje pustili na tržnici, kjer - dobiš vse. seveda smo morali pozdraviti kenguruje, tudi njihove mladiče v vrečah, komaj nam je uspelo zbuditi koale na evkaliptusih - namreč na dan bedijo le štiri minute, prvič smo videli wombata, ki spominja na medvedka, ja, spet bi morali naštevati, pa raje zaključimo z večernim ogledom majhnih 33 cm velikih simpatičnih pingvinov, ki se po celodnevnem ribarjenju ob sončnem zatonu družno napotijo iz morja, racajoč proti svojim mladičem skritim v luknjah po hribu. Saj ni res -pa je in sicer na Phillip Islandu. Se nadaljuje. Nova telefonska številka SN je 8390790 Nova tel. in faks številka SN pa je 8390791 Summer time pri Goodyearu Po dolgi, mrzli zimi je prižvrgolela prelepa, sončna in topla pomlad. Ste že zamenjali zimske gume za letne? Niste? 0, vi poredne lenobe! Nikar ne odlašajte, kajti zimske gume imajo na toplem vozišču izrazito večjo obrabo in prav verjetno je, da vam jih tja do konca maja ne bo ostalo niti toliko, da bi jih lahko uporabili v prihajajočem letu 2000. Se ne sliši prav lepo, kajne? Zato se priporočilo glasi: “Takoj na obisk k Tkavcu v Nazarje!” Seveda je opravilo povsem enostavno, če imate doma stare letne gume, ki so vam ostale od prejšnjega poletja in boste svojega jeklenega konjička obuli z njimi. Malce drugačna pa j e situacij a, če ste ostali brez letnih pnevmatik, sedaj pa bi radi kupili nove. Toda te so tako hudimano drage! No, seveda je pri tej odločitvi potrebno spoštovati osnovne zakonitosti, kiveljajo za varno vožnjo po suhem in mokrem cestišču. Nasvet številka ena: izberite gume, ki dimenzijsko ustrezajo vašemu vozilu. Predpisane dimenzije so navede v homologaciji. V nasprotnem primeru se vam zna zgoditi, da boste poleg tehničnega pregleda plačali še nove pnevmatike, ker pač stare ne ustrezajo homologaciji... Nadalje: cena je zagotovo najpomembnejša in vozniki bi radi celo razne BMW-je, audije in ostala prestižna vozila obuli z nalitimi gumami, samo da bi ostalo za kakšno pivo ali lita platišča! Ampak dragi moji, če ste kupili avto za toliko denarja, mar ne bi bilo neumno, da ga uničite zaradi tega, ker ste pri gumah privarčevali 200 DEM? Izbira gum je vsekakor vaša odločitev, tokrat bi vam radi predstavili le novo pnevmatiko Goodyear Eagle Ventura, ki se je odlično od- rezala na testih, še posebej na mokrem cestišču. Rezultati testiranj govorijo sami zase! Z dimenzijo 205/60/15 se je Ventura odlično odrezala pri testu akvaplaninga, saj je “zaplavala” šele pri 96,5 km/h, kar je v povprečju deset km/h več od konkurentov. Pri zaviranju od 80 km/h je bila odlična in je najmanj za dva metra prehitela konkurente pri ustavljanju. Samo 35,8 metra. Prav tako je dobila odlične ocene za vodljivost in občutek na mokrem vozišču. Tako je nova Goodyear Eagle Ventura prepričljivo boljša od prejšnje izvedenke Eagle NTĆ2 in se uvršča v sam vrh pnevmatik za srednji razred vozil. Spoštovani ljubitelji vožnje, če vas nekaj argumentov ne prepriča tako zlahka, potem vam predlagamo obisk v pnevmatik centru Tkavc v Nazarjah, kjer vam bodo z veseljem pokazali prodajni program in vam pomagali pri izbiri, kako kar najbolje opremiti vaš avtomobil za aprilske plohe in vroče poletne dni. Igor Pečnik Pneumatic center DA BOSTE VEDNO VARNO PRISPELI DO CILJA, VAM PONUJAMO PNEUMATIKE PRIZNANIH PROIZVAJALCEV: GOODYEAR, DUNLOP, FULDA, SEMPERIT, HANKOOK, SAVA, DEBICA, ALPETOUR, R0TAL... ALUMINJASTA PLATIŠČA AEZ IN ALESSIO: NA ZALOGI ŠE NEKAJ PNEUMATIK PO ZNIŽANI CENI. CENE SO V SIT IN VKLJUČUJEJO 20% P.D. CENE VELJAJO DO 31.05.1999 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG. HANKOOK 155/70 R 13 \ 6 893 / 5.280 175/60 R 13 \9.2421 7.860 185/65 R 14 \8.994 7.640 195/65 R 15 TO.39p 8.840 SAVA 195/50 R 15 11.5» 10.400 205/50 R 15 igbfi6 12.190 MATADOR 185/60 R 14 8*60 6.530 195/60 R 14 9 A/0 7.360 195/65 R 15 33S0 7.490 DUNLOP 185/60 R 14 11.736 11.670 SEMPERIT 165/70 R 13 E.36f 7.110 MARANGONI 175/60 R 14 #1.34» 9.070 205/60 R 15 «7.1721 14.600 MICHELIN 185/65 R 14 /17.004 \ j 13.600 NOVO, NOVO, ODLIČNA PNEUMATIKA SUHO IN MOKRO CESTO IZDELANA V ŽE V PRODAJI I PNEUMATIKE IN ZRAČNICE ZA MOTORNA KOLESA: DUNL0B MICHELIN, SAVA... m m (VENTURA op. pr. TVEGANJE. IN PNEUMATIKE ZA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE IN DELOVNE STROJE.PLAČATE LAHKO NA OBROKE S ČEKI Telefon & faks: 834 -137 (VENTURA op. pr. TVEGANJE. BITI DRZEN, PUSTOLOVŠČINA) DELOVNI ČAS: PO-PE 8-18 SOBOTA 8-12 Lesarska cesta 45, 3331 Nazarje, e-mail: tkavcpc@slo.net Kolektivna agrarna premoženjska Piše: Aleksander Videčnik Naši davni predniki so že poznali kolektivne pravice do zemlje. Tedaj so vso obdelovalno zemljo smatrali kot skupno last in jo tudi kolektivno obdelovali. Pridelke so potem delili po potrebi. To so bile staroslovanske skupnosti. Namesto njih, so v času fevdalizma nastale vaške skupnosti (soseske, srenje), ki so razpolagale s takoimenovanim “gmainskim svetom.” Ob koroški Krki se že leta 1168 omenja beseda “cum communi,” kar je pomenilo poznejšo “gmajno.” V tem primeru govorimo o deljeni lastnini med lastniškim gospodom neobdelanega sveta in med sosesko. Skupno premoženje neke skupnosti so na splošno zahtevo koristnikov že koncem 19. stoletja pričeli oblastno deliti, temelj za takšen ukrep je bil v tedanji Avstr- iji zakon iz leta 1883. Postopek je mogel sprožiti ali občinski odbor (svet) ali nadpolovična večina upravičencev. Glavarstva (kresije) so izvajala postopke in opredelila vsebino deležev ali upravičenost pri razdeljevanju. Skupni svet so tako razparcelira-li, posamezne dele pa prenesli na posamezne upravičence. V nekaterih predelih so oblasti enostavno odvzele občinam (srenjam) gozdove z utemeljitvijo, da se tako smotrneje gospodari z gozdovi. To je bilo predvsem v Istri, kjer je država skrbela za gozdne površine že zaradi ohranjanja gozdov. Sicer pa smemo trditi, da je bila lastninska pravica na skupnih zemljiščih že v 18. stoletju domala zabrisana in srenjskazemljišča so se smatrala za občinska. Tako jih je uvrščal tudi veljavni državni zakonik. Zakon o občinah iz leta 1849 in predpisi iz 60. let 19. stoletja so dajali pravico upravljanja teh zemljišč soseskam, ki so imele pravila, vodili pa so jih “vaški možje” v tričlanskem odboru. Pravice na skupnem svetu so bile strogo vezane na gospo- razmerja darstvo (hišo) in nikakor ne na ime vsakokratnega gospodarja. Skozi čas so se pravice na skupnem svetu vse bolj razlikovale, marsikje niso več pripadale vsem gospodarstvom v enakih deležih. Drugje so spet upoštevali kot temelj za delež velikost posestva. Že prve delitve v stari Avstriji je dovoljevala oblast, kot smo že omenili je to bilo deželno glavarstvo. Znano je, da so se delitve srenjske zemlje nadaljevale tudi v stari Jugoslaviji (pred letom 1941). Tako najdemo podatke iz leta 192 2, po katerih so na tedanjem slovenskem ozemlju opravili 841 razdelb na 49-900 ha s 16.635 upravičenci. Iz neznanih razlogov te delitve marsikje sploh niso sprovedli tudi v zemljiški knjigi. Ob koncu lahko ugotovimo, da je pri skupnih zemljiščih šlo že v fevdalizmu za ukrep, ki naj bi lajšal bedo podložnikov. Tako so zemljiški gospodje raje odstopili del zemlje v skupno last svojim podložnikom, kot pa da bi ti jemali les in pridelke na drugi gos-poščinski lastnini. Znano je tudi, da so, denimo, za kokarske lončarje gornjegrajski gospodje določili skupno nabiranje borove smole v graščinskih gozdovih, ki so j o potrebovali za črn-jenje lončenine. Seveda, v tem primeru ne gre za srenjski odnos, gre pa za neke vrste skupno pravico, saj je veljala vse do časa, ko so v Kokarjah nehali lončariti. Vsekakor pa velja še enkrat poudariti, da so srenjski upravičenci bili domovi, ne pa posamezniki. Tako so bili tudi obvezniki tlake domovi in ne posamezniki. Znotraj doma (gospodarstva) so potem določili kdo izmed njih bo opravil tlako, bodisi lovsko ali ročno. Tu naj omenimo poseben odnos fevdalcev do gozdnih površin. Tako vinograde, kot tudi gozdove ponavadi zemljiški gospodje niso kar tako prepuščali podložnikom. Iz tega sledi, da so prav zato bila srenjska razmerja nujna. Seveda so pa imeli gospodje velik interes na pridobivanju novih obdelovalnih površin, ki so jih podložniki pridobivali s krčenjem gozdov. To delo pa je bilo nadvse težavno, saj so s požarništvom pridobivali nove površine. O tem smo že pisali. nekdanji lepotci na štirih kolesih Komaj stodeset let je minilo od tedaj, ko je Karl Benz patentiral prvi avtomobil. Od tedaj pa do danes je avtomobilska industrija zelo hitro napredovala, si med seboj konkurirala in tekmovala v izgledu, tehničnihprednostihinceni svojih izdelkov. Kar verjeti ne moremo, da je leta 1930 ljubljanski prodajalec avtomobilov BMW, Dolenc & Tönnies ponujal “najcenejše avtomobile” in to nič manj od znamke bavarske tovarne, ki še danes predstavlja svoja prestižna vozila širom sveta. V oglasu, ki mi ga je prinesel gospod Petek iz Mozirja je zapisano, da gre za ponudbo najnovejših modelov BMW, na sliki je upodobljenih kar 8 različnih avtomobilov. Zelo vpad-liva je trditev: “Če hočete avto, ki je dokazal višek svoje popolnosti na mednarodnih alpskih vožnjah in pri drugih težkih preizkušnjah, potem si nabavite BMW." Preseneča dalje stavek: “Avto BMW je navzlic svoji popolnosti na sedanjem trgu najcenejši voz.” Seveda, danes ne moremo preverjati trgovčevih trditev! Če verjamemo, daje resnicav reklami poglavitno načelo dobre ekonomske propagande, pač sprejmimo povedano za svoje... Med osmimi ponujenimi avtomobili najdemo: dvosedežni road-sterzaceno 37500 din, štirisedežni phaeton z univerzalno streho za enako ceno, kupe z dvema sedežema za 43.500 din, limuzina s štirimi sedeži za42.500 din, kabriolet z dvema sedežema za 43-500 din, kabriolet z štirimi sedeži za 44.500 din, transportni in dobavni voz za 41.000 din in še športni avto. Brzina čez 100 km na uro, za 50.OOO din. Zelo zanimiv je podatek o porabi goriva: “Porabi samo 6 litrov bencina na 100 km.” Potem pa še slogan: “Ako ga boste preizkusili samo enkrat, bo BMW vaš.” No, tisto o gorivu je verjetno rahlo pretiravanje ali pa morda tudi ne in so varčne avtomobile izdelali že tedaj! Vsekakor zanimiv podatek! Tudi za današnjo rabo, ko vse bolj stremimo za nizko porabo goriva pri avtomobilih. Kako bi najlažje primerjali cene s sedanjimi? Tistega davnega leta 1930 je stal kilogram kruha 2 din, kilogram sladkorja 14 din in liter olja 16 din. Urna plača rudarja je znašala 4 do 5 din, mesečna plača učitelja okoli 1200 din, kolo 1.000 din in kilogram zlata 51.000 din. Tlidi te podatke mi je dal gospod Petek. Kaj bi torej vzeli za osnovo približnega izračuna za primerjavo cen? Mislim, da je najbolje primerjati ceno kruha, običajno se v takih primerih upošteva ta vrednost. Če bi torej upoštevali cene kruha tedaj in danes, bi moral kupec sedanjega, najcenejšega vozila BMW delati zanekaj sto kilogramov kruha več. Tlidi sedanje plače bi na sploh pokrile nabavno ceno po daljšem delu kot leta 1930. Seveda so ti izračuni le približno možna primerjava. Za večjo natančnost bi morali seči po kakšni drugačni primerjavi. 2$edežni roadster. Din 37.500'—.'n Kupe z dvema sedežema. Din 43.500'—. Kabriolst z d/ema sedežema. Din 43.500'—. Vsekakorpajezanimivo, daje bila ponudba v tistih davnih letih pri nas tako bogata. Ali naj sklepamo iz tega, daje bilo naše tržišče toliko zanimivo? Robanova doživetja z živalmi Bilo je leta 1970, ko sta na Klemencem posestvu delala za gozdno upravo Pavčnik in Plesnikov Gusti. Prišla sta na vrh Klemence peči, od koder se spušča dol v Jezero skoro navpična stena, globoka kakih 400 metrov. Kakšen meter za robom stene stoji macesen. Do tja bi bila morala še priti. Toda Pavčnik ni zdržal pogleda v globino, zato ni hotel iti k mecesnu. Gusti je sam stopil nekaj korakov navzdol, nato pa korak pred macesnom hitro sedel na skalo in obsedel. Šele čez nekaj minut se je ozrl nazaj k Pavčniku. “No, kaj pa ti je, da si tako bled?” je vprašal Pavčnik. - “Al si moreš misliti, kaj imam v čevlju?” mu je z vprašanjem odgovoril Gusti. Kako bi Pavčnik vedel! Zato je Gusti sam pojasnil: “Modrasa!” Bil je v visokih čevljih in zaradi lažje hoje jih zgoraj ni trdno skupaj zategnil. Pri koraku navzdol je splašil modrasa, hkrati mu je s čevljem zaprl vhod v skalno špranjo in modras je pomotoma smuknil v čevelj namesto v skalo. Gusti se je hitro znašel. Stegnil je stopalo naprej in s tem modrasovo glavo pritisnil tesno med čevelj in nogo. Tako mu je vzel ves prostor in kača ga ni mogla pičiti. Le modrasov rep je opletal sem in tja nad čevljem. Ko je Pavčnik prilezel do Guština, sta precej časa ugibala, kako bi modrasa spravila ven. Če Gusti čevelj odveže in sezuje, bo dal modrasu prostor za pik. Če poskusi modrasa izvleči, mu mora prav tako z nogo popustiti in dati prostor za pik. In če ga piči? Preračunala sta, da bi strup prej storil svoje, preden bipridirjalavLogarsko dolino, pa če še tako hitita, in do zdravnika na Ljubnem je potem še 2 5 km. Vendar stase odločila tvegati to drugo možnost. Pavčnik je vzel v roko žepni robec in z njim zgrabil modrasa. Potegnil je samo kožo z njega, ker Gusti še ni popustil z nogo. Potem sta se dogovorila, da bosta štela do tri, takrat bo Gusti z nogo popustil. Pavčnik pa hkrati potegnil. Posrečilo se jima je! Modrasa je Pavčnik vrgel čez steno in fanta sta si oddahnila. Tega dne nista več delala, vesela in bogatejša za doživetje, ki ni vsakdanje. * Leta 1912 je služil pri nas tadolgi Rok, štirinajstleten fante, suh in droben, a daljši od normalno velikih moških. Nekoč sta z Lojzom delala v Travniku. Rok je našel velikega polža, ga dal na štirimetersko desko in mu rekel: "Kadar prideš do kraja, boš Robanove Trikrat se seliti, ali enkrat pogoreti je enako. - Gorjanc se znajde povsod, samo da mu voda ne seže do kolena. - Starši v skrbi za otroke nazaj gledajo, pa naprej vidijo. - Dekla, ki ob prost. Prej ti ne bom dal miru.” Sonce je hudo pripekalo in ubogi polž se je na svojem potovanju po deski mučil na vse pretege in moral je naprej. Po več urah mučnega potovanja v vročini je ubogi polž dospel na konec deske, a bil je čisto majhen in popolnoma izsušen. Nobene sline ni več imel. Lojz, ki mi je to pripovedoval, je pristavil: ’’Ravno tako, kakor temu polžu se godi tudi nam. Vržen si na desko, pa plezaj. Kadar sem že čisto brez sline, si ga pa kak kozarec privoščim. Nekaj mora biti tudi za slino.” * Bilojevpoznijeseniin polži so se bili že spravili k zimskemu spanju. Eden od njih se je nastanil v jami ob hlevu Klemenšek Zofke. Nastalo pa je večje deževje in polža zbudilo. Prilezel je na površje in zlezel na tresko, kakršne natešejo tesarji od stavbnega lesa. Voda je jamo zalila in ker nima izroka, je narastla skoro dva metra visoko. Pri tem je tresko s polžem dvignila in polž je moral čolnariti po miniaturnem jezeru. Če je zlezel malo preveč na stran, se je treska nagnila, voda ga je dosegla in moral se je umakniti nazaj na sredino. Ali je mogel vzdržati dotlej, da je voda upadla, ne vem, ker ga nisem utegnil opazovati. modrosti kolinah svinjskega želodca ne odere tako, da dobi raz njega celo kožo, se ne poroči. - Na svetega Jurija dobi čevljarjeva žena v trgovini prvič napuf. 3ščemo stare fotografije Takole so se leta 1968 slikali Kolškovi obiralci hmelja na Dobrovljah. Z leve: Marija Felicijan, Slavka Janžovnik, Micka Janžovnik, Marica Janžovnik, Marica in Marija Krajner, Fanika Dobnik, Kolškova mati in ata, Franc in Marija Vrtačnik. Gotovo vas je nenavadno topel začetek aprila že spodbudil, da ste zavihali rokave in začeli z delom na prostem. Verjamemo pa, da so vas izkušnje prejšnjih let naučile, da se ne splača prezgodaj zasaditi in posejati prav vseh gredic; najhitreje tako vedno zrasteplevel.Zato smo v želji, da bi vam bil vrt letos še v posebno veselje, v uredništvu Savinjskih novic pripravili prilogo, ki izčrpno in informativno govori o vrtu. Potrudili smo se in zbrali res veliko informacij v upanju, da bo vsak našel vsaj nekaj novega, koristnega. Vsekakor pa to ni bila lahka naloga, sajjyo-gled na vrtove po Zgornji Savinjski hitro pove, da so tod doma ljudje, ki še predobro vedo, kako se stvari streže. No, pa smo vseeno poskusili... MLoj vrt, moje veselje Pripravila.: Karolina Vrtačnik ZELENI NASVETI Prezračevanje komposta. V kompostnem kupu lahko naredite prezračevalne kanale, tako da na vsakih 1,5 metra zapičite v tla kole, okoli katerih nalagate odpadke. Kanali istočasno prezračujejo in hladijo kompost. Če ima zakopana PVC cev luknje, pa lahko med nalaganjem kupa skoznjo dodajate vodo in druge snovi. Stekleni rastlinjak. Če začne sonce nenadoma sijati zelo močno, lahko po steklu pokrite grede razprostrete malo zemlje. Tudi pinjenec, ki ga zlijemo na steklo, se zelo dobro obnese. Polži, stop! Če želite posamezne rastline zavarovati pred polži ali vzgajati mlade rastline v toplih, zavarovanih pogojih, bo zadoščala navadna litrska (ali še bolje dvolitrska) plastična steklenica. Odrežite ji dno in nastalo cev poveznite čez rastlino. Preverjanje semen. Kalivost semen lahko preverite tako, da jih določeno število položite med dva pivnika v majhno posodo. Papir navlažite in posodico položite na vlažen, temen prostor. Po enem tednu mora več kot polovica semen vzkliti, sicer seme ni vredno uporabe. Domači pesticidi. Namesto umetnega kalcijevega sulfida oziroma žvepla (oboje je preizkušeno biološko sredstvo proti glivam, rjam in gnitju), lahko preventivno potresamo tudi bazaltno moko in koralno apno. Oboje uničuje glive in žuželke. JAGODE Slastne “rdečke” z domače gredice Jagode so najbolj razširjena vrsta jagodičevja in zanje se najde prostor v še tako majhnem vrtu. Le kdo si ne želi osvežitve s slastnimi rdečimi sadeži neponovljivega okusa? Sploh pa nove sorte zahvaljujoč izboljšanim tehnikam gojenja vedno bolj obrodijo. Jih boste letos zasadili tudi vi? Gojenje. Za lastne potrebe običajno izberemo rodovitno sorto, ki obrodi večkrat v eni sezoni. Pred začetkom obiranja zaznamujemo najbolj rodne primerke z lesenimi količki, druge med obiranjem zavržemo. Brez strahu, jagode se razmnožujejo hitro, zato bodimo strogi ocenjevalci. Med rastline, ki so ostale, damo šoto. Zemljo zrahljamo le povrhu in skrbimo za zalivanje v suši. V tako pripravljenih tleh se sadike z lahkoto ukoreninijo. Proti koncu julija ali v začetku avgusta jih lahko že presadimo. Gredo za nov nasad prelopatimo in poskrbimo za obilno gnojenje z dobro preperelim gnojem (če seveda nismo gnojili že na stari gredi). Dan pred presajanjem matično gre- do obilno zalijemo, sadike pa presadimo s koreninsko grudo vred. Bujno rastoče sorte sadimo v tri vrste (razdalja40cm), šibkejše pav štiri vrste (zadostuje 20 do 25 cm razdalje). Vsako presajeno sadiko zalijemo, za zadostno količino vlage poskrbimo tudi v naslednjih tednih, z gnojenjem pa ne pretiravamo, da se jagode ne bi okužile s sivo plesnijo. Pa še nekaj nasvetov za uspešnejše gojenje: 1. Da zoreče jagode obvarujemo pred gnilobo, podložimo kolobarje iz lepenke. Tudi vzdolž vrst nizko napeljane žice, na katere naslonimo plodovja (socvetja z jagodami), se v majhnem vrtu dobro obnesejo. Jagode se po dežju hitro osušijo in skoraj ne umažejo. 2. Kaj pa pokrivanje gred s črno folijo? O tem je bilo v zadnjih letih mnogo napisanega, saj plevela ni več treba zatirati, jagode se ne umažejo in izhlapevanje je manjše. Pa vendar je za majhen vrt po mnen- ju strokovnjakov primernejša šota. 3. Če želimo uživati v pridelku mesečnih jagod, si omislimo sorto rügen ali baron solemacher. Ker ne tvorita živic, sta primerni tudi kot obrobek poti v zelenjavnem vrtu. ZA BOLJŠO KAKOVOST, VONJ IN OKUS Kombinirano gojenje Kombinirano gojenje pomeni, da gojimo različne vrste rastlin eno za drugo ali eno ob drugi, največkrat v vrstah. Tako povečamo pestrost in zagotovimo boljšo kakovost, vonj in okus pridelka. Bolezni se ob primerni kombinaciji pojavljajo redkeje; pri določenih kombinacijah se pridelek celo poveča, saj med rastlinami ni tekmovanja za vodo in hranilne snovi. Pri kombiniranem gojenju so tla bolje izkoriščena, zato je potrebnega več dela in gnojila, priporočljivo pa je tudi kolobarjenje. DOBRE KOMBINACIJE: • krompir in hren - povečan pridelek ■ pesa in čebula - medsebojno pospešujeta rast ■ redkvice in kreša - odganjata kapusove bolhače ■ solata in krebuljica - lepe solatne glavice brez uši ■ por, korenje in črni koren - preprečuje napad porove muhe ■ paradižnik in žametnice - dobro proti beli mušici ■ zelje in detelja - detelja naredi zelje neprepoznavno za škodljivce ■ jagode in zelenjava (zlasti solata) SLABE KOMBINACIJE: • pritlikavi fižol in janež - medsebojno zavirata rast in cvetenje • zelje po redkvicah ali obratno - privabljata iste vrste žuželk • solata in peteršilj - solato napadejo številne uši in tudi peteršilj ne uspeva dobro ■ grah in fižol - čebula in šalotka nikakršnih kapusnic med jagodami Če upoštevamo doslej zbrana navodila, bi vrt moral pokazati zaželene rezultate. Pol dela pa je že dobra priprava, pravi pregovor, zato ne bo odveč še nekaj navodil za zasaditveni načrt, zlasti če niste najbolj vešči “vrtnarji”: Najprej izmerite velikost vrta in ga narišite v ustreznem merilu ter naredite spisek rastlin, ki bi jih radi gojili. Nato razporedite rastline po skupinah: listnate, gomoljnice, krompir in sadne vrste (še bolje je 2 X listnate, 2 x gomoljnice...). Pri vsaki rastlini tudi označite, koliko prostora potrebuje. Nato si oglejte setveni in žetveni koledar, da ugotovite, katere vrste si lahko sledijo na isti gredi. Najprej po vrtu razporedite zelenjavo; morda se bo pokazalo, daje potrebno katero izpustiti. Preostali prostor zapolnite z zelišči ali rožami. Vrtni hram Mozirje Trgovina za zahtevnejše kupce Polna tri leta so že minila, odkar je na Praprotnikovi ulici v Mozirju odprla svoja vrata trgovina Vrtni hram. Njen lastnik je Bogdan Fürst, diplomirani inženir agronomije, ki v sklopu svoje firme Trideja poleg trgovine na drobno nudi tudi inženiring in storitve. Trgovina Vrtni hram je namenjena vsem lastnikom vrtov, sadovnjakov in vinogradov ter ljubiteljem malih živali, inženiring in storitve pa zajemajo svetovanje, načrtovanje in izvedbo različnih nasadov ter njihovo vzdrževanje. BogdanFiirstpoudarja,dajebistvotrgovineVrt-ni hram v tem, da lahko kupec dobi čimveč na enem mestu. V praksi to pomeni, da lahko v primeru nakupa sadike poleg nje dobi tudi primerno gnojilo in zaščitna sredstva. Poleg tega nudijo kupcu tudi vse potrebne informacije oziroma napotke. Prodajni program trgovine Vrtni hram zajema lončnice okrasnih rastlin, sadne sadike (letos so imeli preko 90 različnih sadnih sort), okrasne oziroma parkovne rastline (ta del ponudbe je najpestrejši), substrate zasajenje, sredstva za varstvo rast- lin pred boleznimi in škodljivci, posode za okrasne rastline, lončene izdelke, ograjne sisteme, vrtnarsko in sadjarsko orodje ter hrano za male živali. “Poudarjam, da nismo zadovoljni s povprečno kvaliteto proizvodov, ampak dajemo prednost zares kvalitetnim izdelkom. Pri hrani za male živali pa so v prioriteti predvsem vrli u n s k i proizvodi,” pojas-n j u j e B o g d a n Fürst. Iz navedenega je torej mogoče zaključiti, daje Vrtni hram trgovinazaza-htevnejše kupce. Vrtni hram ima licenco za prodajo fitofarmacevtskih oziroma sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, specializiran pa je za male porabnike. Vsa zaščitna sredst- Detajl zunanjega prodajnega prostora va iz prodajnega programa so naravi prijazna. Po besedah Bogdana Fürstaje cilj Vrtnegahrama postati najpomembnejša trgovina na tem področju v regionalnem merilu. Vse vrtičkarje in ljubitelje malih živali vljudno vabi, da pokličejo po telefonu 831-331 ali 041/727-308 in vprašajo, karkoli jih zanima, ali da obiščejo trgovino na Praprotnikovi 36 v Mozirju in se sami prepričajo o kakovosti in pestrosti ponudbe. PR ZA DRUŽINSKO OSKRBO IN VESELJE Domiseln zelenjavni vrt Če si lahko privoščimo vrt, ki meri 13x13 metrov, bomo nanj posadili vse, kar potrebuje družina za oskrbo in veselje: poleg zelenjave na njem rastejo tudi cvetje, sadje in zelišča. Potke so dovolj široke za neovirano gibanje, sredi vrta pa stoji uta, kjer si odpočijemo po napornem delu. Na široke potke za lepši izgled postavimo še cvetlične lonce, ki pa ne ovirajo dostopa do stranskih potk. 19 celoletne jagode, na primer baron solemacher 20 trta, hmelj in kapucinka v poletni lopi 21 drobnjak, krebuljica in šetraj 22 peteršilj, origano in pehtran 23 zgodnji krompir in hren 24 bob in kasneje endivija za jesenski pridelek 25 srednjevisoke dalije 26 artičoka 27 korenje in čebula 28 pesa in radie 29 por in belušna zelena 30 por in korenje 31 pesa in čebula 32 sladka koruza 33 sončnica 34 paradižniki, ob prepleteni ograji iz vrbovih vej, skupaj z dišečim grahorjem 35 visoki fižol ob palicah 36 jablane, obrezane v pahljačasto krošnjo 37 živa meja iz maklena 38 lonci s kano, ricinusom in okrasnim kristavcem 18 vrtna astra Legenda: 1 trije črni ribezi v kotu vrta ognjič pred njimi 2 trije rdeči ribezi in ognjič 3 najprej glavnato zelje, nato ohrovt 4 blitva, na primer navadna zelena, gojena zaradi mladih listov (sorta gewone groene) 5 rdeče zelje 6 špinača, širokolistna s koničastimi semeni, poleti pa solata sorte cindy 7 pritlikavi grah, kasneje pa motovilec groene volhart, ki je pozimi manj občutljiv na plesen 8 pritlikave stročnice in nato endivija za jesenski pridelek 9 kitajski pritlikavi fižol gitana 10 fižol maslenec 11 rudbekija 12 sivka 13 cinije 14 vzhodna črnika 15 kamilica 16 zlata dimorfoteka 17 kadulja VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO KĐAJNC DAJKO Lesarska c. 31, 3331 Nazarje tel. 063/834-091 - PRODAJA VRTNIH SADIK IN CVETJA - IZDELAVA ŠOPKOV suhi deli rastlin in cveti«. £W(i Ll IVI ATO Podjetje za inženiring, svetovanje, proizvodnjo in trgovino, d.0.0. 1234 Mengeš, Gorenjska 4a, Slovenija Tel.: +386 (0)61/737-385, 730-370 Tel./fax: (0)61/730-374 NMT: (0609) 627-099, 648-550 GSM: (041) 627-099,648-550 VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO s4Ce4 Loke pri Mozirju 24 * Tel. 063/832-740 Tudi v letošnji pomladanski sezoni smo za vse, ki imajo radi cvetje na oknih, balkonih in vrtnih gredah, pripravili najrazličnejše okrasne rastline. Na voljo so tudi nove sorte nekaterih pelargonij in surfinij. Vabimo Vas v našo vrtnarijo v Loke. Veseli bomo vašega obiska. Za informacije nas pokličete na telefon 832-740 ali 041/745-231. Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 15.00 ure ob nedeljah in praznikih zaprto ZA POMOČ PRI DELU Setveni koledar Objavljamo setveni koledar, ki je bolj univerzalne narave. To pomeni, da se ne ozira na lunine mene oziroma posamezni dan, ampak nam da vsaj grobo časovno orientacijo, kdaj saditi in sejati. Temnejša polja označujejo mesece, ko je bolj priporočljivo sejati pod steklo, nekoliko svetlejša pa opozarjajo na mesece, ko sejemo v dobra tla. jagode endivija artičoke melancani kumarice pesa, rdeča pesa glavnati radič sladkorni radič krebuljica kumare cvetača brokoli listnati ohrovt kitajsko zelje rdeče zelje ohrovt belo zelje brstični ohrovt koleraba švedska repa sladka koruza melone feferoni paprika peteršilj buče portulak por repno listje redkvice bela kopriva (ranlija) repa črni koren zelena belušna zelena stebelna zelena navadna solata solata glavnata solata solata štruc arka motovilec blitva špinača paradižnik vrtna kreša čebula korenje kislica turški in visoki fižol nizki fižol bob grah in stročnice JFMAMJJASOND ■kMiri 1 ...I.] i riTT T~n irmm iETTTT i TJ n j UZD TL III •ti s i i m i! j ,.i ttttt: m tzttjjd i i jtt: i j i i ;.i i m t:: ■zm... it..i'' rj ■ ;..TiT! |T', --J nurn i n [ r m 1 T~L~H T~n i n i TTTTT.r.: kTMTTT.LT] DUSETI to.,,. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/720-598 VELIKA IZBIRA in UGODNE CENE VRTNIH KOSILNIC že od 25.600 dalje (s pogonom ali brez, s košem ali brez, različne moči motorja in različne širine...) MOTORNIH KOS (z različnimi priključki: laks, kovinska rezila, sekolarji..., nahrbtne in stranske) MOTORNIH ŽAG SUHL - JONSERED __________HUSQVARNA - PARTNER_________ Vsak pri nas kupljeni stroj vam sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI! VABUENI Odprto: od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure. Milil11 .~ radie alfa ,..J7MM PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU PUP VELENJE d.d. Podjetje za urejanje prostora d.d. 3320 Velenje, Koroška 37Zb, Tel. :063/898 170, fax:063/853 645 NASVETI ZA KOMPOSTIRANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV Najprimernejši način izrabe bioloških odpadkov je predelava v kompost, ki ga lahko pridelamo v kompostnikih ali na kompostnih kupih doma: Kompostiranja doma se lahko loti vsako gospodinjstvo v primestnih in podeželskih naseljih, če ima dovolj veliko zemljišče z vrtom. Izjemoma se lahko kompostiranja doma loti tudi gospodinjstvo iz strnjenega naselja, če je toliko oddaljeno od drugih stanovanjskih enot, da emisije smradu ne vplivajo na sosede. Primerno je tudi za kmetijska gospodinjstva, čeprav se lahko biološki odpadki na kmetijah pomešajo z živinsko krmo ali odložijo na hlevski gnoj in tako koristno izrabijo. Doma je mogoče kompostirati v kompostnih kupih, ki naj zaradi lažje obdelave in prezračevanja obsegajo 1,2 -1,5 m širine, in do 1 m višine. Dolžina kompostnega kupa je poljubna, odvisna pač od razpoložljivega prostora. Pri formiranju kompostnega kupa je pomembno, da najprej izdelamo posteljico iz grobih lesnih odpadkov (lubje, dračje, obrezline drevja in okrasnega grmičevja ipd.), ki omogoča dobro prezračevanje kupa. Posteljica mora biti visoka 5-10 cm. Na posteljico je potrebno najprej nanesti 5 -10 cm plast svežega komposta, nato pa 10 -15 cm plast zelenega odpada (vrtni odpadki), ter ponovno plast svežega komposta, plast bioloških odpadkov, plast svežega komposta, plast zelenega odpada, ter zaključno plast zemlje. Vedno je potrebno skrbeti, daje biološki odpadek pokrit s kompostom ali zemljo, daje omogočen proces. Proces nastajanja komposta traja 4 - 6 mesecev v odvisnosti od temperaturnih in vlažnostnih pogojev, ter sestave kompostnega kupa. Kompost je zrel, ko lepo diši po gozdni zemlji. Prva faza traja 2 - 5 tednov, v kateri se razgradi okoli 30% snovi. Druga faza traja 4-17 tednov, v kateri se razgradi okoli 40% snovi. Tretja faza traja 10-50 tednov, v kateri se razgradi okoli 50% preostale snovi. Po prvi fazi se dobi surovi kompost, ki se ga že lahko uporabi za izboljšanje tal. Po drugi fazi se dobi sveži kompost, ki se ga lahko uporabi za zatravitev brežin, sanacijo tal itd. Po tretji fazi se dobi zrel kompost, ki je po sejanju zelo kvalitetno biološko gnojilo. Po sejanju komposta ostane del nepredelanega ostanka, ki se ga ponovno uporabi za posteljico novega kompostnega kupa. VRNIMO NARAVI NEKAJ NEIZMERNE DOBROTE! PUP VELENJE d.d. TURISTIČNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY 1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25 tel,+fax.: 061/168 168 3 tel.: 063/71 53 00, 71 69 10 tel.: 061/168 47 87 fax.: 063/7100030 KORZIKA - biser Sredozemlja 22.4.-27.4. 59.900,00 AVSTRIJA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN 24.4.-26.4. 28.900,00 NEMŠKA ROMANTIČNA CESTA 24.4.-27.4. 39.900,00 PLITVICE in KORNATI program A: 24.4.-27.4. 25.900,00 program B: 30.4.-2.5. 21.900,00 Txnsptcwm vovisifis w. Možnost plačila do 10 obrokov _________z gotovinskimi čeki! O PT IKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 ST' Cenjene stranke obveščamo, da smo se v Mozirju preselili v nove prostore (v isti stavbi - vhod s sprednje strani) Vljudno vabljeni! zniški izpiti zd: motoma kolesa koksa z motorjem osebna vozila tovorna vozila avtobuse t\ I ura: V PROSTORIH IGEA Nazarje od 5. do 15. ura, «el: 831 962 WwICTMA ANTLEJ od*j tudi v Nazarjah I* O Tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV ; četrtek, 22. april ob 8. in 17. uri V Delavski dom Nazarje - učilnica 7 Možnost opravljanja izpita v CELJU ali VELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike. • Plačilo do 10 obrokov brez obresti. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 AKCIJA SOBNIH VRAT DO KONCA MESECA APRILA. 20 % POPUSTA PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! zavarovalna družba d.d. PE Celje Zavarovalna družba ADRIATIC, PE Celje vam sporoča, da smo znižali cene kasko zavarovani. Istočasno vas ob novi sklenitvi kasko zavarovanja nagradimo z brezplačno stanovanjsko polico. VROČA CENA ZA VROČE DNI ^ OCorntoč^Juliđ; ^ oprema: klima, servo volan, cetralno zaklepanje, radiokasetofon 1,709.900 SIT ALI 27.OOO SIT NA MESEC ZA PRIDOBITEV POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO (PRI 1 /3 POLOGA) Trgovina "JASMIN" Gornji Grad, Attemsov trg 17, objavlja zaradi zaprtja trgovine TOTALNO RAZPRODAJO zalog blaga z velikim znižanjem od 20% do 40%. Razprodaja se prične v ponedeljek, 19. aprila in traja do 5. maja. Izkoristite priložnost in se poceni oblecite za prihajajočo pomlad in poletje! Trgovina je odprta od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 Varstvo rastlin ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Ali Zakon o gozdovih predpisuje izbiro dreves za posek ? K modernemu varstvu rastlin spada množica ukrepov, katerih skupni cilj je omejitev prerazmnožitve bolezni, škodljivcev in plevelov v posevkih in nasadih na stopnjo, da bi bili zagotovljeni pridelki in bi le-ti ostali zdravi do porabe. Načrtno varstvo rastlin se začenja s preprečevalnimi ukrepi, med katerimi so najpomembnejši: -Ustreznaizbira rastišča - vsaka rastlinska vrsta ima določene zahteve do rastišča, da se lahko optimalno razvija. Z izbiro primernih vrst in sort za neko rastišče lahko zmanjšamo izgube pridelkov zaradi škodljivih organizmov (npr. navadna krompirjeva krastavost se pojavlja v kislih tleli). - Kolobar je izrednega pomena pri varstvu rastlin, saj večletna zaporedna gojitev ene kulture na istem zemljišču lahko povzroči prerazmnožitev bolezni, škodljivcev in plevelov. Ustrezen kolobar učinkuje proti talnim škodljivim organizmom, ki preživijo v okuženih rastlinskih ostankih in brez gostiteljske rastline živijo le krajši čas (npr. nožne bolezni žit, lomljivost žitnih bilk, pšenična listna pegavost, krompirjev rak, ogorčice). - Izbira odporne ali manj občutljive sorte proti škodljivim organizmom in vplivom okolja. Zagotoviti si moramo zdravo seme in sadike, saj se številne bolezni, škodljivci in pleveli prenašajo z okuženim semenskim materialom. - Gnojenje, ki ustreza dejanskemu odvzemu hranil ter sprotno dodajanje le-teh. Nevarno je pretirano gnojenje, zlasti z dušikom - poleganje rastlin, pospešuje se razvoj glivičnih bolezni, listne uši, pri krompirju pa se bolj širijo virusi. Dobro prehranjena rastlina je skoraj povsem odporna proti parazitom šibkosti. - Uidi priprava in obdelava tal, čas in gostota setve, ukrepi pri spravilu pridelkov ter ustrezno skladiščenje veliko prispevajo k zdravstvenemu varstvu rastlin. Od neposrednih (direktnih) ukrepov v varstvu rastlin so najpogosteje izvajani mehanični (brananje, okopavanje, česanje, obrezovanje obolelih rastlinskih delov v sadjarstvu,...) in kemični ukrepi (škropljenje, pršenje, prašenje, nastavljanje vab, ...). Kemično zatiranje uporabimo šele tedaj, ko je prekoračenprag gospodarske škode. to pomeni, da je pričakovana škoda na pridelku večja, kot pa bi bili stroški zatiranja (npr. krompir -koloradski hrošč -15 ličink/ rastlino). Pri tem vam bodo v pomoč napovedi opozorilne službe vvarstvu rastlin, ki na podlagi prognoze in opazovanj opozori pridelovalce na prerazmnožitev škodljivcev ali izbruh bolezni. Ti nasveti so vam na voljo na avtomatskem telefonskem odzivniku (tel. št. 9823). Ko se odločimo za uporabo fitofarmacevtskih sredstev moramo vedeti, da imamo opraviti s strupenimi, za zdravje nevarnimi snovmi. Delo z njimi zahteva strogo upoštevanje predpisov, da zaščitimo sebe, okolje in končnega potrošnika. Uporabljati moramo ustrezne in brezhibno delujoče naprave za tretiranje fitofarmacevtskih sredstev. Škropilne brozge pripravimo le toliko, kolikor je nujno potrebno (raje manj kot preveč). Točno upoštevajmo v kakšni koncentraciji ali odmerku je treba sredstvo uporabljati - ne pretiravajmo z nepotrebnim povečevanjem koncentracije sredstva! Škropimo tako, da je sredstvo enakomerno porazdeljeno po rastlinah - da ne odteka z rastlin (razen pri predpomladanskem škropljenju sadnega drevja, ko je potrebno pranje dreves). Preprečimo onesnaževanje okolja z zanašanjem fitofarmacevtskih sredstev. Zanašanje povzročajo v glavnem veter, termodinamični vzgon in izhlapevanje. Pri povprečnih hitrostih vetra nad 5 m/s (listi in tanjše veje se gibljejo) ne smemo škropiti. Pri manjši hitrosti vetra pa izvajamo dodatne ukrepe za zmanjšanje zanašanja (škropivo razpršimo v debelejše kapljice z zmanjšanjem obratovalnega tlaka, upoštevamo smer vetra, vozimo počasneje). Pri temperaturah nad 25°C ne škropimo, kerzaradi termičnega vzgona in izhlapevanja pride do velikega zanašanja. Škropilna dela je treba opraviti v jutranjih in večernih urah (takrat je tudi manjša nevarnost za čebele). Če pride do zanašanja na sosednje parcele, moramo o tem obvezno obvestiti lastnika. Pomembno je tudi, da upoštevamo rok uporabe fitofarmacevtskega sredstva. Ostanke fitofarmacevtskega sredstva ter embalažo oddamo v prodajalno, kjer smo sredstvo kupili. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Sonja Moličnik Oblak Ker marsikateri lastnik gozda ne ve ali pa dvomi, da Zakon o gozdovih predpisuje izbiro (odkazilo) drevja za posek, želim v svojem članku osvetliti to področje. Ali je izbira za posek obvezna? Že na začetku tega prispevka bi zapisal, kaj predpisuje Zakon o gozdovih iz leta 1993. V 17. členu tega zakona je v prvem odstavku zapisano: “Na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod za gozdove Slovenije lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku.” Z odločbo se določi količina in struktura dreves za največji možni posek ter usmeritve in pogoji za sečnjo. Zakon torej jasno določa, da mora biti drevje za posek strokovno izbrano s strani Zavoda za gozdove in da ob tem sodeluje tudi lastnik gozda. Strokovna podlaga za izbiro so gozdnogojitveni načrti. Ali je označitev obvezna? Označitev drevja, izbranega za posek, določa Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov, (Uradni list RS št. 55 1994), ki v prvem členu pravi, da mora Zavod za gozdove drevje za možni posek označiti. Vidimo, daje označitev drevja za posek obvezna. Kako označimo gozdno drevje, izbrano za posek? Pravilnik, ki je podzakonski akt, pa nadalje predpisuje tudi način označitve drevja izbranega za posek, evidenco poseka, določa način sečnje, ureditev sečišča (gozdni red), spravilo in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov. Zavod za gozdove Slovenije mora izbrano drevo za posek, ki v prsni višini, to je 1,3 metra od tal, meri več kot 10 cm, vidno označiti v tej višini z barvo in na koreninskem vratu z žigom ali barvo tako, da ostane oznaka vidna na panju tudi po poseku drevesa. Drobnejša drevesa (v letvenjakih) se označujejo samo v prsni višini. Odločbe za posek drevja. Zakaj so potrebne? Izbira dreves za možni posek je gojitveno opravilo, s katerim zagotavljamo razvoj gozda in hkrati interes lastnika gozda po lesu. Posek je najpomembnejši ukrep za nego gozda, zato mora biti izbira drevja za posek opravljena strokovno in skladno z dolgoročnimi cilji gospodarjenja z gozdovi. Da bi se to uresničilo, zakon določa poseben način izvajanje izbire in “potrditev” tega postopka z odločbo v upravnem postopku. Zato za posek drevja izda Zavod za gozdove lastniku gozda odločbo v upravnem postopku. Poznamo dve vrsti odločb. Odločba o odobritvi izbranih dreves je za redno sečnjo. Imenujemo jo odločba A. Zavod za gozdove jo izda na zahtevo stranke, torej lastnika gozda, ko želi ta sekati v svojem gozdu skladno z določili, postavljenimi v gozdnogospodarskem načrtu in skladno z gozdnogojitvenim načrtom, ki gaje, po predhodnem usklajevanju z lastnikom, izdelal revirni gozdar. Na osnovi te odločbe lastnik gozda lahko seka za posek izbrano drevje v svojem gozdu. Odločba o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih delih v gozdu se imenuje odločba C in jo izda Zavod za gozdove lastniku gozda kadar je gozd ogrožen zaradi podlubnikov, bolezni, ujm ali požarov. Zavod jo izdapo uradni dolžnosti. V odločbi se določi sanitarna sečnja in preventivna varstvena dela ter rok, do kdaj mora biti delo opravljeno. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve. S strokovno izbiro dreves za posek lahko bistveno vplivamo na zmanjšanje stroškov pri delu v gozdu Naš skupni cilj je, da s čim manjšimi stroški dosežemo, da bomo imeli kakovostne gozdove, ki bodo poleg vseh ostalih funkcij, ki jih gozdovi opravljajo, dajali tudi optimalno količino kakovostnega lesa. Strokovno opravljena izbira drevja KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE za posek nam je pri tem v veliko pomoč. Če se hočemo izogniti visokim stroškom umetne obnove je nujno, da gozdove obnavljamo z naravnim pomlajevanjem. Zato paje potrebno veliko znanja in izkušenj. Umetna obnova je draga, stroški direktne nege so visoki, navsezadnje pa dobimo labilne sestoje zlasti, če prevladuje ena sama drevesna vrsta. Največkrat je to smreka, ki jo še dodatno ogrožajo podlubniki. V labilnih monokulturah pogosto pustošijo še ujme in spet smo pri stroških sanacije. Za umetno obnovo in nego, ki iz tega izhaja, je potrebno veliko denarja; za naravno obnovo gozda ali prebiralno gospodarjenje oziroma za sonaravni koncept gojenja gozdov pa je potrebno več znanja, izkušenj, potrpljenja, a manj denarja in dela. Poleg tega želimo, da je v gozdu vedno dovolj visoka lesna zaloga z ustrezno mešanostjo drevesnih vrst, ki daje kakovosten prirastek lesa in je hkrati porok, da bo gozd poleg lesne funkcije vršil tudi vse ostale funkcije, ki jih od njega pričakujemo. To dosežemo s pravočasno in pravilno izbiro kakovostnega, vitalnega drevja, ki bo še dolga desetletja priraščalo. Temu drevju pomagamo pri razvoju tako, da odstranimo drevesa, ki to drevje kakorkoli ovira. Hkrati pa je treba lastniku pri tem redčenju zagotoviti tudi dovolj visok donos lesa. Iz povedanega sledi, da je izbira dreves za posek pomembno strokovno delo v gozdu, prek katerega se z znanjem in izkušnjami gozdarja ter lastnika usmerja razvoj gozda in njegovih funkcij. Zato je velika škoda za gozd in lastnika gozda, če je pri temu delu prisotna površnost, malo-marnost ali celo odpor do tako pomembnega ukrepa za nego gozda, kot je strokovna izbira dreves za posek. Ivan Filipčič RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI: 1. torek 20.4.1999 ob 8.00 Ljubno na Forštu 10.00 Rečica pri Zadrugi 11.00 Šentjanž pri Majerholdu Okonina - Gasilski dom 13.00 Radmirje pri Zadrugi 14.30 Prod - gostilna 2. sreda 21.4.1999 ob Jeraj - Primož 8.30 Struge pri Gostilni 9.30 Luče pri Zadružnem domu 11.00 Solčava pri Zadružnem domu 3. četrtek 22.4.1999 ob 7.00 Otok 8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.00 Gornji Grad pri Zadružnem domu 10.45 Kropa-Fricelj 11.30 Bočna pri Zadrugi 13.00 Šmartno pri Zadrugi 4. petek 23.4.1999 ob 8.00 Kokarje pri Zadrugi 9.30 Sp. Pobrežje pri Fleretu 11.00 Prihova pri Unovtu 5. sobota 24.4.1999 ob 7.00 Ljubija Vet. postaja 9.00 Loke pri Levcu 10.00 Lepa Njiva - pri Jožu 11.00 Trnavče pri Pečniku 12.00 Šmihel pri gostilni S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE KNJIŽICO O CEPUENIH IN ZNAČKO, KER BREZ TEGA CEPLJENJE NE BO MOGOČE! Za vse zamudnike bo cepljenje vsak dan od 7. do 8. ure na veterinarski postaji Mozirje. 22. april je dan zemlje Človeška zgodovina je polna pomembnih dosežkov. Naši predniki so nam zapustili svoje znanje in bogastvo, duhovno in materialno, da lahko bolje živimo in življenje uživamo. Podedovali pa smo tudi velike izzive. Prvikrat v zgodovini ima človeštvo možnost spreminjati cel planet, v dobrem in v slabem pomenu besede. Spreminjamo klimo, sprožili smo epidemijo izumiranja rastlin in živali, delamo luknje v zaščitno ozonsko plast, proizvajamo in trošimo več kot je nosilna kapaciteta planeta in vzdržujemo skladišče orožja, ki lahko povzroči večjo katastrofo, kot če bi na zemljo treščil meteor. Zdaj smo na vrsti, da izberemo svojo smer. Da preusmerimo te procese, dasi ustvarimo vitalen, zdrav planet, na katerem bo prijetno živeti in to bo naše darilo prihodnjim generacijam. Na dan Zemlje se vsako leto zberejo množice ljudi po celem svetu in na glas povedo svoje zahteve po čistem okolju, po čisti vodi, po čistem zraku. Z množičnimi demonstracija- mi pozdravljajo dosežke na področju varovanja okolja in zahtevajo reševanje problemov. Mnogo pomembnih procesov v smeri ohranjanja okolja se je začelo prav zaradi množičnih demonstracij. Na Dan Zemlje naj se vsakdo spomni, da se reševanje svetovnega problema onesnaženja začenja tudi pri njemu. Vsak prebivalec planeta Zemlja bi moral pomesti pred svojim pragom, torej urediti svoje okoljske probleme. Na žalost imam pogosto občutek, da še vedno veliko ljudi ravna tako, kot pravi Adi Smolar v eni od svojih pesmi: “Ne, ne, ne, ne, to mene ne skrbi, to doleti lahko le druge ljudi, mene pa ne!” Ni res! Vsi plačujemo davek onesnaženja, eni prej, drugi kasneje. In vsak od nas ima vitalen interes živeti v čimbolj čistem in zdravem okolju! Spregovorite na Dan Zemlje tudi vi! Udeležite se prireditev, ki bodo organizirane na ta dan. Spet in spet se je treba spomniti, da je Zemlja naša dobra mati, ki nam daje vse za naše preživetje. Vas pozdravlja Zeleni Franček SPOŠTOVANI PODJETNIKI! Izkoristite priložnost, ki Vam jo prinaša vključitev v elektronsko banko Proklik NLB. Zagotovili si boste hitro, poceni in varno poslovanje ob vsakem času. Vabimo Vas, da se nam pridružite na srečanju podjetnikov Zgornjesavinjske in Šaleške doline dne 22.04.1999 ob 11.00 uri v Hotelu Paka Velenje. Seznanili Vas bomo tudi s prednostmi POSLOVNEGA RAČUNA in Vam predstavili ostale storitve. 70 ) banka velenje ----S Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Pozdravljen! V prejšnji številki Savinjskih novic si lahko zasledil članek o 13. območnem festi valu Turizmu pomaga lastna glava. Danes pa ti ponujamo v branje izsledke intervjuja z mladimi nadebudneži in njihovo mentorico. Presenetljiva vedrina šestih učencev četrtega razreda in enega tretješolca ter energija njihove mentorice so vsekakor pripomogli k uspehu projekta. Ker ste zelo pridni in nam pošiljate zanimive prispevke, jih je danes na vsaki stra ni nekaj. Tiste na 31. strani so nam poslali učenci 3. a razreda iz OŠ Mozirje. Za posladek pa še glasbena slaščica o dekletih in fantih, ki osvajajo vsak po svoje. Že trikrat zapored so se Lučani udeležili državnega festivala, 'rudi letos bo njihovo delo na temo MOJ KRAJ - TURISTIČNI KRAJ in podtemo POČISTIMO PRED SVOJIM PRAGOM, zagotovo navdušilo. Veliko truda je bilo vloženega in mentorica turističnega krožka Meta Mlačnik je skupaj z Lidijo Zamernik, Karlo Vratnik, Tadejo Poljanšek,Jasmino Voler, Tomijem Pleskarjem, Aleksom Urh-Obojnikom injakom Zamernikom prebila veliko časa ob delu. Seveda je pri projektu sodelovalo še kup drugih učencev, predvsem učenci sedmega razreda. \\N> I : Hura! Dolca, snežena in mrzla j zima se je skoraj poslovila. Daljši j dnevi so. mi pa smo bolj veseli.V mesecu marcu smo praznovali veliko pra/mkoN dan žena, materinski j dan in štirideset mučenikov. Enain \ \ dvajsetega marca seji' pričela pom- \\v [ALI GA POZNAMO? ADI SMOLAR AdiSniolär je človek,ki zelodobroigranakitaro I in tudi njegove pesmi somu podobne. Je zabaven j in duhovit, ker zbija šale na svoj račun. Je precej i velik in njegova teža nikakor ne sodi k tej višini, j Njegovi lasje so kot gnezdo in njegov obraz je i takšen kot bi gledal okostnjaka, samo da ima nos j precej večji. Najbolj zanimivi pa so njegovi prsti: dolgi, tan i ki kot svinčnik in zelo spretni. Z eno besedo bi Ad-j iju lahko rekli strašilo. ČCvČN Adi Smolar je zelo velik frend, ki ima zelo lepe j \vVvN v A Lidija Plesnik, 5.b razred OŠ Blaža lad. Gospa učiteljica nam je povedala, i da se bomo začeli pripravljati na pro i IglaVo za starše \ šob smo se odloči- l li, da bomo staršemnaredili čestitke Ob pisanju čestitk smo se najbolj bali, i^febi se zmotili Izbrali smo nekaj pesmic in se jih naučili. Naučili smo se j ljudi nekaj deklamacij. Vsak dan smo j j i z gospo učiteljico vadili. Med vajo i KftiQše prijetno zabavali. Nekaj irib^J j jili sošolcev, ki hodijo v glasbeno j j l šolo, še je odločilo, da bodo igrali na j . svoja glasbila. Vsi smo komaj čakali j ta dan. 20. marec, da se bomo poves-j elili skupaj s starši, j To končiio je jzrišel ta dan, 20. mar-- ca je bila sobota V šolo smo prišli vsi zelo lepo oblečeni. Vadili smo in j vadili. Potem so prišli naši starši. [ Proslava se je začela. Prvi razred je I zaigral igrico Kako je sneg dobil ban ! vo. Tudi peli in plesali so. Drugi j razred je povedal nekaj deklamacij i in zapel lepe pesmi. Četrti razred je ‘zaigral smešno in dolgo igrico I Mamin rojstni dan. j Na nastopu so moji sošolci, ki hod-j ijovglasbeno šolo lepo igrali nasvo-1 !je inštrumente. Vsi smo se zelo j potrudili. Po končani predstavi so j j prišli starši tretješolcev v razred. Tam smo jim zapeli nekaj pesmic in j povedali nekaj deklamacij. Dali smo j jim skromen albumček - čestitko. [ Upam, da so starši tudi doma ime- j j li tako zabaven dan kot v šoli. Polona Prislan, 3. razred j OŠ Šmartno ob Dreti Ker je bilo ime projekta “čiščenje pred lastnim pragom”, ni bilo potrebno potovati na tuje. Vso ustrezno ropotijo so spravili na kup iz svoje bližnje okolice. Kako koristni so lahko odpadki in embalaža, pa napla-\ j vine in kaj vse lahko napravi roka, ki ji pri delu pomaga brihtna glava. Kaj vse sei da narediti v okolici šole topajoči koj stopili na • turistično živahnem kraju;kot so Luče. In ideje o uporabi odpadnega materjalasoizačele deževati: na zelenice bi postavili lesene figure - lesene šore bi spremenili v korita za rože in koše za smeti - klopi bi pobarvali z zanimivo barvo ker radi jejo bonbone, iz njihovih zavojčkov ustvarjajo slike - stare čevlje pobarvajo in z njimi polepšajo jedilnico podtaknjcnci so lahko v pobarvanih lončkih - pri tehničnem pouku lahko narediš lesene metulje... Nakazali so kup dobrih rešitev, o katerih lahko začneš razmišljati tudi ti. Na regijskem natečaju je sodelovalo devet šol iz Savinjsko-šaleške regije. In kakšni miru. Pred;publiko:je so bili občutki pred in med nastopom v Velenju? Menda so bili najhujši živci. Niso in niso dali trema veselo razgrajala in kalila mir. A le do nastopa na odru. Tu so ji menda nas prste in se je s prizorišča dogajanja, da ni bilo ne duha, ne sluha več o njej. Menda je v kakem drugem kraju bolj ugodno nastopati, kot pa v domačem. Seveda se je bilo potrebno kar urno obrniti, saj je bilo za prikaz sporočila časa le 10 minut. Ko se je vse dobro izteklo in je bilo pri razglasu rezultatov slišati: “OSNOVNA ŠOLA BLA..., je bilo dovolj povedanega in veselo vpitje se je lahko pričelo. Med navijači so bile tudi ravnateljica Valči Robnik, tovarišica Bernarda Matijeve in njena pomočnica študentka Silva Zamernik. Veselje je bilo veliko. V Lendavi bi bili radi vsaj srebrni, mi pa vemo, da so lahko ponovno zlati in držimo zanje pesti. To bodo bržkone počeli tudi njihovi vrstniki, člani turističnega krožka iz Gornjega Grada. Z njimi so Lučani delili sobo in so se tako med seboj hitro spoprijateljili. Prav ves turistični podmladek v Gornjem Gradu pozdrav MONA LIMONA Mona, jmoncuss je sitna za dm. v\\v ker dobro tuliti zna! \\ Pa tuli, pa kruli... saj veste za dva, \' zato pa limonaSss'-je kisla kot tnona. v^-N\Vv- SKRIVALNICE Jakec šteje do deset, Miško je za igro met, se skrbno za stolom skrije, a ušesa si ne pokrije. Ena, dva in tri, zapik, kaj se skrivaš, si odkrit! Nastja Zajc PUNČKA PIPI \\\\ \v\\ \\\v-n\n! Pipi je puncaS. \ ki rada se gunca. Včasih se rada joka, venomer pa stoka. Rada igra karte, zraven tete MaripfsjKS.Na Očetu tako laže, da ji oče eno primaže. - ;> ■ Saša Holeček ' \ NAŠOKS Naš Oks je suhljatko, ima dlako kratko, je lep na izgled, ker ima nežen pogled. Oksa inč ne ujezi, saj teče za tnp j rad ima igračko in Vedno da tačkočšsjfč Gaber Hribernik \^mŠČ^NEKOČ Ker pouk sem zamudila, me učiteljica je nabila. Za malico bil je čaj in bila sem jezna kakor zmaj. Ko pouka bilo je konec, domov odšla kakor norec. Tjaša Grudnik POMLAD Pomlad je lepa, ker rožice cveto in ptičice pojpSp Zvončki cingljajo, trobentice piskajo, to je pomlad! Oj ti pust, kako si barvast in masten okrog ust. Odganjaš zimo, kličeš v deželo pomlad, zame najlepši letni čas. Lucija Janko BILI SMO NA DVEH POUČNIH EKSKURZIJAH V začetku februarja smo se odpeljali učenci obeh tretjih razredov OŠ Mozirje na ekskurzijo. Najprej smo si rRastkah ogledali malo hidroelektrarno. I njej stojita dve turbini - večja m manjša. Ko smo prišli, je elektrarna ‘počivala , 7' Ogledali smo si notranjost in ob tem izvedeli veliko novega in koristnega, nato pa je Matejin oče pognal manjšo turbino, ker je bilo premalo vode za pogon večje . L*____, r~7 . *_7..1.J,.1, J! j™L j Tako smo prvič videti notranjost elektrarne, ki nam daje elektriko. Posebno fantje smo bili navdušeni Potem smo se odpeljali s šolskim avtobusom v Spodnjo Rečico, da si ogle-daino Bjrifiečev mlin. Tri “1 Mlinarje bil zelo prijazen. Pokazal nam je velik električni mlin in manjši mlin, ki ga poganja voda. V obeh mlinih seje mlelo zrnje v moko. Poskusili smo več vrst moke in preden smo odšli, nam je ponudila mlinarjeva hči sveže pečen črn kruh, obogaten z orehi. Tako dobrega kruha še nisem jedel! Zahvaljujem se Brinečevi mami, ker ga je spekla prav za nas, prav tako pa tudi prijaznemu mlinarju. Veseli smo odhajali proti avtobusu in ugotavljali, da je bila ekskurzija zelo poučna in prijetna. Benjamin Bartolac 4 UNIQUE se imenuje skupina deklet s tre-p,~j I nutno zelo aktualnim singiom “Crazy ‘Bout * You**. Čudovita dekleta pa so pravzaprav ‘Miss Nemčije*. ‘Miss Berlina*. ‘Kraljica sveta’ in ‘Kraljica Club World*. Kombinacija z ogromno lepote in z veliko primernostjo za moški svet. če je verjeti pregovorom o lepoti in pameti. Use to v tem Primeru verjetno ni pomembno, kar nas zanima, je to. da so dekleta trenutno Prioritetni projekt založbe Coconut. Ostalo sledi. Gotovo se vsi spominjate velikega hita iz novembra leta 1993 “What is Love”. Skladba je bila na prvih mestih številnih lestvic po vsem svetu, HADDAWAY pa je z njo povsod zaslovel in je postala njegov največji hit. Prodal je 2,5 milijona Plošči Zdaj bomo lahko slišali, kako bo zvenel remix. Zanj bo poskrbel Todd Terry, na voljo pa bo junija. To bo hkrati prvi singl s prihajajočega albuma “The Best Of”* ki bo izšel konec letošnjega poletja. Že se odštevajo dnevi do izida prvega singla nek-danje spicice GERI HALLI-WELL Ta je izredno varovana skrivnost in bo svetovni javnosti predstavljen šele 10.5.1999. Pesmici je naslov ‘Look At Me*. Zanj je v Pragi posnela tudi videospot v rezüi Uaughana Amelia fGeorge Michael ‘Older’ in Robbi Williams ‘Let Me Entertain You’J. U začetku poletja lahko Pričakujemo tudi njen prvi samostojni album. Slovenska skupina SAUSAGES bo konec maja igrala slovenskim maturantom na njihovih svečanih plesih v Cankarjevem domu. Ker pa je vodstvo te častite ustanove zaskrbljeno za srčeca mladih deklet, so morali fantje s podpisom pogodbe zagotoviti, da se ne bodo družili s ženskim delom publike. Njihov pevec Goran Breščanski ima torej samo še dva meseca časa, da se pripravi na to težko preizkušnjo. Alenka Lokostrelski klub Mozirje Perhač dvakratni zmagovalec Prvo soboto v aprilu je bil v Rakitni mednarodni lokostrelski turnir v poljskem streljanju. Med več kot 100 udeleženci sta bila tudi člana Lokostrelskega kluba Mozirje, ki sta se odlično odrezala. Dušan Perhač je bil s 346 krogi absolutni zmagovalec turnirja, pri veteranih pa je Miro Borštner osvo- jil drugo mesto. Teden dni kasneje je bil podoben lokostrelski turnir v Ilirski Bistrici, kije štel tudi zaslovenski pokal. Tildi tokrat je bil najboljši Dušan Perhač, ki je nastreljal še krog več kot v Rakitni. Bernarda Perhač Zemljak je s 340 krogi zmagala pri članicah, pri veteranih pa sta Miro Borštner in Janez Pelko zasedla 2. in 3- mesto. Ekipni uspeh LK Mozirje je dopolnil Primož Perhač, ki je pri dečkih osvojil drugo mesto. V nedeljo, 11. aprila, je Lokostrelski klub Koroška v Ravnah na Koroškem organiziral turnir v tarčnem streljanju na 70 metrov. Na turnirju je sodelovalo 69 tekmovalcev, med katerimi so bili vsi najboljši, ki se potegujejo za nastop na olimpijskih igrah leta 2000. Pri članih je bil tokrat najboljši Štefan Ošep (684 krogov), ki je zadeset krogov prehitel Dušana Perhača. Pri članicah je bila najboljša Bernarda Perhač Zemljak (648 krogov), pri veteranih pa sta Miro Borštner in Janez Pelko zasedla 2. in 4. mesto. Pri mlajših dečkih je zmagal Aleksander Ošep (670 krogov), drugi je bil Primož Perhač (660 krogov). Pri mlajših deklicah je Janja Perhač s 312 krogi pometla s konkurenco. KF Rekreacijska odbojkarska liga Velenje Mozirjani tretji Mozirski odbojkarji so tudi letos nastopali v rekreacijski ligi, ki je potekala v dvorani na Gorici v Velenju. V dokaj močni konkurenci so zasedli tretje mesto, kar je sicer mesto slabše kot lani in predlani, toda treba je upoštevati, da so imeli tekmo manj. Dodaten hendikep je bilo za mozirsko ekipo tudi novo pravilo, da sme v posamezni ekipi igrati le eden registriran igralec. Zato je tretje mesto ekipe, za katero so nastopili Vinko Založnik, Zvone Zbičajnik, Matej Kramer, David Skok, Uroš Marolt, Jaka Marolt, Mitja Poličnik, Robi Ko-rpnik, Aleš Lončar, Damir Šket in Sandi Fužir, toliko bolj zasluženo. Končni vrstni red: 1. Premogovnik, 2.TEŠ, 3- ŠDMozirje - C. grof, 4. Gorenje, 5. Knapi, 6. Generacija, 7. Siromačeki, 8. ŠŠK. Ekipa se zahvaljuje Športnemu društvu Mozirje in Celjskemu grofu, ki sta ji omogočila sodelovanje v ligi. Klemen Skok Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Razborje ostaja na vrhu V organizaciji Športnega društva Mozirje se je s tekmami 10. kola začel spomladanski del Zgornjesavinjske lige v malem nogometu. Koliko so se pripravljale posamezne ekipe in koliko je komu koristil ali škodil “zimski spanec” so pokazale že prve tekme. Rezultati 10. kola, 9- aprila: Kozorogi : Trnava 2:3 (1:0), Zadruga : Policija 5:2 (1:0), ViaS: Solčava 2:6 (0:2), Polda’s : Kokarje-Ultra 3:0 (1:0), Razborje: Telcom 5:4 (1:3). Zaprijetno presenečenje tegakola bi kmalu poskrbeli mladi Kozorogi, ki so proti favorizirani Trnavi še sredi drugega polčasa vodili z dvema goloma prednosti. Toda Trnava je v zadnji četrtini tekme dokazala, da so izkušnje na njeni strani in si v razburljivi končnici priigrala pomembne tri točke, s katerimi je zadržala stik z vrhom lestvice. Kljub igralski okrepitvi igra ekipi Policije nikakor ne steče. Tokrat so “policaji” naleteli na igralsko in strelsko razpoložene “zadružnike”, ki so jih nadigrali v vseh elementih sodobne igre malega nogometa. Najboljši igralec tekme je bil Grega Marovt s tremi zadetki. Kaže, da se je “zimski spanec” še najbolj poznal najstarejšim v ligi -Kokarčanom. V zanimivem srečanju s starimi rivali iz Mozirja so več zbranosti in zanesljivosti pokazali igralci Polda’sa, ki so zasluženo osvojili nov komplet točk in s tem popestrili boj za prva tri mesta. Solčavani ostajajo v dobri formi. V tem kolu so brez velikih naporov ugnali gornjegrajski ViaS, ki se mu ob podobnem razpletu dogodkov bolj slabo piše. V zmagovalni ekipi se je znova izkazal Rajko Rudnik, ki je s tremi zadetki še povečal prednost na lestvici najboljših strelcev. Ni prav dosti manjkalo, dabi vodilni Razborčani na začetku spomladanskega dela morali priznati premoč Telcomovcev. Slednji so vse do končnice tekme vodili in imeli vse niti tekme v svojih rokah, nato pase je vse obrnilo v prid vodilne ekipe. Razborčani so silovito pritisnili in s kančkom športne sreče preobrnili Lestvica po 10. kolu: 1. Razborje 10 811 rezultat v svojo korist. 44:17 (+27) 25 2.Zadruga 10 712 31:21 (+10) 22 3. Solčava 10 703 40:26 (+14) 21 4. Trnava 10 703 31:23 (+8) 21 5. Polda’s 10 613 24:12 (+12) 19 6. Telcom 10 505 32:31 (+1) 15 7. Kokarje-Ultra 10 406 18:20 (-2) 12 8. ViaS 10 207 21:37 (-16) 4 9. Kozorogi 10 118 17:40 (-23) 4 10. Policija 10 109 19:50 (-31) 3 (-2) Franjo Pukart 89J Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/720-343 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si POPRAVEK INFORMACIJE V oglasu Trgovine Mešič, za prodajalno EUROPHONE v Mozirju, ki je bil objavljen v 7. številki SN dne 2. aprila 1999, je bilo pomotoma navedeno, da urejajo priklope na Simobil ali Mobitel. Pravilno bi se tekst moral glasiti, da urejajo priklope na Simobil, medtem ko je bil z besedo "mobitel" mišljen aparat za telefoniranje, ne pa podjetje Mobitel. Za napako se vljudno opravičujemo. Planinsko društvo Gornji Grad Smučarsko razpoloženje na Menini planini Na tradicionalnem 19. meninskem veleslalomu je letos preizkusilo svoje smučarske sposobnosti 75 tekmovalcev iz Zgornje Savinjske in Tuhinjske doline. Tekma je bila izvedena v lepem in toplem vremenu na odlično pripravljeni progi. Območna obrtna zbornica Mozirje Druga zmaga na TOP turnirju Ekipa Območne obrtne zbornice Mozirje se je tudi letos udeležila TOP turnirja v tenisu, ki sta ga v soboto, 10. aprila, organizirala Območna obrtna zbornica Velenje in TRC Jezero Velenje. V konkurenci celjskih, žalskih, slovenjgraških in velenjskih obrtnikov je mozirska dvojica Tone Melavc - Metod Tratnik tako kot lani osvojila skupno zmago in prehodni pokal. Zelo dobro se je odrezala tudi dvojica Stanislav Rakun - Jani Kaker, ki ji je za uvrstitev na vrh primanjkovalo športne sreče. V primeru tretje zmage prihodnje leto dobi Območna obrtna zbornica pokal Mozirje TOP turnirja v trajno last. Zgornjesavinjski obrtniki so zelo uspešni tudi v savinjsko-šaleški rekreacijski ligi v kegljanju, saj ekipa Območne obrtne zbornice Mozirje po petih zmagah in enem porazu vodi na lastvici. Enako število točk sta doslej zbrali tudi ekipi TUŠ-a in Dl Velenje, ki pa imata slabša razliko v podrtih kegljih. V zadnjem kolu so Zgornjesavinjčani sicer izgubili proti favoriziranim Velenjčanom, toda kljub temu so uspeli ohraniti prvo mesto. Na lestvici posameznikov z najboljšim rezultatom je v vodstvu Stevo Lalek (Gorenje) z 2 5 3 keglji, tik za njim je Viktor Kranjc (00Z Mozirje) s kegljem manj, tretje mesto pa drži Igor Hribernik (TUŠ) z 248 keglji. Izjemno dejavna športna sekcija Območne obrtne zbornice Mozirje pod vodstvom predsednika Zlatka Vitanca se bo udeležila tudi športnih iger obrtnikov Slovenije, ki jih 12. junija organizira Območna obrtna zbornica Škofja Loka. V moški konkurenci so razpisane naslednje panoge: balinanje, kegljanje, mali nogomet, odbojka, pikado, streljanje, tek (ekipni), tenis in vlečenje vrvi, ženske pa se bodo pomerile v kegljanju, pikadu, streljanju, ekipnem teku in tenisu. Po besedah Zlatka Vitanca bo mozirska ekipa nastopila v vseh panogah, kar ji ob dobrih rezultatih daje lepe možnosti za visoko uvrstitev. Podobno kot ob tradicionalnih športnih igrah na celjskem obrtnem sejmu bo to tudi lepa priložnost za družabno srečanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev iz vse Slovenije. KF Po posameznih kategorijah so prva mesta osvojili Anica Purnat, Pavla Voler, Maja Žerovnik, Alojz Fortin, Zdenko Purnat, Bojan Naraločnik, Bojan Mazej in Boštjan Pahovnik. Prehodni pokal za ekipno zmago je osvojilo Planinsko društvo Gornji Grad. Posebna nagrada, menin-ska grča, je letos pripadla Stanetu Maroltu iz Mozirja, Ivko Poličnik pa je podelil posebne nagrade udeležencem prvega meninskega veleslaloma in najprizadevnejšim organizatorjem številnih tekem v preteklih devetnajstih letih. S to simbolično gesto je prva pionirska generacija organizatorjev smučarskih tekmovanj predala prihodnje organizacije mlajši generaciji. Na velikonočni ponedeljek pa je bila na Menini še ena smučarska preizkušnja in sicer 3- velikonočni slalom. Med 63 slalomisti se je uspelo uvrstiti 57 tekmovalcem. Ekipno so tudi tokrat slavili tekmovalci iz Gornjega Gradu, pred Mozirjani in Tuhinjci. Organizatorju, smučarski sekciji PD Gornji Grad, je kljub toplemu vremenu uspelo progo pripraviti do te mere, da so tekmovalci lahko opravili obe Športna zveza Gornji Grad Gornjegrajski športniki so si v preteklih letih zastavili visoke cilje v smislu popularizacije in razvoja športa v občini Gornji Grad. V različna športna društva je včlanjenih kar 948 ljudi, to pa je po mnenju predsednika zveze Rajka Zavolovš-ka za občino z manj kot 3000 prebivalci zelo vzpodbudna številka. Med večjimi problemi, s katerimi se soočajo, je pomanjkanje športnih objektov, tudi telovadnica je po mnenju predsednika zveze predraga, soočajo se z drago športno opremo in nenazadnje vse večjimi finančnimi problemi, brez katerih ni mogoče izvesti niti osnovnega izobraževanja kadrov in izvesti športnih programov. Prenizek delež, ki ga občinski proračun namenja za šport, in obubožano gospodarstvo v občini in s tem vse manj sponzorjev sta dejavnika, ki športnikom ne zagotavljata mirne in varne plovbe v športno prihodnost, je vožnji. Pri ženskah nad 35 let je bila najhitrejša Nuša Purnat pred Jelko Krznar in Jojo Krznar, pri ženskah od 18 do 35 let pa je slavila Mojca Flis pred Božo Bastelj in tretjeuvrščeno Ano Levec. Pri moških nad 50 let so se na stopničke povzpeli Alojz Fortin, Rafko Krznar in Ivan Stra-dovnik, v konkurenci moških od 40 do 50 let je bil najhitrejši Zdenko Purnat, drugi Franc Re-penšek, bronasto medaljo pa si je v nekoliko sumljivih okoliščinah prismučal Rafko Žerovnik. V kategoriji moških 30-40 let je najboljši rezultat dosegel Robi Remic pred Marjanom Krznarjem, tretje mesto pa sta si pravično razdelila Rudi Kovšak in Jelko Suhovršnik. Pri moških 18-30 let je bil z absolutnim časom tekmovanja najboljši Bojan Napotnik, drugi Blaž Presečnik in tretji Primož Jelšnik. V konkurenci dečkov do 18 let je zmagal Andraž Krznar, drugo mesto si je prismučal Tomaž Žerovnik, s tretjim časom pa je skozi cilj prismučal Blaž Krznar. Janez Presečnik, Savinjčan med drugim zapisal v poročilo Zavolovšek. Poleg klubov in društev, ki se s športom ukvarjajo ljubiteljsko, v občini organizirajo tudi tekmovanja, ki štejejo za državne naslove. Lokostrelci so izvedli državno prvenstvo za osnovne šole in prvenstvo FITA ter AROVHEAD za mladince in veterane. V organizaciji Ju -jutsu kluba Samuraj so se najboljši pomerili za naslove državnih prvakov v prikazni tehniki, svoje pa so prispevali člani jadralno - padalskega kluba Finesa z vsakoletno tekmo za slovenski pokal. Kljub nič kaj obetavni prihodnosti so gornjegrajski športniki trdno odločeni ostati člen verige turistično promocijske ponudbe lokalne skupnosti, tembolj, ker trdno upajo, da bo obljubljeno športno igrišče ob osnovni šoli letos vendarle zgrajeno. Savinjčan Več športa z manj denarja ob upih na novo igrišče Osemnajst delegatov iz desetih klubov, združenih v Športno zvezo Gornji Grad, je na zadnji letni skupščini družno ugotovilo, da se športne dejavnosti v občini iz leta v leto povečujejo, proračunska sredstva pa ostajajo na nivoju prejšnjih let. Letos načrtujejo enajst občinskih prvenstev v različnih športnih disciplinah, dokaz torej, da z delom mislijo resno. % PENZION KOZOROG tj Na tpgu Mczipje, tel. 831-022 VSAK DAN NUDIMO: Malica -------------------------------------------550 SIT Malica z juho ------------------------------------650 SIT Kosilo-----------------------------------950- 1.100 SIT Golaž, vampi, pražena jetra ----------------------550 SIT Kuhana dimljena krača za 2 osebi -------------- 1.000 SIT Dunajski zrezki, pomfri, solata (v obliki malice) - 650 SIT Svinjska pečenka s prilogo -----------------------650 SIT Kotleti na razne načine --------------------------750 SIT Domači sirovi štruklji---------------------------------500 SIT NEDELJSKA KOSILA 1.100 SIT two - ITOUO - two Dostava malic in kosil na dom v Mozirju in okolici Malice: 11.00-12.00 Kosila: 13.30 - 15.00 Informacije na telefon: 831-022 Ne zapravljajte časa za kuhanje, saj smo že mi vse pripravili za Vas\ Imamo ppostoo za zaključene dnužbe do 4S oseb, pnimenen za praznovanje obletnic, rojstnih dnevov... Kvalitetna kuhinja in postrežba sta naša prednost. Vabljeni! TEHNIČNI PREGLEDI A.M. Miklavc d.o.o. Nizka 21 3332 REČICA OB SAVINJI Objavlja prosta delovna mesta: 1. Tehnični preglednik ( 2 delovni mesti) 2. Administrator Pogoji a) za delovni mesti št. 1: - najmanj V. stopnja izobrazbe smer mehanik, strojni tehnik - opravljen izpit tehnični preglednik - 3 leta delovnih izkušenj - komunikacijske sposobnosti - znanje dela z računalnikom b) za delovno mesto št. 2: - V. stopnja izobrazbe - 3 leta delovnih izkušenj - komunikacijske sposobnosti - znanje dela z računalnikom - po možnosti znanje ZUP-a Delovna razmerja bodo sklenjena za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj svoje pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo do 25.4.1999. Obvestilo o razgovoru bomo poslali samo izbranim kandidatom. -—.................... Loke 33, Mozirje tel. 833-010, GSM 041/643-842 Grosistična prodaja letvic za okvirjanje PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava] * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * UOKVIRJANJE SLIK * PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM MONTIRAMO IUD! NADOMU Oddajamo apartmaje in prenočišča v bližini Mozirskega gaja ZAVAROVALNICA MARIBOR jBBJLmJ! d.d.l PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC , 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Jt Tel.: 833-080, 833-101, GSM: 041/695-208 < ZAVAROVANJE ŽIVALI - zavarovanje živali za primer zdrevljenja ■ zavarovanje živali za primer pogina - ekonomskega zakola in zakola v sili - zavarovanje živali za primer izgube teleta ali žrebeta - zavarovanje govedi - konj na planinski paši - zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja) I Ponudba rabljenih vozil R4 GTL 5/92 157000 570.000,00 R5CAMPUS 5 V 4/93 40000 620.000,00 R5CAMPUS 3 V 11/92 128500 520.000,00 R 5 FIVE 5 V 12/94 40000 720.000,00 CLIO 1,2 RL5V 6/94 66200 920.000,00 CLIO 1,2 BG BOP 7/96 34000 1.150.000,00 R 19 RT 1,4 5 V 6/93 88100 1.020.000,00 LAGUNA 1,8 RN 1/95 85000 1.790.000,00 FIAT UNO 1,0 6/96 52000 500.000,00 FORD MONDEO 1,8 3/93 124300 1.370.000,00 MARUTI 800 6/94 32000 520.000,00 KIA SEPHIA 1,6 GTX 5/94 43000 1.020.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! LEVEC Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 Zaključek Začeto je treba dokončati. Motiv, da vztrajam pri informiranju javnosti je v naslednjem: 1. Z več strani je treba osvetliti pravno naravo delitve premoženja bivše občine 2. Nova organiziranost komunalnih dejavnosti mora biti ekonomsko smotrna Glede prvega sem večkrat dokazoval, da je bilo kršeno zlato pravilo, da ni bolj liudega nasilja, kot je svoboda brez meja. Pravna podlaga za delitveno bilanco je postala svobodna izbira meril tako zakonskih kot internih, za kar navajam še dodatne razloge. Marsikaj je bilo dogovorjeno, vendar v pomenu de facto, kar pravniki označujejo za začasno ali tudi omejeno na nekatere stvari. Ko bo delitvena bilanca dokončana, bo šele nastalo stanje de iure, kar pomeni nepreklicno, trajno in velja za nazaj. Povedano najbolj preprosto to pomeni: nič ni dogovorjeno, če ni dogovorjeno vse. Občine so sprejemale odloke o ravnanju s komunalnimi odpadki. Vsebinsko so kot celota dobri. So pa neuporabni in neveljavni v delu, kjer je navedeno, da občina dodeljuje koncesije izvajalcu. Koncesijo lahko dajo vse občine hkrati in sporazumno, ker funkcionirajo kot skupinski lastnik, dokler premoženje JPK Mozirje ni razdeljeno. Do tedaj še velja odlok o ravnanju z odpadki, ki ga je sprejela še skupščina Mozirje. Ta odlok velja de iure tudi za nazaj. Sledi: JPK Mozirje lahko in mora zaračunati vse storitve za sedaj in nazaj, četudi dejavnosti ni smelo izvajati fizično. Velja namreč pravilo ‘ prazno za polno” tako za kantni kot kontejnerski odvoz. Tega se tudi vodstvo javnega podjetja ni zavedalo in se ne zaveda. Ne pozna svojih pravic in odgovornosti in kot ujetnik razmer ječi v svoji baraki. Nastale razmere pa nesporno kažejo na prekoračitev pooblastil in na škodljive pogodbe s PUP Velenje. PUP Velenje bi se lahko pogajal le z JPK Mozirje v svojstvu podizvajalca v primerih prezasedenosti kapacitet in remontov pri JPK Mozirje. Če se razmere ne bodo spremenile, bodo gospodinjstva in gospodarstvo plačali dvojno ceno za odvoz odpadkov. Enkrat za uslugo, drugič po odloku. Če za silo še razumem župane, pa ne razumem izkušenih in poslovno razvitih kadrov iz gospodarstva, saj vendar vedo, kako kroži denar. Dolžan si invensti-rati, vzdrževati in obnavljati sisteme komunalnih objektov, tekoči prihodki pa naj bi odtekali drugam. Nemogoče je mogoče. Pamet v roke. Bodimo najprej sinovi Očetovi in šele nato sinovi Človekovi. Spoštujmo najprej sebe, da bomo lahko spoštovali druge. Zajedamo se v lastno substanco zaradi slaboumnih pogodb. Denarja nam primanjkuje, ker ga imamo preveč. Zaradi njega zapiramo odlagališče odpadkov, hkrati pa denar izvažamo nepovratno. Je to v nasprotju s človeško naravo? Kali zla imajo v sebi tudi svoje nasprotje. JPK Mozirje poslovnega leta 1998 ni zaključilo z izgubo. Zaslugo za to gre iskati v PUP Velenje, ker so cene za odvoz in ravnanje z odpadki z njegovim prihodom toliko narasle, da se je njihov vpliv na poslovanje izničil šele ob koncu poslovnega leta 1998. V prvih mesecih 1999 JPK Mozirje že posluje z izgubo. Že v prvem komentarju sem napovedal, da bomo sčasoma začeli deliti izgube. Pri tem Šolska ulica ni glavna zvezda. Kako način razmišljanja dokazuje, da ne zmoremo pravilno razmišljati in zato ne povleči pravi h potez, ponazorimo s sledečim: županu občine Nazarje se je zapisalo, da je bilo v njegovem mandatu narejeno toliko, kot že desetletja ne. Pred desetletji je imelo Nazarje 7 hiš. Spadale so v katastrsko občino Prihova. Danes je Nazarje po zaslugi gospodarstva najbolj razvit kraj v dolini. Edina večja invensticija v zadnjem času je v osnovni šoli, ki pa še ni plačana. Prešeren bi dejal: Kako strašna slepota je človeka. Žal, ne zmorem se prilagajati, zato pišem. Kljub očitni nestrpnosti do PUP Velenje, gre kadrom te družbe priznanje. V našem prostoru vidijo precej dela, zaslužka in zaposlovanjaza širitev svoje dejavnosti. Mi pa obračamo slab denar, ki vedno izpodriva dobrega. V Našem domu že narašča delež za upravljanje in upada delež za vzdrževanje stanovanj. Že videno? Brez nadzora ni nadzora. Drugače se bo treba organizirati. Je to obrtniško vedenje in strankarski nepotizem? Kakšna naj bo smotrna organiziranost komunalnih dejavnosti? Nekateri posamezniki zagovarjajo razdrobljenost. Mislijo, da bodo upravljavski stroški nižji. Prepričan sem, da je to statistična samoprevara. Majhnost je za razvoj javnega sektorja neprimerna. Zahteva pa tudi množico novih javnih podjetij ali služb. Z majhnimi obratnimi sredstvi lahko premikate le drobne stvari. Napredka pa ne. Če samostojne niše niso z logistiko povezane navzgor, bodo hirale kot dojenčki, ki jih hranimo kot odrasle ljudi. Najnižje upravljalske stroške v zadružni lastnini dosežemo, če jo organiziramo po vaseh v zadružnih domovih. Ali je to zrelo ekonomsko gledanje? Potrebna je vendar visoka integriranost kmetijstva, ki bo podprta z močno podporo države, sicer se je bati migracij in s tem zmanjšanja poseljenosti krajine. Podobno je s komunalnimi dejavnostmi, četudi je njihov red velikosti mnogo nižji. Priznam, da gornji navedki lahko sprožijo tudi mnoga retorična vprašanja. Zato se je bolje poslužiti matematike, ki določa tveganje. Pravilno oceno dobimo, če izračunamo stopnjo finančnega tveganja, ki je izraz količnika dolgov in trajnega kapitala. Majhen trajni kapital prinese majhne dolgove. Potrebe so pa vedno velike. Majhno občino nevarno ogrozi že ena sama večja investicija (osnovna šola), ker preprosto ne zmore večjih posojil. V zadružnem večjem javnem podjetju je obračanje denarjaugodnejše. Prebivalstvu zato ni potrebno plačevati previsokih cen komunalnih uslug, občanom pa je omogočeno trošenje proračuna za druge namene. Racionalnost poslovanja pa je treba doseči z nadzorom in ne s kritikanstvom, kakor smo sicer navajeni. Ob koncu velja dati pobudo vsem županom, da v najkrajšem času sprožijo postopek za realizacijo končne delitve premoženja bivše občine. Brez dejanske lastnine vendar ni mogoče nič početi. Mnogih sprejetih aktov ni mogoče uporabljati. Razdeljeno premoženje je pogoj za sodelovanje. Stvari postanejo pregledne. Konflikti zato izginejo. Do takrat je treba upoštevati sklep ustavnega sodišča, ki v bistvu za kratek čas postavlja problem komunalnih dejavnosti v izhodiščni položaj. Trenutna pozicija tega področja že meji na državljansko neposlušnost. Odgovori za obstoječe probleme niso primarni. Postaviti si je treba prava vprašanja in odgovori pridejo nato sami od sebe. Uidi taki, ki vsebujejo potrebne kompromise. Življenje je pomembnejše od papirja. Do takrat je treba mirno sedeti na bregu Savinje in opazovati, kaj bo reka naplavila. Karel Kopušar Aškerčeva 26, Mozirje Kako preživeti v cestnem prometu? Ali poznamo dejavnike, ki vplivajo na stabilnost vozila Dejavniki, ki vplivajo nazavorno pot in pot ustavljanja Poleg subjektivnih dejavnikov, značilnosti in stanja ceste ter vremenskih razmer, na varno vožnjo ter pot ustavljanja, vpiivaše več različnih dejavnikov, predvsem velikost in teža vozila, učinkovitost zavornega sistema stanje vozišča. Do zanašanja vozila pride običajno zaradi: - prehitre vožnje glede na stanje vozišča (ovinki, mokro ali poledenelo vozišče) - prehitre vožnje glede na prometno situacijo (ustavljeno vozilo, kolona na cesti in v ovinku) HITROST km/h REAKCIJSKA POT (v metrih) ZAVORNA POT (suho vozišče) ZAVORNA POT (mokro vozišče) POT USTAVLJANJA suho voz. mokro voz. 30 8 6 12 14 20 40 11 11 21 22 32 50 14 17 33 31 47 60 17 24 48 41 65 70 20 33 65 53 85 80 22 42 84 64 106 90 25 54 107 79 132 100 28 66 132 94 150 110 30 76 152 106 182 120 33 92 185 125 218 in vrsta pnevmatik. Pot ustavljanja je zmeraj večja pri vožnji po klancu navzdol in se bistveno poveča na spolzkih oziroma mokrih voziščih, odvisna je seveda od hitrosti, reakcijskega časa in tornega faktorja površine vozišča. Torni faktor suhe asfaltne površine znaša okoli 0,55, mokre pa od 0,2 do 0,5. Reakcijski čas je prav tako spremenljiv in je odvisen tudi od kondicije voznika. Tabela prikazuje pot ustavljanja nasuhem in mokrem vozišču glede na hitrost, reakcijsko pot in zavorno pot. Vzroki zanašanja vozila in kako pravilno reagirati Vzrok zanašanja je običajno voznik in le poredkoma - pretiranega pospeševanja, zaviranja ali zavijanja. O zanašanju govorimo, kadar kolesa vozila izgubijo stik s podlago oziroma pride do bočnega drsenja pnevmatik. Zanašanje zadnjega dela vozila je običajno posledica neprilagojene hitrosti in sil, ki delujejo v ovinku. Če na takšno stanje v trenutku ne reagiramo, se utegne vozilo popolnoma zavrteti. Takoj moramo odstraniti vzrok in sicer sprostiti stopalko za plin in (ali) za hip sprostiti nožno zavoro ter silo kompenzirati s krmiljenjem, nato nadaljevati z izmeničnim zaviranjem ter usmerjanjem krmila v pravo smer. Volan moramo vedno ustrezno zaviti v tisto smer v katero odnaša zadnji del vozila. KRONIKA TATVINA KOLESA Z MOTORJEM 26. marca sije neznani storilec na parkirnem prostoru v Nazarjah pred samopostrežno trgovino kar sam “postregel” in sicer je izvršil tatvino kolesa z motorjem znamke APN-6. TATVINA IZ KLETI 26. marca je Barbara Č. sporočila na policijsko postajo, daji je neznanec preko noči iz kleti ukradel plato piva, nekaj ozimnice in potovalko. Nepridipravu so bili policisti takoj nasledi, saj je zadnje čase njihov “stari znanec”. POŠKODOVANJE AVTOBUSA Nekdo, ki rad riše, se je istega dne na avtobusnem postajališču v Gornjem Gradu lotil Izletnikovega avtobusa in porisal celo bočno stran. TATVINA SENZORJA 30. marcaob 15.18 uri je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen, da je neznanec odtujil senzor za prižiganje luči pred vhodom novega objekta osnovne šole Nazarje in na ta način javno ustanovo oškodoval za 9.OOO SIT. PRODALA SVOJ CERTIFIKAT 31. marca je Antonija Š. z Ljubnega ob Savinji obvestila policiste, da je prišla k njej domov neznana ženska in ji dejala, da ima denar za njen certifikat. Antonija je ženski za simbolično ceno izročila svoj certifikat. V zvezi s prodajo certifikatov policija opozarja občane, da ne nasedajo nepoznanim ljudem, ker gre običajno za goljufe. PROMETNA NESREČA Z LAHKO TELESNO POŠKODBO 31. marca ob 23. uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da je prišlo do prometne nezgode izven naselja Radmirje. Voznik osebnega avtomobila Robert S. je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v jarek, od koder je avto odbilo na cesto in ga prevrnilo na streho. Pri tem je Robert dobil lahke telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje. Z OBJESTNO VOŽNJO OGROŽAL VARNOST UDELEŽENCEV V PROMETU 2. aprila so bili policisti obveščeni, da neznani voznik z osebnim avtomobilom R-4 divja po naselju Ljubno in ogroža varnost udeležencev v prometu. Policisti so na kraju ugotovili, da gre za Jožeta G. z Ljubnega ob Savinji, kateremu so policisti odredili preizkus alkoholiziranosti, zaradi močne pijanosti pa so mu v skladu z določili Zakona o prekrških zasegli osebni avtomobil. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in žaljenja policistov je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve v prostorih policijske postaje Velenje. Zaradi hujših kršitev Zakona o varnosti cestnega prometa se bo moral Jože G. zagovarjati pri sodniku za prekrške, predlagan pa je tudi varstveni ukrep začasnega odvzema osebnega avtomobila za dobo od enega do šest mesecev. Med novostmi Zakona o PREKRŠKIH JE BISTVENA NOVOST TUDI V 37. A ČLENU, KI PRAVI: Motorno vozilo (osebni avtomobil, tovorni avtomobil, motorno kolo, kolo z motorjem) v cestnem prometu, s katerim je bil storjen prekršek zoper varnost cestnega prometa se sme odvzeti, če je storilčeva last. Začasno se sme odvzeti tudi vprimeru, če ni storilčeva last, lastnik vozila pa je dovolil storilcu njegovo uporabo oziroma, če je lastnik neznan. Storilcuprekrška se sme vozilo odvzeti, če se da iz narave kršitevpredpisov ali iz njegovih prejšnjih kršitev sklepati, da je za storilca in druge udeležence v prometu nevarno, če storilec to vozilo uporablja v nadaljnjem prometu. Pod to se smatra vožnja pod vplivom alkohola, objestna vožnja brez vozniškega dovoljenja, varnostne čelade in podobno. Ukrep začasnega odvzema sme trajati od enega do šestih mesecev, o višini kazni pa se odloči sodnik za prekrške. Policisti seveda izvršijo ukrep odvzema takoj, ko je storjen prekršek. Vozilo se vrne lastniku po izteku varnostnega ukrepa, če pa ga v treh mesecih po izteku ne prevzame, se proda, iz kupnine pa se poravnajo stroški hranjenja in ostali stroški. Stroški hranjenja znašajo dnevno okoli 800SIT. Zgoraj navedena določila zakona so mozirski policisti že začeli izvrševati. KRŠITEV JAVNEGA REDA IN MIRU Policisti PP Mozirje so 3. aprila v času službe naleteli na kršitev javnega reda in miru na Ljubnem ob Savinji, kjer se je nespodobno vedel L. M., ki tudi po ukazu policistov s kršitvijo ni prenehal, temveč je z njo nadaljeval. S strokovnimi prijemi je bil obvladan, zoper njega je bilo odrejeno pridržanje na policijski postaji Velenje. POŠKODOVAL SE JE PRI STRELJANJU S KARBIDOM Iz Zdravstvenega doma Mozirje je bil dežurni policist obveščen, da se je 3. aprila pri streljanju s karbidom poškodoval Robert B. iz Mozirja in bil zaradi poškodb glave odpeljan v bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe. VLOM V POČITNIŠKO PRIKOLICO Policiste je 5- aprila Peter T. iz Grosupljega obvestil, daje neznani storilec vlomil v njegovo kamp prikolico, ki jo je imel parkirano v Šmartnem ob Dreti. Iz nje je odnesel nekaj delov prikolice. Lastnika je s tem oškodoval za 30.000 SIT. VLOM V HLADILNIK NA BENCINSKEM SERVISU 8. aprila ob 6. uri so bili policisti PP Mozirje obveščeni, daje nekdo preko noči vlomil v hladilnik na bencinskem servisu v Nazarjah, od koder je bil odnešen plato pločevink piva. VLOMI V NAZARJAH SE VRSTIJO Neznanec je v noči s 7. na 8. april vlomil tudi v skladiščne prostore gostišča grad Vrbovec, kjer ga je premagala žeja in je odtujil več steklenic buteljčnega vina. \odarju ohraniti posestvo. Toda pujsek se zaplete v cel niz nenavadnih situacij... 24./25.4.1999 OBSEDNO STANJE - akcijski Režija: Edward Zwick Vloge: Denzel Washington, Bruce Willis, Anette Bening Posebni agent FBI, visoka uslužbenka CIE in general ameriške vojske se vsi zavedajo ene obljube, ki so jo prisegli: Da podpirajo in branijo ustavo. Toda, ko eksplodira avtobus in teroristično nasilje zaznamuje newyorške ulice, se vsi trije pod isto prisego, da bodo branili svojo deželo za vsako ceno, soočijo z njenimi mnogimi različicami... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 17./18.4.1999 DRŽAVNI SOVRAŽNIK triler Režija: Tonny Scott Vloge: Will Smith, Gene Heckman, Jon Voight, Lisa Bonet Naključno srečanje s starim znancem uniči kariero in družinsko življenje advokata Deana, ko ga obveščevalec vplete v umor. Deanovo edino upanje, da dokaže nedolžnost, je skrivnostni mož iz pozemlja... Vrhunska akcija! 24./25.4.1999 7.A ENO NOČ - do zaključka redakcije nismo prejeli opisa vsebine filma PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI KINO LJUBNO 17. /18.4.1999 DRŽAVNI SOVRAŽNIK 24.15.4.1999 OBSEDNO STANJE K1NOPREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 18. URI. CENA VSTOPNIC JE 500 SIT. KRI ČEM Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel.: 063/833-323 ^ GSM: 041/695-061 Ob prihodu toplih dni trgovina Krim za vas poskrbi, velika izbira kopalk otroški kompleti kratek rokav mikice kratek rokav odrasle bombažne pižame 2.990 - otroške bombažne pižame 1.450 dekliške hlače na zvonček fantovske hlače na žepe - NOVO - kavbojke "KRAMER JEANS" "Pričakajte poletne dni v novih oblačilih' Cvetke in koprive ANTON IN FRANC »Življenje politikov je zares naporno,« je ob šanku hotela Plesnik v Logarski dolini ob nedavnem obisku dejal minister za promet in zveze Anton Bergauer strankarskemu kolegu dr. Francu Zagožnu. »Ljudje bi nas radi videli vsepovsod in vsi bi radi denar. Le od kod naj ga vzamemo toliko?« Očividci dogodka niso povedali, kaj je na to odgovoril vodja poslanskega kluba Slovenske ljudske stranke dr. Zagožen. Morda si je sam pri sebi mislil: »Saj sem vam rekel, da ne silite v vlado. Sedaj pa imate, kar ste želeli!« (CENA SLAVE JE VISOKA PRESS) SEDMA SILA Novinarjem oziroma javnim občilom že nekaj časa pripisujejo vzdevek »sedma sila«. Upravičeno ali ne, dejstvo je, da novinarji sedma sila so. Če ne drugače pa takrat, ko sedejo za mizo v kakšnem dobrem lokalu. Včasih k njim prisede tudi kakšen politični veljak, kot je to ob tej priložnosti storil lučki župan in poslanec SDS Mirko Zamernik. Debata je seveda tekla o vsem drugem, le o politiki ne, kar pa je nenazadnje tudi prav. Zamernik je znan po svoji dostopnosti za medije in tudi po tem, da se vedno drži dogovorjenih terminov. (TOČNOST JE LEPA ČEDNOST PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične OVEN od 21.3. do 20.4. Počutje: Nepredvidljivi in neurovnovešeni boste v tem obdobju. Potiebovoli boste veliko energije zo reševanje tekočih stvori, zoto nikor ne silite v ljudi s starimi problemi, ki so že dovno pozabljeni. Težave boste imeli z racionalno presojo, vse vaše sodbe in mnenja bodo preveč čustveno obarvana, zato se v tem obdobju ne udeležujte globokih razprav, saj bi se vse končale s prepirom. Z zdravjem ne boste imeli težav, boste pa slabo spali zaradi stresa. Ljubezen: Harmonija na tem področju vam bo pomagala, da se boste s težavami na drugih področjih lažje spoprijeli. Partner vas bo znal preusmeriti in razvedriti, zato se nikor ne izmikajte prijetnim rečem. Sledite mu. Delo: No področju financ boste morali biti bolj previdni. Vaš način poslovanja vam lahko prinese precej izgub. Nujno morate spremeniti odnos do denarja. BIK od 21.4. do 20.5. Počutje: Imeli boste težave z odvisnostjo z drugimi ljudmi. Težko se boste odločali, še težje pa vztrajali na sprejetih odločitvah. Za vse kat boste počeli, boste potrebovali potrdilo s strani tistih, ki jih še vedno cenite. Ljubezen: Od partnerja boste potrebovali in pričakovali več pomoči, kot je boste dobili. Čeprav se ob njem ne boste dobro počutili, boste veeno želeli biti več časa z njim, ker se velikokrat sami preprosto ne boste znašli. Vaša odvisnost ne bo imela dobrega vpliva na partnerski odnos, zato se čimprej postavite na lastne noge. Delo: Nikar si ne dovolite, da bi delali namesto drugih, trenutno vam je sicer to v veselje, kasneje pa se bo spremenilo v obremenitev. Odnosi s sodelavci bodo kljub temu pozitivni. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Počutje: Jezni boste nose, ker vam stvari nikakor ne bodo šle od rok tako, kot ste si zamislili. Nekatera vaša predvidevanja so bila napačna, zato boste potrebovali kai nekaj dni, da si boste zmoto priznali. Zaletavi boste in neučakani, čeprav boste zvečer izčrpani, boste zaradi obilice misli, ki se vam bodo podile po glavi, težko zaspali. Ljubezen: Vaša čustva po bodo globlja kot navadno. Zato boste tudi bolj občutljivi in hitro boste zaznavali že odtenke sprememb v partnerjevem vedenju. Ker boste za vse zahtevali pojasnilo, boste vajin odnos precej obremenjevali. Delo: Delo vam bo vzelo veliko več časa, kot boste sprva predvidevali. Kar nekaj stvari se bo zapletlo, ker niste bili dovolj previdni. Težave s koncentracijo se boste proti koncu tega obdobja umaknile. ft RAK od 22.6. do 22.7. Počutje: Potrebovali boste mir, zato se boste umaknili vose. zS> Uživali boste le v krogu domačih, pigateliev, ki so vam blizu. Pogosto boste utrujeni, v zelo kritičnih trenutkih pa se boste morali prisiliti k temu, da boste nekaj počeli. Ljubezen: Nekatere spremembe v vašem odnosu s partnerjem bodo nujne, vprašanje pa je, kdaj boste imeli dovolj moči in odločnosti. V tem obdobju boste imeli občutek, da še niste pripravljeni, zato se nikar ne silite v to. Delo: Veliko boste delali, ker ne boste zadovoljni z uspehi. Natančni boste in pretirano strogi do sebe. Odnosi z nadrejenimi bodo dobri, opazili bodo vaše delo in vos tudi pohvalili, kar vam bo vlilo veliko nove samozavesti. LEV od 23.7. do 23.8. Počutje: Volje vam ne bo manjkalo in prav zato boste brez večjih težav premagovali nekatere ovire. Po dolgem času boste spet zaupali vase, kar bo vidno tako pri delu, kot v medsebojnih odnosih. V družbi boste lepo sprejeti, ker boste zabavni in duhoviti. V središču pozornosti boste. Ljubezen: V ljubezni boste nesebični, zato boste tudi sami imeli od partnerja več kot sicer. Spoznali boste, da lahko s pozornostjo in nežnostjo dosežete več kot z zahtevanjem. Če boste znali partnerja poslušati lahko pričakujete, da vam bo v stiski pomagal tudi on. Delo: Uspešno se boste lotili številnih novih stvari. Pripravljeni boste no tveganje, kar se bo izkazalo za pametno. Dokazali boste vsem, da ste res sposobni za delo, ki ga trenutno opravljate. DEVICA od 24.8. do 23.9. Počutje: Zelo se boste potrudili pri stvareh, zo nekatere boste motivirani in dosegli boste lepe rezultate. Po drugi strani pa boste nekatere stvari popolnoma zanemarili. V svojem ravnanju boste precej skrajni, kajti zavzemali se boste za korenite spremembe. Do prijateljev boste pozorni, zato boste spet postali v družbi bolj zaželeni. Ljubezen: Čeprav vam bo občasno zmanjkovalo časa, na partnerja ne boste pozabili, zasipali ga boste s pozornostjo in go razvajali. Ker boste z njim topli in odkriti, tudi morebitni besedni spori ne bodo imeli posledic. Delo: Denar bo vašo glavna skrb in glavni cilj vaših prizadevanj. Pripravljeni bodite na dodaten napor, finančno se vam bo izplačalo. TO ni * TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Počutje. Dobro počutje bo še nekaj časa trajalo, dobra volja pa “ « tudi. Spet se boste zjutraj zbudili spočiti in polni moči. Morebitne težave pa boste lažje premagali, ker boste na vse gledali s svetlejše plati. Čas je ugoden, da se odpoveste nekaterim škodljivim navadam. Ljubezen: Čeprav boste dobre volje in vedno pripravljeni na šalo, bo partner ostal čemeren, ker boste čutili, da ga zapostavljate. Delo, prijatelji in družba, bodo na prvem mestu, šele ko boste z vsem tem opravili bo prišel na vrsto on. Prepirala se ravno ne bosta, bosta pa zato več časa molčala. Delo: Delovni boste in tudi zelo uspešni. Uspeli boste razrešiti neko težavo v zvezi s sodelavci, ki vas je že nekaj časa motila. Zaupana vam bo neka naloga, ki bo zelo odgovorna. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Počutje: Čustvena utesnjenost, občutek osamljenosti in nerazumevanja s strani drugih, bodo povzročili, da boste skušali to področje kar najbolj odmisliti. Poskušali se boste uveljavljati na drugih področjih. Delali boste več kot zmorete, ker boste skušali zapolniti čas, ko ste sami. Ljubezen: Partnerju nikakor ne boste hoteli pokazati tega, kar boste doživljali. Delali se boste brezbrižne, čeprav vas bo nenehno skrbelo, če je kaj opaziti. Ker se boste zelo težko prilagaja novi situaciji, boste težko razumeli partnerjevo vedenje in njegovo stališča. Odločite se za odkrit pogovor. Delo: Delo vam bo v tolažbo, po drugi strani pa tudi možnost za potrjevanje, zato nikakor ne boste držali križem rok. Vendar bo sodelovanje z vami v tem obdobju zelo težavno. STRELEC od 23.11. do 21.12. Počutje: Dobro se boste počutili, čeprav vam bo na trenutke zaradi preobilice dela zmanjkovalo energije. Hitro se boste utrudili, ker se boste s polno poro lotili vsake stvari, čeprav ne bo ravno nujna. Za osebno življenje vam bo zmanjkovalo časa, ker boste na drugih področjih preveč zasedeni. Ljubezen: Tudi v partnerstvu boste sposobni slediti svojim idejam in idealom, Komunikacija med vama v tem obdobju ne bo ovirana in kot za čuda boste to obdobje pogosto enakega mišljenja. Bodita čim več skupaj in se pogovarjajta. Delo: Skušali boste napredovah in pri tem uporabiti vse veze in poznanstva. Predvsem slednje se vam utegne posrečiti. Neko poslovno potovanje bo dvignilo vaš ugled. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Počutje: Še nekaj časa boste morali zdravju posvečati več pozornosti. Niste si še opomogli od obdobja, ko ste preveč trošili svojo energijo. To pot se boste morali prisiliti, da boste opravili tekoče delo. Pojdite v naravo, vzemite si prost konec tedna in se več gibajte na svežem zraku. Ljubezen: Svoje čustvene potrebe boste za nekaj časa potisnili vstran. Res je, da s partnerjem ni vse kot je treba, vendar z umikom ne boste ničesar rešili. Zdi se vam, do ste lahko sami, vendar potrebujete ljubezen. Ne molčite. Delo: Kar precej zaposleni boste, vendar z uspehi ne boste zadovoljni. Delno bo vzrok za to raztresenost, delno pa tudi objektivne težave. Če ne boste izgubili poguma in zaupanja vose, boste slednjič vse uredili. VODNAR od 21.1. do 20.2. yVW Počutje: Življenje v tem obdobju si boste znali zelo dobro organizirati, kar vam bo prihranilo veliko energije. Nekoliko boste pozabili na svoje dolžnosti, ker vam je ljubezen zasedlo najpomembnejše mesto v vašem življenju. Ljubezen: Ne boste skoparili s komplimenti in pohvalami, saj boste v tem obdobju nad partnerjem naravnost navdušeni. Vsemu svetu boste želeli pokazati, da ga imate radi, zato boste v javnosti nekoliko pretiravali s pozornostjo. Čutili boste, da vam je partner tudi najboljši prijatelj, zato mu boste o vsem, kar se bo z vami dogajalo, veselo poročali. Delo: Delo vam ne bo pretirano dišalo, saj vam bodo po glavi rojile druge misli, vendar čisto popustili ne boste. Dobro je, da končate začete stvari, soj vas bi kasneje pretirane obveznosti izčrpale. RIBI od 21.2. do 20.3. Počutje: Pretirana aktivnost in notranji nemir vas bosta popolnoma izčrpala. Kljub temu se ne boste znali ustaviti. Imeli boste veliko skrbi, ki vam ne bodo dale spati. Dobro bi bilo, do se skušate z nekom o tem pogovoriti, saj boste sami težko našli izhod iz nastalega položaja. Ljubezen: Težave v ljubezni boste skušali utišati z delom. Vendar se bo notranja stiska pojavila še močneje. Nekatere stvori boste morali spremeniti, čeprav se vam trenutno zdi nemogoče. Mir in varnost, po katerem tako zelo hrepenite, bosta morala še nekaj časa počakati. O partnerju boste veliko razmišljali in ne boste vedeli ali mu lahko zaupate ali ne. Delo: Nakopali ste si preveč dela in morali si boste priznati, da ste se precenili. Nihče vam ne bo zameril, če boste priznali, da ne zmorete. Smrt fašizmu!« Svoboda narodu! Dol z bombam« pakta Nato! Skomini spominov tfflepet 06 Kavi Tudi starost skoči kdaj pa kdaj čez vodo tam, kjer je most. Marička in Marjeta sta dolgoletni prijateljici, obe sta še poskočni, am-pakMarjeta malo bolj... Njuna snidenja ob popoldanski kavici so vedno prijateljskega značaja. Ena pobara drugo o počutju, obe pa potem ugotavljata, kako se počutita njunislajšipolovici. cr X ""v/? oLačrecHi "Nekam srečna si vi deti. Kar cvetiš," ugo tavlja Marička. "Ce ne bi ravnokar srečala tvoje mlaj še sestre, bi mislila, da zdaj govorim z njo." "Sinoči se je moj mož po dolgem času spet spomnil, zakaj sejeporočilzmano." "Pa ne da ti je ostalo še kaj od dote?" "Ne, tepka. Ko sem legla v posteljo, se je splazilk meni in se podrgnil obme." "Aja, že razumem.Jaz pa svo- jemu rečem: 'Kar med rpodbqe vrat se pojdi čohat!1 pa imam mir." "Marička! Kaj res ne razumeš. Sinoči mi je mož delal, kar je tebi tvoj delal na poročno noč." "Mejdun! Zato, ker ti je pobruhal rjuhe, si tako srečna." "Kaj tvoj tebe nikoli ne obrne v postelji, da nič ne razumeš." "Seveda me. Nisem pa vedela, da ti tudi smrčiš." "Gotovo ga nikoli ni doma, da ti ne gre nič vglavo." "Zdaj je že bolj pogosto doma. Z leti se je unesel. Sedaj pa je vsak večer z mano v postelji," končno prizna Marička. "Sem pa že mislila, da nič ne seksata?" "Saj to pa res ne več. Odkar ga daje išijas, se je tudi glede tegaunesel." Viagrita Tavrl STARA MISEL ZA NOVE ČASE VOJSKA- RAZRED NEPROIZVAJALCEV, KI BRANI NARODTAKO, DAPOŽIRAVSE, KAR BI SOVRAŽNIKA LAHKO PREMAMILO, DA BI TA NAROD NAPADEL. H KRONIKA Dne, tri dni nazaj, v delovnem času je osebi Jamrotu Nj. padla na glavo strešnaopekanagradbišču. Ker Jamro nima stalnega bivališča pri nas in tudi ni zdravstveno zavarovan, seje samopočohal po glavi. Delovodja se pozanimal glede njegovega zdravstvenega stanja, ko ga je vprašal: "A srbi?" Na to je Jamro pritrdilno odgovoril: "Srbi, ko drugi negoSrbi!" PPP (policisti s policjske postaje) Vremenska napoved za april. Pretežno deževno bo, predvsem v notranjosti države bodo plohe, zato se raje zadržujte zunaj. Ce se aprilajasno nebo krepi, na nebu oblačka ni, pa vendarle grmi, Natossvojimifrčaplan ileti. Pamet, kjesi, da te srečam... cTalci lastne države Iz vojnegaobmočjanam poroča in odgovarja na vaša vprašanja Vania Tarvjan: Je res, dav Srbiji vladasvobodagovora? Drži, na srbski televiziji lahko rečeš karkoli. Tudi resnico? Tudi resnico! Ko sem poročal o Natovih napadih, sem imel priliko videti Srba, kako na televiziji kolne čez državo. Katero? Svojo, srbsko. Pa ganiso zaprli? Ne, niso ga. Jasno sem ga slišal, kako je zmerjal Miloševiča. Uporabljal je zelo sočne kletvice, ko je omenjal politike. Čigave? Srbske. Omenjal je nekega Šešlja, večkrat sem slišal tudi ime Bate Živoji-noviča. Kaže, da ga pozna že od prej. Zmerjalje tudi neke generale. Ste prepričani,da je bil to Srb? Seveda, saj je govoril v cirilici. Pa mislite, da je zdaj še živ, če mu je uspelo vse to povedati na televiziji? Res je komaj utekel iz hiše, ko je nato-bomba padla skozi njegovo streho, a ko sem ga zadnjič videl, je zmerjal vse tiste prej omenjene. Klel je državo, v kateri se je rodil in skakal po televiziji, na kateri je vse to, kar sem vam govoril, povedal in kričal nanjo: "Samo ti še nisi crknila, ampak boš, boš!!!" Lahko rekoma lažete dolgo časa, ladkp množJci lažete nekgj časa, a a e morete lagati vsem ves čas, le samemu seti lahko lažete vse življenje. Nagradnakrižanka, rešitev gesla: Geslo iz prejšnje križanke se glasi: OKOLIŽEPNITREBUHOIOVTLEC inje sopomenka za hlačnipas. Atentat spodletel JGtjučsfvo žaluje Na enem od mostov v Beogradu se je pojavil Šešelj in izrazil podporo ljudem, ki so hoteli obraniti most pred bombim napadom, tako da so ga vzelipod ščit svojih življenj. Ljudje pa niso izrazili podpore Šešlju. Izbrali so najboljšega ostrostrelca in mu plačali, da bi ga ustrelil. Res se je napotil v njegovo bližino, ljudje so slišali strel in nato videli, kako so ga šešljevci peljali v zaporin ga obenemmikastili s pestmi. V zaporu, kamor so vrgli atentatorja, ga je paznik vprašal: "Kaj nisi ti najboljši ostrostrelecdalečnaokoli?" "Sem," mu je skozi polomljene zobe potrdil pretepeni. "Pa kako, da si ga lahko s take bližine potem zgrešil?" si paznik ni znal pojasniti slabestrelčeve sreče. "Prišel sem mu čisto blizu..." je snajperist pričel s pojasnilom in se držal za polomljena rebra. "Hotel sem biti prepričan, da ga ne bom zgrešil. Potegnil sem pištolo izza jakne in jo naperil vanj. Vsi njegovi pazniki so mi kazali hrbet. Potem pa me je nekdoiz množice prijel za ramo, pa drugi in tretji, vsi okoli so me trepljali, tresli za rame in vzklikali: "Dej ga! Dej ga!" Frontelj Tavrl Marian Tavrman Prevratnik Tavrl SESTAVIL: METOD ROSC ŽULJ OD OBUTVE PRVI IZRAELSKI KRALJ LADIJSKI VIJAK ZVEZNA DRŽAVA V BRAZILIJI STAVČNI ČLEN STAROGRŠKI FILOZOF IZ MILETA SLIKARKA KOROŠEC DOGOVORJENO SREČANJE POSODA ZA ČRNILO ZGORNJI DEL RASTLINE, KI VSEBUJE ZRNA LUKAV IZRAELU SAVINJSKE NOVICE TRETJI MESEC V LETU POKRAJINA V VIETNAMU NUŠA TOME HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA TOVORNA ŽIVAL SREDNJEVEŠKI SRBSKI VLADAR (ŠTEFAN) KRAJ NA KOČEVSKEM EKSIL, PREGNANSTVO PUSTOLOVKA LUKNJICA V KOŽI OBZIDAN PROSTOR ZA VODO MESTO V SIRIJI SLOVENSKA OPERNA PEVKA (KSENIJA) ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET STAR GERMAN ROD RASTLIN BREZ KLOROFILA GR. MORSKA BOGINJA VOJVODA V FRANCIJI IGRANA SREČO NAJ VEČJI MORSKI SESALEC OTROK CVETJA KRAJ PRI SEVNICI PEVKA BLAGNE PRITRDILNICA ŠP. FILOZOF (RAMON, 1235-1315) OBDOBJE BREZ VOJN PRAVLJIČNA DEŽELA LILIPUTANCEV DOMAČA ZDRAVILNA RASTLINA SILVO TERŠEK BOSANSKI POLITIK GANIĆ SREDSTVO ZA ČIŠČENJE MESTO NA ZAHODU KOLUMBIJE DIRKALIŠČE FORMULE 1 NA PORTU -GALSKEM IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): mm LUL: Španski filozof, teolog in pesnik (Ramon) ONEK: Kraj na Kočevskem SAVEL: Prvi izraelski kralj TETIS: Grška morska boginja, Tetida VIĐALI: Slovenska operna pevka (Ksenija) Rešitev prejšnje križanke: Cvetna, vandal, INA, Gl, Čarman, nedelja, aki, Al, ananas, Jahve, lakolit, Mače, klor, pulover, ajvar, Maroko, LU, Emants, obloda, citre, Ines, knez, AD, datel, atelje, Imola, Tarzan. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 7. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline '99:1. Miha Vončina, Varpolje 79, Rečica ob Savinji; 2. Marija Prodnik, Solčava 10b, Solčava; 3. Blaž Mlačnik, Logarska dolina 8, Solčava; 4. Mateja Ogradi, Tlaka 17, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic na Savinjski cesti 4 v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 8. številke SN izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 24. aprila 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. Vto Pic ® CAFFE-TROPIC PRAŽARNA ŽALEC 718-285 NI VSAKA VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Novo - tiskanje 5s servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! [TROPIC KAVA 42 OGLASI IN MALI OGLASI Morda ste iskali prav to. .. I KMETJE, GOZDARJI I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsaostala dela s i strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 0609-635-804, 0609-644-852. PVC OKIVA IN VRATA Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gre-I gors.p., Bočna 60. Tel. 845-210 I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje tervgradnjateletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. I RTV SERVIS PURNAT I Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. ■ Purnat Zdenko, tel. 843-424. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO I Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. 1 Tel. 843-462. • POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. j AVTOUSLUGA IIVK NAZARJE I Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovlekain pooblaščen servis Zavarovalnice i Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve ■ vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN-FILAČ j Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, * skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. I Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin, i Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759-476. PREMOG S PREVOZOM Tel. 041/717-973. ČEBELARJI POZOR! J Izdelujem panje AŽ 10 S in okvirje satnic. Tel. 845-106. OKREPČEVALNICA RENATA SOLČAVA ' Redno zaposlimo kuharja ali kuharico z delovnimi izkušnjami za delo v I kuhinji in za strežbo. Informacije na tel. 846-141. I ZLATARSTVO KVAS - IZDELAVA KLJUČEV I Velika izbira zlatega nakita. NOVO - izdelamo vam vse vrste ključev. Na I trgu 27, Mozirje. I SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A i Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309. I STALNO ODKUPUJEMO i vse vrste starin - gredence, omare, komode, skrinje, mize, klopi, stole, . glinaste posode, ure, porcelan in druge starine, starejše od 70 let (lahko I tudi poškodovane, tel. 061/662-103. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9- številki S,N ime in priimek naslov Prodam 4 letne gume Dunlop dimenzij 205/65-15. Tel: 041/756- 79U__________________________ Prodam pujske od 30 kg naprej. Cena ugodna, možnost dostave na dom. Tel. 823-118. Prodam popolnoma nov vgradni hladilnik Gorenje RI 133,134 1, cena 37.000 Sit. Tel. 063/835-566. Prodam vrhunsko gorsko kolo Hooger Booger, LX oprema + amortizer, ugodno. Tel. 831-130, popi'________________________ Prodam opel astra 2.0 GSI, meta-lik moder, ABS, računalnik, elekt. šipe, ogledala. Tel. 041/730-530. Telico simentalko brejo prodam. Tel. 841-196. Pujske od 20 - 25 kg prodam. Tel. 835-470. Prodam rezani bor 30 in 50 mm, suh, zelo lep, nujno. Tel. 843-590. Zastavo 101,1.86,75000 km, dobro ohranjen, prvi lastnik, ugodno prodam. Tel. 843-584. KIA sportage, 3 leta, prva lastnica, sive barve, prodam. Tel. 843-424. Prodam kotel za žganjekuho (80 1). Tel. 834-078. Brezje pri Mozirju 41 a, prodam novejšo visokopritlično dokončano hišo, z okolico 8 arov zemljišča. Hiša vseljiva takoj. Inf. na tel. 069/87-683. Prodam kolo Scott performance, temno sive barve, z okvirjem 16”. Cena 500 DEM. Tel. 841-173-Žagan les 5 cm, 8 cm in 10 cm kupim. Tel. 835-459-Hišo v Gornjem Gradu, 163 m2, prodam. Tel. 061/14-22-330. Resnemu kupcu ugodno prodam nov moped TOMOS avtomatic. Tel. 833-820. Zelo ugodno prodam modno žensko usnjeno jakno. (št. 38-40). Tel. 841-876. Prodam golf JXD, 1. 89/90. Tel. 833-410. Prodam strešno opeko Kikinda 272/2F, preko 180 m2, ugodno, starost 9 let. Tel. 832-934. Prodam rabljeno avtoprikolico, nosilnost 800 kg. Cena po dogovoru. Tel. 834-184. Prodam dekliško kolo Rog 24 col, 18 prestav. Tel. 831-738. Fotokopirni stroj Minolta EP 1050 prodam. Tel. 832-335. Prodam večjo količino sena. Inf na tel. 844-335. TV sprejemnik Loewe 37 cm, prodam, za 40.000 SIT. Tel. 844-083. Poceni prodam računalnik P-166 z dodatki. Tel. 839 0780. Ugodno prodam ovco, ovna in jagnje (20 kg). Tel. 846-039. Seno prodam. Tel. 843-672. Golf cady, 1.1988, prodam. Tel. 041-695-208. Prodam VW golf JXD, 1. 88, 171.000 km, reg. do 6/99- Tel. 843-579- Prodam VWhrošč 1200,1.1975, nereg., ali menjam za tele. Tel. 832-191. Avto simko neregistrirano, prodam. Tel. 041/517-771. Prodam nerabljen 120 1 el. bojler za vodo za centralno ogrevanje. Cena 5000 SIT. Tel. 041/545-854. Prodam več bal travne silaže in seno. Tel. 841-258. Prodam usnjeno jakno (športni kroj) po ugodni ceni. Tel. 841-542. Prodam škodo favorit, 1. 94 in pajek na dva vretena, tel. 843- 399._________________________ Ugodno prodam ž. kolo Holland (bel) v zelo dobrem stanju. Tel. 841-876. Prodam pujske za odojke ali nadaljnjo rejo, težke okoli 20-25 kg. Tel. 844-237. Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2 500 m2 v Radmirju z vso dokumentacijo. Inf. 834-180. Kupim teličko simentalko, staro 2-3 tedne. Tel. 843-235. Prodam rdeče vino. tel. 722-923. Prodam črno psičko - križanko. Tel. 844-017. Prodam evro priklop za golf 3 ali vento in prtljažnik za streho. Tel. 843-452. Prodam fiat 126 P, I. 93, cena 230.000 SIT. Tel. 833-255, dopoldan. Prodam 4 bale silaže 3. košnje. Tel. 833-448 ali 845-341. Prodam renault 18TLJ letnik 84. Registriran do 1. 2000. Tel. 041/ 727-861. Poletje se vztrajno približuje, v naših trgovinah vas s cenami za nakupe še bolj e vrstice: ~ iÜ99,0o sit”” 0 SIT 95.00 SIT 49.00 SIT 599.00 SIT/kg 790,30 SIT/kg 765.00 SIT/kg 999.00 SIT 999.00 SIT _______________________________________599,00 SIT Sadje in zelenjava je v ULTRI vedno sveža, cene pa brez dvoma "prave"!!!! Solata od 199,00 SIT dalje, paradižnik od 249,90 SIT dalje banane 179,00 SIT/kg ogrejemo: Vzemite si nekaj trenutkov in preberite nas! ARIEL 5,4 kg Pivo z limonado "Roler" 0,5 steklenic: s Pivo Starobrno (najboljše češko Jviček 11 I PIZZA šunka Prekajeni pur: Praznična • ••M S3 zlatarstvo . , . ; in birmance. Obdarite svoje prvoobhajance Pripravili smo vam veliko Na trgu 22, Mozirje • • ■ _ tei.: 063/832-200 «biro zlatega nakita. , sobota: 8° r Rastline potrebujejo ljubezen in (•enter LJUBLJANA Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011 AKCIJSKE CENE, KI VEUAJ0 DO KONCA APRILA: KUUKACu za žleb 33 871.00 SIT/K0M ŽLEB Cu 33 1.260.00 SIT/TM LAMINATI 11500 obr 2.279.00 SIT/M2 MUDULBLOK 6/1 82,80 SIT/K0M MREŽA ARMATURNA 9X6 4.959.00 SIT/K0M ENI ! OD 1.4. DALJE LETNI DELOVNI ČAS pon. - pet. od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 7.00 do 13.00 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ ZELO UGODNE CENE PRALNIH APARATOV KÄRCHER IN BECKUM! PRI NAS DOBITE VES GRADBENI MATERIAL, MOŽNOST DOSTAVE NA DOM!!! TURISTIČNA AGENCIJA = = kJVAt' Celje - skladišče D-Per 7/1999 imate dve lahko še m ždite dom* mk /II pridete knot bomo, da boste imen kaj pripovedovati Na trgu 7 3330 Mozirje Tel.:063 83 90 810 Faks: 063 83 90 811 SVOjimprijateljem E-mail: agencija.svit@siol.net m znancem. 20. oprita bo v Grabnerjevi hiši v Mozirju otiprfa vrata nova turistična agencija. Še je kszapmnHijskepočitnice! COBISS © U pestrijoomtdbiz ugodnimi plačilnimijrogoji boste gotovo našiisvojprostorpodsoncem. Rezervacije inprodaja turističnih aranžmajev vsakdan ođ9.00 do 1100 in od1900do 18.00. ob sobotah od9.00 do 12.00 ure NOŽICE, PIONIRSKA 25,1235 RADOMLJE MOBITEL: 0609/635 804,0609/644 852 EUROPHONE Sl TRGOVINE MEŠIČ Na trgu 7, Mozirje GRABNERJEVA HIŠA I. nadstropje Tel.: 839-0820 Najnižje cene mobilnih, telefonov. Priklop na SIMOBIL ali MOBITEL VAM UREDIMO KAR PRI NAS. PAKET ISDN 3000 VKLJUČUJE: • ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA DIGITALNI ISDN PRIKLJUČEK • DIGITALNI TELEFON • MODEM ZA RAČUNALNIK • DOSTOP DO SiOL INTERNETA Cena brez p. d.: 80.000 SIT Naročila vTeletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000. Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom^) Slovenije